Poštnina plačana v cotovinL TJulbKflha, sobota 4« novembra I933 upravuistvo: Lju uijcma, Knafljeva ulica 5. — Telefon ftt S122, 8123, 3124. 3125, 3126. Inserauu oddeiett: Ljubljana, Selen* burgova OL 3. - TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8L 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Računi prt pošt ček. zavodih: Ljubljana ftt 11.842, Praga fiislo 78.180, Wien ftt 105.241. Uredništvo: Ljubljana, Knafljevs ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125. 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon ftt 2440. Celje, Stroasmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dr« Benes o nemški revoluciji Dr. Beneš je nedvomno eden izmed najboljših poznavalcev evropske politike. Polnih 15 let že sodeluje pri vseh važnejših zunanje političnih akcijah in njegova osebna sposobnost je priborila Češkoslovaški v mednarodnem svetu sloves, za katerega jo lahko zavida marsikatera starejša in večja država. Njegovi ekspozeji o položaju svetovne politike in o vlogi, ki jo igra v njej Češkoslovaška, so zato vedno dogodek velikega pomena, ki se ne omejuje samo na meje republike, ampak vzbuja dolžno pozornost tudi v ostalem svetu. Prav posebno pozornost v vsej evropski javnosti pa je vzbudil ekspoze dr. Beneša o Hitlerjevi revoluciji v Nemčiji in o novi fazi evropske politike, ki ga je imel dne 31. oktobra v zunanje političnih odborih čsl. poslanske zbornice in senata. Njegov govor se prijetno razlikuje od običajnih diplomatskih izjav, katerih avtorji gledajo pred vsem na formalno stran govora, na njegovo leporečnost in prefinjeno frazeologijo. Dr. Beneš je namreč natočil svetu takoj čistega vina in ni v svojem ekspoze ju čisto nič prikrival nevarnega stanja, v katerega je zašla Evropa zgolj po krivdi Nemčije. Češkoslovaški zunanji minister je v svojem velikem ekspoze ju odločno in jasno povedal, da se obetajo svetu v najbližji bodočnosti usodna leta, v katerih se bo odločilo, dali bo v Evropi zavladal mir in red, ali pa bo strmoglavila v pogubni kaos. V slednjem pravcu delujejo z vso silo Nemci, ki so s svojim odhodom iz Društva narodov in iz razorožitvene konference dovolj jasno pokazali, da jim ni prav nič do mednarodnega sodelovanja, iz katerega naj se razvije vseobči sporazum kot trdno jamstvo za mirno sožitje narodov. Po kratkem razdobju razumne Stresemannove politike je Nemčija z brutalno silo raztrgala vse zveze z ostalimi naredi in se zopet zatekla k ideologiji Viljemove ere. Komur to z vsega početka ni bilo popolnoma jasno in je bil že v teku neugodnega razvoja nemških zadev pripravljen nadejati se boljšega, je zdaj lahko prepričan, da se Nemci nikdar niso odrekli misli na nadvlado nad vso Evropo. Hitlerjev prevrat je ustvaril dejstvo, ki ga ni mogoče več oiepšavati, kajti danes stoji Nemčija pred očmi narodov vsega sveta kot element nemira, nesloge in poboje/. Danes ne gre toliko za konflikt Nemčije z Društvom narodov in razorožitve-no konferenco, marveč za konflikt med dvema popolnoma nasprotnima političnima ideologijama. Kakor hitro je svet nekoliko pozabil svetovno vojno in so se tu pa tam začuli pomirljivi glasovi, priznavajoči do neke mere upravičenost nemških zahtev, so Nemci takoj pokazali, da jih poraz njihove nasilniške ideologije ni prav nič izučil. Iz gole objesti so sami izzvali znano »sijajno izolacijo«, zoper katero so se bili nekdaj toliko pritoževali, in hočejo zopet izvesti svoje fantastično načelo gospostva nad Evropo. Vse govori za to, da se bo v Evropi ponovno razigral boj za načelo mednarodne demokracije, kakor popolnoma pravilno opaža dr. Beneš. Uradna Nemčija in njeni zastopniki ter nositelji nove nacionalistične nestrpnosti ne priznavajo nikakršnih političnih in narodopisnih meja, marveč jim je edini zakon ustvaritev Velike Nemčije s priključitvijo vseh germanskih narodov, plemen in drobcev, ne glede na interese drugih narodov. Saj smo celo doživeli, da so uradni zastopniki Nemcev čisto brez vseh ozirov zahtevali za Nemčijo proste roke na evropskem vzhodu in to v deželah, ki so od pradavnih dni slovanske. Edini razlog za to poseganje po tuji zemlji je ta, da Nemčija potrebuje ta ozemlja, ker je nemšiki narod »ein Volk ohne Raum«. To načelo, temelječe na osvoje-valnem instinktu, je vodilna misel današnje nemške politike, ki odklanja enakost narodov in idejo mednarodne rav-nopravnosti. K sreči je Nemčija s svojim, nastopom dvignila proti sebi skoro vse evropske države, ki se nikakor ne morejo ogreti za nemško nasilniško politiko. Opažati je namreč, da se v Evropi snujejo nove skupine držav v obrambo proti Nemcem. Dr. Beneš je poudarjal pred vsem fran-cosko-britsko zbližanie, ker so se v Londonu morda le uverili, da je bila periodična angleška podpora Nemčiji v škodo skupni evropski stvari. Tudi vsi ostali nemški sosedje so zavzeli stav opreznosti; Švicarjem. Belgijcem, Nizozemcem in Skandinavcem namreč niti na misel ne pride, da bi svojo staro državnost in kulturno tradicijo podredili pruskemu vojaškemu škornju in to zaradi prazne fraze o arijsko-germanski gosposki rasi. Celo v Italiji je nastopila izve-stna rezerva napram Nemčiil. Kljub sedanjemu zamotanemu in temačnemu položaju, je poudarjal dr. Beneš, pa ne čuti zunanja politika Češkoslovaške, kar lahko mirno razširimo tudi na ostali dve državi Male antante, niti najmanjše težave. Pakt Male antante in dosledno prijateljsko zavezništvo s tinentih, s čimer bi se na svetu pravičneje razdelilo ustvarjajoče delo. Državi je potrebna stabilnost financ. Francostki državni kredit zahfeva izenačenje proračuna, stabilnost valute ki varnost javnega kredita. V tem pogledu zasleduje sedanja vlada isti ciij, kakor bivša Daladierjeva. Vlada bo v kratkem predložila sanacijski načrt Za izenačenje proračuna bo uvedena poostritev davčne kontrole, pa tudi reforma davčnega sistema in primerne davčne olajšave. Deklaracija zaključuje: Poskušajmo na stežaj odpreti okna v bodočnost te države, ki stoji na čvrstih temeljili, in katere zdravi razum je sovražnik slehernih pustolovščin in ki daje z umno ureditvijo zgled vestnosti, varčnosti in umnega gospodarstva. Francija ljubi nadvse svoboščine, katere ji zagotavlja republikanska in laiSka država, ter spoštuje vse težnje ne glede na prepričanje. Ali naj vse to propade, če naši mandatarji ne bodo imeli dovolj poguma? Gospodje, nočemo vas žaliti, da bi mogli kaj takega verjeti, ki zato prosimo vse poštene republikance, naj nam pomagajo pri zaščiti vseh teh dobrin. Zbornica je sprejela izjavo vlade z odobravanjem, nakar je bila seja zaključena. Debata o vladni deklaraciji bo prihodnji teden ter bo združena z veliko zunanjepolitično razpravo, za katero vlada tudi v diplomatskih krogih veliko zanimanje, ker se pričakuje, da bo takrat zavzela vlada konkretnejše stališče do vseh aktualnih problemov. Zedinjene države In Rusija Amerika ostane v Ženevi Poset Litvinova v Washingtonu ne bo samo gospodarskega, temveč tudi političnega pomena, predvsem za razmere na Daljnem vzhodu Washington, 3. novembra, d. Ruski bene sovražne propagande po svojih taj- Ijudski komisar za zunanje zadeve Mak- nih agentih. Nato bodo ugotovili, da pri- sim Litvinov prispe v Washington 7. t m., znanje Sovjetske unije ne pomeni opu- naslednja dva dneva pa bodo v Beli hiši stitve medsebojnih terjatev, ki imajo biti napovedana pogajanja. Računajo, da bodo predmet poznejših pogajanj. Glavna pred- Rusiji priznane važne finančne prednosti meta pogajanj bosta razdelitev ruskih na- za trgovinsko-politične koncesije Ameriki. ročil na ameriškem trgu in prodaja znatne Na podlagi v glavnih potezah izdelanega količine bombaža Rusiji. Ameriška vlada načrta za rusko-ameriSko gospodarsko zve- pripisuje posebno važnost želji, da prido- zo bodo podane za obe državi zelo velike bi Rusijo za ženevski žitni dogovor. Za možnosti razvoja. Kakor zatrjujejo, bo priznanje Sovjetske unije ni potreben pri- Litvinov v Washingtonu tudi predaval o stanek kongresa, nasprotno pa je potreb- sodelovanju Sovjetske unije in Zedinjenih aa njegova ratifikacija za dogovor o dol- držav na gospodarskem in političnem pod- govih. ročju. Zastopniki obeh držav bodo podrobno New York, 3. novembra, d. O pogojih, obravnavali tudi težkoče, ki so nastale pod katerimi se bodo rzvijala pogajanja med Japonsko in Rusijo. V ameriških vlad- zastopnikov ameriške vlade z ruskim ko- nih krogih opozarjajo, da -so glede vpra- misarjem za zunanje zadeve Litvinovim, sanja Daljnega vzhoda v Moskvi enakega zatrjujejo, da bo ameriška vlada priznala naziranja kakor v času carizma. Politika Sovjetsko unijo brez odloga, kakor hitro bo Zedinjenih držav se v tem pogledu ni iz- ?rej urejeno gotovo število vprašanj premenila ter temelji slej ko prej n~ nače- redvsem morata obe vladi prevzeti med- lu odprtih vrat sebojno obveznost da ne bosta vršili no- Ukinjenje ustave na Malti London, 3. novembra, d. Angleško guverner na Malfci, David Campbell, je včeraj odstavil celokupno nacionalno vlado s Hu-gonom Mitsudom na čelu, ki je obstojala od meseca junija lanskega leta. Spor, ki je povzročil odstavitev vlade, obstoja prav za prav že od njenega prihoda na krmilo, ker je bil njen glavni namen, da bi se z izpre-membo ustave izpremenila tudi sedanja jezikovna ureditev v šolah in uradih v tem smislu, da bi poleg angleščine in malteščine veljala tudij italijanščina kot enakorraven jezik, dočim se na podlagi sedanje ustave pričenja italijanščina poučevati šele v srednjih šolah. Angležem prijazna opozicijska stranka, ki jo vodi bivši ministrski predsednik lord Strickland, vidi v tem postopanju nacionalistov politični pokret, ki stremi po ločitvi od angleškega imperija ter po priključitvi k Italiji. Angleški guverner je že pred dnevi zahteval odstop prosvetnega ministra Mizzija, ker pa se je vlada izjavila solidarno z njim, je to dovedlo do njene odstavitve. Generalni guverner je razpustil tudi parlament, kar utemeljuje v posebnem proglasu. da je nastal izredni položaj, ki zahteva ukinOtev ustave. Poset poljskih letalcev v Moskvi Varšava, 3. novembra AA. Opoldne jz 5 poljskih vojaških letal odpotovalo v Lido, odkoder bodo nadaljevali polet v Moskvo. Poljske letalce vodi polkovnik RaysKi, vodja letalstva v vojnem ministrska. Obiskali bodo vodstvo sovjetskega letalstva. Pcijaki ostanejo v Moskvi štir: dni in bodo 7. novembra prisostvovali veliki paradi sovjetskih čet na Rdečem trgu v Moskvi. Smrt ravnatelja Pasteurjevega zavoda Pariz, 3. novembra AA. Popoldne je umrl ravnatelj Pasteurjevega zavoda dr. Poux Trgovinski sporazum z Grčijo Atene, 3. nov. č. Na snočnji seji grškega parlamenta so bile odobrene trgovinske konvencije z Jugoslavijo, Albanijo in Belgijo. Kakor znano je bil trgovinski sporazum mel Grč;io in Jugoslavijo dosežen že ob pričetku meseca julija in ga je Narodna skupščina ob koncu preteklega meseca tudi odobrila Sporazum je bil sklenjen za dobo od 20. julija t. 1. do 20. marca 1934. Pomirjenje v Palestini Jeruzalem, 3. novembra, č. Včerajšnja obletnica Balfourieve deklaracije, ki je bila izdana pred 15 lefci in je zidom zagotovila Palestino kot njihovo nacionalno domovino. je potekla brez incidentov. Sploh so Arabci v zadnjih dveh dneh zaradi odločnega nastopa angleške policije in vojaštva na vsej črti popustili. Spočetka so prenesli svoje delovanje iz Palestine v Transjordanijo. V glavnem mestu te mandatne pokrajine je prišlo celo do hudih incidentov in so Arabci že ogrožali samega angleškega rezidenta. Panarabski ekse-kufcivni odbor je celo pozival Arabce in egiptskega vladarja, naj podpro arabski pokret proti »imperialistični vladi«. Istočasno je zaradi cenzure arabskih listov proglasil splošno stavko, ki se je v 34 urah razširila na vso deželo. Nenadoma pa se je položaj izpremenil tako, da angleške oblasti v Palestini in Transjordaniji že napovedujejo, da se bosta v enem ali dveh dneh docela povrnila mir in red v deželo Panarabski eskekutivni odbor je tudi že ukinil splošno stavko. Po zadnjih statistikah je bilo pri zadnjih nemirih ubitih 23 civilistov in en domači policist. V bolnišnicah je 127 civilistov in 27 stražnikov. Normalni položaj je skoraj povsod vzpostavljen. Med komunisti, ki so bili aretirani zaradi suma. da so povzročili zadnje nemire, je 53 zidov in Arabcev. Sklicanje Narodnega predstavništva Beograd. 3. novembra- p. Narodno predstavništvo je s kraljevim ukazom 6klicano v smislu določb ustave k novemu zasedanju za četrtek, dne 9. t. m. Senat bo imel svojo sejo ob 10.30, Narodna skupščina pa ob 11 dopoldne. Na sejah obeh zbornic bo prečitan kraljev ukaz o otvoritvi zasedanja, nakar bo določen dnevni red za prihodnjo sejo, na kateri bosta obe zbornici v emisij svojih poslovnikov izvolili stalne odbore, t. j. finančni, administrativni, imunitetni, verifi-kacijski ter odbor za prošnje in pritožbe. Francoska vojska Pariz, 3. novembra. AA. Iz Casablance poročajo, da je general Weygand pred odhodom \z Rabata glede na nedavne borbe v Atlasu izjavilr V sedanjih razmerah, ko mednarodni položaj še ni popolnoma stabiliziran mislim, da je še zmerom najboljše sredstvo za varnost močna in temeljito organizirana vojska. Francoska vojska gre danes skozi periodo reorganizira-nja in se opn*mlja z vojnim materijalom in orožjem, ki ji t>o če bi prišlo do vojne, omogočilo, da prepreči velike človeške žrtve. Zagreb, 3. novembra, n. Po mestu se vršijo velike priprave za sprejem Nj. Vel. kraljice Marije, ki prispe jutri zjutraj ob 8.15 v Zagreb, da se udeleži otvoritve srednješolskega azila, ki se je pričel graditi lani. ko se je kraljica prav tako udeležila položitve njegovega temeljnega kamna. Tr-govsko-industrijska ter obrtniška zbornica v Zagrebu sta odredili, naj se trgovine in ostali obrati jutri odpro šele ob 9., da se nameščenci lahko udeleže sprejema Nj. Vel. kraljice. Sprejema se bo udeležila predvsem vsa srednješolska mladina. V nje nem imenu bo pozdravila kraljico voditeljica poliklinike dr. Desanka Ristovič-Gjer-manovič. Azil bo posvetil nadškof dr. Bauer. Kraljica ostane v Zagrebu nekaj dni in si bo ogledala več zagrebških socialnih ustanov. Francijo sta dva temelja, na katerih počiva naša zunanja politika in od teh osnov ne popustimo, naj se prilike i7-premene kakorkoli. Francosko - britsko zbližanje le še ojačuje naše pozicije, v ostalem pa si Mala antanta, verna svojim načelom, pridobiva novih prijateljev na severu in na jugu. Naš položaj je trden, zagotavlja dr. Beneš svoj narod in pri intimni povezanosti politike držav Male antante lahko obrnemo te pomirjajoče besede tudi ra položaj naše kraljevine. še v nekem drugem pogledu je dr. Ro-neš, govoreč Čehoslovakom, zadel tudi naš problem v njegovem iedru. Vzdrži-mo red