Uredništvo in uprauništvo :
Maribor, Korošice ulice 5.
o	____
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
w
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Naročnina listu:
Celo leto		12	K
Pol leta		6	K
četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10	V.	
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.	
Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna nilih velik popust.
Št. 128
nrt bo Or.e 4 novembr* z
Letnik IV.
Turčija ir razsulu.
V z ari njih dneh se na bojišču ni zgodilo nič pomembnejšega., Dvoje , stvari je, cesar je sedaj poln0 časopisje: odmevi bitke pri Lüle Burgasu in posredovalna akcija velesil. Svoj strahoVit poraz piri Lüle Burgasu bi Turki radi prikrili z lažnjfMmi poročili ih izmišljenimi zmagami.. Brez tikoma gotovo je, da so bili ÌTIurki pri Lüle Burgasu klpüb injihovi hrabri hrambi strahovito tepeni in se sedajj na celi'; erf u-mikajo, da bi prišli za utrdbe, Ka^aifoLže. Ne le bolgarska uradna poročila,, temveč tudi vsi spec|jelni vojni korespondenti so v tem edini. Poraz Tiurčije je z bi tko pri Lüle Burgasu popolen in nihče ne, računa, da bi si Tlurčija še cnkrait opomogla. Kljjub t'sar kemn dejstvenemu položaju pa prenaša časopisje v zadnjih 'dveh dneh nebroj brzojaviš iz Carigrada, 'kji vedo poročati o turških zmagah. Kdor veruje turškim vestem mora postati zmešam. T;e vesti ne zanikajo salmo bolgarske zmage, ampak govore celo še o turških v.speluh in o zmagovitem prodiranju turške armade, 'Sli,cer ni ta lažniv f mačju poročanja pri Turkih nič novega. Prakticirali so ga že v italijanski vojski in ravnajo se po njem tudi cel čas setìjar nje vojske. Po bitki pri Loze n gradu tudi niso hoteli o kaki bolgarski zmagi 'nič vedeti in šo tud' takrat govorili samo o turških vspehih, o zopetnem zavzetju Lozengrada itd. Komur je tu ršlka metoda z n agi a in kdor zna med poročiti ločiti, ta se po Ituršjkih iz-mišljidnih zmagah ne bo dal prevarati,, vendar je p,a mnogo občinstva, kii jje vsled turškjih laži popolnoma zbegano. iNeštetokrat ima človek, (priliko slišati, kako ljudje, ki berejo turške brzojavke, vznevoljeini zatrjujejo, da ne vedo, kaj je res, da časopisje nič ne ve in se sprpti zmišljuje, in slifei -se marsikoga, ki pravi, da nikomur nič ne veruje, 'da »o ver jel’Še le, ko bo vojske konec in da (sploh ne bo več čital časnikov. To varanje javnosti od strani Tjurkov je vse obsodbe vredno. Ne spravlja samo ob krec|it časopisja, 'ampak bega po nepotrebnem j ljudstvo in spravlja v zelo slabo luč turške oblasti, katerim sta postala laž in zabijanje ' nekaj vsakdanjega • m dovoljenega,, Edino, kar opravičuje T/urke, je to, da oni s svojimi neresnicami bržčas skuhajo zatreti u-por, ki jim grozi doma, zlasti v Carigrapu. Položaj v Carigradu je skrajno nevfaren. Nateplo se je tja
PODLISTEK. Velika bitka pri Kumanovu,
Srbska epopeja pri K: umano v e m.
■ Italijanski časnikar Majrio Nordio je v italijanskih listih priobčil sledeči ; popis velikanske bitke pri Kumanovem.
Se le danes je mogoče, si napraviti popolno sliko bitke pri Kumanovem, te res epične bitke;* s katero je srbska armada napisala y knjigo zgodovine novo stran o srbskem junaštvu in osvobojenju Stare Srbije. Neprestano prihajajo v Belgrad ranjenci in iz njihovih pripovedo/vanj in iz p/'sem udeležencev se da napraviti sliko o groznem boju, ki je trajni skoraj 50 ur in je končal z usodnim begom Turkov. A najprej naj popišiem priprajve zai bitko.
Ko je prvja.( srbska armada S pod 1 poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, kateremu stoji še na strani general Boskovič, zavzela važnu vSšavo Bun-jevar, je bilo odločeno marši itati ob železniški progi naravnost na Skoplje in se Ku maino va s:jrio dotakniti, Prepričani, da se bodo Luridi pri Skoplju postavili za bitko, so Srbi pri Kumg/novem pričakovali samo navadne spopade prednjih straž.
Načrt Mahmut S e ! kj|e t paše.
Zekki p§)ša pa se je držal načrta,, ki ga je bil izdelal Maihmut Sefket pašaj, kb je i bil ' zapovednik turške armade»,, in je koncentriral svoje vojaštvo, neregularne vojake in naVl 10.000 Arnavtov pri Kumanovem, kalkuljajoč tako-le : Kumanovo, ki je mesto z
10.000	prebivalci in ima svoje ime «deli strahovitih konjenikov Khma|nov, ki so prišli z drugimi turški,mi četami ropat in palit v to pokrajino, ieži med dvema vrstama skrjjnatih gora; če pridešb od Srbije, leži ena vrsta teh gora ( za mestom | in je visoka kakih 600 metrov, Č?ruga vrsta, pa je visoka kakih 300 metrov.	i j ' ;
veliko na,/sumljivejših elementov, ( zbralo se je že mnogo ubežnikov, ki lahko vsrik čas vprizore krvave upore in klanje kristjanov. S poročili o turških zmagah se hoče te stradajoče, p'o plenu in kristjan-ski krvi hlepeče mase pomiriti in'potolažiti. 'Kolško časa in v koliki meri se bo to obneslo, je seveda še drugo vprašanje. Vsekakor pa svetujem vsem n^im čitateljem, naj pri čitanju čajnikov dobro pazijo-, od kod izvirajo ploročila. T arsii,m vestem naj se v nobenem slučaju ne pripisuje preveč vercjjetnosti, — mnogokrat so povsem zlagane. Nam seveda prostor ne dopušča., da jbi .prinašali podrobna poročila in teh turških lažnjivih brzojavk ne morem.0 niti beležiti. Mi si napravimo po došlih poročilih, katere skrbno preštudiramo, samostojno, objektivno sodbo in v tem smljslu potem pišemo. Kakor je dokazal dosedanji potek dogodkov, smo s svojimi poročili vedno dobro zadeli in so bili naši čitatelji vedno izvrstno poučeni o resničnem položaju. Tudi glede bitke pri Lüle Burgasu je tako. Zadnjič smo pisali, da pomenja le-ta bitka konec Turčije in kljub vsem nasprotnim turškim poročilom je to resnično ter Jse to destvo ne da vtajiti, Graški nemški Listi — „ITIaigespost“ in „iTiag-blatt“ — v svoji mržnji do Jugoslovanov radi prinašajo turške zmagonosne brzojavke, toda, kdor zna pa čitati nekoliko med vrstami, spozna lajhko, d;a, sami no verujejo. 'Resni in vplivni dunajški listi pa na turška poročila | sploh nič ne dajo. 'Nam gotovo ne prijazna „Neue Freie Presse“, ki je bila v pričetku zelo turkofilska, piše v svoji številki od dne 3. t. m. na uvodnem mestu: „B o |l!\g arsika armada je že n a p o t n v Cari g r ad. Prop a Id T u r č i-i e ni v,eč v e r o v .a, n j <e ' v s (trn h o V e, ali samb Id o m i ši 1 j i j a, ;t e m iv e !č ž; 1 (v a rešil i c a,.,“
