Ljubljana, četrtek 24 oktobra 1929
Cena 2 Drn
»Om. m
tnojemst-vo 40 Dia.
Uredniitvo i Uabflana, KneOteva ofcca 5. Telefon ttev.
3122. 3123. SI 24, 3126 lo 3126. Maribor: Mtteaodiovi cesta 12. Telefon
V ft 440
Celje i Koceoov* ti. 2. Teletoo Itenr. 190. Rokopisi m m »račajo. . Ozkui po tarifo.
UpravaUtv*i Uafctiaaa, Prcternova m M.
Teletoo tL 1122, 1123. 3124. J12&, 3126. kneraori Mldelek: Uuhliaoa Preierao*
ofica 4 Teletoo Sit >402 Podružnica Maribor ■ Aleksandrov* cm*
it U Teletoo bi 456 Podružnica Celjei Kccenov« olica tt S.
Telefon (t 190 Račnni pri pn$t tek tavodiii. ljubita oa tt 11.842. Praha listo 78.1S0i VViea Mr 105 241
Ljubljana, 23. oktobra.
Demisija Briandove vlade je v sedanjem trenutku presenetila menda vso Evropo, čeprav je bilo znano, da je dvanajsti Briandov kabinet le prehodnega značaja in da bo sam odstopil, čim izpolni prevzeto nalogo. Ta naloga je bila prvenstveno zunanje-politične oriro-de: ureditev reparacijskega vprašanja ter z njo zvezana predčasna izpraznitev še zasedenega nemškega ozemlja. Ko je 30. julija prevzel Briand dedščino za obolelim Poincarejem. se je točno zavedal omejenosti svojega delokroga in je smatral popolnoma pravilno, da ie dobil le pooblastilo, da gre v imenu Francije v Haag na reparacijska pogajanja. Čeprav pa se je mukepolna konferenca v nizozemski prestolnici končala z uspehom, še reparacijsko vprašanje ni in ne bo likvidirano, dokler se ne zaključijo sedanja pogajanja v Parizu, Dri katerih so udeležene manjše države upnice, in dokler Youngovega načrta ne ratificirajo vse prizadete države, v prvi vrsti seveda Nemčija in Francija. Prihodnje dni bi se imela začeti tudi pogajanja o izpraznitvi saarske kotline. Za vse to pa je treba še več tednov.
Briand se je ponovno obvezal, da bo njegova sedanja vlada odstopila, ko bo končala zastavljene si naloge. Obljubil je tudi. da bo vse konvencije in pogodbe. ki so v zvezi z reparacijskim vprašanjem. takoj, ko bodo gotove, predložil parlamentu v ratifikacijo. Dotlej pa je prosil potrpljenja in je zlasti odklanjal zunanje-politično debato v zbornici, dokler so zaključna pogajanja še v teku. ker bi se s tem oslabila pozicija Francije.
Večina poslanske zbornice te zahteve ni hotela sprejeti, čeprav je stavil Briand vprašanje zaupnice, marveč ie vztrajala pri tem. da se določi dan za začetek zunanje-politične debate brez ozira na to. ali bodo dotlej viseča pogajanja končana in besedilo haaških konvencij godno za ratifikacijo. Večina, ki ie vrgla Brianda. znaša samo 11 glasov in ie docela heterogena ter povsem slučajna. Znašli so se na enem terenu poleg celotne levice vsi komunisti z Marinovimi desničarji. Taka večina ie pač zmožna podirati, ne pa tudi skupno graditi. ODravila ie svoje delo s tem. da je vrgla Briandov kabinet, ne daje pa do svoji sestavi niti najmanjšega in-dica za to. kakšna bodi vlada, ki nai sledi Briandu.
Te indice je treba iskati v splošni parlamentarni situaciji. Predvsem je treba i-meti pred očmi. da velika večina onih. ki so vrgli Briandovo vlado, ne nasprotuje njegovi zunanji politiki, marveč jo odobrava in ie celo pripravljena oodpirati jo. Nekateri govorniki so sploh izjavili, da zaupajo Briandu. ne pa vsem članom njegove vlade. Z gotovostjo se sme reči. da obstoja tako v poslanski zbornici kot v senatu velika večina, ki ie za nadaljevanje dosedanje Briandove politike pomirjenja in zbliža-nja z Nemčijo ter učvrstitve svetovnega miru. Za njo so od dosedanje opozicije socijalistični radikali, republikanski socijalisti in tudi socijalisti sami. Razen skrajne desnice jo odobravajo tudi vse dosedanje vladne stranke.