doma, v notranjosti svoje drža- ve! Moramo si biti svesti, da le notranje krepka država pomeni v mednarodnem koncertu resnično in upoštevanja vredno silo. Zato je treba, da onemogočimo razvoj enoto razdirajočim sredobežnim strujam. Na odločilni trenutek moramo biti pripravljeni politično, gospodarsko in finančno, osobito pa moramo imeti pripravljeno svojo vojsko. Lojalno domoljubno sodelovanje vseh je že polovica uspeha v primeru tujega navala. Pri vsem pa naj nas vodi zavest, da nismo sami. da imamo mnogo mogočnih zaveznikov; to dejstvo mora popolnoma izločiti vso malodušnost, da tudi v teb negotovih časih lahko mirno zremo v bodočnost. Trgovinska pogajanja med ČSR in Avstrijo Praga, 3. novembra. Danes je odpotoval pooblaščeni minister dr. Friedmann na Dunaj, kjer bo ostal par dni, da se a avstrijsko vlado dogovori glede pričetka pogajanj za revizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in češkoslovaško. Balkanska carinska unija Na balkanski konferenci, ld bo otvorfena )ntri, bodo prvič konkretno razpravljali o uvedbi balkanske carinske unije Solun, 3. novembra, p. V teku današnjega dne so se začele zbirati v .Solunu delegacije posameznih držav, kii bodo sodelovale na jutrišnji otvoritvi četrte balkanske konference. Spričo velevaž-nih političnih dogodkov in sestankov v dobi zadnjih tednov ima sedanja konferenca še prav poseben pomen, četudi v stvari ne predstavlja konference službenih * predstavnikov posameznih balkanskih držav. Koliko važnost ji pripisujejo, se vidi že po tem, da so vse države poslale v Solun, izredno številne delegacije čeprav niso uradna zastopstva. točna navodila odgovornih vlad, ima balkanska konferenca, ki bo svečano otvorjena v nedeljo dopoldne ob 10.30, vendar le na poloricielen značaj. Sklepi, ki bodo sprejeti, imajo tako rekoč že v naprej odobritev odgovornih vlad. Dnevni red konference ie zelo obširen in se nanaša na važne gospodarske in politične probleme balkanskih držav. Grška delegacija je sedaj sklenila izpopolniti dnevni red še s tem, da bo že na prvi poslovni seji. bi bo v ponedeljek oficielno predlagala uvedbo balkanske carinske unije, ki bo nedvomno kar najbolj pospešila tesno gospodarsko sodelovanje balkanskih držav. okrepila balkansko solidarnost in pospešila tudi politično zbližani? Odtok zlata iz Francije Pomirljiva izjava francoskega finančnega ministra Bonneta o zadnjem odtoku zlata iz Francije Pariz, 3. novembra, č. Znatne izzube zlata. ki jih je utrpela Francoska banka v preteklem tednu, kakor Čudi nova finančna politika ameriškega predsednika Roosevelita, so dale francoskemu finančnemu ministru Bonnetu povod za novo izjavo, ki nai bi de-rimtivno pomirila francosko javnost, ker je bila že resno v skrbeh. Minister Bonnet je v svoii izjavi naglasi.1, da ameriško kupovanje zlata ne pomeni napada na položaj francoskega franka. Znižanje zlate rezerve, k; ga ugotavlja francoska Narodna banka v svojem poslednjem komunikeju, z Roose-veltovo politiko sploh ni v neposredni zvezi. Velik del zlata je izgubila Francija, še čreden je Roosevelt razglasil svojo novo politiko. Finančni minister Bonnet je pri tem mislil na poslednje politične dogodke v Franciji in Listi tolmačijo njegovo izjavo tako, kakor da je nadec Daladierjevega kabi- neta povzročil odtok zlata. Ob koncu svoje izjave je Bonnet poudaril, da je postala sedaj sanacija francoskih državnih financ skrajno potrebna. Francoski vladni krogi pričakujejo, da Ze-dinjene države v Franciji sploh ne bodo mogle kupiti večje količine zlata, ker ne razpolagajo z zadostnimi devizami. V tem primeru 'bi bilo pričakovati, da ostane tuji kapital v Franciji še nekaj časa povsem nedotaknjen. »Matin« poroča, da se je razširil v finančmih krogih glas, da je ameriška Federalna banka zahtevala od francoske Narodne banke večji kredit. Ta vest je bila pozneje demantirana. London, 3. novembra. AA. Na račun kontinentalnih nakupov so danes prodala za okoli 300.000 funtov zlata. Zanimivo je, da ameriška zakladnica še ni začela kupovat! zlata. Češkoslovaška na dan svojega narodnega praznika H—Praga, 1. novembra. Petnajsto obletnico svoje samostojnosti je praznovala češkoslovaška vse slavnost-neje in z večjim poudarkom, nego je bilo doslej običajno. Okvir proslav je bil vkljub temu širši, dasi ljudske sloje močno prizadeva gospodarska stiska. Pričakovali je bilo sicer komaj, da bi narod v takem položaja imel smisla za kaj drugega nego za svojo bedo in za svoje vsakdanje težave-Zgodilo pa se je, da je ljudstvo proti pričakovanju na dan petnajste obletnice republike z nedvomno odločnostjo povzdignilo svoj glas za državo in v tem dejstvu leži največji pomen nedavne proslave. Z ozirom na težk, mednarodni položaj in na dejstvo, da je čsl. republika skoro okoli in okoli obdana od sovražnikov, do zob oboroženih in stalno naglašujočih svoje zahteve po čsl. državnem ozemlju, so vodilni činitelji popolnoma umestno položili poudarek letošnjega državnega praznika na čsl. vojsko. Vojska je bila doslej v očeh javnega mnenja nekaka pastorka in nekako zlo, o katerem si marsikdo nI bil na jasnem, dali je potrebno ali nepotrebno. To pot pa je ostala ravno vojska v ospredju splošne pozornosti in ravno čsl. vojak kot branitelj domovine in države je bil de. ležen največjega priznanja ter iskrenih pozdravov tisočglavih ljudskih množic. Ves narod je kakor na en mah izpreletelo prepričanje. da ima v vojski eno izmed naj. silnejših jamstev za obstanek države, svobode in samostojnosti. Vsa Praga, vsa država, Čehi in Slovaki, Nemci in Madžari, prijatelji in nepnjatelji so videli to vojsko in njej na čelu predsednika Masaryka, filozofa, učenjaka in državnika kot najvišjega poveljnika te oborožene sile. Tudi doslej se je vsako leto na državni praznik vršil velik pregled čsl. vojske, ali odigravalo se je to daleč izven prestolnice in prireditev je bila dostopna samo omejenemu številu ljudi. Letos pa se je pregled oboroženih sil republike vršil sredi Prage na Vaclavskem trgu m 84 letni predsednik države je prei očmi vsega naroda jezdil na čelu sprevoda in čete so nato korakale pred njim, svojim najvišjim poveljnikom. Ta izprememba se je izkazala kot izredno umestna in posrečena. Narodu je bilo treba vliti poguma v današnjih težkih časih, ko se ob mejah republike dviga val strastnega sovraštva in bojevite napadalnosti. Narod je videl, da ima njegova svoboda zanesljive branitelje in da je čsl. vojska trden zid proti vsem sovražnim nakanam. Udeležba ljudstva na slavnostih je bila izredno velika. Pa ne samo to; narod je tudi z razumevanjem, z radostjo in navdušenjem pozdravljal svojo vojsko in predsednika Masaryka. češki narod je s tem pokazal, da zna ceniti petnajst let trdega dela za okrepitev države ter da je pripravljen čuvati pridobljeno svobodo, naj pride, karkoli hoče. To je bil glavni znak letošnjih proslav v čeških krajih in po poročilih sodeč, so se tudi Slovaki v tem pogledu izkazali popolnoma enako Hhnkova stranka ne predstavlja celote slovaškega ljudstva, kakor tudi ne predstavljajo češkega javnega mnenja peščice nezadovoljnežev, ki tem bolj kriče. čim manj jih je. Nemci so doslej stali vedno ob strani. Ako so se izjavljali za državo, so te izjave opremili s celo vrsto pogojev in pridržkov. V vsaki občedržavni prireditvi so čutili ost proti sebi in črnogledo naglašali ter namenoma pretiravali razne težkoče. Letos pa se je prvič postavil znaten del Nemcev ob stran češkoslovaškemu narodu. Moški in ženske so na proslavah govorili kot zastopniki nemškega življa ter se postavili na realna tla čsl. države. Bilo je to opaziti v pretežno nemških krajih v Chomutovu, Duchco-vu. Karlovih Varih. Libercu, Jabloncu in v drugih središih nemščkega dela države. Najširše mase nemškega življa so tudi to pot ostale pasivne, nesporno pa je, da je tudi med njimi zelo jaka struja, ki zahteva popolno priz.nanje čs.1. države in pozitivno delovanje v njeno korist. Posebno zgovoren dokaz, kaka vdanost to države vlada pri vodilnih strankah, je zjava voditelja klerikalno ljudske stranke monsignora Jana šrameka, Moravska ljudska stranka je imela v dneh 18. in 19. oktobra svojo glavno skupščino v Brnu. Glavni govornik je bil msgr. šramek, ki je v svojem celo uro trajajočem poročilu naglašal dolžnosti do države. Dejal je, da je glavno načelo njegove stranke delo v prid države in da to načelo ne sme izgu. biti veljave niti tedaj, kadar je stranka v opoziciji. »Mi smo.c je poudarjal govornik, »za sodelovanje z vsemi, kadar gre za državo »n dokler so tudi druge stranke takih nazorov. Država in državni interes sta ona osnova, na kateri se lahko sporazume-mo za sodelovanje z vsako stranko.« Izjava domoljubnega katoliškega prelata je vzbudila povsod živahno odobravanje ter služi v ponos češki duhovščini, da ima tako vzglednega političnega voditelja. V isti zvezi je šramek naglasil, da bi bil tudi za vsako diktaturo, ki ima namen zavarovati državo pred pogubo in imenuje diktaturo demokracijo v strnjeni obliki Omenjal je tudi, da se njegova stranka ni dala zavesti k protidržavnemu delu, ko je bila v opoziciji, marveč je ostala zvesta svoji taktiki in svojim načelom, da mora vedno delati v prospeh države. To dejstvo je tudi prisililo nasprotnike, da so morali upoštevali domoljubno usmerjenost klerikalne stranke in jo zopet vzeti v vlado. Odslej ljudska stranka nikoli več m šla iz vlade in se tudi nikomur zlepa ne bo posrečilo, da bi jo iztisnil iz koalicije. Na koncu svojega govora je šramek zahteval, da mora stranka brezpogojno nastopiti proti psihozi separatizma, ki se širi v državi in da si mora vsak pristaš prizadevati, kako bi se dale ozdraviti sedanje neugodne prilike. Pozitivna politika čsl. klerikalne stranke je najzgovornejši znak praške politike Monsignor šramek sedi že dolgo vrsto let v koaliciji s socialističnimi strankami in še danes trdi, da je z vsemi političnimi nasprotniki možno sporazumno sodelova nje na temelju domoljubja in dela za državo. Iz te pozitivne politike ima korist država, nič manj ugodno pa to ni za stran ko. Priznati se mora, da ima čsl. klerika-lizem v msgr šrameku dobrega in pametnega voditelja, ki tako vodi stranko, da je nihče ne more dolžiti protinarodne in protidržavne usmerjenosti. Bolgarski odgovor na madžarsko snubitev Sofijski list »Pladnec je nedavno priobčil članek Koste Todorova, ki silovito napada one bolgarske liste, ki so poset Gombosa in Kanye označili kot >važen političen dogodek«. Todorov trdi, da ie bilo prijateljstvo z Madžari Bolgarski vedno v škodo, zato v Budimpešti ne bodo uspeli, ko si prizadevajo najti temelje za zavezniško solidarnost Madžari si laste slovansko ozemlje, ki 60 ga bili nekoč osvojili z nasiljem, kakor so si Turki podiarmili Balkan. Trianonska mirovna pogodba je le popravila krivico, ki se je Slovanom godila pod Madžari. Demokratični in kmetski Bolgarski narod ne more itr»'i '--»v nikpVršnih simpatij za sanje madžarskih plemičev, ki bi hoteli obnoviti svoje gospodstvo nad milijoni slovanskih seljakov. Bolgarija se ne more niti politično niti kulturno solidarizirati z madžarskimi za htevami. Vsako zbližanie Bolgarske z Madžari bi samo še ojačilo obroč osami jem ja okoli Bolgarov, ker bi iim vzelo celo simpatije Češkoslovaške. Ker nihče ni imel poguma. pravi ob koncu članka Todorov, da izgovori resnico, io povem jaz. da posvarim bolgarski narod pred vsakim neprijetnim presenečenjem, ki bi ga nam lahko prineslo bratimljenje z Madžari. Francoski kredit Rusiji Pariz. 3. novemhra. d. R.isko - francoska trgovinska pogajanja, ki so zastala zaradi padca Daladierieve vlade, bodo po informacijah iz ruskih krogov kljub vsemu prinesla za sedaj otvoritev eskomptnega kredita v višini 30fl milijonov frankov za financiranje uvoza Franciji potrebnih sirovin, kakor nafte. lesa in manganovih rud. Ce na vožnjo z auto vsi zastonj so upf, Da za mal denar, fant, PALMA par si kupi' GU M I I KI Dobiš jih pri vsakem čevljarju. Juco5l. izdelek. 14dnevni tečaj SKJ za vrhunsko telovadbo Dne 2. novembra se je pričel v Ljubljani, v telovadnici Sokola I. na Taboru, 14dnevmi savezni tečaj za vrhunsko telovadbo. Načelnik Saveza SKJ, Miroslav Ambrožič, je otvoril tečaj ter v pozdravnem nagovoru poudarjal, da ima tečaj med drugim tudi namen, pripraviti naše najboljše tekmovalce za uspešno udeležbo na mednarodni tekmi, -ki bo prihodnje leto v Budimpešti, a istočasno z dovršenjem telesne izurjenosti vzgajati v najboljših telovadcih tudi duševne in sokolske vrLine do najvišje popolnosti. V tečaj je poslalo 10 žup 30 članov, od teh župe: Beograd 5. Celje 1, Kranj 1, Ljubljana 7, Novi Sad 2, Osijek 3, Sarajevo 3, Tuzla 1, Varaždin 1, Zagreb 6. V tečaju predavajo v posameznih strokah naši najboljši strokovnjaki: savezni načelnik Ambrožič, dr. Košir, dr. Guzelj, Stane Vidmar, Stane Der-ganc. Ivan Porenta, prof. Milan Stepiš-riiik. Pero Pavšič ter savezni prednjak Č>r. Rafael JSan, kateremu je tudi poverjeno vodstvo tečaja. Da bo dosegel svoj popolni namen, je tečaj určjen intemat-sko, ter imajo vsi tečajniki popolno oskrbo v hotelu »Bsllevue«. Dnevna zaposlitev tečajnikov je 7« ur ter bo tečaj zaključen dne 15. t. m. Pred preosnovo italijanske vlade Rim, 3. nov. Č. V poslednjih dneh so se v tukajšnjih političnih krogih pričele ponovno širiti govorice o novi preosnovi fašistične vlade. V kombinacijo prihaja zopet ustanovitev enotnega ministrstva za nacionalno obrambo, v katerem bi se zdru žili dosedanji resori za vojsko, mornarico in letalstvo. Po še nepotrjenih vesteh b' izstopili iz vlade maršal Balbo, mornari ški minister Sirianni, kmetijski min'ster Acerbo in prosvetni minister prof Ercole Ministrstvo za narodno obrambo bi prevzel sedanji šef generalnega štaba general Badoglio. Mussolini sam bi poleg ministr skega predsedništva obdržal resor za zu-nanie zadeve in za korporacije. Po madžarskem posetu v Sofiji in Ankari Budimpešta. 3. novembra, s. Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Kanva poročal o zadnjih pogajanjih madžarskih državnikov v Ankari in Sofiji. Ministrski svet je ukrenil vse potrebno za imenovanje mešanih odborov, ki bodo po zadnjih sklepih poslani za oživljenje medsebojnega trgovinskega prometa v Ankaro in Sofijo. Zunanje politična odbora zbornice in senata sta sklicana za STedo, ko bo ministrski predsednik Gombos podal zunanje političen ekspoze Kakor doznava »Magvar Orszag«, bo Gombos v svojem ekspozeju razpravljal o splošnem zunanie-političnem položaju Madžarske, o svojem zadnjem potovanju v Ankaro in Sofijo ter objavil svo-ie bodoče zunanje politične cilje. Odstop Vaugoma Duna j, 3. novembra. A A. Predsednik krščansko socialne stranke, bivši vojni minister Vaugoin. je podal ostavko na vodstvo stranke. Svoj korak utemeljuje s tem. da ta položaj ni združljiv s predsedniškim položajem avstrijskih državnih železnic. Kot njegovega naslednika imenujejo listi Kunschaka, dr. Schuschnigga in kneginjo Starhembergovo, mater kneza Starhember-ga, voditelja Heimwehra. Železniški rop v Avstriji Solnograd, 3. novembra č. V pretekli noči je bil izvršen drzen napad na poštni vagon osebnega vlaka, ki je vozil proti Sol-nogradu. Neznanci so med vožnjo skočili v voz in z revolverji prisilili oba poštna nameščenca, da sta jim izročila dve poštni vreči, v' eni je bilo 10.000 šilingov, v drugi več priporočenih pisem. Ko so neznanci prevzeli obe vreči, so zopet skočili iz vlaka in izginili v temo. Upepeljenje Patela prepovedano Bombay, 3. novembra AA. Guverner je prepovedi javno upepeljenje trupla nacionalističnega voditelja Patela. Patelovo truplo je prispelo balzamirano v nedeljo iz Švico. Med Indi vlada precejšnje razbur jenje zaradi te prepovedi, ki jo je guverner izdal, da ne bi prišlo do političnih demonstracij. Hudo neurje v Trstu Trst, 3. novembra s. Dopoldne se je nad mestom utrgal obla-k. V nižjih delih rocstn je bila voda 75 cm visoka Mnogim delavcem in nameščencem je bilo nemogoče priti v svoje delavnice in urade. Ojačenje opozicije proti Macdonaldu Znaten porast opozicijskih glasov pri nadomestnih parlamentarnih in občinskih volitvah v Angliji London, 3. novembra, č. V volilnem okraju Kilmarnocku, jugovzhodno od Glasgowa na Škotskem, eo se vršile nadomestne parlamentarne volitve, ker }e dosedanji poslanec Craigie Aitchison, član Macdonaldove narodne delavske stranke, prevzel visoko sodnijsko mesto za škotsko. Za> te volitve je vladalo po vsej Angliji veliko zanimanje. Izvoljen je bil sicer kandidat narodne delavske stranke Lindsay, ki je zbral 12.577 glasov, dočim je dobil socialistični kandidat 9924 glasov, kandidat neodvisne socialistične stranke 7575 glasov. kandidat škotske nacionalistične stranke 6098 glasov. Pri prejšnjih volitvah je dobil Craigie Aitcbi-son 21.803 glasove, kandidat neodvisne socialistične stranke pa 14.767 glasov Pri sedanjih volitvah bi zmagala delavska opozicija. ako bi ne bila ločena v dva volilna tabora, ker sta oba ooozicijsika kandidata dobila skupno nad 17.000 glasov. Volilna udeležba ie bila za angleške razmere znatna in je dosegla 784/o. V zadnjem času eo ee vršile nadomestne parlamentarne volitve že v dveh volilnih okrajih, poleg teh pa tudi dopolnilne volitve v okrog 300 občinah. Čeprav poudarjajo angleški vladni krogi, da občinske volitve niso Zahvala Turčije Beograd, 3. novembra. AA. Predsednik vlade dr. Milan Srškič je poslal ob proslavi 10 letnice turške republike predsedniku turške vlade to-le pozdravno brzojavko: »V imenu jugoslovenske kraljevske vlade in v svojem imenu pošiljam Vaši eks-celenci svoje najiskrenejše čestitke ob svečani proslavi turške republike, želeč blagostanja turškemu narodu ter osebno srečo Vaši ekscelenci.« Predsednik turške vlade je odgovoril: »Globoko ganjen nad ljubeznivo brzojavko, ki mi jo je poslala Vaša ekscelenca za 10 letnico turške republike, se Vam toplo zahvaljujem v imenu vlade in v svojem imenu ter izražam najtoplejše želje za srečo Vaše ekscelence in napredek Jugoslavije.« Volitve v zagrebško Delavsko zbornico Zagreb, 3. novembra n. Glavni volilni odbor, ki je organiziral volitve v Delavsko zbornico, je sedaj razglasil končni izid po katerem se je volitev udeležilo le 25 odstotkov volilnih upravičencev. Lista socialistično usmerjenega udruženja delavskih sindikatov je dobila 20.820 glasov in 45 aH 46 mandatov, lista nacionalnega splošnega delavskega saveza pa 7701 glasov od-nosno 15 ali 16 mandatov. Lista Delavske strokovne zveze je bila iz formalnih razlogov razveljavljena. Delni moratorij ?a vojne dolgove Newyork, 3. novembra. AA. Kakor vse kaže, so angleško-ameriški razgovori o vojnih dolgovih stopili v novo fazo. Na sestanku Roosevelta, britanskega poslanika Lindsava ter Leith-Rossa je predsednik naglasil velike težkoče, na katere bi naletela pred kongresom sleherna revizija dogovora o vojnih dolgovih. Zato sta angleška delegata predlagala takšno ureditev, ki po eni strani ne bi izpremenila Mellon-Bald-wi novega dogovora, na drugi strani pa upoštevala sedanje gospodarske neprilike. Po tem predlogu naj bi se proglasil delni moratorij za 4 leta. V tem času bi Anglija plačala globalno vsoto 75 milijonov dolarjev, okoli 10 odst. celotne vsote, ki bi v tem času zapadla. Pogajanja bi se pozneje nadaljevala, da se uredi tudi vprašanje ostanka dolga v luči izpremenjenih gospodarskih razmer. Žrtev prizanesljivosti Murska Sobota, 3. novembra. Pri posestniku Ivaniču Janezu v Večeslav-cih so ličkali koruzo. Seveda se je nebralo mnogo vaščanov, med njimi Madjar Franc, sin male posestnice in Koler Anton, oba iz Večeslavcev. Pozneje pa je prišel k lič-kanju na gumno tudi poljedelec Menci-ger Janez. Čim je stopil v skedenj ter opazil med navzočimi tudi Kolerja, mu je zagrozil: »Danes bo še tekla kri!« S Kolerjem sta bila namreč sprta. Okrog polnoči, ko »o ie delo končali, sta se Madjar in Koler skupno vračala domov. Nedaleč od skednja pa ju je dohitel Menciger, ki je brez besede udaril Kolerja po ustih. Med tem, ko je Koler pobiral kapo, ga je Menciger udaril z babko (železen del na pripravi, kjer klepljejo kose) po nosu, da se mu je vlila kri. Da prepreči nadaljnje udarce in da zaščiti svojega tovariša, je pred Menoigerja stopil Madjar. Toda slabo je naletel. Menciger ga je silovito sunil Med pobiranjem pokrivala pa je Menciger še udaril Madjara z vso močjo po glavi. V bolečinah je Madjar kriknil: »Joj, z nožem me ie!« — »Ne, s kamnom sem te«, je odvrnil Menciger, ki se je nato zgubil v noč in odvrgel babko v travo. Oba napadenca sta naslednji dan prijavila nasilstvo orožnikom. Kratko za tem pa sta odstopila od tožbe po prigovarjanju Mencigerja samega, ki je v spravo plačal 5 litrov vina. Madjar pa je od tega dne čutil venomer bolečine v glavi. Zaskrbljena mati, ki je slišala ponoči njegovo stokanje, ga je večkrat nagovarjala, naj si poišče zdravniško pomoč. Zaman Šele. ko so bolečine postale neznosne, se je napotil k zdravniku, ki je rano obvezal. Toda slednjič so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je podlegel... Sodno raztelesenje je pokazalo. da je imel na temenu vdrto lobanjo, kar je povzročilo notranje gnojenje zaradi infekcije rane. ki je bila povzročena s silnim udarcem, s trdim koničastim predmetom. Udarec bi bil lahko povzročil takojšnjo smrt zaradi ranitve možganov. A nesrečni Madja* bi bil lahko vendarle ostal pri življenju ako bi se bil takoj napotil k zdravniku Postal je žrtev prizanesljivosti Menciger je v polni meri priznal svoje dejanje. imele nikakega političnega značaja, londonski listi vendar z vso resnostjo razpravljajo o velikem porastu glasov delavske opozicije. Delavska stranka je dobila pri dopolnilnih občinskih volitvah 242 mandatov več, nego jih je imela doslej. V njeno korist eo konservativci izgubili 208, liberalci pa 34 mandatov. V 25 mestih je dosegla delavska stranka absolutno večino. Rezultati volitev so povzročili tudi neznaten padec angleškega funta na inozemskih finančnih tržiščih. Vladni tisk sedaj naslaša, da ie treba pripisati nazadovanje angleške valute nezaupanju inozemstva napram eventualni delavski vladi v Angliji, glasilo opozicije »Dailv Herald« pa meni, da je angleška javnost pri občinskih volitvah dala izraza svojemu nasprotovanju Macdonaldovi militaristični politiki. Macdonaldu očita list, da je v zadnjem času pristal na prevelika naročila vojnega materiala pri angleških in inozemskih podjetjih, in naglaša, da se delavska stranka Se vedno zavzema za splošen mir, razorožitev ki sporazum med narodi. Vlada je navedbe »Daily Heralda« v službenem komunikeju zavrnila. češ, da »o lažne, ker angleški vladi ni mogoče očitati, da dela proti miru. Iz magistratnega gremija Ljubljana, 3. novembra. Magistra.tni gremij je na svoji današnji seji sprejel naslednje sklepe: Buffet »Tivoli« se odda v najem do 1. aprila 1934 Josipini Montrliji, ki bo plačevala mesečno najemnino 500 Din. V proračun za L 1934 se vstavi mesok 18.000 Din za povečanje magistratne telefonske centrale za 10 številk. Dragu Bordonu se podaljša zakup parcele št 123 k. o. Poljansiko predmestje za 3 leta proti plačilu 100 Din na leto. — Oskrba grobov na pokopališču pri Sv. Križu se odda tudi za 1. 1934 upravrteljetvu pokopališča, ki bo prejelo za to delo 3315 dinarjev kakor lani. Albinu Hrastarju se zniža zakupnin« M mestni travnik na 1000 Din za L 1934. late parcela se bo oddala prihodnje leto za wto najemnino mestni pristavi. Za Delavski dom bo dobavil jedilni pribor France Golob za 4980 Din, kuhinjski pribor Stanko Florjančič za 1067.52, pločevinasto posodo Fr. Sturpica za 5360.35 Din, emajlirano posodo Stanko Florjanoič za 6201 Din, aluminijasto posodo Fr. Stupica za 902 Din, suho robo M. Bernik za 1435 dinarjev, pljuvalnike in pepelnike Stanko Florjančič po 11.40 Din in 3 Din; emajlira-ne napisne tablice v poslopju Ft. Bule za 1853 Din; emajlirane črke na fasadi Fr. Bule za 2200 Din; žigosanje inventarja in kovinske priveske za kijui« J os. Stirn za 3466 Din; linolej A. G. E. Skaberne za 8072 Din; porcelan Aug. Agnola za 2515 dinarjev in steklo ista tvicžka za 1064 Din. Hišne tablice bo izvršila tvrdka Westen, ki je edina poslala pravočasno ponudbo: izdelala bo hišne tablice komad po 27 Din; ulične po 145 Din. Zgradba kanala v Frančiškanski uMd j« bil oddana Franu Curku, ki bo izvršil to delo za 18.565 Din. Kanal v Prešernovi ulici bo napravila Stavbna družba za 109.112 Din. Variantna dela, ki pridejo pri teh kanalizacijah eventualno v poštev, so bila oddana Stavbni družbi za 39.435 Din. Preureditev starega frančiškanskega mostu, ki ga bo treba pretlakovati z lesenimi kookami, bo izvršila Stavbna družba za 145.622 Din. ki nudi k tej vsoti 5e neke popuste. Na predlog inž. Bevca se bodo v bodr-če razpisi objavljali v časopisih ia na magistrata i tabli na vidnem mestu, da bo več ponudnikov. Vpeljava hišnih kanalizacij je bila odobrena strankam: Kicmesivenger Lojzetu na Tyrševi cesti 35, Štancar Agnola Angeli na Tvrševi cesti 10, Bučar Mariji v Koseskega ulici 28. dr. Stanislavu 2itku v Pleteršni-kovi ulici 13, Zidarjevim dedičem na Tyr-ševi cesti 31. — Higienski zavod bo adaptiral garaže na Zaloški cesti. Župan dr. Puc v Beogradu Beograd, 3. novembra, p. Danes Je prispel v Beograd ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ki bo posredoval pri posameznih ministrstvih v raznih komunalnih zadevah ljubljanske občine, zlasti v pogleda nadaljevanja regulacijskih del na Ljubljanici ter v raznih drugih zadevah, ki eo v zvezi s sestavo novega proračuna. Jugoslovenski novinarfl v Sofiji Sofija, 3. novembra AA. Noooj ob 18. je prispelo v Sofijo 12 jugoslovedskih novinarjev, ki so se vrnili iz Ankara, kjer so prisostvovali svečani proslavi 10-letnice turške republike. Na povabilo bolgarskih novinarjev ostanejo nekaj dni v Sofiji, kjer bodo gostje bolgarskega novinarskega udruženja. Na postaji so jugosJovenske novinarje pozdravili odborniki bolgarskega novinarskega udruženja, zastopniki listov fn uradniki jugosiovenskega poslaništva. » , Obširna javna dela v Zagrebu Zagreb, 3. novembra n. Občinski svet Je danes votiral 6,100.000 Din za javna dela, ki naj se izvršijo v mesecu novembru. Občina bo v prvi vrsti popravila nrkaj cest ir realizirala del kanalizacijskega načrta. Prijatelfskl sestanek članov taborskega okrožja JNS, danes zvečer ob 8. vrl v restavraciji glavni kolodvor. Vrem nsnnved Zagrebška vremenska napoved m danes: Pretežno oblačno, precej toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Nad severno in centralno Evroo se je stvorila barometrsflca depresija, ki je potisnila visoki pritisk do rob« julne in zapadne Evrope. Pritisk ie narasel neznatno v vzhodnih krajih države in v Južnem Primorju, drugod je padel za f do 3 mm. Temperature so v severnih krajih narasle za 1 do 6, v srednjih krajih in zlasti v Bosni r>a padle za 1 do 9 stopinj. Dunajska vremenska napoved za soboto Večinoma oblačno, zopet padavine, na ju?:1 naibrž zelo izdatne, v nedeljo mogoče že iz boljšanje vremena. Sfi S7UTR0« 5f. 558 SoEola, t XL 1933 Maši kraji In ljudje Vojnim žrtvam središke . župnije Središče, 31. oktobra. V nedeljo smo imeli v Središču lepo slav-nost: odkritje in blagoslovitev spomenika vojnim žrtvam naše župnije. Po pozni sv. maši se je zbral pred spomenikom celotni odbor za postavitev spomenika z banovin-skem svetnikom Jakobom Zadravcem na čelu, celotni občinski odbor upravne občine Središče z županom Kolaričem na čelu, korporativno središki Sokol, Društvo kmet-skib fantov in deklet, Obrtno društvo, Obrtna zadruga z zastavo, zastopniki obla-stev. številno ljudstvo. Ta naša slavnost je dobila še poseben sijaj s tem, da nas je Sočastil s svojim prisostvovanjem ban dr. larušič, ki je prispel ob pol 11. v Središče. Ob slavoloku so ga pozdravili gg. narodni poslanci Lovro Petovar in dr. Ljudevit Pivko, banovinska svetnika gg. dr. Matej Senčar in Jakob Zadravec, sreski načelnik dr. Bratina in župan Kolarič. Sokolska godba je intonirala državno himno. G. ban je z lepim nagovorom odkril spomenik, nakar je g. dr. Fabijan iz Ljubljane v globoko zasnovanem govoru predočil namen in pomen spomenika ter izvršil blagoslovitev ob asistenci domačih gospodov duhovnikov. Po blagoslovitvi sta zapela domači cerkveni in sokolski pevski zbor, sokolska godba pa je lepo svečanost zaklju-čla z narodno himno »Hej Slovani«. G. ban je izkoristil svojo navzočnost v Središču tudi v to, da je izročil najvišje odlikovanje g banovinskemu svetniku Jakobu Za-dravcu, zaslužnemu narodnemu in gospodarskemu delavcu, ki je odlikovan z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje. Presrčna slavnost izročitve odlikovanja se je izvršila na domu odlikovanega. 