Glede posredovanja v elencasti { še ni < iiič gotovega. Gotovu je samo, da bodo velev)lasti posrejtova-!e. Med kafbineti se že vriše tozadevna poga/janja in listi se obširno bavijo ,s to zejdevo. Dosežen i pa Še ni nikak sporazum. Določeno še ni, kdaj naj se prične s posredovanjem in tudi glede podlage, Inaj kateri naj bi se posredovanje vršilo,- Še ] ni j doseženo nikako soglasje. Nemčija je mjnenja, da se s posredovanjem ne more pričeti, 'dokler ni eden nasprotnikov popolnoma poražen, dokler katerisilbodi nasprotnikov še vedno upa na zmago. Formuli), na podlagi
Cuvši, da se bližajo Srbi, so Turki zapustili to mesto in se umaknili za vrhove vitjih gora. Misiji;' so :	če dobe Srbi1 Kumanovo izprazneno in brez
obrambej, ' bodo mirno prišli v mesto» Tukaj jih pa Mzamemo med dva ognja in jih popolnoma uničimo; potem pa bomo z večjim delom armade udarili ka,r naravnost na Vranjo, manjši del armade pa poslali zoper srbskobolgajrske čete, prihajajoče od Cus|ten-dila. Načrt je bil res izboren in mprdal bi se bil še tudi posrečif-, če bi ne bili Turki pozabili računati z dvema faktorjema: prvič z nadčloveško odporno silo srbskega vojaštva, 'drugič pa z dobrim nosom, njihovega zapovednika. Ta je{, videč, . da, je mesto zapuščeno, takoj sumil, jkaj hočejo Turki. Ustavil je vojaštvo pri manjši črti hribov, v mesto paj je poslal patruljo na poizvedovanje pri, prebivalstvu. Prvi je bil sum, da so Turki podminiralii središče Kuinano-va,. Patrulja je dognala iz poizvedb pri prebivalcih resnico.
Bilo je zvečer. Brez odlašanja je (bilo dano vojaštvu povelje, da se utrdi na gorah s tem, da napravi nasipe.
B o j v n o č i.
Ob 11. uri po noči' so prišli Turki \ iz svojih pozicij in z velikansko ,'jutostjo udarili na Srbe. Bil je to grozen boj v temni deževni noči, ki so jo raz-svitljali samo bliski hude ure in streli iz topov. In ta ljuti boj je trajal celp noč\ in več kakor enkrat so Srbi bili v nev,a|rnost(i, < da bodo vrženi iz svojih pozicij. A ustavljali so se heroično divjim naskokom sovražnika, ki je bil številno dosti! bolj močan in ga odbijali s furijoznim streljanjem. Bila je to inferni-jalna noč, kf je vojaki nikoli ne pozabijo. Utrujeni, premočeni od dežja, uiso niti trenutek nehali streljati in se znamenito držaji tudi pri dijvjih bojih telo proti telesu.
Ko je nastal dan, f mrzel Cn meglen, je bilo bojno polje že pokrito z. mrliči in od vseh strani se je si' išJilo, kadar je streljanje slučajno prenehalo za
katere bi se naj posredovanje vršilo, je že predložil Poincare velevlastjim. Poincare predlagal, naj bi velevlasti izjavile, dp hočejo posredovati brez vsakih lastnih zahtev. Avstrija na to ne more pristati, ker se ne more izjaviti za popolen desintereisement na Balkanu. Avsitrijsko č^sojgsje odklanja PoJncarejevo formulo, češ, da ima Avstrija na Balkanu mnogo interesov; vitalnega pomena. Čeprav na zahteva nikajkih teritorijalnih pridobitev.
Odločilna bitka pri Liiie-Burgas.
Izpočetba se je zdelo, da se Turki t pri 'Lüle Burgasu še ne bodo postavili zmagovitim Bolgarom v bran in da se bodo tam vršjjti še le boji mejd samo spreùìnjjhnà kolonami, (med tem 1 ko se pripravlja glavna turška armada na boj za velikim rimskim zidom pri Corlu in ob reki Er geni. |Toda turško vojno vodstvo je razpostavilo svojo ogromno ajrmado že pred Lüle Burgasom in do Črnega morja preko Vize. Tieren je bil za Turke ugoden in bojevali so se na lastni zemlji, jam, jkjer so imeli žje neštetokrat svoje vojaštvo na' manevrih. |Vse je bilo ugodno za turško armado, samo eno ne, to je demoralizacija tepenega turškega vojaštva;, ki je prešla tudi na one čete, ki so ravnokar prispele iz A/zije. 'Strafh se je polaščeval onih, ki so slijšali, kako neusmiljeno so bili Turki tepeni pri Lozengradu.
Velikansko delo so izvršili Bolgari. (Zasledujoč bežeče Turke, so se porrltkajli proti jugu, za njimi pia so velikanske kolone pijonirjjev poprajviljalei (ceste in mostove za glavni del bolgarska armade, ki je bil namenjen za odločilno bitko. Kakor vihar so drli Bolgari naprej in vsa Evrop.j f se danes čudi, kako se je moglo Bolgarom posrečiti ! pri naravnost škandaloznih razmerah tajmošnjih cest ) v tiako kratkem; čaisu in poleg tega vedno v boju prodreti tako daleč na jug. iT:oda. hrabrost in skrajjno samomtaje-vanje so jim omogočili, 'kar imenujje 1 ‘danes Evropa —■ čudež.
Komaj so dospeli v Lüle Burgas prvi ofcldepki bežečih Turkov, že je privihrala zja njimi bolgarska konjenica. Vnel se je obupen boj,. Brez dvoma le, da zašle/lujoči Bolgari sami niso mogli izvojevati tako velikanskega vspeha. Te sprednje kolone so pač 'še razdrle železniško zvezo : med Carigradom | in Odri-nom, da se je pa mogel vršiti odločeni boji, je bilo
kak trenutek, ječa/nje ranjencev in klicanje umirajočih. Hudo deževje je bilo ponehalo.
Videč, da postaja situacija knitična, je srbski zapovjednik nekako ob 10. uri, dopoldne ukazal 18. regimentu, naj naskoči in zavzame pozicifo nad visokimi gorami, na katerih i se je nahajal sovražnik. Da se prepreči, obupen izid, je bilo absolutno, potreba, Zavzeti višji hrib, od koder bi se moglo sovražnika premagati z artilerijo.
Zavzetje hriba.