Seveda pa je izključno sestaviti vlado. ki naj živi daljšo dobo, samo na temelju enotnega zunanje-poiitičnega programa. Treba je iskati druge platforme. Kakršno je razmerje strank v zbornici, ni misliti na zgolj desničarsko vlado, ki bi se ODirala v prvi vrsti na skupino Louisa Marina. Prav tako je izključeno, da bi prišel h krmilu bivši levičarski kartel. ker pač nima potrebne večine. Odločilne bodo zopet stranke sredine, posebno levega centra. Brez privoljenja Loucheurjevih levičarskih radikalov se nova vlada ne bo sestavila.
Ker Herriotovi in Daladierjevi pristaši v nobenem primeru ne marajo sodelovati z republikansko desnico, je mogoče samo. da obrazuje vlado ona večina, ki se je nanjo opiral zadnj5 Poin-carejev kabinet in doslej tudi Briand. ali pa se ustvari povsem nova večina, iz katere bi izpadla republikanska desnica in bi mesto nje vstopil vanjo bivši levičarski kartel. z ali brez socijalistov. Tako vlado, ki bi ji načeloval morda zopet sam Briand ali kak drug levičarski Dolitik. zahtevajo zlasti oni krogi, ki smatrajo, da bi levo usmerjen režim v Franciji bolje izhajal z delavsko vlado v Angliji.
Bližnji dnevi bodo pokazali, ali so res že dozorele razmere za kako globljo notranje-politično preorijentacijo v Franciji. V vsakem primeru pa je upati, da ostane vodstvo zunanje politike v preizkušenih rokah Briandovih. čigar ime že samo znači cel program, ki najbolj jamči za nadaljevanje politike in trajnega splošnega pomirjenja.
VoMna borba na Češkoslovaškem
Praga, 23. oktobra. AA. Ker }e se*Jaf zadnji •odeti pred volitvami, so vse stranke poj a 6i le ■•oeo aijcrtacijo. Zanimivo }e, da je borba med pntiminkiii narodnimi strankami mnogo ostiej-ta, kakor pa bocfca med Čehi k Nemci.
Finančna ureditev banovin
Premoženje oblasti in okrajev preide na banovine, ki dobijo svoje posebne budžete z lastnimi davki - Roki za
likvidacijo samouprav

Beograd, 23. oktobra AA. Danes je bila podpisana uredba o določitvi imovine ter o upravi in budžetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih odnoša:ev dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav. Uredba ima 46 členov.
Vsaka banovina ima še svoj posebni ba-novinski proračun dohodkov in izdatkov Proračunsko leto se začne s 1. aprilom m traia do 31. marca Bu^et	ban -
svoiimi strokovn:nr referenti. Posamezm partije obsegajo dohodke in izdatke 'stt prirode Svote iz posameznfn oartii se sme io izdat' samo za ono čemur «o namen!en. ter v iznosu kakor «o določene v proračunu. Bano vinski proračun Je laven in mora tvoriti celoto.
izdatki baifovinskega proračuna
so ti-le:
1.	Izdatki, ki po posebnih zakonih obremenjujejo banovine.
2.	Osebni izdatki za prevzeto osobje samoupravnih uradov in ustanov, oosebei zt» upravno osobje. razdeljeno na gradbeno, prosvetno, zdravstveno, poljedelsko, šum-sko in ludarsko. trgovsko in industrijsko stroko ter na socralno politiko) kakor tud; za osobe do vključno druge skupine III kategoriie. ki ga postavlja ban v svojem delokrogu.