801etnica vzornega narodnjaka Osemdesetletnico rojstva praznuje dane« g. Franc Peterim, bivši dolgoletni župan ifeale gorske občine Lipljene. Po rodu j« a Dolščakov. Ko je odslužil vojake v Ce- lovcu, se je poročil z Marijo iz ugledne Bregarjeve družine na Robu. Preselila sta se v Škocijan pri Turjaku. Leta 1887. sta si kupila na Starem apnu št. 17 malo do mačijo. Tam, kjer je bila ob njunem prihodu skromna, nizka bajtica, se danes ozira po dolini lepa, ponosna domačija. S gmotrenim gospodarstvom in varčnostjo si je naš jubilant prikupil lep kos grunta, tako da obsega danes njegova domačija okoli 40 h« zemlje in je pač ena najlepJih v našem kraju. Ze dolgo vrsto let je v hiši trgovina. In kdo pač ne pozna Peterlino-ve gostilne, ki je zlasti v času, ko se je v našem kraju trgovalo z lesom, zaslovela daleč naokrog. Ko se je začela Skočijanska dolina narodno probujati, je bil naš jubilant eden prvih, ki se je pričel zanimati za prosvetne razmere v kraju in za gospodarske prilike v občini. Zaradi svoje vsesplošne priljubljenosti si je kmalu pridobil srca domačinov in 12. decembra 1912 je postal župan občine Lipljene. Bil ie na čelu ob-čine vse do letos, ko je 27. oktobra predal občinske posle svojemu nasledniku g. Alojziju Goršiču, županu občine Št Jurij. • katero se je lipljensika občina združH-. Nadvse ginljiv in prisrčen je bil prizjr, ko je prinesel naš jubilant v sobo, kjer so bili zbrani možje iz odbora, državno zastavo ter jo predal najmlajšemu županu v ljubljanskem srezu, rekoč: »Vem, da s*m )az bil do danes najstarejši župan po letih v ljubljanskem srezu. Ti si moj naslednik, in vem, da si s svojimi 26 leti najmlajši žuipan v ljubljanskem srezu. Izročam Ti državno zastavo. Čuvaj jo, kakor sem jo čuval jaz, in spoštuj politiko kraljevega manifesta!« In krepko je segla desnica » desnico, obe pa je ovila trobojnica. Gospod Franc Peterlin je bil tudi e>t?en prvih, ki so se zanimali za razvoj »loven gkega gasilstva. Škocijansko gasilno društvo ga šteje med svoje ustanovne člane. — Njegov zakon z ženo Marijo je potekal v najlepši harmoniji. Vzgojila sta šest otrok. Justina živi v Ljubljani, učiteljica Mara je poročena z g. Jarcem, inšpektorjem na ljubljanskem magistratu, Pepi je poročena z g. Janezom Kranjcem, višjim inšpektorjem finančne direkcije v Ljubljani, Francka je pri Sv. Trojici, sin Herman gospodari doma in je eden najagil-nejsih mož za nacionalno stvar, najmlajša hčerka Danica pa je opora ostareli materi Eri gospodinjstvu. — Kot župan je bil jti-ilant več let predsednik šolskega odbora. Krepko je podpiral stremljenje takratnega škocijanSkega nadučitelja Likarja, ko je započel aikcijo za nadzidavo šole, ki je danes v ponos vsemu kraju. Ob otvoritvi nove 5ole letos 3. septembra je srečna mladina s solznimi očmi izrekala zahvalo svojemu dobrotniku. Zaradi nacionalne zavednosti je naš jubilant mnogo pretrpel v Skocijanu, ki je bil dolgo na glasu kot klerikalno gnezdo. Toda ni se strašil težkega dela za blagor domačega kraja. Za zasluge je bil odliko-ran t redom sv. Save 5. Danes se lahko z zadovoljstvom ozira nazaj na svoje plemenito delo. Želimo mu zdravja in še mnogo zadovoljnih let! L. Z. Po trgatvi v Slovenskih goricah Ljutomer, 3. novembra. Trgatev je v glavnem končana, le nekateri večji vinogradniki še berejo, pri čemer pa jih moti nestalno vreme. Vinske kapljice je mnogo manj kakor druga leta, povprečno 25 do 30 odstotkov lanske letine. Kdor je dobil polovico, je redka izjema. Tudi kakovost je slabša, z lanskim vinom se sploh ne da primerjati. Mošt ima 16 do 18 odstotkov sladkorja in precej kisline. Zato ga mnogi vinogradniki sladkajo, odvzeli pa mu bodo tudi nekaj kisline. Cena se suče okrog 4 do 5 Din za liter običajnega vina, sortirano je razmeroma dražje. Precej ga je že odšlo z železnico in tovornimi avtomobili. Posebno s slednjimi je bilo letos mnogo več transportov, kakor druga leta. Težko naloženemu tovornemu avtu ptuj- H Danes ob 4., 7.% in 9.% uri zvečer Marija Jeritza poje arije Verdija iz: »Aide« in »Moč usode« Letiarja: »Servus Wien«, »TI in jaz sva drug za dragega« »Povej ml, kje se moja mamica žalosti«, »Caše naj zvenijo« v velefilmu: VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA •Muri} a &eritza Paul Hartmann, Leo Slezak, Szoke Szakall, Johannes Rie- mann Glasba: Lehar Kot dopolnilo: Paramountov zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do y213. ure! Elitni kino Matica Telefon 21-24. g « S ske tvrdke Ornlg se je p« na železniškem prelazu blizu pokopališča strla os. Kmalu nato je prisopihal večerni tovorni vlak iz Ormoža, ki je moral počakati, da so spremljevalci avta s pomočjo železniškega osobja raztovorili ponesrečeno vozilo ter ga spravili s proge. Bratev je bila letos kratka in manj vesela. Vendar imamo med vinogradniki tudi take, ki so dobili letos več mošta, ko vsa druga leta. To pa so sami taki, ki so si šele leto« kupili gorice. Tudi izvoz sadja gre naglo h kraju. Zadnji čas nakupujejo in nakladajo sadni trgovci mošančke, ki jih plačujejo po 4 Din kilogram. Po kvaliteti niso letošnja jabolka prvovrstna, kljub temu gredo v denar tudi taka, kakršna so trgovci druga leta manj radi sprejemali ali celo prevzetno zavračali. Največ se izvaža na Češko, pa tudi Dunaj se zanima za naše blago. Marsikateremu kmetovalcu je letos izkupiček za sadje pomagal iz stiske. Kako rastejo naša mesta LJubljana, 3. novembra. V naši državi je 86 mest, v katerih je od 10.000 do 300.000 prebivalcev. Največ Prebivalcev ima Beograd z Zemunom in ančevom, in sicer okrog 289.000. drugo največje mesto pa je Zagreb s 185.000 prebivalci. Subotica ima po zadnjem ljudskem štetju 100.000, Sarajevo okrog 80.000, Skop-lje in Novii Sad nad 65.000, Ljubljana pa okrog 60.000 prebivalcev. Pri ostalih mestih se takole spreminja število prebivalstva: nad 40.000 prebivalcev imata Split in Osijek, nad 30.000 Sibenik, Niš, Maribor, Bitolj, Veliki Bečkerek, Sombor in Sen-ta, nad 20.000 Vršac, Velika Kikinda, Ze-mun, Kragujevac, Banjaluka, Pančevo, Kar-lovac in Mostar, nad 15.000 Stara Kaniža, Prizren, Dubrovnik, Leskovac, Kumanovo, Tuzla, Tetovo Priština in Sušak, ostalih 52 mest pa ima pod 15.000 prebivalcev. Med njimi je 19 mest. ki imajo pod 5000 prebivalcev. Skupno število prebivalcev naših mest je znašalo leta 1921. 1,464.447, deset let pozneje pa 1,939.235. V desetih letih je torej število mestnega prebivalstva narast-lo za 474.788 ali za 32.48 odstotkov. Največje naraščanje števila prebivalstva je bilo v Beogradu, takoj za Beogradom pa v Novem Sadu, kjer se je v desetih letih število prebivalstva podvojilo. Zanimivi so podatki o stanovski ali poklicni opredelitvi prebivalstva naših mest V mestih dunavske banovine se bavi s poljedelstvom 40, z obrtjo 33, s trgovino 12, s svobodnimi poklici in javnimi službami. 10. brez stalnega poklica pa ie 12 odstotkov prebivalcev. V ostalih banovinah je med meščani vedno manj poljedelcev. Poljedelskih mestnih prebivalcev je tako n. pr. v vrbaski banovini 25, v primorski 22, v zetski 20. v vardarski 15, v savski 14, v drinski in moravski manj kot 10, v dravski banovini pa komaj 2 odstotka. Najizrazitejše meščansko obeležje po strukturi svojega prebivalstva imajo torej mesta v dravski banovini, kjer sta samo dva odstotka poljedelcev proti 21 odstotkom trgovcev, 27 obrtnikov in ostalih meščanov ki so v državnih in zasebnih službah ter v svobodnih poklicih. Mesta dunavske banovine pa so velike vasi, kajti pretežna večina prebivalstva spada med poljedelce. Tako n. pr. je v Stari Kaniži 67, v Senti 64, v Veliki Kikindi 53, v Subotici 48, v Somboru 41, v Novem Sadu 21, v Velikem Bečkereku pa 20 odstotkov kmetov. Zanimivo pri tej nenavadni strukturi mestnega prebivalstva pa je, da so se v 10 letih tudi mesta v dunavski banovini izdatno razširila. Prirastki prebivalstva mest v dunavski banovini so večji od prirastkov mest drugih banovin z izrazitejšim meščanskim prebivalstvom. Porfirne ceste v Kamniku in okolici Kamnik, 3. novembra. Znana je delavnost kamniške mestne občine in sreskega cestnega odbora po cestah v Kamniku in okolici. Lani in letos so nasuli in izvrstno restavrirali ceste po Kamniku z zelenim porfirnim gramozom, ki so ga drobili v domačem kamnolomu. Narodni poslanec g. Cerer in župan g. Kratnar sta se pričela prizadevati, da bi se vse ceste kamniškega sreza nasipale in popravile s porfirjem. Neštete so prednosti, ki jih ima porfirni gramoz, v Kamniku so jih dokazali n raznih cestah, celo na teniških igriščih se je obnesel. Važno pa je pri porfirnem gramozu dejstvo, da ne povzroča prahu, ki je nemala briga vsakega kraja, ako količkaj skrbi za čistost in lepoto. Porfir ne vpija vode, ne more zaradi mraza razpasti, letvasta struktura pa jamči za žilavo odpornost. Nemci so že pred 50 leti spoznali izredne prednosti te Vse motri Vaše zobe. Samo negovani zobje izpopolnijo Vašo zunanjost. Odol je zaradi tega važno kozmetično sredstvo. Z njim se pridobi, če se stalno uporablja, lepo in zdravo zobovje. Odol pa premore še več: Učinkuje antiseptično. ne neguje samo, marveč tudi varuje Vaše zobe. - Odol se da uporabljati zelo varčno. eruptivne kamenine, danes uporabljajo porrir kot gramoz za ceste, makadam, asfaltne plošče itd. Pri gradbi žeJezobe-tonskih zgradb se predpisuje uporaba por-firnega gramoza. Tudi železnica ga rabi za podlago pragom. Da so prav v kamniškem okraju in Kamniku samem pričeli temeljito popravljati ceste, ki bodo kras lepega gorenjskega kota, je zelo razveseljivo. Trud poslanca Cererja in župana Kratnerja, ki je tudi načelnik cestnega odbora, zasluž? vso pohvalo« Za dobre ceste jima bo hvaležen vsak pešec in voznik. Kako se porfirni gramoz obnese, prav nazorno kaže nova avtomobilna cesta v Kamniško Bistrico, ki bo kmalu dogotovljena. — R. K. Pri pokvarjenem želodca, plinih v črevesu. slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franc Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. mi • j v« i«*vv Najdražje zemljišče na Balkanu Beograd, 3. novembra. Stari Beograd se sicer naglo umika modernemu velemestu, so pa v njem vendarle čvrsto usidrane nekatere starine. Zelo trdovratna in zanimava med njimi je kavarna »Albanija«. V starih časih, ko je bil mali Beograd še obdan z zidom in so se ob prvem mraku zapirala mestna vrata: Sava-kapija, Va-roš-kapija. Stambol-kapija in Vidin-kapija, da so zakasneli obiskovalci mesta morali v okolici čakati, da se drugo jutro vrata spet odpro, je neki podjetni Cincar nedaleč od mestnega obzidja takim zakasnelim obiskovalcem mesta zgradil zaželjen han, ki je posestniku seveda nosil lepe dobičke. Ta gostilna za potnike je dandanašnja kavarna »Albanija«, ki je čvrsto preživela mestno obzidje, vse kapije, nadalje nekdanjo turško kaldrmo ter se napo- sled znašla na vogalu dveh modernih, zelo živih ulic in tramvaja. Za starim hanom se dvigajo moderne zgradbe, on pa je ostal, kakršen je bil pred 80 leti. »Albanija« je kljubovala tudi potresom, požarom in ognju sovražnih topov, kljubuje pa ravno tako čvrsto tudi nagli modernizaciji Beograda. Preživela je osem vladarjev in spominja se velmož, o katerih piše naša zgodovina cele strani. Okrog nje se je zgrnilo moderno mesto, ona pa vztraja, ker nima nihče toliko denarja. da bi jo kupil z zemljiščem vred. Lastniki zahtevajo za starinsko poslopje in zemljišče 9 milijonov dinarjev. K temu pa je treba prišteti seveda še raznovrstne takse. Če bi kdo plačal, kar se zahteva, bi lahko trikrat prekril vse zemljišče s samimi stotaki. Po zakonu imajo lastniki stare zgradbe in zemljišča pravico do svojih zahtev, glavno pa je to, da se jim ne mudi z vnovčitvijo svoje posesti. Zgradba se ne bo podrla, ker ima solidne starinske zidove in ker je tako »Albanija« varna pred zobom časa in ker njeni lastniki ne hlepijo po denarju, se lahko zgodi, da bo ta ostanek starega Beograda še marsikaj doživel in tudi — preživel. Na stari in trdni »Albaniji« se je raz-bilo ze mnogo lepih načrtov, občinskih in privatnih podjetnikov. Kmalu po osvobo-jenju so nameravali na tem mestu zgraditi borzo. Potem so mislili na to, da bi bil prostor bolj primeren za kako važno občinsko poslopje. Vse to pa so bili samo načrti, ki so se razbili zaradi zahtevane ogromne odkupnine. Pred dvema letoma je nameravala občina del zemljišča razlastiti, lastniki »Albanije« pa so se pritožili in tudi uspeli. V občanskem gradbenem uradu so mislili, da bo začela stara kula sama razpadati in da bo to razpadanje dalo povod za njeno odstranitev. Pa »o se zmotili tudi razni veščaki, kajti kula stoja trdno, kakor je stala pred dolgimi desetletji. V razočaranju pa je vzklila nova nada, da se bo moderni Beograd izne-bil stare »Albanije«, kajti neka podjetniška družba ponuja lastnikom za zemljišče 8 milijonov. Lastniki so se prvič začeli pogajati in je družba primaknila še nekaj stotisočakov. Ker pa so zahtevali kratko in odločno 9 milijonov, so se pogajanja popolnoma razbila. To je bila prva in tudi zadnja resna ponudba za nakup najdražjega zemljišča na Balkanu. %r iSr JLTURNIPREGLED Hamlet, Ofelija, občinstvo (Po prvi letošnji reprizi) V četrtek zvečer eo prvič v letošnji seziji igrali v drami novega »Hamleta« in večer je bil združen z majhnim praznikom: po daljši odsotnosti je prvič v letošnji seziji stopila na sceno Ofelija — Šaričeva. Kljub zevajočim ložam, kljub redko zasedenemu parterju se je zdelo, da občinstvo intimno občuti to posebno lepoto večera. Nekaj malega Je še ljudi pri nas, ki prihajajo v gledališče še zmerom s tistim pobožnim spoštovanjem do umetnika - človeka v srca, 9 tistim spoštovanjem, ki edino lahko zajamči gledališču, da bo na koncu vseh koncev imel njegov napor kakšen resničen uspeh v ljudeh. Gorje teatru — in nič manj gorje publiki — ki ni med njima te najintimnejše vezi. In pri nas se zdi. da noiema ta vez v svo jih zadniih utripih. Naše občinstvo ne pogreša več svojih umetnikov. Nihče ni pri nas vse leto še z iskrenim zanimanjem na ves glas povpraševal, kam je — n. pr. šel Levar. Gorje občinstvu in gorje zvezdnikom. ki se tako brez vesti pozabljajo med seboj. 0 Debevčevem »Hamletu« so pisali lani in letos vnovič vemo. da smo z njegovo re-žiio, i njegovo in s Kraljevo igTo pa s Skr-binškom in Marijo Vero. z Lipahom in Ša- ričevo in z vsemi dobili svojo standardno podobo »Hamleta«:. Samo kdo bo v teh naših jalovih razmerah tega »Hamleta« še hodil gledat, komu bo še mar tega neznanskega, grozotnega, po dušnem miru segajo-čega življenja, ki mu Je v svojih najbolj božjih minutah gledal Shakespeare do brezd-na? V četrtek se je človek lahko preveril v teatru, kako je resnična in tragična tista prerokba, da je »Hamlet« ljudska igra pri na9. Prazne lože, prazen parter — pa polne galerije in natlačeno polno dijaško stojišče Gosposkemu človeku pri nas je »Biti — ne biti« pusta, blazirana šala. V areno Ham letovih gledalcev, ki je bila rezervirana najprej fevdalcem in meščanom, so že zdavnaj udrli plebejci. In pa mladina. Mladina, ki hoče kakor Horatio do konca ostati s Hamletom, da poj-de potem in vsemu svetu razodene, kar je zrla na svoje oči. Fri. »Proteus" Ze včerai smo zabeležili, da se je pojavila nova slovenska revija: Prirodoznan-stvena sekcija Muzejskega drištva v Ljubljani je pričela izdajati ilustriran časopis za ooljudno prirndoznanstvo »P r n t e u s«. No- vi časopis je dobil ime po močerilu ali Človeški ribici, Proteus anguinus, ki je največja znamenitost in svetovna posebnost naše favne. 