• DELO ORGANOV OBČINSKE KONFERENCE ZKS V LETU 1979 IN OSNUTEK DELOVNEGA PROGRAMA ZA LET01980
Jasni cilji in enotnost
jamstvo naše prihodnosti
Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-PoJje se je konec decembra zbrala, da oceni rezulUte svojega dela v prejšnjem letu in si začrta izhodišča z* dcio v letu 1980. Glede na pričakovane spremembe organiziraaosti ZK kot rezultat prizadevanj za uresničitev pobndc tovariša Tita o nadaljnji demokratizaciji družbenih odnosov s koiektivnim delom in odgovornostjo ob skrajšanju mandatov ma vodilnih funkcijah, pa se je sekretar OK ZKS Dino Kodarin nekoliko širše ozrl na uresničevanje nalog iz delovnega programa OK ZKS v prvih dveh letih tega mandata.
Svoja izvajanja je začel z orisom mednarodaih razmer, nato pa nadaljeval:
ZA SAMOUPRAVNE
PRAVICE IN DOLŽNOSTI GRE
Če smo pred dvema le-toma govorili o stabilni no-tranjepolitični situaciji, te-melječi na uspešnem uve-ljavljanju vseh oblik nepo-sredne socialistične samou-pravne demokracije ob dokaj ugodnih gospodar-skih gibanjrh, velja danes predvsem za slednje manj optimistična ocena. Nepri-čakovane velike podražitve nafte, naravne nesreče (po-tres, suša, poplave), nesora-zmerno večanje uvoza proti
izvozu in nekaterc subjek-tivne slabosti so ob preko merni porabi vseh vrst pri-peljale do inflacije, ki lahko -resno ogrozi uresničevanje načrtovanega razvoja in družbeni standard. Zaveda-joč se resnosti nastalega po-ložaja, smo komunisti na vseh ravneh organiziranosti posvečali največ pozornosti stabilizaciji gospodarstva in uveljavljanju samouprav-Ijanja kot edine alternative za uspešno reševanje vseh družbenih problemov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
jamstvo naše prihodnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
V takih razmerah je potekalo spreminjanje družbenoekonom-skega položaja delavca nekoliko počasneje, kot srao načrtovali. Zato smo se večkrat soočali z ne-samoupravnim obnašanjem, ki se je manifestiralo tudi v prekini-tvah dela na eni in v ohranjanju birokratsko-tehnokratskih od-nosov na drugi strani. V akcijah zaključni računi, dislocirani obrati in samoupravno družbeno planiranje smo dosegli po-membne rezultate.
Ob tem se srečevali tudi z od-pori in odkloni. Z akcijo disloci-rani obrati je nekaj teh spreme-nilo svoj status in se preobliko-valo v tozde. Hkrati pa smo ugotavljali, da vrsta tozdov z daljšo življenjsko dobo delav-cem še ni zagotovila vseh možno-sti za uresničevanje samouprav-nih pravic in dolžnosti, ki jim gredo po ustavi, zakon o združe-nem delu in notranjih aktih. Mnoge temeljne organizacije ostajajo tako na ravni dislocira-nih obratov. Največkrat je to po-sledica prevelike moči, ki jo še vedno imajo skupne službe v ne-katerih delovnih organizacijah.
To se odraža tudi v prepoča-snem uveljavljanju svobodne menjave dela med delavci v te-tneljnih organizacijah in delov-nih skupnostih skupnih služb kot tudi širši svobodni menjavi dela.
Z. odločno akcijo kotnunistov v Ljubljani in v občini smo sicer preprečili spreminjanje zborov delavcev v glasovalne aparate. Dogajalo se je, da so morali de-lavci sprejemati po več deset sporazumov vsakega posebej v različnih časovnih presledkih. Z uveljavijanjem družbenega pla-niranja postajajo vse oblike svo-bodne menjave dela sestavni del samoupravnih planov.
Zadovoljevanje družbenih potreb na podlagi svodobne me-njave dela v dogovorjenih okvi-rih ne zadošča. Prekomerna po-raba zahteva dodatna sredstva odzdruženega dela v obliki dota-cij, reklamnih oglasov in podob-no. Delavci na tovrstno »svo-bodno menjavodela« največkrat nimajo vpliva. Komunisti bomo morali odločneje nastopiti proti vsem oblikam razpolaganja z dohodkom tozdov mimo delav-cev, ki so ga ustvarili.