3.	Materijalni izdatki za potrebe uradov in ustanov.
4.	Odplačila banovinskih dolgov in obresti.
5.	Izdatki za nepredvidene potrebe.
Dohodki banovin
ki se morajo postaviti v proračun, so naslednji:
1.	Dohodki posestev, ki pripadajo banovinam.
2.	Dohodki od raznih banovinskih ustanov zavodov, podjetij itd.
3.	Doklade na državne davke; doklade brez odobritve ministrstva financ ne smeio presegati 10 odstotkov.
4.	Samostalne banovinske daiatve, ki jih odstopi držav? od svojih dohodkov v celoti ali v gotovih odstotkih.
5.	Razni izredni dolWki.
Da bo proračun realen, bo ban določeval dohodke in izdatke po svoji oceni, upoštevaje pri tem gospodarsko moč prebivalstva in načela umne štednje.
Proračun za prihodnje leto mora biti predložen ministru financ nadeli do 31. decembra t. L da ea pregleda in odobri. S proračunom se morajo vposlati sklepni računi za prejšn!e proračunsko leto kakor tudi eksDOze bana. s katerim bo poiasnh predvidenje vsote dohodkov in izdatkov ter razvil program banovinskih del za prihodnje leto. Proračun mora pregledati minister financ in izdati skiep o njem mesec dni po prejemu banovinskega proračuna.
Ban ie izvršitelj proračuna in njegov na-redbodavec. Ban odgovarja pred oblastvi in pred glavno kontrolo za pravilnost in zakonitost glede vseh naredb, ki jih izda za izvršitev nror^ima.
Tam, kjer pride
posamezna dosedanja oblast v sestav več banovin
in kjer se bo pri prevzemu področja ta imovine v blagajnah dotične oblasti našla gotovina od dohodkov po oblastnih proračunih, bo razdeljena med banovine-nasled-nice po številu prebivalstva. Po enakem načelu naj se prenesejo obveze bivših oblasti na banovine-naslednice.
V roku 2 mesecev po vzpostavitvi oblasti v banovini bo ban odločil
o usodi oblastnih hranilnic,
ki jih je našel na področju svoje banovine, prevzel bo njihova aktiva in pasiva ter uredil njihovo nadaljno delovanje To odločitev mora potrditi minister financ.
Pokojnine se bodo izplačevale iz budže-ta banovin, aiko so jih upravičenci prejemali od oblasti. Izjemoma se lahko prenesejo izdatki za pokojnine na banovine tudi v primerih, da so bile na banovine prenesene ustanove ali podjetja, kjer so dotični upokojenci bili uslužbeni in kjer so si pridobili pravico do pokojnine.
Do konca te£a leta bodo bani prevzeli
uradništvo oblastnih samouprav
in sklepali o njegovi službeni dodelitvi in razvrstitvi Plače in ostali prejemki tega osobja bodo šle do konca tega leta na breme oblastnih proračunov Kasneje se bodo izplačevali iz banovinskih proračunov.
Veljava potrjenih oblastnih proračunov
je podaljšana do 31. marca prihodnjega leta. Do 1. januarja prihodnjega leta morajo bani sestaviti in predložiti v odobritev ministru financ banovinske proračune, ki naj obsegajo vse posle, dohodke in izdatke iz delokroga bivših oblastnih in srezkih samouprav. Od 31. decembra letošnjega leta
se ukinja delovanje srezkih samouprav glede dohodkov in imovine.
Vsa pojasnila in tolmačenja določb te uredbe bo izdajal minister financ v sporazumu z ministrom notranjih poslov. Ministru financ gre vrhovno nadzorstvo nad finančnim poslovanjem banovin v pogledu njihovih proračunov.
Pravilnike in navodila glede izvrševanja finančnih določb te uredbe bo po potrebi izdajal minister financ v soglasju z ministrom notranjih del. Predpisi
o službenem delokrogu £lvših oblastnih nameščencev
njihovih pravicah in dolžnostih, kakor tudii o njihovi disciplinski odgovornosti ostanejo rudi nadalje v veljavi Ban lahko s poeeb no uredbo unificira vse te predpise, jih izpopolni in izpremeni v smislu novo ustvar-lenega tutrojstva. ne da bi pri tem zmanjševal pridobljene pravice samoupravnega osobja. Samostalne
banovinske dohodke in izdatke upravlja
finančni odsek bančne uprave. Sel finančnega odseka je starešina nad blagajno, knjigovodstvom in računovodstvom uprave. Sef finančnega odseka je odgovoren računpolagač pred ministrom financ in glavno kontrolo ta vse izdatke in dohodke po banskem proračunu. Naredb o izplačilo se ne sme izvršiti, preden šef finančnega odseka pismeno ne ugotovi, da ima odobren kredit Koncem vsakega meseca mora ban ali organ, ki ga v to pooblasti, pregledati blagajna
Ako proračun ni pravočasno rešen in odobren, se izvaja proračun preteklega leta. Ako se tekom leta pokaže, da je
v proračunu odobreni kredit nezadosten
ali da se je pojavila potreba ndvega kredita, sme ban staviti ministru financ predlog za povišanje ali za naknadno odobritev potrebnih kreditov.