0 tem, kako so odkrili človeško ribico in razrešili skrivnost njenega razmnoževanja, pripoveduje v uvodnem članku urednik »Proteja« dr. Pavel Grošelj. Članek bo vsak prečital s posebnim užitkom, saj so dobro znane stilistične odlike našega najboljšega popularno-prirodozuan-stvenega pisatelja dr. Grošlja. Pisec posebno poudarja ulogo. ki so jo imeli pri odkritju močerilove skrivnosti naši kmetje in sklepa: »Koliko zdrave opazovalne sile spi v našem ljudstvu. Bilo bi dobri stvari v korist, da jo pritegnemo k razreševanju čudes svoje lepe domovine. In tako se mi zdi. da nam bo naš »Proteus« srečen genius Ioci. Simbol trdega raziskovalnega dela, simbol lepote znanstvenega spoznanja, simbol požrtvovalne ljubezni do prirode in domačije.« V kratkih, jedrnatih besedah zadnjega stavka je pač povedan ves lepi program tega časopisa. O kaktejah teh zanimivih rastlinah, ki so jih prenesli na našo celino iz Amerike in ki imajo tjdi pri nas čedalje več prijateljev in gojiteljev. piše dr. I. P i n t a r. Pisec opi suje njihove biološke lastnosti in posebnosti ter označuje posamezne najbolj znane ali interesantne skupine. Članek je opremljen z desetimi slikami. Viktor Petkovšek Je posvetil simpatični članek Nestorju slovenskih botanikov, upokojenemu ravnatelju ljubljanskega botaničnega vrta. orof. Alfonzu Pavlinu, ki je v septembru praznoval svojo 801etnico. Pisec lepo označuje življenjsko delo in velike znanstvene zaslage tega tihega, a učenega in daleč po svetu znanega moža. Lavo C e r m e 1 j, avtor »Ljudske astronomije«, monografije o Tesli in drugih spisov, ki so obogatili slovensko poljudno znanstveno književnostt, je prispeval za prvi zvezek »Proteja« članek »Sodobna alkimija«. Kako je s starim snom alkimistov: ustvariti zlato? Ali smo se že približali času, ko" bo omogočeno umetno izdelovanje zlata iz manj vrednih snovi? Na ta vpraša nja, ki se dotikajo nekaterih osnovnih problemov današnje znanosti o materiji, odgovarja v svojem članku dr. Lavo Cermelj. Zvezek, ki je okusno ilustriran, zaključujeta rabriki »Književne novosti« in »Drobne vesti«. V drugi rubriki opozarjamo zlasti na beležko: »Boje se nas« (o biološki sili Slovanov) in na dve beležki iz astronomije. »Proteus« je namenjen sistematični popularizaciji prirodoznanstva; pri njem sodelujejo samo domači strokovnjaki. V tem pogledu pomeni ta časopis popolno novost v naši literaturi in zavzema mesto, na kate rem smo že dolgo čutili vrzel. Posebno dobrodošel bo zrelejši srednješolski mladini. —o. Pristopajte h 9,Vodnikovi družbi" Slovenska knjiga o fetiki (Jetika. Spisal dr. France Debevec, vodja oddelka v splošni državni bolnici v Ljubljani.) V založbi Družbe sv. Mohorja v Celja je pravkar izšlo izpod peresa znanega specialista za pljučne bolezni dr. D e b e v c a delo, ki mora po svoji aktualni vsebini, kakor tudi po strokovni razporedbi snovi in po lepem, gladkem jeziku ne le pri zdravniku, marveč tudi pri lajiku vzbuditi največje zanimanje in pozornost Vsebina knjige je razdeljena na štiri glavne skupine, ki nato v posameznih poglavjih obravnavajo vse vrste jetičnih obolenj, kakor tudi obrambo pred jetiko in njeno zdravljenje. Delu so priklfj-čene še glavne določbe zdravstvene zakonodaje. Delo obsega 198 strani in se odlikuje po številnih, krasno uspelih slikah (108!), nekaterih tudi v več barvah. Knjiga ie posvečena blaginji »trpečega človeštva«. Glede na izredno važen pomen jetike, ki spada v prvo vrsto uničevalk človeškega rodu in ki kosi zlasti med našim rodom, moramo biti avtorju teea pomembnega, s strokovno vestnostjo in podrobnim poznavanjem snovi sestavljenega dela iskreno hvaležni, da se je lotil svoje tako človekoljubne naloge s toliko vnemo in ljubeznijo, ter jo tudi tako uspešno dovršil. O tuber-kilozi se sicer mnogo piše in predava, vendar pa je mogoče smisel za borbo proti tej zavratni bolezni širiti le polagoma, zlasti v širših plasteb ljudstva in jib tako priprav. Ijati in usposobiti *a uspešno borbo. Domače vesti ♦ Beograjski odvetnik dopisnik francoskega oddelka za tujo zakonodajo. Francosko pravosodno ministrstvo trna poseben oddelek za tujo zakonodajo in za mednarodno pravo. V ta oddelek sprejema kot dopisne člane odlične pravnike raznih držav. Med norimi dopisniki Je tudi beograjski odvetnik dr. Ljubomlr Stefanovič. ♦ Diplomirani so bili za inženjerje elektrotehnike na ljubljanski »niverzi gg. Bor. ha Dominik, Osterman Stane, Pipan Zma-goslav in Vojkovič Ivo. čestitamo! ♦ Nemški državljani v Jugoslaviji In Hitlerjev plebiscit Nemško poslaništvo v Beogradu Je razglasilo, da se lahko tudi nemški državljani, ki žive v inozemstvu, udeležijo plebiscita, ki ga Je po izstopu Nemčije iz Društva narodov odredil Hitler na dan 12. t. m. Pn nemških poslaništvih dobijo brez vsakih pristojbin glasovalno legitimacijo, glasovati pa smejo le na nemškem državnem področju, če se bo torej v Jugoslaviji našel tak nemški državljan, ki bi hotel Izraziti svoje zaupanje Hitlerju, bo moral odpotovati t najbližji kraj nemške države. _ „čemetov Poslovni Koledar Poslovni Adresar Jugoslavije 1934." 11245 ♦ Nagrade za veroučitelje v vrbaskl banovini. Pod svojim znanim zaglavjem >Medju nama« je beograjska »Politika« zabeležila v četrtek tole vest: Pred nekaj meseci so duhovniki vseh veroizpovedaaj na ozemlju vrbaske banovine najenergič-neje zahtevali, naj se verouk na osnovnih šolah odvzame učiteljem in naj se poveri njim. To vprašanje je bilo tešeno te dni in ban vrbaske banovine je objavil sklep, s katerim je ugodil zahtevi svečenikov s pripombo, da morajo duhovniki poučevati verouk na osnovnih šolah brezplačno. — Ker so svečeniki pričakovali, da bodo za pouk veronauka dobivali kakšen honorar, so zdaj, ko so videli, kako je vprašanje rešeno, skoro vsi odstopili od svoje zahteve. To svoje novo stališče so opravičili s tem, češ da so učitelji prav za prav še najbolj pripravni, da poučujejo verouk na osnovnih šolah. ZEBE VAS? «----- Kličite 32-52 Kličite 32-52 ♦ Nad 1000 odrov, nad 2000 predstav. Znano je, da je med slovenskim ljudstvom veselje do gledališča razširjeno v toliki meri in do tolike aktivltete kakor malokje drugje na svetu. Skoraj ni večje vasi pri nas, da ne bi imela svojega kulturnega društva, svojega doma in svojega odra. Statistika govori, da je bilo samo v lanski seziji nad 2000 uprizoritev na naših podeželskih odrih. Nič ni torej čudnega, da je množica amaterskih igralcev, ki šteje pri nas v bolj ali manj stalnem kadru gotovo okrog 20.000 ljudi, dobila zdaj tudi neko svoje duhovno središče. Novi mesečnik »Drama« ima namen, vsej tej armadi prinašati praktično-vzgojno in idejno gradivo in z organizacijskimi sredstvi posredovati napredek in razmah slovenskega amaterskega odra. List, katerega prva dvojna številka je pravkar izšla, šteje med svoje sotrudnike tudi znana imena našega gledališča, kakor bo Oton Zupančič, Ciril De-bevec, Osip Sest, Ferdo Delak, Milan Skr-binšek. Krznarstvo KENK LJUBLJANA, Židovska ulica štev. 3 Izdelovanje in moderniziranje plaščev, jopic, kapov itd. Popravila hitro in poceni. ♦ Gospodinjski koledar za leto 1934. Uredila Utva. (Samozaložba). Pravkar je zopet Izšel priljubljeni Gospodinjski koledar, ki so ga letos naše gospodinje težko pogrešale, saj Po svojem značaju in ureditvi izmed vseh koledarjev najbolj ustreza praktični gospodinji. Poleg običajne koledarske vsebine ima troškovnik z nedeljskim jedilnim listom, dalje razne druge praktične razpredelnice, recepte k nedeljskim jedilnikom, več gospodinjskih člankov zlasti lz nredničlnega spretnega peresa, prispevek znane strokovnjakinje Jence Zemljanove, pregled snovanja in gibanja v ženskem svetu 1932-33 in vse polno drobiža. Tako praktični koledar se priporoča sam po sebi. Dobiva se pri Tiskovni zadrugi ali pa naravnost pri urednici, g6. Mili Prunkovi-Utvl, Ljubljana, Mirje 27. Cena 20 Din. ♦ Hotelirje, gostilničarje vljudno prosim, da blagovolijo čimprej odgovoriti na poslano okrožnico v zadevi »Zimskega vodnika po Sloveniji« in poslati svoje podatke. Mu- »Orlov £ | najboljša ščetka za zobe ščiti vaše zdravje Dobiva se povsod. di se! Vodnik se že tiska in moram Imeti podatke najkasneje do srede tega meseca. Z odličnim spoštovanjem R. Badjura, Ljubljana ♦ Drava In Mura povzročata Škodo. Zaradi neprestanega deževja sta Drava ln Mura močno narasli ter je bil ustavljen promet pri brodih Otoku, Dolnji Dobravi in Legradu na Dravi ter pri Sv. Martinu in Radencih na Muri. Drava Je pn Prelo-gu zopet odnesla mnogo zemlje ter povzročila mnogo škode na raznih okoliških potih in stezah. ♦ Selitve v Beogradu. Beograjski stanovanjski najemniki se po starem običaju selijo najbolj 1. novembra. Tedaj se premikajo vsakovrstni transporti pohištva z enega, dela mesta v drugega. Selitve so bile tudi letos živaihne in prevozniki so imeli lepe zaslužke, občinski uslužbenci in drugi, ki imajo opravka s preseljevanjem, pa vendarle trdijo, da je letos močno padel rekord prejšnjih let. Preselilo se Je namreč samo okrog 3000 družin, dočim se jih Je prejšnja leta selilo ob tem času po 4000 do 5000. Preseljevanje se je zmanjšalo zaradi tega, ker so mnogi hišni lastniki letos prvič znižali najemnine. ♦ Starinsko In moderno Sarajevo. Gradbeni urad sarajevske mestne občine izde-lu.e regulacijski načrt mesta ter 8i pri tem nalaga naloge, da bi ohranil Sarajevu njegov orientalski značaj. Pri vseh obnovah ne sme mesto Izgubiti svojih izrazitih starin in bo tako obdržala svoj videz in značaj tudi Sirom sveta znana sarajevska čar&ija s S7oJimi malimi trgovinicami in delavnicami. Ohranjene bodo tudi zgodovinske džamije, in to v prvi vrsti Ali-paši-na, Gazi Husrev-begova, fikenderova in mnoge druge, ki predstavljajo precejšen del mestne zgodovine. Ohranjeni bodo tudi ostanki starih mestnih zidov in monu-mentalnih obzidnih vrat ali kapij. Mestna uprava se v polni meri zaveda, da baš starinski deli mesta iz leta r leto privabljajo vedno več tujih posetnikov in da se da baš z ohranitvijo starin v največji meri pospešiti tujski promet. Za moderne zgradbe nudi periferija dovolj prostora, vse kar se gradi v mestu, pa naj bo skladno z zanimivimi zgodovinskimi starinami mesta. ♦ Smela letalska akrobacija. V Beogradu so v četrtek popoldne baš tedaj, ko je bil markiran letalski napad, preizkušali novo letalo, ki ga je izdelala tovarna »Zmaj«. Pilot Pavle Bauer Je dobil tudi nalogo, naj leti enkrat pod novim savskim mostom. Zaradi višine vode je bilo to na videz neizvedljivo. Od vodne površine do mostu je bilo komaj okrog 10 metrov, pilot pa je vendar nad vodo pod mostom letel ne samo enkrat marveč štirikrat in sicer z brzino 180 km. Enkrat se je pod mostom spretno izognil tudi neki ladji. Pilot Bauer si je 1. 1931. v Divuljah pridobil diplomo za hldropilotažo. ♦ Veliki uspehi letalstva v OsiJeku. V Osijeku se uspešno razvija privatna avia-cija in si je tako n. pr. trgovec Drndarskl na obali rf)rave zgladil velik hangar. Civil. na aviacija v Osijeku ima sedaj tudi hi-droplan, kajti uprava Aerokluba v Beogradu je agilnemu oblastnemu odboru v Osijeku poklonila modern aparat tipa »Am-phibio«, ki se lahko dviga in spušča na kopnem in na vodi. To je posrečena kombinacija aeroplana ln hidroplana * maksimalno brzino 150 km na uro. ♦ Zasledovan vlomilec. V hišico Florjana žumra v Tunjksah je vdrl nedavni večer 25 letni Stanko Zupane, delavec brez stalnega bivališča. Ukradel je Žumru 13 srebrnikov po 50 Din ln različno obleko, žumer je pripovedoval pozneje orožnikom, da nosi Zupane s seboj vedno dolg kuhinjski nož, s katerim ograža ljudi po samotnih hišah. Zasledovani Zupamc Je t sploš-nem zelo podvržen tatvini, nevaren pa je tudi zaradi nasilnosti. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In ikrobljen0 perilo v najlepšo Izdelavo. ZVOČNI KINO IDEAL SAMO dE DANES HIMNA MATERAM velefilm m ATi Pesem materinske ljubezni. Ljubezen sina do starSev. To je film najsvetejših čustev. To je film življenja Kdor ljubi svojo mater si bo ogledal to delo Sodelujejo: Mea Marsh, James Dnnn Režija: Henry Klng Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik Predstave danes ob 4., 7. in 9.% zv. Knjiga bo izborno rabila ne le zdravniku, marveč tudi medieincu za podrobnejši študij, v nič manjši meri pa tudi lajiku in sploh vsakomur, ki mu je pri srcu lastno zdravje in povzdig splošnega zdravja. Iz tega razloga moram avtorju k tema delu čestitati in vsakomur najtopleje priporočam odlično in temeljito strokovno delo. Docent dr. Ivan Matko (Maribor). Razstava Petra Bezruča v Pragi Prepričan sem, da nima BezruČ v vsem češkem narodu tako vdanega in vernega častilca, kakor je docent na tehnični fakulteti v Brnu ing. dr. Bjretlslav Prač-k a. Z navdušenjem, ki ga spremljajo seveda tudi materielne Žrtve, zbira vse, kar je kdaj Izpod Bezručovega peresa izšlo ln vse, kar se je kdaj pisalo o njem. Ta njegova ljubezen do Bezruča je že znana tudi v širših čeških krogih in tako ga je naprosilo Društvo čeških bibliofllov, naj o priliki njegovega zborovanja v Pragi razstavi svojo krasno zbirko. Doc. Pračka je želji ugodil in tako ustregel ne samo bi-bliofilom, ampak tudi vsem častilcem Bezruča, ki dnevno polnijo prostrano dvorano Narodnega muzeja v Pragi, ker je Tazsta-a odprta od 20. oktobra do 6. novembra ' ega leta. Prvi dojem, ki ga dobiš ob pogledu na izstavo, je, da Je prirejena z globoko IJu-^znijo do Pesnika m z velikim spoštova->m do Sleherne njegove besede. Razsta- va se deli na dela Bezruča pred vojno, ns dela izšla po vojni, na študije o Bezruču, na dobo Bezručevega bivanja v zaporu, na prevode Bezručovih pesmi in na članke o Bezruču v tujih jezikih. Razstavo začenja prva tiskana stvarca Bezruča »Studie z Cafč Lustig«, ki Je izšla pod preud. Ratibor Suk v »švandi Du-d&ku« 1. 1889. Potem sledijo pesmi v »Času« in v »Besedfich Času« mi prva, danes že zelo redka zbirka Bezručevih. pesmi »Slezskč čislo«, ki je izšla anonimno leta 1903. Ta zbirka dopolnjena z novimi pesmimi, je izšla pred vojno še trikrat pod naslovom »SJezskč plsnč« vedno v bibLo-filsklh izdajah. Med njimi budita zlasti pozornost razkošni Izdaji grafika V. Preis-siga iz L 1909. in A. Kašparja iz l. 1911. Poleg tega so izšle pred vojno >šlezke pesmi« dvakrat v Ameriki (1910, 1911). Za časa vojne Čehi tako rekoč niso imeli Bezručevih pesmi. Prva izdaja je bila že davno razprodana, bibliofilske izdaje Je skrivala peščica srečnih lastnikov, nova Izdaja pa je bila v Avstr.ji prepovedana. Zanimivo Je, da je Izšel baš 1. 1916. nemški prevod šlezkih pesmi, ki je bil v »rajhu« dovoljen, v Avstriji pa prepovedan. Torej: Nemci so Bezruča v težkih dnevih vojne lahko čitali, Čehom pa Je bil prepovedan češki legionarji so si izdali sami 1. 