Pobude delavcev so še marsikje predmet podcenjevanja. K temu
prispevajo tadi deiavd sami, ker so preveč nagnfeni k poudarjanju svojih pravic, pozabl)ajo pa na dolžnosti. Vse preveč je še lažne .soUdaraosti. Odsotnost z deia kot pomembna sestavina merje-nja produktivnosti dela |e tudi v naši občini neopravičeno visoka. Zaradi bolezni dosegamo prek 10-odstotno odsotnost z dela. Hvalevredna je akcija sindikata in zbora združenega dela občin-ske skupščine, ki sta se družno lotila analize in ukrepov za od-pravo tega negativnega pojava.
Neznanje, podjetniška in skn-pinsko-lastniška misdnost so ve-Gka ovira pri uresničevanju za-kona o združenem delu in poi-tike stabOizadje. V času, ko bi moralo biti spoznanje o nnjnosti združevanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovah sestavni del zavesti vsakega čiana naše družbe, smo priče pravim diver-zantskim akcijam anonininih st-rahopetcev, ki ščuvajo delavce proti zdniževanju. Tak prirner smo zabeležili, ko potekajo in-tenzivne priprave za združitev Tectuma in Izolirke. Družbene škodMvce te vrste bomo morali odkriti in jih poklicati na odgo-vornost. Napredek ne more in ne sme kloniti pred nazadnjaštvom.
Ekstenzivno zaposlovanje se nadaljuje z vsemi negativnimi posledicami. V tem srednjeroč-nem obdobju smo se dogovorili za dvoodstotno rast zaposlova-nja, dosegamo pa jo prek 4,5 od-stotka. To se odraža na počasni rasti produktivnosti dela, vse večjih potrebah po komunalni in stanovanjski gradnji in ne na-zadnje tudi na slabši delovni dis-ciplini.
Komunisti na odgovornih po-slovodnih funkcijah in v samou-pravnih organih bodo morali po-svetiti zaposlovanju večjo po-zornost in ga uvrstiti v stabiliza-cijske programe. Vsi organi in organizacije ZK pa bodo morali preverjati uresničevanje teh programov ter ugotavljati odgo-vornost za odstopanja.
NAŠA OBČINA JE DEL MESTA Pred dvema letoma smo ugo-tavljali neko zaostajanje naše ob-čine v okviru razvoja Ljubljane. To smo utemdjevali z dejstvom, da smo pri nas gradili le manjša stanovanja, da se stanje na po-dročju zdravstvenega varstva, šolstva in otroškega varstva kljub uspešnemu uresničevanju pro-grama obeh samoprispevkov za-radi vdikega priliva prebivalstva ni izboljšalo ustrezno vloženemu trendu in sredstvom. Pripombe smo imeii na slabe ceste in ko-munalno opreml}enost naših na-seBj. Posebno pereče smo ugo-tavljali stanje giede preskrbe, saj smo bili s 4500 kv. m prodajalnih površin krepko na repu v Ljub-Ijani. In kaj se je do sedaj spre-menflo?
Trud in volja nista bila zaman. Ob gradnji objektov iz 2. samo-prispevka ugotavljamo uspešne premike tudi na drugih področ-jUi. Vse od Šmartinske ceste do Golovca in gor do Janč je naša občina vdiko gradbišče. Gra-dimo tovarne (iulon, Rog, Indos, Toplarna), stanovanja (Fužine, Nove Jarše), trgovine (Emona center v Štepanfskem nasdjn,
Mercator v Polju, nova tržnica v Mostah), komunalne objekte in ceste (vodovod na Lipoglavu, v Javoru, Dobrunjah, Bizoviku in Polju), cesto od Dolskega na Klopce in od Prežganja do Tu-jega grma), pošto, banko in po-stajo milice v Polju in še bi lahko naštevali.
Komunisti se še posebno vese-Kmo začetka gradnje doma ob-čanov v središču Most, za kate-rega smo dali pobudo v okviru akcije Človek, delo, kultura in ga utemeljili na posebni seji občin-
ske konference, ki je obravna-vaia kulturno problematiko.