Gredoč, mimo mestai ob levi strani, se je 18. regiment z ljuto silo zagnal na turšjke pozicije, poskušajoč splezati na sk.alovito goro, ki jo je sovražnik besno branil. Divji naskoki' in dj|vii proiisunki so bili strahoviti. Turki so od zgoraj streljali brez prestanka z vsemi orožji, da ustavijo | vjspešfoo prodirajoče Srbe. Na te junake je bljuval koncentrirani ogenj iz pušk, iz topov in iz mitraljez. Človeško meso ni kos svincu in jeklu in regiment, skoraj deci-miran in ra,zbitrt bi bil skoro izgubil s tolikim naporom zavzete pozicije. Bil je to tragičen trenutek. Ne enega oficirja ni bilo več na nogah. jA.vendap' so vojaki šli naprej in se ustavljali viharju vseh mogočih projektilov; vsi do zadnjegabibili(popadli, da ni
7.	regiment posnel njih heroičnega naskoka in jim prišel na pomoč.
Pozicija je bila zavzeta.; srečno so jo ubranili ponovnih napadov in jo utrdili. Ker so Turki postrelili konje, so vojaki topove nesjti | na : rokah na goro in začelo se je hudo streljanje. TJurki so se z veliko silo vrgli na deeimiraue srbske bataljone, hoteč jih zadušiti. Ali zmaga ali smrt. Kar jih je bilo še živih, so, čuteč, da zmanjkuje municije, začeli obupen boj z bajonetom. Komaj se je bilo začelo tole' divje klanje, so veseli gjnsi trobent naznanili, da se bliža pomoč. 13* regiment, ki pripadaj armadi generala Bože 'Jankoviča,, je prišel o pravem času še iz Prištine in Ipognavši Turke oč? desne strani mesta,
treba počakati, da dospe giafyna bolgarska armada. Zato je nastopila po zavzetju Loz^ngrada pavza v bojih. .Vršili so se pač malnjši in strajhoViito krvavi boji ;t'udi med tem časom, toda v siti posamezni bolji, dasirajvno so zahtevali skoro najđčloviejškeiga napora, zatonejo pred velikanskim mesarskim klanjem na glavnem bojišču.
Pjrtihod Bolgarov je bil za turško armVdo nenaden, tako pravijo sedaj v Carigradu, ker ne ma-rajo priznati, da jim je poslal Ala(h s'/oj o šibo. In prej so slepili ljudstvo, kako dobro pripravljena je turška armada, ’ ki prodira proti Lozetnjgprajdu ( in da se tej armadi Bolgari ne bodo mogli ustavljati. In zdaj naenkrat najdejo Hzgovor, da so jih Bolgari iznenadili. To pa naj verjame, kdor hoče. Brete dvoma je, da so postavili pred Cari)grajd!( najbolj izvježbano ih najbolj vztrajno vojaštvo,, ikar ga premore Tfurčija. Tu so bili oni vOjakji, ki so jim ivtepali še nemški oficirji alfa in omega vse strategije,: tu so bili oni vojaki, na katere se je mogla turiška jvojna uprava najbolj zanesti, rekel bi biser turške ajrma-de. tin vendjar je bila Ita armjaida, (grozna že vsled svoje številnosti, jker (je nadfkrtljeJvala I za | naijpaianj
60.000	mož bolgarsko armado), tepena. To pravijo, da je čudež. Kar so mortali Boljgari a vellikim naporom sto in sto kilometrov daleč spraviti < na bojno polje, to so imeli Turki iz neposredne bližine. Bolgari so se borili proti premoči onega vojaštva, kjateremu je življenje in smrt: kismet. ITiurki so imeli mnogo za sebe, Bolgari so si ustvarili vse sami. In vendar je bila glavna turška arma(da \ tepena, kakor se je to zgodilo le redkpkedaj v izgodovtoi.
Dva dni je trajala odločilna bitka na črtf Lule Burgas—Šaraj. Prve vspehe so dosegli Bolgari pri Liile Burgajsu, tedaj na skrajnem leivem krilu turške armade* Na levem bolgarskem krilu so stale e te, ki so operirale poprej od oba^i Črnega morja in sem proti Lozengraöu.
Dva dni je trajalo strrjhoviito klanje okrog Liile Burgasa : ter se je končalo s tem, jda so Bolgari potisnili nazaj Turke proti Corlu.
Zmaga Bolgarov pri Lilije Burgasu je bila- tar ko velika, jda Turki ha svojem divjjem begu niso mogli s seboj vzeti niti svojih ranjencev, kaj še da bi prikrili svoje izgube na mrtvih. Strahovita panika se je polastila turških čet na, begu, da so bežeče sprednje vrste potegnile s seboj tudi rezerre. In domneva se, da so prijeli Bolgari turško levo krilo od boka. Gotovo pa je to, da je tajil boj pri Liile Bur-gasui zelo krivav in ljut. (Levjo hrabrost bolgarskih čet je podžigalo tudi dejstvo, da so zažgali Turki na svojem begu vse vasi in majsakrirali krščalnsko prebivalstvo.
Drugo poročilo pravi:
Zofija, dne 2. novembra: Veijijkia trodnevna odločilna bitka se je začela v pondeljek s prvimi .boji na desnem bolgarskem krii]u pri Lüle Bujrfgasu. V torek zjutraj se je začela! še le prava odločilen a bitka, ko so Bolgari Iv strahoviti, o|fenzi|vi prd Bunar Brišarju začeli prodirati. iTjurki so dobili n,a te|m-le krilu opetovano ojačenja, iter so op et ovila o prodirali v ofenzivi proti Bolgarom. Prišli so pri tem svoijem prodirajnju precej daleč naprej, ter so zlasti zastavljali svoje sile iz Saraija čez Vfi<zo proti levemu bolgarskemu krilu.. Že se jim je posrečilo potisnili, levo bolgarsko krilo Čez Bunar Hisar nazaj, ko je v torek zjutraj posegla vmes no|ja bolgarska kiolona in to zlasti ii,z Üsküba in Hadži Fakjija. Vsled tega res presenetljivega protinapada in, brezprimjerno hudega naskoka, so vrgli Bonari Turke n,a! kup ter so izgubili Turki vso moč. IVnel se je dolgi in ljut boj,
odločil celo bitko.. Prišedši med dva, ognja, so z a (čeli Turki omahovati.
Med tem so bi|ie nove baterije spravljene na to goro in z lepim srbskim vspehom se je začela tretja faza bitke. ITurki so bili prisiljeni, se umakniti skoro pol kilometra nazaj In se poskrita za< malimi grički.
Srbska taktika je s p r a vili I a, (Tl u r k e r ; v zmoto
Zdaj so začeli Srbi odločilno defenzivo z odlično taktiko, ki so jo pospeševale okol|išči;ne in sta jo motila dež in megla. 'Zavzemši Visočino ! neke gore, niso šli Srbi nrizdol, nego se vrgli na tla' in nehali streljati. ’Minulo je pol ure, minjtjd je cela ura — Turki so mislili, da so se Srbi umaknili in so šli tiho na goro: meglh jih je zakrivala. A ko so bili le še 20 korakov oddaljeni, so jih Srbi sprejeli z ljutim streljanjem* Ne en strel ni bil izgubljen. Potem pa so z bajoneti skočili na Tiurike. Dvakrat, trijdrat so se /Turki lotil,i boja; ’ imeli so strahovite izgube; a še se niso udali. Vso svojo artilerijo so obrnili še tu sem; |a streljali so previjsoiko, [nekateri šrapneli niso razpočili. Vse je bijlo.brez vspeha.