Ako se tekom leta izkaže, da se izdatki ne bodo mogli izravnati z rednimi dohodki
sme banovina najeti posojilo
doma ali v inozemstvu.
Vsako zadolžitev je treba predhodno prijaviti in predložiti ministru financ, ki bo ocenil smotrenost in potrebo in bo postopal po členu 2. zakona o izrednih zakonskih določbah, ki predpisujejo, da se zasliši ter zahteva odločitev ministrskega 6veta, oziroma soglasje ekonomskega komiteja ministrov z dne 27. januarja 1929. leta. Tudi za ostale finančne transakcije je potrebna odobritev ministra financ.
V prehodnih določbah je predvideno, da morajo oblastni komisarja
najdalje do 15. novembra popisati in inventarizirati imovino
oblastnih samouprav. Obenem morajo ugotoviti stanje sklenjenih posojil in drugih dolgov, obvez in terjatev oblasti najdalje do 15. novembra 1929. Tako ugotovljena imovina bo osnova za izvršitev likvidacije oblasti in srezov in za njeno izročitev banom.
Imovina oblastne samouprave.
katere področje prehaja v sestav banovine, preide z vsemi 6vojimi aktivami in pasiva-mi v last banovine. Pri tem pripadejo nepremičnine in ustanove banovini, v kateri se nahajajo.
Uredba stopi v veljavo, čim bo objavljena v »Službenih Novinah«.
Jugoslovenske manifestacije v Pragi
Praga, 23. oktobra h. Nocoj je priredila jugoslovenska d :aška kolonija v akademskem domu spominsko slavnost za ustreljenim Vladimirjem Gortanom. Velika dvorana akademskega dioma je bila nabito polna Na zborovanju so govorili po en Srb, Hrvat in Slovenec. Sprejeta je bila resolucija, ki bo neposredno dostavljena vsem ji*goslovensk:m listom. Po slavnosti je priredila velika množica dijakov in drugega občinstva obhod po praških ulicah. Manifestanti so prepevali »Hej Slovane« in jugoslovenske narodne.:pesmi ter vzklikali Gortanu in domovini. Spominske svečanost' in povorke so se udeležili tudi številni Čehi.
Obisk generalnega tajnika Društva narodov
Beograd, 23. oktobra. AA. Sir Erik Drum-mond, generalni tajnik Društva narodov, bo prispel v spremstvu Demontenaya, člana politične sekcije tajništva Društva narodov, in našega rojaita Gjure Popoviča, člana informacijske sekcije tajništva Društva narodov, ter dveh tajnic v prvih dneh novembra v našo državo. V Beograd bo prišel 3. novembra in se nastanil v hotelu »Srpski kralj«. 4. novembra popoldne bo imel na univerzi predavanje, ki ga priredita jugoslovensko udruženje za Društvo narodov in udruženje za mednarodno pravo v Beogradu. Zvečer bo sir Drummond gost na banketu, ki mu ga priredita ti udruženji. Opolnoči bo odpotoval preko Broda v Sarajevo, od tam v Dubrovnik in Split.
Posojila PAB
Beograd, 23. ototobra. AA. IzvršH™ odbor Privilegirane agrarne banke ie imej sejo, na kateri je reši! večje število prošenj za posodila. Izvršilni odbor je odobriJ posojila v znesku 60 milijonov dfimairjev. Na prihod ji jih sejah se bo nadaljevala razprava o nadaljnjih posojilih. Prva pnihodoja seja bo v soboto.