Za naše prizadevanje ne naj-demo vedno skupnega jezika z mestom. Rečemo lahko, da nas mesto v nekaterih primerih celo ovira. Zapleti okrog gradnje prepotrebne toržnice to dokazuje. Namesto, da bi tržnica danes že slnžila svofemu namenu, se je gradnja zaradl nerazumevanja nekaterih mestnih struktur to-liko zavlelda, da bo zahtevaJa večja sredstva, kot so bila pred-videna. Nerazumevanje je v tem primeru premU izraz, ker je šlo v bistvu za nasprotovanje samou-pravno dogovoijeni planski ob-veznosti, ki sta jo sprejeli dele-gatsk skupščini občine in mesta. Ni rečeno, da se plan ne more spremeniti, če je to potrebno. Spremembo pa moramo doseči po samoupravni poti in ne kabi-netsko.
LASTNA        ORGANIZIRA-
NOSTIN USPOSOBUENOST
— POMEMBEN DEJAVNIK
NAPREDKA
In kako so delali organi naše občinske konference, kako je de-lala konferenca sama? V tem mandatu smo imeli šestnajst sej konference. Ta številka nam pove, da smo se sestali toliko-krat, kot v celem prejšnjem mandatu. Med tem smo se reor-ganizirali. Skrčili smošteviločla-nov konference in komiteja ter preoblikovali nekatere komisije. To smo počeli, da bi izboljšali našo učinkovitost. Do neke mere nam je to uspelo. Prav gotovo pa še nismo v celoti uresničili funk-cije in vloge konference oziroma njenih članov, kot je zapisano v dokumentih 8. in 11. kongresa. Osnovna slabost našega delova-nja je v tem, da pretežni dei čla-nov še ni uspel navezati nujno potrebnih delovnih stikov z osnovnimi organizacijami in čla-
nstvom, ki bi nam omogočali ustvarjalno delo pri pripravi konference, na seji in po njej. Nerazumljivo je, da nekateri člani konference niso zbrali do-volj poguma, da bi kaj rekli, ozi-roma dali svoj prispevek v obliki predloga, pripombe ali vpraša-nja.
Tako stanje pogojujejo tudi objektivne okoliščine, kot so idejnopolitična usposobljenost članov za razumevanje čedalje bolj zapletenih družbenih vpra-šanj, preobremenjenost, metode dela, ki prav gotovo ne sledijo razvoju na drugih področjih družbenega življenja itn.
Vendar nas to ne opravičuje, da ne bi storili, kar nam je bilo zaupano in naloženo z izvolitvijo v ta organ. Ker so se nekateri člani preselili, bo treba v nasled-njih mesecih opraviti dopolnilne volitve. To naj bi opraviU tudi za tiste člane, ki zaradi preobreme-njenosti ali drugih razlogov ne morejo uspešno opravljati funk-cije člana občinske konference. To velja tudi za člane komiteja in komisij. Še posebno bomo morali pregledati aktivnost čla-nov komisij, ker se le prevečkrat sestajajo v zoženi sestavi. Za tiste, ki niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za uresničitev spre-jetih delovnih programov in poli-tike, ne more biti mesta v konfe-renci in njenih organih. Brez-kompomisen nastop boprispeval k večjim uspehom v prihodnje.
Organizacijsko-kadrovska rast ZK v naši občini je zadovo-Ijiva. Število organizacij raste tako hitro, da se s sekretarji ple-narno ne moremo več sestajati, kaj še, da bi se medsebojno poz-nali. 150 osnovnih organizacij s prek 3600 komunisti deluje ta čas v tem delu Ljubljane. Aktiv-nost in družbenopolitično anga-žiranost članov smo ugotovili, da je večina članstva aktivna v sa-moupravnih organih, družbeno-političnih organizacijah in druš-tvih. Nemalokrat slišimo, da ko-munisti niso dovolj aktivni. To poslušamo na sestankih, kjer je prisotnih 80 do 90 odstotkov komunistov. In tiisti očitajosebi, kako so neaktivni.
To so površne ocene, ki jih ne moremo sprejeti. Prav je, da od komunistov zahtevamo vedno več in še več. Od dejstvu, da se večina osnovnih organizacij se-staja najmanj enkrat mesečno in da je večina komunistov aktivno vključena v družbenopolitično in satnoupravno življenje, pa so take kritike neupravičene. Usmerjene bi morale biti na konkretnega komunista in ne na komuniste ali celo zvezo komu-nistov.
Ob analizi pravkar končanih volitev konferenc bomo lahko konkretneje ponovno preverjali našo aktivnost. Volilne konfe-rence so potekale v dogovorje-nem času in vsebini. Bile pa so tudi težave. Kot izjeme, ki potr-jujejo pravilo, svojega dvelet-nega dela še niso obračunale tri OOZK.