Zdaj končno ni bilo več dvoma, na kateri strani bo zmaga. Navdušeni od svojih vspehov so Srbi vsebesnejše atakirali sovmažnl'kfa,1 z bajoneti,, med tem ko je artilerija vsebuje razbijala bežeče turške čete. Turški oficirji so zaman skušali reorganizirati r.i/ztepene in demoralizirah e vojake, 'ki ni bilo več kos neodoljjivi sili in občudovanja vredni taktiki vr lih Srbov.
Obupni beg.
To ni bil beg, to je bilo blazno prekhcevanje, kajteremu je naredila še le konec noč, Nekaj turških oddelkov se je zavarovalo z nasipi. 'Ti so bili zav-
dokler, se jiiso Turki1 strnili v gručo, ki j|i hi bilo mogoče določiti, iz katerih oddelkov obstoja. Bili so tu konjeniki med pešci in .artilerijo,,, polkih | katerih moštvo drug drugega ni razumelo in ves ta klopčič se je začel umikati. Istočasno so začeli prodira,ti še Bolgari iz Babe Esiki in J|enikej,a j proti turškim pozicijam pri Liile Burgasu ter so potisnili Tur/Ke nazaj do Liile Burgasa. JBojgarska pehota je z-fezeia Liile Burgas z bajonetnim naskokom. Celi polki Bolgarov so prodirali proti turškim pozicijam s klicem: „Na nož!“ Pro) tirali so nevzdržema v prve vrste in so vrgli sovražnika z nepremagljivo silo iz njegovih pozicij. Častnici niso mogli več bradati ijvpjhkbv. in polki in bataljoni so drvili nevjzj Jtržema naprej od pozicije do pozicije. Kljub temu ’ je tfla ' disciplina med vdjrjšjtlvom naravnost vzorna in so častniki podlegli s.mo sami splošni navdušenosti.
T)urš|ke čete so se bile na celi črti močno utrdile, znak, kako dobro so se bile pripravila na odločilno bitko, vendar so morale zapustiti vse te svoje utrjene pozicije. Bolgarska armada pa je vkljub nadčloveškemu naporu takoj začela, zasledovati v divjem begu bežeče Turke, ’Kljlub temu, i da so bile bolgarske čete skoro brez (jipočitka trt dni v boju, se ne strašijo še nadalnjih žrtev, ki bi ga kak o-mehkužen zapadnoevropejski vojak ! n,e mogel1 vzdr-
Z t i tl,.
Bolge jr i so pri tej svoj velijkiatajski zmagi zaplenili mnogo turškega orožjai, zlasti jtudi veliko število turških topov in več turskih zastav;.
Tjurki so se umaknili proti Corlu, reki Ergeni in proti Istrandži. .Turški vojaški krogi pravijo, da je to prava, fronta turške armade, ker hočejo pripo-znajti svojega velikanskega porazij. fSploh i pravijo, da so bolgarska poročila pretirana in da, ni mogoče govoriti o katastrofalnem porazu turšf.e vojske. jPrar vijo tudi nadalje, dia gre črta glavhega bojišča jčez Muradli, Corlu, Cerkeskej do Istrandže. jPrazoj izgovori, ker dostavljajo v isti sapi, da bi se turška armada umaknila, če jo tudi od tu preženejo,, v Ca-taldžo, ki bi s svojimi velikanskimi trdnjja/vjami mogla kljubovati Bolgarom,
Pesek v oči razburjenemu ljudstvu je tudi, če razglašajo po Carigradu, da so Turki prti Bunar Hi-sarju popolnoma uničili večji bolgarski oddelek, ker vendar nikdar ne .dvomi o tem, da so imeli tudi še seveda Bolgari velike izgube, ’Poročati o posameznih. zanimivih fa|zaih tega velikega boja pa je sedaj j še nemogoče.
Kakor poroča zaupno aVstro-ogrski poslataik v Carigradu, grof Pallavicini, dunajskemu zunanjemu ministrstvu, je izvedel od nekega turškega generala,, da so turške pozicije'pri Corlu za Tjurke — ne-vzdržfJjive.
Turki se arniko j o proti Carigradu.
Vojni korespondent dunajske „Reichspost“ brzojavi] a ‘dne 2, novembra! ( iz .glavnega bolgarskega tabora,:
V bitki pri Liile Burgas—Vizu poražena turška armada se .umika v smeri preko Corta ki zahodno od Saraja. Severna kolona ši prli(zadeva, v smeri Saraj dospeti do Strandže, južna pa proti Kaltaffdži, da bi se šje enkrat postavila v bran ) y ondotnih u-trdbah. ‘Turške čete, ki so se neposredno po porazih spustile v popolnem neredh jv divji beg, so dobile sicer od zahodne strani Sitrandže in pri Cerkes-köjju dvje diviziji v ojačanje, nakar so se začele zopet zbirati in zdfruževati. Vpraj&alnje |e pa, če se bo velikemu delu (turške armade sploh še posrečilo dospeti do utrdb pri Kataldži.
zeti. Zjutraj so padli v roke Srbovi in začelo se je ob 10. uri dopoldne preganjanje /Tlurkov, (Pustivši vse mrliče in moojgo potrebščin in orožja, so Turki bežali' na Skoplje; velikanska bitka, ki je trajala skoro 50 ur. se je končala s popolno in sijajno zmago Srbov.
Plen pa Izgube.
Vzlic utrujenosti kajko veselje na bojišču. 'Srbi so zavojevali 61 topov, j 12 mitraljezi, BO vagonov vojnega materijajla, brez števila zabojev muntici je — skoro vse, ka,r so Turki imeffl. Načrt ubogega) Mah-mut Sefket paše je zgorel: armada razbita, demoralizirana, artilerija izgubljena). (Reš, ISrbi so svojo krasno zmajgo plačali z mnogo krvi, a turške izgube utegnejo biti še enkrat tako velike.
Junaški topničar.
Res heroičen je naslednjp prizor, ki mi ga je povedal neki ranjeni vojnik), ki je dom'a v Dalmaciji. Eden najbolj kritičnih trenutkov! (je bil (tisti, ko se je bilo bati, da obkolijo Turki peščico hrabrih zavojevalcev prvih višav. Srbi so se na dobljeno povelje umikali iz te težke pozicije. (Na občno aačuidenje so videli, da en top nadaljuje streljam j e ; sam je kljuboval sovražniku in vsak strel je tako dobro zaklel, da Turki niso mogli naprej. Nekaj časa potem, zavzemši zopet to pozicijo, so Srbi videli, da je navaden topničarski rezervist, ki se nfi zmenil za dane povelje, umakpiti se, sam nadaljeval streljanje, sam je streljal ha več sto sovražnikov in na čudežen n,atom ga ni nobena sovražna kroglja zadela. Ko je pa bila bitka končana, gai je general Božovič j poklicajl k. sebi in je tega hrabrega vojaka^ slovesno dekorirah ''Vprašal ga je tudi, če ima kajko željo* („Podar rite mi kanon“, je rekel vojak. T;o se pa seveda ne zgodi, pač pa se ime tega vojjaka ureže v kanon.