1918 v Jekatčrinburgu Bezručeve pesmi, ki jih je krasno opremil slikar P. Pištčlka. To Je dokaz, da so iskali v njih utehe in okrepitve v najtežjih dneh. Po vojni so Izšle >Šlezke pesmi« doma v češčin» v 6. izda- Ali |e vaš otrok dovolj močan, da gre v šolo ? Nekateri otroci gredo sveži in brezskrbni v Šolo, druge napada groza pred vsem, kar znači učenje in šola. Taki otroci pogosto niso nesposobneži, temveč samo telesno slabi. Njihovi živci pre-rano odpovedo, oni se prekmalu utrudijo ... Mnoge matere so se prepričale, da daje pravilen dodaten zajtrk takemu otroku nenavadno odporno moč, pa ga zato hranijo z nekoliko malih žličic okusne Ovomaltine v mleku ali kavi. Koncentrirana hrana Ovomaltine je znana že več decenijev po vsem svetu in jo priporočajo vsi zdravniki. Pripravlja se iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je dodan samo zaradi boljše aro-me, a ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine ie lahko prebavljiva^ in prehaja zelo naglo v uporabljivo moč, a pri tem ne obtežuje prebavnih organov. Ovomaltine se ne sme kuhati, ker se s kuhanjem uničujejo vitamini._ ♦ Sleparski bankirji. Na razpravi proti upravi propale Viničke kreditne bamke v štipn prihajajo na dan gorostasne sleparije v škodo revnega zaupljivega ljudstva. Okrog izkoriščevalcev, ki so se maskirali z bančnim podjetjem, so se zbirali še razni drugi sleparji. Med njumi je tudi bivši župan, ki je prej članom bančne uprave dajal lažnjiva potrdila o znatnem premoženju, da bi dvignil njihov ugled in kredit, pozneje, ko so prišli v škripce in so se proti nJim kupičile razne terjatve, pa jih je skušal reševati x _ ufcožnimi spričevali. Ugotovilo se je tudi, da Vinička banka zadnje leto sploh ni več poslovala in da so se njeni »bankirji« pečali samo s sleparijami, zlorabami in ponarejevanjem raznih listin. ZIMSKI PLAŠČI 205.- Din športni plašč 290 • Din plašč iz baržuna Din plašč s kožuhovino AN T. KRISPER Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 1-3 LJUBLJANA ♦ Nenavadna smola dveh vlomilcev. V vasi Jamarju blizu Karlovca sta imela nenavadno smolo vlomilca, ki sta vsak na svojo roko vdrla v prostore nekega tamoš-njega trgovca. Eden je »operiral« v prodajalni in nI vedel, da je v skladišču poleg prodajalne na delu njegov neznani poklicni tovariš. V prodajalni si je ukradeno blago lepo povezal v sveženj ln se je potem hotel podati še v skladišče. Komaj pa je odprl vrata, so ga že iz teme zagrabile za vrat močne roke. Vlomilec je bil prepričan, da je v rokah trgovca ali kakega njegovega uslužbenca in začel se je braniti na vse kriplje. Borba, ki se je razvila v temnem skladišču, pa Je zbudila gospodarja, ki je prihitel z lučjo ln revolverjem ter tako zajel oba hudo presenečena vlomilca, ki pa sta se med tem kruto obdela-vala s pestmi in zotsmi. Iz Ljubljane u_ Odbor udruženja rez. oficirjev vabi vse rezervne oficirje, da Se udeleže s soprogami v čim večjem številu prijateljskega sestanka, ki ga prirede gg. aktivni oficirji drevl ob 21. v dvorani hotela »Me-tropol-Mikllč«. Obleka promenadna, temna. u_ Udruženje jugoslovensklh inženjer- jev In arhitektov _ sekcija Ljubljana pri- priredi, kot nadaljevanje razprav o predlogih kluba mženjerjev ln arhitektov-pri-pravnlkov o uvedbi javnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva, predavanje t ponedeljek, 6. t. m. ob 20. v lokalu na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). Predaval bo g. Zoran Hribar o predlogu za izhod is finančne krize. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. U— Predavanje za obrtniške vajence. V ponedeljek 30. oktobra je pričelo Obrtniško društvo ponovno s svojimi predavanji za obrtniške vajence. Ciklus predavanj je otvoril v odsotnosti zadržanega predsedni-ga g. Josipa Rebeka načelnik, vajenskega odseka g. Milko Krapež, ki je v lepih očetovskih besedah obrazložil številnim prisotnim vajencem pomen Obrtniškega vajenskega doma ter važnost predavanj za našo učečo se obrtno mladino. Iz lastnih Izberite #NA Najlepše, naielegaatnejie damske plašče po globoko znižanih, najugodnejših cenah, že od Din 400.— naprej, kupite v največji konfekcijski trgovini 307 FRANC LUKIČ, LJubljana življenjskih izkušenj je orisal težave, ki jih ima prebresti mlad vajenec, d& si pridobi prepotrebnega znanja za svojo bodočo in dobro eksistenco. Lahka bo obrtni mladini pot v bodočnost, če se bo naslanjala ln iskala svojo s pj-ičele zopet naraščati In »o se jezera na Barju in na močvirnatih travnikih pod Vičem spet povečala Na Barju in sploh po vaseh pod Krimom bodo imeli kmetovalci na pomlad, preden bodo mogli pričeti obdelovanje polj, preobilo dela. Na novo bo treba preorati njive, kajti jesenski posevki so domala vsi uničeni, voda je zemljo risznesla in na mnogih mestih njive popolnoma razkopala. u_ Dela na Ljubljanici bodo, kakor kažejo vremenski izgledi, še dalje časa počivala. Zatvornlce na Prulaih to še vedno dvignjene, kajti voda bi se sicer ne mogla dovoljmo odtekati. K sreči pa so dela pred zadnjim dežjem pod mostovi že toliko napredovala, da se ni bati nikakih presenečenj. Zabetonirani in zavarovani so vsi oporniki. Zaradi deževja je najbolj prizadeto delavstvo, ki mu je onemogočen zaslužek. Delavci morajo ostajati doma, v presledku nekaterih tednov pa tudi ne morejo iskati drugje zaslužka. Ko bodo zopet nadaljevali delo, bo šlo hitro od rok in bo vse skupaj končano v nekaj tednih. u_ Ribji trg je bil včeraj kaj slabo založen z merskimi ribami. Da niso prispele ribe v Ljubljano, so knvi viharji, ki so vladali zadnje čase na morju. Lov Je bil zelo otežkočen. Ljubljanski restavraterji so dobili nekaj rib samo po direktnih pošiljkah, na tr?u pa je bilo precej ščuk, postrvi, klinov pa tudi nekaj lipanov in so-m.čev. Cene sladkovodnim ribam so že nekaj časa stalne. Na ponudbo je bilo tudi precej žabjih krakov, ki so se prodajali po 75 para. u— Kolesar ga je Podrl. Neznan nepreviden kolesar je včeraj podrl pri Zmajskem mostu mesarskega pomočnika Alojzija Zirovnika, stanujočega na Poljanski cesti 54. Pri padcu si je Zirovnik zlomil desno nogo in so ga prepeljali t bolnico. Iz Trbovelj so predsinočnjim pripeljali v ljubljansko bolnico 34 let starega rudarja Andreja Miklavčiča iz Lok. V rovu se je predvčerajšnjim odtrgala nad njim plast zemlje in ga zasula. Preden so ga odkopa-li je trajalo precej časa. Miklavčič je dobil hude zunanje m notranje poškodbe. u— Neznana sleparja. V mlekarni Ane Znpančeve v Gosposki ulici, sta se pojavila dra neznana mlajša moška. Prvi se je izdajal za profesorja iz Prage. Bil je oblečen v svetlosiv površnik, na glavi pa je imel siv baršunast klobuk. Drugi je bil mlajši od prvega, po vsem videzu dijak, vendar se je tudi ta izdajal za profesorja. V mlekarni sta se gostila dobri dve uri, nato pa se spretno izmuznila. Bržčas se tudi drug-od preživljata enako poceni. u_ Plesna vaja Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev bo drevi ob 8. zvečer v dvorani Kazine. Prosimo naše obiskovalce, da se 1e udeleže. u— Strojepisni pouk, večerni tečaj za začetnike In izvežbance. šolnina znižana. Dijaki (nje) drugih šo| poseben popust. Vpisovanje dnevno Chrlstofov učni zavod. Domobranska cesta 15. u— Izoubljena je bila včeraj zvečer ob 20. zlata damska zapestna ura. Najditelja prosim, da jo odda proti dobri nagradi v oglasnem oddelku >Jutra«. Iz Celja e— Kapa 11 sli a komemoraclja. Celjska »Soča« bo priredila v nedeljo 12. t. m. ob 10.45 v dvorani Ljudske posojilnice kome-moracijo, pri kateri se bo spominjala nesrečne rapallske pogodbe in obenem tudi Vladimira Gortana m bazoviških žrtev. Ob 9. bo v župni cerkvi maša zadušnica za primorske mučenike. Vabila so poslana samo oblastvom in društvom, vabljeno pa je vse narodno občinstvo. Za Primorce je udeležba obvezna. e— Učiteljstvo kmetijskih nadaljevalnih šol bo zborovalo v ponedeljek 6. t. m. ob 8. zjutraj v telovadnici okoliške deške narodne šole v Celju. e— Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo 5. t. m. ob 10. v Narodnem domu. e_ Klavirski virtuoz g. Oton Vondrašek koncertira danes in jutri 0d 20. dalje v restavraciji >Na-Na«. e— Brv čez Savinjo pri parku bo, če vreme ne bo nagajalo, danes že toliko dograjena, da bo jutri mogoč prehod. Defini-tivno železno ograjo na brvi bodo namestili v nekai dneh. >9— Tatvine kole« se v zadnjem času zopet množijo, v torek med 19. in 20. je neznan storilec ukradel z nekega dvorišča v Prešernovi ulici 400 Din vredno, črno pleskano moško kolo brez znamke z evidenčno številko 2—11.656—3. — Samo danes do 18. je še čas za nabavo novih srečk drž razredne loterije, ki j;b dobite v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni film »Fantom Durmitorja« in dve predigri. Iz Maribora a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 6. t. m. ne bo nobene prireditve. Občinstvo se opozarja na zanimiva predavanja univ. prof. dr. Novaka iz Zagreba, ki jih bo imel prihodnji teden, v petek 10. t. m. bo predaval o znamenitih egiptovskih kraljevskih grobnicah Tutankamena, v soboto 11. t. m. pa o modemi Palestini, obe predavanji bodo spremljale skioptične slike. a— Predavanje za obrtnike in pomočnike. V nedeljo ob 9. url dopoldne nadaljuje podružnica Društva Jugoslovanskih obrtnikov v Mariboru s svojimi predavanji o novem obrtnem zakonu. To nedeljo bo predaval dr. Avgust R e i s m a n o določilih obrtnega zakona glede razrešitve službenih razmerij pomočnikov in obrtnikov. Predavanje bo zopet r Gambrinovi dvorani ter so vabljeni mojstri in pomočniki. a— Zrno do zrna... Agilna mariborska Protituberkulozna liga, ki si je nadela nadvse človekoljubno nalogo zgraditi v Mariboru modern azil za tuberkulozne bolnike, je dosegla s svojo akcijo že prav čeden uspeh. Z oktobrskim prispevkom vred znaša nabrana vsota že 73.024 Din. pričakovati je, da bodo ostali Mariborčani ' tudi v bodoče zvesti svoji darežljivosti in bodo še nadalje redno prispevali svoje mesečne dinarje v omenjeni sklad. a— Kako živi In umira Maribor. V preteklem mesecu se je v Mariboru rodilo 106 otrok, od teh 47 dečkov in 59 deklic, umrlo pa je v istem času 67 oseb, od teh 35 moških in 32 žensk. V tukajšnjih cerkvah se je v oktobru poročilo 22 parov. a— Iz mariborske bolnišnice. V S topnem je padel predvčerajšnjim 63-letni viničar Jakob Godec tako nesrečno, da sd je zlomil desno nogo nad kolenom. Pod voz je padel v St. Janžu na Dravskem polju 55-letnl posestnik in župan Friderik Lešnik in ga je kolo nevarno poškodovalo na glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Iz Tržiča č— Sokolsko društvo Tržič priredi danes ob 3. popoldne pod okriljem Zveze kulturnih društev predavanje g. senatorja dr. Valentina Rožiča o Jadranskem morju. Predavanje je zelo zanimivo, zaradi tega vabimo občinstvo. Iz Zagorja z— Pevski oktet društva rudniških nameščencev iz Trbovelj priredi drevi ob 20. v Sokolskem domu pevski koncert Odmori izpopolnjeni s soloigranjem na harmoniko! Vabimo vas, da koncert polno-številno posetite in privedete čim več znancev in prijateljev lepe pesmi. Iz Doljne Lendave dl— Lendavska Vodna zadruga je iimela od osvobojenja dalje komisarja, ki mu je bil prideljen odbor kot posvetovalni organ. Lani sta bila zamenjana i komisar i odbor. Interesenti Vodne zadruge, osobito kmeti, niso bili »zadovolnji s poslovanjem zadruge, zato so že leta in leta zahtevali razpust Vodne zadruge. Za razmere pri zadrugi se je živo zanimal narodni poslanec g. Hajdinjak kakor tudi sreski odbor JNS. Septembra se je vršilo veliko zborovanje županov vseh prizadetih občin in je bila sprejeta resolucija, ki je bila predložena ministrskemu predsedniku g. dr. Sršlkiču in banu. Ministrstvo za zgradbe je nato vrnilo zadrugi avtonomijo. Pozvalo je komisarja, da skliče občni zbor za 31. oktobra. Tu je bil izvoljen prvi odbor. Skoraj vse glasove je dobila lista g. inž. Jurharja v Dolnji Lendavi, ki je bil izvoljen za predsednika. Nasprotna lista je zbrala le par glasov. V odboru so še g. Vogler iz Beltincev kot I. podpredsednik, g. rojbič iz Lendave kot H. podpredsednik, nadalje župani gg. Muhvič, Trajber in Litrop. Upravo čakajo veliki posli. Želimo mnogo uspehov. dl— Občina s štirimi tajniki. Občinske volitve v lepi občini črensovski so bile zelo žive, celo še preveč, kar priča cela vrsta pritožb. Zmagala je lista dosedanjega župana v Žiških g. Horvata. Novi občinski odbor je na prvi seji razpravljal tudi o tajnikih, ki jih je treba začasno namestiti. Za tajniško mesto so se potegovali štirje prosilci. Odbor je izvolil s 15 glasovi g. Gaborja Matijo za tajnika. Za pomočnika je bil izvoljen g. Grašanovič. Občinska pisarna je zaenkrat v poslopju »Našega doma«, last hranilnice v Crensovcih. V domu je pa gospodar g. Klekl, ki je izjavil, da v pisarno v »Dom« ne smeta prihajati niti g. Gabor niti g. Grašanovič. Pogodba za pisarniške prostore še ni bila pred občinskim odborom in še tako ni znano, ali bo pisarna ostala v Domu ali ne. Zanimivo pa je, da sedaj zahajajo v občinsko pisarno štiri osebe, ki hočejo vršiti tajniške posle. Vse občane zelo zanima, kako se bo rešila prva zadrega, v katero je zašel novi črensovski občinski odbor. dl— Lendava ali Dolnja Lendava? Pričakovali smo, da bo naša občina dobila edino pravilno ime Lendava. Govorilo se je, da je bil stavljen tudi tak predlog. Vendar pa je ostalo pri starem imenu. Mo- 0 Sergeju Jesenjinu in I^adorj Duncan je pravkar izšla pri Kohnu v Beogradu knjiga Jop-enjinovesa srbskega prevajalca M. M. Ppšiča: »Novi Jesenjin i Ljubav Isadore Djncan«. Knjicra vsebuje oris Jesenjinovega življenja in dela. razpravo o pesnikovi lju-besrni z znamenito plesalko in nove prevode iz njegove poezije. Med drugim je tu objavljena v Pešičevem prevod.] Jesenjinova pesnitev >Ana Snjegina«. Vastop pevke Vere Maidifeve v Gradcu Turii v Gradcu igrajo letos Čajkovskega »Pikovo damo«. Režija opere je v izkušenih rokah Rudolfa Leisnerja, tenorsko ulogo pa z ispehom poje Hang Depfer. V ulogi Lize če je predstavila graškem j občinstvu V e r a Majda, _ umetniško ime, ki si ga je nadela Vera Majdičeva. Kritik »Tagesposte* dr. W. H. piše o njenem nastopu med drugim: »Tudi ona ima prikladen, dobro šolan in dobro fundiran. četudi ne baš izredno zanimiv organ. Ta sopran je nosen, pro žen in izrazljiv; on tjJ.i sicer obvladuje vsakovrstne finese, vendar na nima posebno gibčne liričnosti in mnogobarvne modulacijske sposobnosti. Igra kaže prikupno, po-žlahtnjeno pojmovanje, ki prihaja v dramatičnih poud^rih do polne moči.