MESTO KOMUNISTA JE V ORGANIZACIJAH NAŠEGA POLITIČNEGA SISTEMA
Pri uresničevanju kongresnih sklepov, ki nam nalagajo, da mo-ramo  komunisti  izražati  svojo
revolucionarno         pripadnost
avantgardi delavskega razreda predvsem z delovanjem v sa-moupravnih organih, SZDL, sindikatu, ZSMS, ZB in drugih organizacijah političnega siste-ma, lahko z zadovoljstvom ugo-tovimo, da družbenopolitične organizacije uspešno uresniču-jejo svojo vlogo. Socialistična zveza se je v zadnjem času orga-nizacijsko in kadrovsko tako utrdila, da lahko upravičeno pri-čakujemo pomembnih premikov tudi pri vsebini njenega dela. Truditi se bomo morali, da bo re-snično postala organizacija vseh delovnih ljudi in občanov, ne glede na njihove svetovnonazor-skeindrugeposebnosti. Posebna ocena velja tudi za občinsko zvezo sindikatov, ki se s kon-kretnimi akcijami uveljavlja med delavci. Organizacija mladih je na dobri poti, da organizira mlade. Težave, s katerimi smo se spopadali v prvi polovici lan-skega leta, so za nami. Z odgo-
vorno in energično akcijo komi-teja smo ustaviJj nenačrtnost in omahljivost ter ustvarili možno-sti, da mladi, organizirani v osnovnih organizacijah ZSMS, sprostijo ustvarjalni nemir in vsakemu napredku potrebno re-volucionarnost. Ta bo ob pomoči in sodelovanju zveze borcev pra v gotovo pravilno usmerjena.
Odgovornost ZK pri podružb-ljanju obrambnih priprav in uve-ljavljanju družbene samozaščite se je z ustanovitvi jo komitejev za LO in DS še povečala. Ustanav-Ijanje komitejev je bilo pove-zano z nerazumevanjem njihove vloge. Mnogi še vedno niso našli
prave vsebine dela in čakajo na-vodil od zgoraj — morda zakon. Z dogovorom, da so na čelu ko mitejev najodgovornejši funk-cionarji ZK — sekretarji, je bila pred le-te postavl jena zelo odgo-vorna naloga. Tej bodo kos le tisti, ki se bodo sproti usposab-Ijali in spremenili odnos do do-kumentov in podatkov, ki jim bodo zaupani. V tem prehodnem obdobju smo zabeležili več pri-tnerov neodgovornega ravnanja z dokumenti zaupne narave. Na drugi strani pa bomo morali do-seči, kaj je in kaj ni zaupno in strogo zaupno.
Skrb za obujanje in ohranje-vanje pomembnih dogodkov iz bogate preteklosti delavskega gibanja je dobila mesto v naših programih dela. V letu velikih jubilejev smo obeležili 50-let-nico pokrajinske konference KSJ za Slovenijo z odkritjem plošče na Nakrstovi hiši v Novih Jaršah. V spomin na ustanovitev rajonskega komiteja KPJ 1941 v Mostah je bila odkrita plošča na stavbi, kjer ima sedež krajevna skupnost. V teku je pomembno zbiranje spominov in podatkov o delu partijskih -celic ter drugih naprednih organizacij v tovar-nah. Spominu velikana naše re-volucije Edvarda Kardelja smo posvetili ploščo na hiši Roze in Poldeta Mačka v Novem Polju ter po njem poimenovali osnovno šolo v Polju.
ENOTNI
BOMO KOS TUDI NAJZAHTEVNEJŠIM
NALOGAM
Kljub kritičnim ugotovitvam smo vendarle lahko zadovoljni z opravljenim delom. Napredek je viden skoraj povsod. Vsak na-predek pa nujno vodi tudi v pro-tislovja. Novo se mora spopadati s preživelim, da se lahko obdrži in uveljavi. Samozadovoljstvu ne more biti mesfa med nami. Pred nami so nove naloge. Pri njiho-vein uresničevanju se bomo mo-rali spopadati z malomeščan-stvom, oportunizmom, komer-cializacijo in potrošniško misel-nostjo, ki nima nič skupnega s politiko ZK. V spopadih z nosilti teh pojavov se bomo morali mar-sikdaj tudi komu zameriti.
• Enotnt bomo kos še tako tež-kim nalogam. Jasno postavljeni cilji in enotnost pri njjhovem ure-sničevanju nain jamčijo svetlo prihodnost.
DINO KODARIN