Bolgiari hätte f s svojimi predstmžatoii ' iv ' smeri čez Saraj proti Stramdži in Cerkiesköju zastaviti u-mikajočim turškim četam pot. JVjsTed bojev v gozdo-' vih ob južnovzhodni strašni Vize / se j je' prodiranje Bolgarov nekoliko zakasnelo, toda ko bodo premagar ne tudji tamkajj se nahajajoče turške čete), M h Bolgari z viso eneržijo zasledovali beželče turške čete,: k boju pri Liile Burgasu so Bolgari odbili (eno celo turško divizijo od glavne armade in jo potisnili in razpršili proti jugu. Železniška zveza preko: Corife v Kaiialldžo jje na več mestih pretrganh,
Grozodejstvai, ki jih uganjajo bežeče turške čete, so nepopisna, ’Požigajo vse vasi in morijo vse kristjane. Posebno redifi iz Anajtoliije razsajlajo kot divje zverji.
Tik mene ležijo trije vjeti turški častniki. Eden teh, neki stotnik, govori tudi nemški, Ta mi je pripovedoval to-le : „Mi še nismoi bili gotovi, ko nam je bila napovedana vojska, in smo mislili, da; bodo napravili Bolgari svoj glavni naval na Odrin. Bili smo prepričani, da se bodo Bolgari izkrvaveli pred Odrinem in bomo med tem mi gotovi z razvrstitvijo. Napad Bolgarov na Lozengrad nas je popolnoma presenetil. Naši vojaki so se vrlo dobro; bojevali, toda pri nas vladajo nesrečne razmere pri poveljstvu. Več poveljnikov je bilo imenovanih Šie-le tedaj, ko je vojska že izbruhnila in niso vedeli, koliko smejo zahtevati od moštva. Mnogo redif-bataljonov je bilo zelo pomanjkljivo izurjenih, toda porabili so jiji kot popolnoma izurjene, kot stare čete. En poveljnik je hotel braniti, drugi napasti; vsled tega je prišlo do splošne zmede. Bolgari so v boju z bajonetom neprekosljivi ; cel jih pade sto, naskoči drugih đjve sto vnovič z bajoneti preko trupel.“
T|o izjavo lahko popolnoma potrdi vaš; kore-šponcient iz lastnega prepričanja. Videl sem naskok dveh bataljonov na Averi-Ajpali in Mileti pred Odrinem, Bolgari so tvorili tesno združene skupine za naskok, med katere so turški šrapneli grozno udarjali. Vkljub temu se naskok ni za trenotek ustavil, vrzeli so se hitro izpopolnile z drugimi in tako je; šlo hitro naprej. V tej situaciji, bo je bil sovražnik dobro krit za utrdbami in so smrtonosne krogle neprestano prinašale smrt v vrste Bolgarov, niso pokazali Bolgari samo navadne Človeške hrabrosti, ampak to je bilo preziranje in zaničevanje smrti do skrajne meje fanatizma. .Pogled na te smrt prezirajoče Čete je bil zajedno grozen in grandiozen.
Turki nameravali obkoliti Bolgare.
London), dne 2. novehibrfai: b,fT)imes“ poroča iz Zofije: Tjuršjkj general Sefket Tjor/gliut pa&ai je izkrcal pri Midiji ob Črnem morju '20,000 mož, s katerimi je h'ajmeraval obkoliti levo krilo bolgarske ar-mjade dne 3L. oktobra). Bolgarski generai Kulinšeif ga je pa popolnoma porazil. Do sedaj Šle ni znano, če so dosegle poražene turške čete zopet svoje lajdije v Črnem morju.
Srbsko turška vojska.
Srbska armada sedaj po zavzetju Skoplja prodira neprestano dalje brez Vsakega odporap iThrški general Zekki paša / je s svojo porajžieno11 in na vse strani razpršeno armado nekam zginil.
Iz Belgrada se z dne; 2. novembra uradno poroča: Srbi so dne 31, oktobra zasedli Tetovo (Klal-kandele) in bodo š;e tekom danaišntega' dne /zasedli Gosdva.r in Prilep. Poslednje mesto se nahajajv dolini Pelagonijai, vzhojino od Bitolja.
V okolici Prilepa—Bitolje pride bržčas do spopada s turškimi četami.
Kakor vse kaže, se shide srbska ajrmaida/ v o-kolidi Prilepa z grško armjado.
v
Crnogorsko-turška vojska.
Iz črnogorsko-tturškegfa bojišča ni v poslednjih dneh nobenih novih vesti. (Na zapadnih predhribih Taraboša so postavili Crnojgoröi težke , topove, ;da prisilijo Tairaboš do kapjitulacije. Tiaraboš se ne bo mogel več dolgo držati.
Nekatera zadnja poročila pa pravijo, da Ska-der gori.
Obisk kralja Nikole v bolnišnici.
Iz Rjeke javljajo:
Kralj je dne 27. oktobra na povratku od Ska-dersùiega jezera obiskal tukajšnjo provizorično bolnišnico. Prostori so prena)pojlnje(n(i!, večinoma) z ranjenci iz bojev pri !Taraboš)u, (Nekateri težko ranjeni se bore s smrtjo. Kralj se je uistavil pri vsr/id postelji in vpraševal ranjence, ka)ko se počutijo?
Doli na koncu dvorane je stala stara Črnogorka, ki je imelia v desnici gorečo (voščeno svečo. In pred njo na postelji je ležal mrtev vojak. Krjalj je pristopil, se prekrižal, poljubil križ i.a prsih mrtvega vojaka/ in njega samega na čelih 1 ter je vprašal starko, je-li mrtev njen sin. 'Žena, je vprašanju pritrdila 1 iter pripovedovala, kako je bil njen sin pri zadnjem nočnem napadu na T.araboš težko ranjen. T.udi njen mož in dva druga, sinovia so padli tam in pod isto zastavo, oče kot zastavonoša.. Kc je oče padel, je vzel zastalo mrtvemu iz rok starejši sin, in ko je bil ubit thdi ta, je prevzel zastavo mlajši g&n, ki je tud' padel, rndet od turške granate. Dva dni kasneje so tulli najmlajšega sine prinesi'; težko ranjenega v bolnišnico.