« V isti operi nastopa tudi znani rjski bariton Balaban. ki je solist graske opere. Rudolf Medek. znani češki pisatelj in general, ie pravkar izročil Narodnemu gledališču v Prargi rokopis svoje nove. to pot zgodovinska drame. V nji obravnava osebnost in dobo češkega kralja Jifija iz Pode-brad. Krsta Šantič - Chandan, Jugosloven po rodu, ki je spisal v francoščini že okrog dvajset knjig in brošur, ie pravkar izdal roman »L'arriviste sans vergogne« in brošuro >La guerre ravient«. V romanu opisuje živ Ijenje in uspeh pustolovca v balkanski di plomaciji; v brošuri pa odgovarja na malo znano knjigo nekega Pozzije, ki je silno napadel i'ašo državo, baje zaradi tega, ker so mu ie bil izjalovil poskus, da bi v Jugoslaviji primerno vnovčil svoje pero. Krsta Šantič - Cbandan odločno brani našo državo in vlado ter pobija dozdevne Pozzijeve argumente, ki naj bi moralno podprli akcijo Pavelič - Trumbič - Maček. Zanimivo je, da je Pozzijeva knjiga medtem že izginila s knjižnega trga, kjer 90 jo prodajali bukini-sti po silno znižani ceni. Pravijo, da je Pozzi vendarle dosegel svoj smoter in je sam umaknil s trga knjigo, ki je zmotila državo, v kateri je bil nedavno gost. I. U. (Pariz). Tempo čdsa zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Na r oči te »Jutro«, nezgodno zavarovanje it zastoni Dri Zavarovalnici »TRIGLAV" goče se pa temu še da odpomoči. Potem naj se da občini ime Lendava, kakor jo prebivalstvo naziva. Iz življenja na deželi RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori jutri ob 8. zvečer Hal-bejevo dramo »Mladost«, ki je povsod, kjer je bila vprizorjena, dosegla popoln uspeh. — Igra nam prikazuje ljubezensko dramo dvoje mladih ljudi, ki uživata vso srečo mlade, neskaljene ljubezni, a zaradi mladostne nepremišljenosti prekoračita dovoljene meje. — Igra bo občinstvu gotovo ugajala, posebno še, ker je enkrat na vrsti po seriji veseloiger drama, ki je tako vsebinsko, kot tehnično popolna. — Mladini neprimerno! BLED. Kino »Bled« bo predvajal drevi točno ob 8. in jutri v nedeljo ob pol 16. in 20. uri zvočni film »Ljubljenka«, kot predigri pa int^resantni kulturni film »Potujoči les« in veseioigrico »Bimbova noč trepeta«. KONJICE. Odborova seja sreske organizacije JNS bo jutri ob 9. zjutraj v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnje seje, poročilo funkcionarjev, poročilo o volitvah, razgovor o nadaljnjem delu in slučajnosti. Na sejo so povabljeni tudi vsi novoizvoljeni župani v srezu. LAVRICA. V nedeljo je imela naša gasilska četa izredno skupščino, na kateri ao člani prisegli ter izvolili novi odbor v smislu novega gasilskega zakona. Članstvo se je zavedalo svoje dolžnosti ter je z malimi izpremembami izvolilo dosedanji odbor z g. Babškom Francetom na čelu. Le tem možem gre zasluga, da si je naša gasilska četa v tako kratkem času na- ni videti na Vaših rokah A če uporavljate ALBUS ierpenUnovo milo. Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vase perilo. bavila toliko dragega orodja in plačala vse dolgove. Prva naloga novega odbora pa naj bo nabava avtomobila ter razširjenje gasilskega doma. Gasilski dom mora imeti dvorano z odrom, v kateri naj bodo vse narodne in drušrtvene prireditve, kajti gasilstvo je poleg Sokola najvažnejša kulturna in narodna ustanova, ki mora ob tem, da pomaga pomoči potrebnim, tudi skrbeti, da se širi narodni ponos in ljubezen do domovine. Prepričani smo, da bo novi odbor kos svoji nalogi. Odbor je poslal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in ministru za telesno vzgojo. Skupščini sta prisostvovala župni načelnik g. Zupan Franc iin župni podnačelnik gospod Vrbinc Ivan. Oba sta res nepristransko skrbela, da je prišla volja članov do izraza. Novemu odboru želimo obilo uspehov, vse člane pa vabimo, da se drže dane prisege ter naj složno delajo za pro-speh naše čete in ljubljene Jugoslavije! Gospodarstvo Pregled obdelane zemlje in pridelkov v L1932 Nedavno je izdalo ministrstvo za kme-tijstfvo statistiko o obtelanl zemlji in o množini poljskih pridelkov v letu 1932. za vso kraljevino. Iz teh podatkov povzemamo: Vsa površina v kraljevini znaša 24 milijonov 866.500 hektarov. Od tega je 7 milijonov 102.127 ha (50.90 %) polja, 157.070 ha (1.13 %) vrtov, 1,843.460 ha (13.20 %) travnikov, 4,250.085 ha (30.46 %) pašnikov, 191.728 ha (1.37 %) vinogradov, 258 tisoč 639 ha (1.85 %) sadovnjakov ln 150 tisoč 634 ha (1.08 %) močvirnatega zemljišča; skupno 13,953.743 ha nasproti 13 milijonom 792.995 ha v letu 1931. Samo na dravsko banovino pride: 310 tisoč 962 ha (11.13 %) polja, 11.130 ha (1.34 %) vrtov, 257.847 ha (41.08 %) travnikov, 198.416 ha (23.91 %) paSnikov, 23 tisoč 882 ha (2.88 %) vinogradov, 20.792 ha (2.51 %) sadovnjakov in 6609 ha (0.8 t/0) močvirnatega zemljišča. Skupno 829 tiso« 638 ha od celotne površine dravske banovine v višini 1,619.700 ha. Pridelali ao v letu 1932. v vsej kraljevini (v metrskih stotih): pšenice 14 milijonov 545.319, ječmena 3,915.140, rži 2 milijona 115.341, ovsa 2,692.282, tnričice 47 milijonov 929.650, soržice 451.248, debele pšenice 113.781, ajde 27.935, prosa 325.640, rlža 31.556, fižola 1,499.649, graha 64.983, raznega stročja 26.437, boba 50.051, gra-šiee 273.239, krompirja 13,910.611, repe 4 milijone 145.246, pese za krmo 270.859, sladkorne pese 7,334.606, bombaža 3.919, lanu 106.347, lanenega semena 8.408, konoplje 212.803, konopeljnega semena 9208, oljne repice 14.825, makovega semena 4119, maka za sok 2515, tobaka 169.191, hmelja 8249, ctkorlje 106.685. zelja 2,595.715, čebule 835.289, paradižnikov 463.840, paprike 221.779, din j 2,237.773, detelje 3 milijone 918.304. lucerne 2,993.690, sena 30 milijonov 27.348. buč 11,044.281 vina (hI) 4.387.138, čeSpelJ 6.105.077, Jabolk 1 milijon 614.910 hrušk 569.522, orehov 306.067, smokev 107.726, kostanja 162.445. oljčnega olja 41.684. Gospodarske vesti = Obrtna banka kraljevine Jugoslavije d. d. Prejeli smo podatke o poslovanju tega za obrtništvo tako pomembnega denarnega zavoda za tretje četrtletje. Iz njih vidimo, da zavod tudi v tekočem letu ni ustavil kreditiranja. Predloženih je bilo 1892 prošenj na 43 milijonov dinarjev in odobrenih na 1127 prošenj za 28.5 milijona dinarjev kreditov. V tem sploSnem pomanjkanju kredita je ta pomoč našemu obrtništvu prav izdatna Zanimivo je, da si je zavod kljub težavam na denarnem trgu obdržal svojo popolno likvidnost s tem, da posluje s trimesečnimi menicami, ki se ob zapadlosti regulirajo s 5 do 10 odstotnim odplačilom v gotovim, na razliko pa se da nova menica. Izplačuje pa tudi kredite na tekoči račun, vendar le obrtnikom in večjim obrtnim podjetjem, ki ves svoj denarni promet izvršujejo po banki. Tako so znašala razpoložljiva sredstva ob koncu tretjega četrtletja 20.3 milijona dinarjev, a se stalno dopolnjujejo z odplačili po menicah. Razumljivo je, da si je Obrtna (zanatska) banka, d. d., s takim p jlovanjem pridobila tudi ugled in zaupanje med vlagatelji ter so se hranilne vloge povečale za 2.3 milijona na 32 milijonov dinarjev, kar je pač danes redek fiojav v našem denarništvu. Izjemo tvorita e Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica, ki sta od začetka leta 1932. prejeli zlasti iz zapadnih delov države 368 milijonov dinarjev vlog, katerih sredstev pa žal ne plasirata spet v onih delih države, odkoder so sredstva pritekla Ljubljanska podružnica Obrtne banke ni bila deležna tega pritoka hranilnih vlog, vendar vkljub temu brez zastoja izplačuje nova posojila obrtništvu vse dravske banovine. Tudi je kreditnim zadrugam za kreditiranje obrtništva izplačala 4 milijone dinarjev posojil po razmerno nizki 8.5 odstotni meri. Brez dvoma je Obrtna banka s svojo širokogrudno kreditno politiko tudi pri današnjih kreditnih razmerah izdatno podprla našo obrtniško delavnost in s tem mnogo koristila splošnemu gospodarstvu naše banovine.. = Podpore za umetna gnojiva. V zvezi z odlokom ministrskega sveta, s katerim se dovoli banskim upravam 420.000 Din za izdajanje podpor občinam, zadrugam in družbam za nabavo umetnih gnojil, je oddelek za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poslal ban«/kim upravam to-le okrožnico: Podpore na podlagi sklepa ministrskega sveta bodo dajale banovine goratim srezom, odnosno srezoin, kjer je slab pri delek krušnega žita. da se podpre pridelovanje žita za izdelovanje kruha. Ta podpora se bo dala šele tedaj, kadar zadruge ali družbe banovini dokažejo, da so res nabavile jmetna gnojiva za svoje člane od katere izmed domačih tovarn za umetna gno jiva. Ce se nabava umetnega gnojiva pri domači tovarni ni izvršila preko kmetijskih zadrug ali družb, temveč preko katere druge družbe, se bodo podpore na podlagi sklepa ministrskega sveta izdajale kupcem preko občinskih sodišč. V tem primeru bodo morale občine predložiti banovini dokazila o izvršeni nabavi umetnih gnojiv e strani posameznikov, to je tedaj, če ne bi nabave izvršila občina 6ama ti svoje občane. = Možnost eskontirania kupona 7odstot-nega posojila Državne hlpotekarne banke. Državna hipotekama banka obvešča imetnike založnic dolarske emisije Todstotnega posojila Državne hipotekam« -banke (Selig-man) iz 1. 1927., katerih številke so registrirane v naši državi, da morejo svoje prihod- nje kupone eskonbirati pri bankinj centraM v Beogradu ali pri glavnih podružnicah v državi. Pri eskontiranju se odbije na račun obresti 7 odst od dneva eskontiranja do dneva dospelosti kupona. Torej se more že zdaj eskontirati kupon št 14. za 1. april 1. 1934. z zelo ugodnimi pogoji, to je z 7od-stotki obresti letno od vrednosti kupona in brez drugih stroškov. Ce imetniki ne bj hoteli kuponov eskontirati, jih banka poziva, da svoje prihodnje kupone deponirajo pri centrali ali glavnih podružnicah najmanj mesec dni pred ustreznim rokom kupona. = Znižan uvozni kontingent debelih svinj iz Jugoslavije v Avstrijo. Avstrijska obla-stva so javila našemu uradu za kontrolo izvoza živino, da bodo zaradi katastrofalnega stanja tržišča na Dunaju znižala za štiri tedne od 7. t m. dalje kontingent debelih svinj od 2000 na 1200 rilcev tedensko. Znižana količina se bo nadomestila v nadaljnjih šestih tednih. = Slaba sadna letina v Češkoslovaški. Češkoslovaški državni statistični urad objavlja prvo cenitev letošnje sadne letine, ki kaže, da je bjJ pridelek zelo slab. Letina jabolk se ceni le na 1,730.000 metrskih sto-tov nasproti 3,190.000 metrskih stotov v letu 1932. Pridelek češpetj je znaša! 1.005.000 metrskih stotov (lani 2.650.000 metrskih stotov), le pridelek hrušk ie bil nekoliko večji, namreč 1.260 000 metrskih stotov (lani 935 t:«oč) — Tečaj za mizarsko strokovno risanje (skiciranje in detajliranje) se prične v nedeljo 5. t. m. v prostorih tehnične srednje šole v Ljubljani (vhod iz Murnikove ulice 9 preko dvorišča, pritličje). Pristop k tečaju imajo mizarski pomočniki in mojstri, tudi oni, ki bivajo izven Ljubljane. Tečaj bo v okviru zavoda za oospeševanje obrti pri Zbornici za TOI in bo brezplačen. Poučeval bo strokovnjak g. Josip Tratnik. Borze 3. novembra. Na ljubljanski borzi je deviza na NewTork dalje precej popustila. Slabši so tudi Amsterdam. Berlin in London. Malo čvrstejši sta devizi na Pariz in Trst. D rušo neizpre-menjeno- Na efektnem tržišču je bil zaključen 7°/n Blair po 35.75. Avstrijski šiling se ie v privatnem kliringu trgoval: v Ljubljani po 8.80.. v Zagreba po 8.50 in v Beogradu po 8.8077. Grški boni so notirali v Zagrebu 41 — 41.50. v Beogradu pa 40.25—41. Na zasrrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda brez prometa z malenkostno nižio notieo za december. Tudi v drugih vrednotah ni bilo raključkov razen v Priv. agrarni banki po 226. Devize Ljubljana. Amsterdam 2306.51 — 2317.87, Berlin 1362.08 — 1372-88, Bruselj 797.74 do 801.68. Curih 1108.35 _ 1113.85 T,ond-«n 177.75 — 179.35, Newvork 365.72 do 3680.98. Pariz 223.90 _ 225.02. Praga 169.«) — 170.76. Trst 300.74 — 303.14 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kli-rin Blair 35 — 37, 7% Blair 33 — 35.75, 7*/» posojilo Dri hi-potekarne banke 43 — 45, 4°/o agrarne 26 den., 68/o begluške 36 d en. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda kasa 245 — 246, za november 245 den., za december 245 — 246,, 7•/» investicijsko 51 do 53, 4°/» agrarne 26 den., 7°/o Blair 33 do 34. 8% Blair 36 — 37, 7•/• posojilo Drl hi-potekarne banke 43.50, 6°/» begluške 36 den.; bančne vrednote: Narodna banka 3550 den., Priv. agrarna banka 226 — 227; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 130 do 160, Trbovlje 95 — 110, Impeks 50 den. Beograd. Vojna škoda promptaa 246 in 245 zaklj. 7•/• investicijsko 52 zaklj., 6»/» begluške 36.80 in 36.20 zaklj., Narodna banka 3670 den., Priv. agrarna banka 230 in 228 zaključka. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.02, Trboveljska 12.75, AIpine-Montan. 9-55, Šečerana 15.50. Blagovna tržišča 2IT0. '+ Chicago (3. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za december 86.25, za marc 88.50, za maj 86.625; turščica: za december 33.125, za marc 39.50, za maj 41.635; oves: za december 43.50; rž: za december 65.375, za marc 61.875. + Winnipeg (3. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za december 64. za maj 67.75. + Ljubljanska borza (3- t. m.) Tendenca za žito čvrsta. — Nidijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška, 79/80 kg 150 — 152.50; baraniska, 78/79 kg 147.50 do 150: sremska. 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po navadni tarifi): za november 125 — 127.50; nova, umetno sušena 115 do 117.50: moka: baška >0« 255 — 260; banat-ska 270 — 275. 4- Novosadska blagovna borza (3. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 58 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 102 _ 104; okolica Sombor 101 — 103; 9rednjebaška in slavonska 103 — 105; gor-njebanatska Udi do 103; srednjebanat-ska 100 — 102; južnobanatska 94 _ 96; baška potiska in baška ladja Dunav, Begej 105 — 106; baška, ladja Tisa 106 do 108. — Oves: baški. sremski in slavonski 51 _ 53. Ječmen: baški. sremski. 64/65 kg 62 — 64. Koruza: baška, sremska 72 — 74; slavonska 74 _ 76: banatska 69 — 71: baška ladja Begej 73 — 75; ladja Dunav Tisa 74 — 76; baška. sremska, nova, sušena, za november, pariteta Indjija 62 — 64; baška. sremska, za december - ianuar 54 do 56. Moka: baška. banatska »0g< in >0gs< 195 — 215; >2« 175 _ 195; »5« 165 — 175; >6« 112.50 — 122.50; ,7< 82-50 — 92.50: >8< 65 — 70; sremska, slavonska >0g< in >0gg« 185 — 200; >2« 165 _ 185; >5« 145 - 165; »6« 107.50 - 117.50: .7< 77.50 do 87.50; >8< 65 — 70. — Otrobi: baški. sremski 48 — 50- banatski 45 — 48 Fižol: baški sremski beli 130 — 135 + Somborska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespr imen jena. Promet 65 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, banatska, sremska, slavonska 100 — 102; gornj?-baška 104—106; banatska potiska 103—105; baška potiska 104 — 106. 