Kriza francoske vlade
Predsednik republike je prijel posvetovanja glede sestave nove vlade - Kot nred*edi"ka nove vlade se imenujeta Briand ali oa Paul Boncour
Pariz, 23. oktobra d. Včera!šnJa seja poslanske zbornice, ki ji Je sledila nenadna ostavka Briandove vlade, se ie bila pričela čisto mirno in nič ni kazalo, da se bo končala s padcem vlade Sicer se ie že pre'e vedelo, da le minister za pokojnine podal Briandu pismeno ostavko ker ie pri vo-litvah v senat propadel, vendar Briand ostavke ni spreiel. češ da bo sledila skupna ostavka vlade po ratifikaciji haaškega sporazuma Tako? ob začetku se'e ie predsednik skupščine Bouisson zahteval od Brianda pojasnila kdaj misli vlada odgovoriti na interpelacij o zunanii politiki Predsednik vlade ie odgovoril, da bo dal vsa potrebna pojasnila, brž ko bodo različne komisii« gotove s svoiimi poročili, kar se bo zgodilo v kratkem Zato prosi odgo-ditve interpelacij glede haaške konference 'n glede drugih zadev Vi soadaio v kom-oleks reparacitskih vprašani.
Nato so povrsti vstal? interpelanti. ki so zahtevali določitev dneva za razpravo o vloženih nmante-poiitičnih interpelacijah fomunis^ Blum je zahteval razpravo o znižanju vo;aških kreditov, radikalni sociialist Montignv pa Je odločno nastopil zoper to da bi se debata o zitnan?? politiki preložila kaor ie želel Briand Debata Je postaiala vse živahneiša in nastopilo le polagoma ozračje značilno za b!:žaiočo se krizo Poslanec Marin ie zahteval po^snila glede izpraznitve Porenja. Waideck-l?ousseau ie želel od vladp podrobnost? glede usode sarskega ozemlia. drugi poslanci pa so začeli vztra;ati na takojšni« razpravi o interpelacijah. Briand Je nato ponovno napovedal razpravo o proračunu za četrtek debato o poliedelstvu za petek, nakar bi Prišle na vrsto zunanje-politične zadeve Po tei izjavi je zahteval glasovanje o zaupnici vladi. Ob 1S.35 minut ie bil zaklju-
čen skrutmij. ki ie izkazal razmerje 288 : 277 glasov v škodo vlade. Briand je nato Po seji tako? predal demisiio svoje vlade v roke predsednika republike Doumerguea.
Na sinočnjj se:i poslanske zbornice je glasovalo proti vladi 11 komunistov. 101 sociialist. 14 republikanskih sociialistov. 7 neodvisnih levičarev. 17 levičarskih radikalnih in sociialističnih poslancev. 16 poslancev repub'ikanske Unije (med temi tudi Varain). tri poslanci socralno demokratske frakcije. 13 neodvisnih poslancev. 107 poslancev radikalnih socijalistov dočim se je poslancev vzdržalo glasovanja.
Pariz. 23 oktobra o. Tuka:šnii listi nagla-šajo. da je sledila minis+rska kriza povsem nepričakovano in da nima glob:ega poučnega pomena. Na vsak način pa ni kri-*a nnneriena Proti Briandov? zunanji politiki Kon7r!taci!e za rešitev krize se nadaljujejo. Ob 11 uri ie konferiral predsednik nmtmergue Doumeriem in Bouissonom.
»Pariš Midi« izve. da bo Doumergue na'-irei stopil v stike z Briandom in se v primeru. da bi Briand odklonil, obrn'1 na poetike levice Kakor pravi list. misli Dou-mergue resni na kombinacro s Paul-Bon-ccurom. vod'terem onega krila socijalistov, k? se navdušuje za udeležbo v vladi. V tem primeru bi prišlo do izrazite levičarske vlade, k' bi pa seveda pri sestavi nadela ra prece;šnje težave.