„Sedaj“, je končala starka, !„|nimam, izvzemši Boga, svojte ga kralja in domovine, ki so mi jo ostavili mož in sinovi, nikogar več nai svetu,“
Prisotni so bili globoko ginjeni ; v očeli kralja so se zasvetile solze. Ko je starkja videla,, kako je njeno pripovedovanje pretreslo kralja,, je rekpa:
„Le nam,, tvojim otrokom in podložnim, f je dovoljeno, ;da v velila nesreči iščemo v solcali olajšanje srca. Ko vidimo tebe, svojega gospfiarja in najvišjega poveljnika;, ne izgubljamo poguma in nade.“
„Priav imaš, vrla stara Črnogorka,“;, je rekel kralj, („moj sin, prestolonaslednik kraljeVič* Dafnilo, bo odslej naprej skrbel do groba za tebe, kalkor tvoj lastni sin.“
V istem hipni so (prinesli v 'dvorano Ì novega ranjenca,. Na posteljah ležeči vojaki so se s spoštovanjem dvignili ter mu., zajklicali: '„jSjrejtna ti rano!“ Nihče ga ni vprašal, kako se počuti in klaj ga boli, ia: tudi ion ni (tožil, daisi so se mu na obrazu poznale ! najfcpcje bolečine. Kralj je pristopil k njemu ter ga poljubil na, čelo. Pred vhodom v bolnišnico je kralj srečal staro ženico iz pomena, Čeče v Katunski n ahi ji,, ki je dolgo veljala, iz a zibelko najboljši',h junakov, Ubogla, starka, je izgubila šjtiri sinove. Vprašala pa je le, so se li njeni sindjvd vedli v vojni kakor jun alki, tako. kakor se to spodobi tudi za junake.
Grško-turška vojska.
Grki prodirajo na celi črti.
Grki prodirajo proti Solunu. Neykia brzojavka pove celo, da so dospele gršlke prednje čete že jpred Solun. Ali bodo Turki tudi S otoki prepustili* brez vsakega odpora., kakor so to storili pri Skoplju ? Kako so rajzdefljene tamošnje, turške, čete, j je povsem nejasno. General Zekki paša je s svojo armado ob Vardarju ; uničen. (Njegovo armada. | ni štela 80.000 mož, ne ve se pa, kolika je turška; armada,, ki se nar ha|a metì Solimi om in Seresom. Ce je odposlala večji del svojih Čet v Tracijo pred O,dr ih, potem je u-mevna, njena pasiviteta.
Ali se nahaja 1 pred I Solunom ! kakšna turška a muf H? To je veliko vprašanje. (Iz porodi v grških listih se sklepa, da so imeli Grki pri prodiranju proti Bitolju pri Ohridskem jezeru večkratne spo-pajcfe is Turki, ki so se umikali proti Bitolju, Pri Bitolju bodo bržkone Grki in Srbi( že ! skupno I operirah'.
Prodiranje Grkov proti Bistoljn.
Glasom poročil gr(ških listov; o bitki? pri Nalta an'dki öi u so imele turške čete, broječe 4000 mož, velike izgube. Padlo je baje 200 turških konjenikov in 1000 pe)Šcey. ! Grkom je pjadlov roke sedem topov. Grki so Turke na črti Šorovlč—Bitolje presenetili in poslednji so baje opustili vsak odpor ter zbežali še proti Bitolju.
*
* «
Romunija in vojska.
,„(Epoca“, ki stoji vladi blizu, j piše v uvodnem članku:
Kraljev govor so sif krjjvo tolmačili, kot bi Ru-munija mobilizirala. To ni res, s Čemur pa. ni rečeno, da se mobilizacija ne pripraVjijai. (Nikdo ne ve, klaj prinese jutrišnji dani. Najboljši diplomati so topovi', Rumunija sicer noče nobenemu narodu braniti, da se mu izpolnijo opravičene zahteve, ali kdor pa misli, da bo sedanja balkanska* vojna Rjumiunijo o-slabila, se vara.. Ce ne blo drugače, se bo pač moral svet prepričati, Česar je zmožen rumulnski miroljubni narod.
Po toliko bojevitem* ( govoru ; pa rumunska „E-poca“ vendar zaključuje z nado. da ne pride še 'do vojne.
Turki proti posredovanju.
Turški tisk je še vedno proti posredovanju velesil. „Tanin“ pravi, da b|i bil to samoumor za, Turčijo, če bi ona sprejela intervencijo, predno vdro še njene čete v sovražnikovo ozemlje. Taka. predčasna intervencija bi pretrgala vezi Tlurčije z Rumenijo (?). Turške sile še niso izčrpane, ker čete i.z Mezopotamije,, Kurdistana, in Anatolije se še sploh niso udeležila bojev, Turki morajo zmagati ali pa biti; popolnoma premagani. Dolžnost vlade je, da prehiti konvencijo velesil. 'Ne verujemo;, , da bi Evropa Rusijo pooblasitTlai, 'da nam dela krivico, kakor leta 187/. Med tem pa še imjamo dovolj časa, za prevažanje naših čet.
Italijani o Bolgarih.
„Tribuna“ p/še:	*
Bolgarski vojax je prevdarjen, resen,, Najvišji poveljnik Savov,, štabni načelnik Fičev ter generala Dimitrijev in Ivanov imajo sijajne (ideje;. VjfeU vojna organizacija je strogo v redu,, jtudi v najmalenkost-nejjših posameznostih, kar se je viijdejio tu® pri mobilizaciji, ki je bilja izvršena prese(net'lji)vo brzo in sigurno Bolgarske čete se bijejo zelo hrabro, nečuveno agresivno in morda prela,hkon^iselno ter se izpostavljajo vse preveč sovražnemu (ognju, kjer bi z manje žrtvami lahko isto dosegle.
Sultanove Sastua sablja.
Turški sultan | je poslal; ? Muktar paši čajstno sabljo, bogato okrašeno z dragimi kamni. Ob einem mu je pisal, naj se mu zahvali <zp, ta, dar, kajlaf bo zavzel in porušil Zofijo 5n uničil Bolera re. Na Ito zahvalo bo sultan pač čakali' do ! sodnega ; dne, kajti Bolgari so v Lozengradfu dobili to sajbljo in pismo; in da Turki ne bodo Zofije nikoli več videli, o tem ^ pač ni dvoma.
Bolgarsko junaštvo
Poročevalec dunajske „Zeit“' poroča, da je v Start Zagori govoril z nekim turškim oficirjem. Ta kar ni mogel popisati, kako besni in neustrašeni so Bolgari,. (Rekel je: Vii,del sem sa^mj, koje neki Bolgar z eno roko zagrabil ( brušeni i bajonet turškega vojaka in ga izvil. In pri tem I se pa ti ljudje še smejejo.
Turška barbarstva.
V, pitki pri Kumanovem je v VIL polku kralja Petra padel komandant, podpolkovnik Aleksander Gli-šič, kraljev adjutant. Padel je vsled grde turške prevare. Na čelu svojega polka je napadel turške utrjene pozicije. Ko je prišel Turkom 200 metrov blizu, so dvignili belo zastavo v zrak; da se udado. S težko muko je Glisič zadržal polk, 'sam pa z 'dvema častnikoma Šel k turškemu oficirju, ki je bil stopil iz vrst nasproti. Ko sta se Glisič in turški nadporočnik sestala, sta si prijateljsko segla v rolke, nato pa Turek, izdere nož in ga sune srbskemu poveljniku v prsi. Ta pade na mestu mrtev. Oficirja skočila nad Turka, ga zvežeta in tirata v srbske .vrste, med tem pa skoči 1 turški vojak in mrtvemu Glišiču odreže glavo ter jo ponese med Turke., Srbski vojaki se razljučeni vržejo nad Turke in vse pobijejo. Turški častnik pride pred vojno sodišče, a. telo Glišicevo brez glave se je z velikimi vojaškimi častmi položilo v grob v samostanu Sv. Gjorgje.
Politični pregled.
Delegacije.
.J,utri se prične v Budimpešti novo zasedanje delegacij. Bavile se bodo v prvi vrsti s skupnim proračunom za leto 1913. Potrebščine znašajo 604,904,188 kron. Za armado je proračunjenih 409',,935.017 K izdatkov, Tokratno zasedanje se vrši v zgodovinsko važnem času in bo balkansko vprašanje zavzemalo gotovo najvažnejši del vseh govorov. Pričakuje se od strani vlade važnih izjav.
Volitve v Ameriki.
'Jutri, dne Bi. t. m., se vrše v Združenih državah volitve volilnih mož, ki bodo potem izvolili predsednika za naslednja 4 leta. Največ šatis ima Wilson, med tem ko je republikanska stranka vsled spora med Taftom in Rooseveltom zdrobljena;.
Demonstracija proti Tiszi.
Grof Stefan Tisza je šel 'dne 31, oktobra po končani seji poslanske zbornice peš, domov, V neki ulici so ga spoznali poulični postopači in ga sprejeli z žvižganjem ter so metali na njega kamenje. Detektivi so obvestili bližnjo policijsko postajo, ki je obranila grofa Tiszo nadaljnih napadov.
Raznoterosti.
Okrožni zadružni shod se vrši v četrtek, dne
7.	t. m. v Ljubnem, v nedeljo, dne 10. t, m. pa v Žičah, Zadrugarji, pridite!
Kaznovani Štajerci janski župan. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je imel zapadi uradnega ponev,erjenja zagovarjati 321etni župan Franc Gsel-man iz Podove pri Račah'. Tekom leta 1911 si je prisvojil in za-se porabil 448 K 27 vin, občinskega premoženja, Od tega denarja je sicer 330 K vrnil, a šele tedaj, ko je bil že obtožen, Gsehnan je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. Pričakujemo, da bo o tem slučaju priobčil „„Štajerci, ki je svoje somišljenike v Podovi toliko slavil, obširno poročilo. „Štajerc“, ki tako rad govori o zanemarjenih občinskih gospodarstvih naših pristašev in se tozadevno ne vstraši nobene la-ži, ima sedaj priliko,, da napiše cele razprave o šta-jerčijanski „poštenosti“. Hic Rhodus . , . Pokaži ljudem štajercijapske pošten jako vice,!
Radovednim liberalcem. V sobotnem „Slovenskem Narodu“ vprašujejo v dopisu iz, Maribora, naši liberalci, kje je denar „Slov. društva“. Odgovor na, to je zelo lahek in enostaven:	Za liberalne namene
se gotovo ni porabil. Sicer pa še ni pri,šel čas, da. bi naša društva liberalcem polagala račune.
Iz društva za varstvo in oskrbo)vfmje otrojk v celjskem okraju. Skupno varuštvo. Rev/nim otrokom, zlasti nezakonskim, je silno težko dobiti varuhov in ako se je majteram vendar le posrečilo, preprositi! še koga za ta posel, s e mu niaivadno morato plačevati vsako pot posebej, brigal pa se tak varuh ni nič za otroka. Naše društvo to uvideva im je zato Sklenilo, tem potom prositi, da bi se taf ali onii, *k| mu je še dobrobit zanemarjene mlafdine na srcu, blagovolil javiti našemu društvu ' kot skupen varuh I več , otrok. Društvo bo preskrbelo, da bodo šle oblasti skupnim varuhom v vsakem oziru na roko in požrtvovalnim varuhom po svoji moči n|aikfionilo nagrade.
Popravek. (Odličen somišljenik nam piše: Sedaj kroži po časnikih, in tudi! slovenskih, nek „dober odgovor“ I angleškega diplomata ! pri: sedanjem ruskem carju zaradi neke nerodnosti pifi obedu. A menim, 'da je ta stvlar iz hudobije namišljena slovanskemu carju in sicer stara stvar na novo pogreta,, zakaj pripetila se je nekemu Angležu pri avstrijskem „taktnem“, knezu Kaunitziu.'
Zahteve eksportnih ak!adelm(i|koy. Že več let je me*:! slušale/ji eksportne akademije na Dunaju giba,-nje, ki si je stavilo za svoj Cilj’,, da) dksportni akar demjiji, kakor sedaj obstoji, pribori oficijelno priznanje trgovske visoke šole. |V dosego tega cilja se je, Kakor doznajemo od zanesljive strahfi, konstituiral med slušatelji [visokošolski odsek, ki hoče z vsemi
sredstvi končno tudi uveljaviti I svojo staro zahtevo. Ta je upravičena tembolj, ker je pouk na tem zahodu vseskozi znanstven Ì in.na ' polju ; znanstvenega raziskavainja nikakor ne zaostajajo za drugimi visokimi šolami v Avstriji. Sfinšateljiem se je v tem oziru že marsikaj; obljubilo, toda žalibojg, se te dalekosežne obljube niso izpolnile, lAkajiemiki so torej že sklenili, da z največjo odločnostjo pribore eksportni akademiji zasluženo mesto med: drugimi visokimi šolami avstrijskimi.	_______________________
Štajersko.
Maribor. (Poroka.) \Poš|i!ni nadoiSikrfbpik v pokoju gospod Langer se je poročil (z gospodično (Varga. Ker je ženjin boljehen in hrom, se je Vršila poroka na ženinovem stanovanju. Nevešsta je stara nekaj nad 20 let.
Ljubno. Tukaj v Ljjubnu je umrl* trgovec Karol Druškovič.	i
Celje. V naše mesto pride domoitarajnsko dopolnilno poveljstvo. V zadnji seji mestnega občinskega sveta se je (Sklenilo dati dovoljenje za potrebne a-d*apta|ci|e pri domobranski vojašnjeft.
Celje. Šulferaijnsko podružnico1 so ustanovili celjski nemškutarji za celjsko okolico.
Celje. (Prememba plosesti.) 'Nekdanjo Hechtc-vo, kasneje Lipoldovo hišo n,a| Graški .cesti je kupila tvrdka Rakusch za 56.000 K. 'Škoda slovenskega posestva na najbolj obljudèSni celjjjski ulici.
Celje. (Otrok utonil.|)( 'Prdd par dnevi je zginil dvafetni otrok Štefanija Zjupanc,, kii; je bil v oskrbi pri zakonskih Mihaelu in Tereziji Ziupanc na. Dolgem polju. fOltroka, so vsepovsod iskfli), pa nikjer ga ni bilo. Cez dva dni p;< so mrtvog potegnili iz okoli 100 korakov od hiše oddaljenega potqkla Koprivnica.
Nesreča pri ometanju dimnika. V torek popoldne je padel v Štrasu pri špilfellhi pri ometanju nekega dimnika dimnikarski pomočnik Jakob Marko z lestvice in se je na glavi zdatno poškodoval, tako da je moral v bolnišnico.