Pariz. 23 oktobra AA. Listi poročajo, da ie padec Briandove vlade vznemiril politične parlamentarne kroge in smatrajo, da Ho kriza precej dolgotra!na in da bn njena rešitev doka? težka. Nocoišnii večerniki ugotavliaio. da bi bila naiboHša rešitev ako b? Rrianr' nonovno prevzel predsedstvo vlade Če pa bi Briand odklonil, naj bi vsa; obdržal zunanje ministrstva
Avstrijski socialisti popuščajo
V glavnem um gre za ohranitev samnstome nozicije Dunaja - Ponovna zahteva no razorožitvi bojnih orga-
nizacij
Dunaj, 23. oktobra s. Prvo čitanje zakona o ustavni reformi, je zaključeno. Razvijalo se je zelo mimo, dasi Je nastopil kot zadn'i govornik deželni vodja niž'e-avstrijskega He'mwehra inž. Raab Tudi iz govora župana Seitza Je bilo razvideti. da so socijaln? demokrati nripravlieni na po-gajania. Seitz se ?e bavil v davnem z novo pozicijo, ki na? b? ?o v držav? zavzemalo mesto Dunaj. Ta del ustavnih zakonov ;e župan odklanjal, das? je na drug? strani priznal, da se bo njegova stranka posvetovala o celokupnem kompleksu zakonov. Pripomnil je, da bo takrat sam pokazal razna pota, po katerih bi se dalo ugoditi pritožbam krščanskih socJialcev na Dunaiu Kot predsednik sociialni - demoVratske stranke 'e podaj Jriavo. da ie stranka že potetmila mejo med seboj in vsemi, ki ho-če'o delati s surovo silo in državnimi udari.
Vodja Landbunda dr. Schonbauer, Je zavračal sccijalno-demokratske pomisleke, češ da bi bila absolutna odklonitev ustav-
ne reforme nedemokratična. Če sociialisff menijo, da naj bi se razpisale nove volitve, ie treba vedeti, da se po uveljavljeni novi ustavi nove volitve ne bodo mogle vršiti. N:egova stranka pa je pripravljena sprejeti vsako obliko, ki bi vsebovala neposredni plebiscit med narodom glede ustave. Vodia nižieavstriiskega Heirmvehra inž Raab Je tiaelašal. da bi morali — ker obstojaio v državi vojaško organizirane strankine formacije — socralisti kot prvi pričeti z razorožitvjio. Heimwehrovce so prav za prav ustanovili sociialni demokrat-je. Prvi pogoj za razorožitev v Avstriji ie iamstvo za svobodno orijentaci'o delavcev v vsakem obratu Do popolne razorožitve bo prišlo šele tedaj, če bodo Heimwenrov-ci vedeli, da smeio delavci v vsaki tovarni svobodno in odkrito priznavati svoje prepričanje. če imajo Heimwehrovci vojaško organizacro. to nikakor ne pomeni, da hočejo izvesti državni udar, temveč ravno nasprotno.
Glasovi o ruski ofenzivi proti Kitajski
Po londonskih vesteh je sovjetska vlada sklenila energičen napad na Kitajce v Mandžuriji — Priprave za vojno so dovršene
v vseh podrobnostih
London, 23. okt. d. Po zanesljivih zasebnih poročilih se je te dni vršilo v Imo-skovskem K rem iju pod predsedstvom Stalina posvetovanje narodnih komisarjev^ ki so sklenili začeti še ta mesec energično ofenzivo v Mandžuriji. Ruska vojska ima nalogo, polastiti se vseh krajev ob vzhod-no-kitajski železnici. Ta sklep je bil sprejet na temelju poročil sovjetskih zaupnikov, ki so podrobno opisali današnje stanje na Kitajskem. Položaj kitajske nacionalistične vlade in notranje razmere v državi so take. da jamčijo za uspeh hitrega in energičnega udarca. Svet narodnih komisarjev je v zvezi s tem razpravljal tudi o mednarodnem položaju in je bil enoduš-no mnenja, da sovjetska unija ne sme opustiti sedanje pripravne prilike, da vrne sovjetom prejšnji prestiž na Daljnem Vzhodu. Prectetavitelji generalnega štaba rdeče vojske m predstavitelji organizacij, ki jhn je poverjena preskrba čet s hrano, obleko, orožjem in streljivom, so iziavili da je vse oripravljeno do najmanjših podrobnosti. Politični oddelek je poslal poročilo o uspešnem delu komunistične propagande v Mandlžuriji. koje prebivalstvo bi sprejelo rusko vojsko z odprtimi rokami.