Smolnik. Na ustanovnem zboru liberialnega političnega društva „Maribor“ ; so pozabili (voliti v odbor najšega neustrašenega ' borilca 1 za ! liberaluštvo smnlniškega župana Viktorja Glaserja. Leta 1907, ko je kandidiral v državni zbor, je hotel postati general fiberalne stranke v mariborskem okraju, a letos ga niso liberalni zaupniki potrdili niti še za „Iraj-terja.“
Št. lij. Pogreb rajnega Princa se je vršil v sredo nad vse sijajno. Udeležba je bila velikanska. Prišli so obmejni Slovenci od vseh strank da spremi-ijejo na zadnji j poti moža, rki je bil res steber obmejnega. slcjv?ens|t!va. Pri hiši f mu je zapel domači pevski zbor lepo žalostinko. Ob odprtem grobu mu je govoril pretresljivo slovo domači župnik, častiti gospod Vračko. Nobieno oko ni ostalo suho. Res, težko smo se poslovili od moža,, k(i je prezgodaj legel v grob, katerega, bomo silno težko pogrešali ' v naših bojih in kakoršnih je na meji taflco malo. (Prijajtelj Ivan, naj ti bo. obmejna slovenska zemljai, katerlo si tako zelo ljubil, lahka!	|
Zadnje vesti.
T* u r š k a zmaga?
Preko Petrograda ‘ prihaja iz Carigra(rla vest, da so Turki i zastjavili ! prodirajočim Boi g from pot, in jin vrgli nazaj. Ziasedli so zopet Turki Liilfe Burgas, Baha Eski, Corlu in Bunar Hisar.4 Boj (traja dalje. Turki imajo do 10.000 rf n jenih. Potrjena ta vest še ni.
Grki zasedli Prevez o.
Iz Aten1 poročajo, i da so Grki včeraj, zasedli Prevezo po kratkem boju. Vjeli so 450 Tkirkov.
Anglija mobilizira mornarico.
Iz Londona prihaja vznemirjajoča vest, da se je začelo v angleški mornarici izredno življenje. Na* dopustu ,se nahajajoči častniki so vipokllcaifL Kaj naj pomeni to gibanje Anglije ni ! znano. [Vsekjakor razburja 'duhove.	■	*
Razgled po svetu.
Poroka v ječi. Vodja portugalskih monarhistov de Almeida, ki je bil zaradi poskusa revolucije obsojen na šest let ječe, se je pred. par dnevi poročil. Njegova izvoljenka se imenuje Klara Laite. Ker je zdaj na Portugalskem pod republikansko vlado uveden samo cifriijni zakon, bi se moral de Almeida poročiti na magistratu v A v atro. Magistralni uradnik pa ni hotel iti v ječo, uprava ječe pa tudi pi hotela izpustiti kaznjenca iz ječe. Vsled tega je bil sklenjen zakon s pomočjo zastopniška. {Pri proceduri na magistratu je zastopa/ ženina njegov brat. Nekateri so mnenja, da bo monarhist de Almef/da kmalu po-miloščen.
Za smeh.
V Solil
Deklico v šoli vprašam, kako je Bog kaznoval napuhnjene 'angelje?
Deklica sklene roke kakor k molitvi ter odgovori:	„Bog je kaznoval napuhnjene angelje s tem,
da jih je vekomaj zavrgel in v pekel jpahnil na vekomaj. Amen.

Loterijske številke: Dne 2. novembra 1912. Trst	75	86	40	14'	79
Line	43	33	90	16	71
Janez Koler Srsiiš
v Radgoni
Dolga IlliCS 106 blizu mestne svetovalnice, se priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu za obilen obisk.
Cene nizke!—	Postrežba točna!
Delo solidno in vestno !
Kupim vsako množino
vinskih drož, polžev, suhih gob, orehov
kakor tudi žito vsake vrste po najvišjih cenah
Jožef Perko, Lajteršperg
p» Pesniški dvor.
220
Novost
m|jn j Movgst
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53 ' Maribor Heugasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijšitvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — ,Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Kmetje pozor!
V Mariboru Stolna ulica (Domgasse) je
prva ljudska kavarna prenovljena
ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu. Tam se dobiva čaj, punč, kava, mleko in druge ©krepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni. ’
Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk.
MATIJA OBRAN.
Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v testih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in draga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak ml n štiri pajtlje, in sicer
______	en svilnat za fino pšenično moko
I Ifef	J S^f tl	! dva za različne krušne moke
I li	» ra	in eden za gris. Kamenje si vsak
#■* jj	jfcT————kmet lahko sam z klepalom iz-
ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda nè zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju.
Spričevalo :
Rakovnik, 13. febr. 1912.
Cenjeni gospodi
Naznanim Yam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin, Kako nebi bili zadovoljni, ker ga vsak šolarski otrok lahko goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
gQgr Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto. "3S*®
Aparat za letanje
kakor ga kaže	poleg
stoječa slika
kateri bi v nobeni ne manjkal, se dobi
Zinauer Sc Co. 281 Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem iji navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	«
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Fr. Kam
J22s Pfeifer.
tovarna za poljedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in iredanino v Hočah (Kötsch) pri Mariboru na :::	Štajerskem. :::
m
1087
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2 do 300 doma, vsake vrste, ima zdajF’ najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipainike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pdovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja ; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo 'eliko čas» in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno1 moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikeine, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, debi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da ee dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave ra mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42g
m n
Lepo enostropno
v Mlinski ulici y MüfibWU z lepimi in obsežnimi
v Cvetlični in Marijini ulici v Mariboru proda p@ etili dr. R. Pipuš v Mariboru.	1151
hišo
stavbišči
Notel Trabesinger
Nikdar se ne bodete kesali •
v Celovcu
Velikovška cesta št. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe ; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini
J. N. Šoštarič, Maribo Gosposka ul. 5.
Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi.
Cene veliko nižje kakor drugod.	Postrežba strogo solidna
ROBERT 01EHL
žganjarna
w Celin
priporoča stojo Roma žgano štajerski 1
uhV8viW|	affliliu a	^ A
M«, tànjcoec Mw Mi KOlljSX u, I
hranilnica in posojilnica v Ptuju
regtetrevaiia	2 iMMMVtejeno


Uradni dnevi
so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ore in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Po jasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne
Uradni prostori
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptujn
* Hranilna trloge^ •
obrestuje se po 4-/*>/# od 1. oeàroma- 16. v mesen po vložitvi iu do 1,6. oziroma zadajega pred dvigom. ■ Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo giavnjei ter kakor «i-U? obrcat--. ; • jo. Sprejemajo se hrambe knjižica drogih zavodov ot vloge ne da bi se pri tem obresti)vanje kaj prekksrè in ne. da bi stranka imel» d ri tem kakih potov ali rnob.
C v'
	h* ziAjčno hrani;	položnice	• v. * ~ - ‘ „ . - . •" ' . ' '
št. 11- •	30 in rt*i*»rritnV)		» . 	 -
Posojil«
se dajejo na vknjižim po 5-—5V«	. na vknjižbo
in poroštvo po &7t7« na osebno poroštvo po 6%i na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „8traža“.
urednik: Lav. Kempen-,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.