Vrhovni poveljnik ruskih čet Bliicher, iz kitajskih nemirov znan pod imenom Galens. je zahteval takojšnjo ofenzivo ali takoišnjo demobJlizacijo. ker se v današnjem nedejavnem in negotovem stanju širi med voia§tvom samo demor*1izac5ia in razvrat. Voiašk? izvedenci tudi poudarjajo. da je Mongolija, zvesta svoji obljubi, pripravljena Se vedno, da z znatnimi ko-
njeniškimi silami vdere v Mandžurijo io podpre rusko ofenzivo.
Glede ozirov na velesile je bilo sklenjeno, postaviti jih pred dovršeno dejstvo in končati vojno, brž ko bodo ruske čete zasedle mandžursko železnico. Sklepi posvetovanja so bili sporočeni Bliicherju z nalogom, da lahko po svoji uvidevnosti vsak čas začne z vojnimi operacijami.
Moskva, 23. oktobra o. Sovjetske čete so v ozemlju Pogranične in Trirečja v par urnem boju razgnale tri večje skupine belih gardistov, ki so poskušali vpasti preko rusko-kitajske meje. Nekoliko belogardistov je bilo uietih ter takoj po prekem sodu ustreljenih. Med belogardisti je bilo tudi mnogo kitaiskih vojakov.
Harbin, 23. oktobra o Kitajska nacionalistična policija je včeraj popoldne zaplenila vse knjige in listine Vzhodno-ki-tajske banke in odpustila vse osobje. Za upravljanje imovine je postavila posebno komisijo, ki bo izvedla tudi likvidacijo tega zavoda.	,
Protiversko vseučilišče n
Moskva. 23. oktobra. AA. Strokovne zveze v Ljeningradu so ustanovile prvo protiversko delavsko vseučilišče.
Pogrešam« ^okooc eanski letalec
London, 23. oktobra, o. O letalen D i teman®, ki je »oči iz Nove Fundlandiije nenadoma starta! za polei v London, ni nikakib vesti. Letalec Ima goriva sa petindvajset ttr.
■	»JUTRO« St. 249 a =================
Odmev italijanske intervencije
Podrobnosti o koraku poslanika GaHija - Čudne metode
Četrtek, 24. X. 1929
Anglež o Jugoslaviji
Beograd, 23. okt Kakor smo že poročali, se mudi v Beogradu znani angleški novinar in sot rudnik »Timesa«, publitflst Steevan Grahatn, velik prijatelj našega naroda. Sotrudniku beograjske »Politike« je v razgovoru opisal namen svojega potovanja po Jugoslaviji in vtise, ki jih je dobil za časa svojega bivanja med nami. Med dirugim pravi:
»Dvakrat sem bil pred tem že v vaši državi. Obakrat sem prišel z namenom, da spoznam vaš narod m vaše narodne običaje, ki sem jih uporabil v svojih književnih delih. Tokrat pa sem prišel, da na licu mesta proučim razpoloženje vašega naroda po zgodovinskih spremembah, ki so nastopile v vašem narodnem in državnem življenju po 6. januarju in po proglasitvi Jugoslavije. Tema dvema dogodkoma pripisujem za bodočnost vaše države zelo velik pomen Rad bi pomagal Jugoslaviji in vzbudil v svetu za njo čim večje zanimanje, zlasti v Angliji. Vaša država to zasluži. Zlasti je potrebno, da se svetu pojasni pravi smisel teh sprememb v Jugoslaviji. Zunanji svet mora te spremembe pravilno pojmovati, zlasti še, ker so bile sprejete tako lepo in z navdušenjem s strani vsega naroda, kakor sem to sam videl v raznih krajih Nikjer, ne med Srbi. ne med Hrvati in SLovenci nisem ^slišal, da bi bile te iz-premembe dovs^He^do kakega nasprotstva Vse, kar je bilo doslej izvršeno, je sinteza za razvoj močne države, kajti edinstvo, kakor je izvedeno, mora roditi Jugoslaviji ono moč, ki ji gre.«
Nadalie se ie župan spomnil smrti pesnika in dramatika Iva Vojnovida ter slavil njegove zasluge. Obč. svetniki so stoje poslušali govor in na koncu zaklicali spominu pokojnega trikratni slava. Istotako so občinski svetniki stoje poslušali poročilo župana o tragični smrti mestnega vrtnarskega ravnatelja Vaclava Hejnica, ki si ie Pridobil velike zasluge za okrasitev Ljubljane.
Nadalie poroča župan, da praznuje Jutri 80-letnico svojega rojstva dvorni svetnik Fran Šuklje, ki je od 5. novembra 1895. častni meščan ljubljanski. Zupan je zaključil s čestitkami in željo da jubilant v zdravju doživi skrajne granice življenja.
Zahvala prof. Plečniku
13. oktobra, ie nadalje poročal župan, je bil odkrit spomenik »Iliriji oživljeni«. To priliko moramo porabiti, da izrečemo jav-no zahvalo onemu možu. ki si je pridobil največje zasluge za ta spomenik in za ureditev cele okolice, arhitektu prof. Plečniku. (Živahno ploskanje in Zivio klici.) Ze več let je e. profesor na razpolago mestu in izdeluje zanj načrte in skice, vse brezplačno. iz ljubezni do svojega rodnega .mesta. (Zivio!)
Predlogu, nai se zaslužnemu mojstru -arhitektu izreče zahvala imenom mesta, se ie občinski svet soglasno priključil.
j Finančne težkoče naših mest
! Ministrstvo financ je potrdilo zadnjič sklenjeni proračun s tem, da je odobrilo izdatke mestne občine v znesku 44.008.970 Din. Nadalie ie ministrstvo odobrilo posojilo 4 milijonov dinarjev, ki ie bilo sklenjeno za mestno elektrarno, posojilo 1 milijona dinarjev za povečanje klavnice in posojilo 300.000 Din za gradbo barak. Potrjena ie tudi inkorporacija Sv. Križa in dela tako zvaneg? Brinja v ljubljansko rbčino.
V zadnjem času se Je vršila seja Saveza gradova v Splitu, kateri so prisostvovali zastopniki raznih večjih jugoslovenskih mest. med temi tudi zastopniki Ljubljane. Ker po finančnem zakonu niso priznani kot mestni dohodki prejemki iz trošarine, izgubi Ljubljana na prejemkih 4 milijone dinarjev. in ker z druge strani država zahteva zaporedoma od mestnih občin, da prispevajo k nalogam, ki spadajo v območje države, stoje vsa mesta pred težkimi problemi in bodo mestni proračuni prisiljeni imeti stalen deficit.
Da se posvetujejo o tem vpraSanin. se ie vršila navedena seja. Dosegel se ie sporazum, tako da bodo odslej jugoslovenska mesta nastopala po enotnem programu ter da bo Savez gradova edini reprezentant jugoslovenskih mest napram državi Posebej se ie ustanovila ekonomska skupnost med Zagrebom. Ljubljano in Mariborom, ker so potrebe teh mest posebno sorodne. V smislu teh sklepov bo Save? interveniral pri vladi. Od odgovora bo odvisno, kako bomo sklepali bodoči proračun.
Soremembe v občinski upravi
Slednjič je poročal župan, da je bil občinski svetnik in nodžupan inž. Sernec imenovan za bana Dravske banovine. Občinski svetniki mu na tej časti iskreno čestitamo. Svoje mesto kot občinski svetnik ie odložil zaradi šibkega zdravja obč. sv. dr. Rožič, prav tako tudi obč. sv. prof. Osana. Obč. sv. Oolmaver Je odložil mesta v stanovanjskem odseku, v upravnem odboru Mestne zastavljalnice in v tržnem odseku. Zunanova poročila so bila vzeta na znanje.
Posojilo za ureditev Ljubljane
Za finančni odsek je poročal njegov načelnik obč. svet. Ivan Tavčar. Za izvedbo regulacijskega načrta eevemovzhodnega de-
Epidemija samomorov v Zagrebu
Tvegan polet preko Atlantskega oceana
Ljubljanska opera
Snoči je bila v operi premijera Lortzingo* ve komične opere Car in tesar. Obisk je bil sreden, izvedba v glasbenem in igralskem pogledu dostojna. Pevoi in dirigent Štritof so želi Sva h en aplavz.
Zbor slovaških učiteljev je umetniško na višku — melodi-joznost slovaških pesmi je znana zato: udeležite se koncerta!

»iNOoj;»ie
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.