0»es: baški, sremski, slavonski 51 — 53. Ječmen; baški, sremski, 63/64 kg 62 _ 64. Koruza; baška 71 — 73. Moka: baška >0g< in »Ogg« 195 do 215; »2< 175 - 195; »5< 165 — 175; »6< 112.50 — 122.50; »7« 82.50 — 92.50; >8< 62.50 — 67.50. Otrobi: baški 48 — 50. + Budimpeštanska terminska borza (3. t m.). Tendenca stalna. Promet slab. Pšenica: za marc 7.92—7.93. za maj 7.03—7.05. Rž: za marc 4.92—4.95. Turščica: za maj 8.02 do 8.05. ŽIVINA. + Zagrebški sejem (2. t m.). Dogon slabši, cene v g'a vnem brez izpremerrib. Trgo-. vali so se za kg žive teže: biki po 3 do 3.60, krave za klobasar.ie po 2.25 do 2.40, ju-nice za mesarje po 3.75. voli II. po 3.60, 'bosansk; voli po 2.75 do 3 Din. Sremske svinje zaklane so bile po 10.50 do 10.75 jn teleta zaklana po 9.50 do 10.50 Din za kg. Krma: detelja 45 do 50, seno 35 do 40, slama za steljo 30 do 35 Din 100 kg. Iz življenja in sveta e • Odmevi Iz Nemčije Spomini bivšega policij- atentat sfcega uradnika v Sarajevu Bivši uradnik, avstrijske policije v Sarajevu Vladislav Guck, ki živi sedaj na Poijskem, jo objavil svoje spomine, v katerih ve povedati nekaj zanimivih podrobnosti o sarajevskem atentatu 2e davno pred oficielnim naznanilom, da pride avstrijska prestolonasledniška dvojica na obisk, so se vršile v Sarajevu in drugih bosansko-hercegovskib mestih demonstracije, ki jih je uprizarjala zlasti visokošolska mladina. Pri teh demonstracijah je bilo čestokrat slišati vzklik; »Naj živi kralj Peter!« Oblasti so dobro poznale kraj, kjer so se v Sarajevu zbirali mladi fanatiki jugoslovenske ideje. Policijski ravnatelj baron Collas je dal ta kraj nekega dne preple-skati s katranom da bi ga napravil za zborovanja neuporabnega. Naslednji dan so našli tam napis; »Ta kraj je rezerviran za barona Collasa fe-rajnsmajarji«, toda Francozi gotovo ne zaostajajo za njimi in jih menda celo prekašajo. Po neki novi statistiki je na Francoskem namreč nič manj nego 170.602 društev. Francoski zakoni predpisujejo, da morajo biti vsa društva, registrirana in obdavčena, policisti imajo pa še poseben nalog, da pazijo nanja. V glavnem uradu za društva imajo 20 sila debelih knjig, v katerih so zabeležena in popisana vsa društva, posebno pozornost pa posvečajo njihovemu namenu. Pred kratkim so zakonska določila o društvih celo poostrili in n. pr. ne zadostuje, če navedejo ustanovitelji društev kot njihov raison d'čtre preprosto »družabnost«, na dolgo in na široko morajo opisati to družabnost, da oblasti lahko spoznajo, da-li je moralne ali nemoralne kakovosti. * Na odrih ameriških varietejev občudujejo ta čas žensko, ki je slavna prav za prav samo zaradi svojega — nasmeha. Ga, Jessie Costello gotovo ni lepa, lepe so ji samo velike, temne oči. Na odru zapoje s slabim glasom nekoliko pesmic, toda občinstvo ne posluša tega petja, temveč čaka samo na trenutek, ko — obmolkne in položi svoje ustnice v najbolj slavni nasmeh, kar so jih kdaj Američani občudovali. In za ta nasmeh dobiva Costellova tedensko po 1000 dolarjev plače. Nedavno je stala pred sodniki pod obtožbo, da je zastrupila svojega moža. Proces je trajal teden dni in teden dni se je obtoženka samo smehljala, nasmehnila se je celo tedaj, ko je državni tožilec zahteval smrtno obsodbo. Končno so Jo pa oprostili, ker ji niso mogli dokazati umora. In morda tudi zaradi njenega nasmeha. Ta proces ni napravil samo tega nasmeha davnega, temveč tudi žensko bogato. M Nadrealizem" Ta najnovejši »izem« v umetnosti, ki je nastopil pot po svetu iz Pariza, si dovoljuje vsakovrstne svoboščine in je s svojimi prilastki obogatil tudi oprsje na tem kipu, Id visi v surrealističnem salonu v Parizu, kjer predstavlja poljedelstvo Mož s strupi Praška policija je te dni aretirala iz Češkoslovaškega izgnanega rumunskega državljana Jana Maczaka, ki je prodajal na Vaclavstkem namesti razne strupe. Pri are-tirancu so našli zaboj strupov, ki bi zadostovali za pomor polovice praškega prebivalstva, med drugim večjo količino strihnina. Preiskava je pokazala, da je Maczak strope ukradel pri neki firmi, ki je razpe-čavala kemične izdelke. mrtvih in ranjenih, 4000 mož pa so Kabdli ujeli. Večina teh ujetnikov se je lahko že davno vrnila domov, mnogo pa je takšnih, in to po večini častnikov, med njimi sam general Silvestre, o katerih ni bilo pome je duha ne sluha. Proglasili so jih celo za mrtve. Vojak, Id se je vrnil iz kabilskega ujetništva po 12 letih, pa je njihovo usodo prikazal v drugačni luči. Po njegovih trditvah so Kabili okrog 300 visokih častnikov z generalom Silvestre jem vred odgnali najprvo v neko koncentracijsko taborišče v bližini oaze Tafi-let. Tu so ostali kakšnega pol leta, nakar so jih vstaši odvedli še globlje v puščavo in jih prodali končno kot sužnje na javnem trgu za sužnje v neki oazi puščava Igidi. Med prodanimi je bil general Silvestre. ge danes jih živi večina kot sužnjd domačinov v Sahari Ln delijo usodo številnih Francozov, Italijanov in Nemcev, ki so jih Kabili v boju za svojo osvoboditev ujeli na sličen način. Njih usoda je strašna in še najbolje se godi tistim, ki se je vanje zagledalo kakšno dekle puščavnih rodov. Lahko so se poročili in uživajo neko relativno svobodo, morali so se pa uživeti r zelo primitivno življenje Rifsklh Kabilov. Kje se nahaja ta čas general Silvestre, pripovedovalcu ni znano. Videti je, da so ga vstaši z več drugimi častniki odvedli še globlje v puščavo in bo treba vseKakor še mnogo truda, da jih najdejo. Vse za kariero! Neka ameriška filmska zvezdnica se Je • tole pozo hotela prikupiti fotografom, kS so se Je res usmilili ANEKDOTA V neki družbi, v kateri je bil tudi Ri-chard Strauss, je nekdo hvalil novejšega simfonika. Ni pa mogel navzočega mojstra popolnoma prepričati. Da dokaže pomen simfonika je hvalilec navedel markantea motiv iz nekega njegovega scherza. >Nu, da,c je odvrnil Strauss, »tega motiva bi jaz ne našel, toda iz njega bi napravil kaj drugega!« VSAK DAN ENA »Pravijo, da imaž dosti dolgov.* »To šo raztrosili moji upniku« »TUTRO« St. 258 7 Sobota, i. XL 1933 S P O R T ŽSK Hermes: ISSK Maribor Prvenstvene tekma. — Ob 13. predtekma. Jutri se sestaneta v prvenstvenem dvoboju enajstorici podsavijznega prvaka ikoI« v Ljubljani (Narodni dom). Z naročilom, opremljenim z točnim naslovom naročnika, naj se nakaže istočasno tudi znesek za to najkasneje do 5. decembra. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Članom »Ljubljanskega Sokola«, ki itak prejemajo društveno letno poročilo, spomenice ni treba naročati, poleg sedanjega obligatornega prispevka za letno poročilo bodo morali doplačati samo razliko 10 Din, in to v prihodnjem letu, skupno s članarino. Sokolsko društvo v Kočevju priredi jutri ob 11. dopoldne pod okriljem Zveze kulturnih društev predavanje g. drž. tožilca dr. Fellacherja o položaju slovenske manjšine v Avstriji. Ker je predavanje zelo aktualno, vabimo občinstvo. Sokolska četa Zalog priredi drevi ob pol 20. uri pod okriljem Zveze kulturnih društev predavanje g. dr. Oskarja Reje o potovanju v Maroko. Predavanje je zanimivo, zaradi tega vabimo občinstvo. O uspehih medzletnih zveznih tekem je izdalo savezno načelništvo sedaj po dovršeni redakciji in vmestitvi vseh rezultatov lično knjižico, kjer razvidi čitatelj vse rezultate medzletnih tekem, ki so se vršile za časa pokrajinskega zleta v Ljubljani letošnje leto Iz izkaza vidimo, da se je udeležilo občne tekme za prvenstvo Save-za četvero poedincev izmed članov, dalje je tekmovalo v višjem oddelku pri članih skupno 10 vrst, v srednjem oddelku 23 in v nižjem oddelku 72 vrst v I. skupini in 4. vrste v drugi skupini; skupno torej pri tekmah 103 vrste. Posameznikov je bilo v višjem oddelku 67, v srednjem 130 ter v nižjem oddelku v I in drugi skupini 531, torej vsega tekmujočega moškega članstva lepo število 737 oseb, dočim je pri članicah tekmovalo 5 sester za savezno prven stvo. 28 v višjem oddelku. 115 v srednjem in 142 v nižjem oddelku ali skupno 290 oseb, kar da skupno 1027 tekmujočega članstva. Poleg občih tekem so bile tudi posebne tekme v raznih panogah, ki so bile tud; vse prav zadovoljivo posečane Vsekakor lahko pričakujemo, da bodo prihod nje tekme še bolje obiskane, kar daje vero v uspeh. Nove smernice nezaposlenega učiteljstva Ljubljana, Z novembra V nedeljo ob 9. dopoldne so brez zunanjega hrupa napolnili brezposelni abituri-enti in abiturientke vseh učiteljišč dvorano Delavske zbornice, da »i ustanovijo svojo organizacijo. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen g. Šegula Pavle. Na njegov predlog je bila soglasno sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Sledil je globok in stvarno podan referat gdč. Veganove Marice. Orisala je obupni in nevzdržni položaj brezposelnih abiturientk, ki so kljub dolgemu študiju in trudapolnemu prepariranju za svoj bodoči poklic, danes z diplomo v žepu na cesti, brez vsakega upa in brez vsake zaščite prepuščene same sebi. Nato je opozorila na edino rešitev, ki je možna le v samopomoči, v medsebojnem, vzajemnem spopolnjevanju in dograjenosti, kar se da uspešno izvajati le v lastni organizaciji. Misli in predlogi referata so bili sprejeti z vsestranskim odobravanjem. — G. Bajt Drago je podal poročilo o dosedanjem delu in uspehih. Za tem je zbor rešil več važnih načelnih vnrašanj, in sicer: Vsi brezposelni učitelji enega okraja stvorijo svoj avtonomni Krožek brezposelnih učiteljev, ki naj stopi v najožje tovari-ške stike z okrajnim društvom JUU, kakor tudi s posameznimi starejšimi — usluž-benimi tovariši zaradi medsebojne pomoči, vzajemnega dela in zaradi močnejše stanovsko - zaščitne povezanosti. — Vsi krožki v dravski banovini stvorijo Združenje brezposelnih učiteljev, ki ima začasno svoj sedež v Mariboru. — Združenje se včlani v. Zvezo mladih intelektualcev,' da se tako stvori skupnost in zbližanje vseh inteligenčnih stanov. Nato je bil z nekaterimi izpopolnitvami soglasno sprejet pravilnik Združenja, na podlagi katerega naj bi bil glavni namen Združenja: 1. skrb za omejitev strahotnih moralnih in materialnih vplivov prisilnega brezdelja na brezposelne in skrb za čim koristnejšo izrabo časa neprostovoljnih počitnic ter dočakanje konca krize in brezposelnosti s čim manjšimi žrtvami; 2. lajšanje bede in drugih neprijetnosti brezposelnosti s pomočjo organizirane, vzajemne samopomoči ter aktivnega in iniciativnega sodelovanja pri podružnicah Osrednje borze dela za inteligenčne poklice in preskrba začasnih zaposlitev in zaslužka ter končno skupno pridobivanje onih materielnih ugodnosti, ki jih posameznik sam s svojimi močmi ne more doseči; 3. prevzgoja članstva iz asocialnih komodnežev, egoističnih brezobzirnežev in individualističnih brez-brižnežev v nove altruistične ljudi s smislom za skupnost in samopomoč, z zaupanjem v samega sebe in z vero v boljšo bodočnost; 4. spopolnjevanje splošne in strokovne izobrazbe, oplemenitenje čuta in oJusa ter stremljenje k notranji dogriieno-sti. dozorelosti in samostojnosti; 5. izda Zagreb in Mirogoj V *_*greba umre povprečno na leto po 2000 oseb. _ Na Mirogoju jih počiva 116.000. Zagreb, 31. oktobra. živo mesto Zagreb je v zadnjih dneh v vedno živahnejši zvezi, z . mrtvim mestom Mirogojem'. živo mesto, ki šteje 185.581 prebivaloev, se pripravlja na obiske mrtvega mesta, v katerem počiva že 116.000 ljudi, dasiravno mrtvo mesto Mirogoj ni starejše od 58 let. Od 1. 1876., ko je bil Mirogoj otvorjen in ko je bil kot njegov prvi prebivalec pokopan telovadni učitelj Singer, pa do konca preteklega meseca je bilo na Mirogoju pokopano točno 115.759 ljudi. Ce upoštevamo, da pokopljejo na Mirogoju na mesec okrog 250 oseb, vidimo, da bo na Mirogoju po preteku 58 let njegovega obstoja pokopanih okrog 116 tisoč oseb. število mrtvih raste iz leta v leto, kakor raste tudi število prebivalcev mesta Zagreba. Povprečno število umrlih za vsa leta od obstoja Mirogoja do danes iznaša 2000 na leto. Lani je bilo pokopanih 3352 oseb, letos pa bo število najbrž še nekaj večje. Jutri bo na Mirogoju, na Sljemenu in na Savi več komemoracij. Na Sljemenu bo pelo žalostinke hrvatsko pevsko društvo »Zvono« v kapelici Majke božje Sljemen-ske. Med drugimi društvi bodo na Mirogoju članice društva »Hrvatske žene« okinčale zapuščene grobove. Posebna komemoracij a bo prirejena tudi ob 3330 grobovih žrtev svetovne vojne. Ti grobovi bodo letos zadnjič okinčani, kajti že prihodnje leto bodo kosti vojnih žrtev položene k večnemu počitku v skupno grobnico, ki jo sedaj dovršujejo. Popoldne bodo Zagrebčani počastili tudi žrtve Save. V letošnji kopalni sezoni je utonilo okrog 15 oseb. Spomin teh mrtvih bodo počastili na otoku poleg mestnega kopališča. Prosveta in kmetijstvo v skupnem delu Črnomelj, 2. novembra Kr banska uprava je priporočila učitelj-stvu narodnih šol in vsem sreskim kmetijskim referentom . tesno medsebojno sodelovanje v vseh vprašanjih kmetijsko pospeševalnega dela Ker je delokrog sre-skih kmetijskih referentov marsikdaj enak delokrogu učiteljstva narodnih šol, je sporazumno sodelovanje za uspešno delo res nujno potrebno in nad vse koristno, ker je mogoče z manjšim materialnim in duševnim trudom doseči mnogo večji skupni uspeh. Tako složno delo javnih činiteljev v vaseh je danes nedvomno bolj potrebno, nego kdajkoli prej in moramo vzpodbudno akcijo kr. banske uprave le toplo pozdraviti. Upoštevajoč smernice tozadevne ankete, ki se je vršila med zastopniki kmetijskega in prosvetnega oddelka kr. banske uprave, je sresko društvo JUU za sre-za Črnomelj in Metliko sklicalo posvetovalno sejo svojih članov - odbornikov in obeh sreskih kmet. referentov, na kateri so bile določene vse potrebne priprave za ustanovitev posebnega kmetijsko nospeše-valnega odbora. Seja se je vršila 30. oktobra v restavraciji g. Šušteršiča v Črnomlju in so se je vsi povabljenci polnošte-vilno udeležili. Navzoče je pozdravil znani javni delavec, predsednik sreskega odbora JUU in šolski upravitelj iz Podzemlja g. Matko Ljubič s primernim nagovorom. nakar se je metliški sreski kmetijski referent g Konda izjavil za složno kmetijsko pospeševalno delo v obeh belokra-jinskih srezih po enotnih načelih. Za njim je povzel besedo črnomeljski sreski kme- janje lastnega Usta za dvig optimizma, za zanttifev novega veselja in poguma, za krtp'jenje volje in srca, za dajanje iniciative za nova dela, za seznanjanje javnosti a potrebami, željami in iniciativo najmlajše brezposelne učiteljske generacije; 6. vodenje statistike in zbiranje podatkov o vprašanjih, ki se tičejo problema brezposel nosti ter dajanje poročil, mnenj in predlogov o ureditvi in odpravi brezposelnosti; 7. poiskan je in vzdrževanje prijateljskih stikov z brezposelnimi tovariši v drugih banovinah. s starejšimi aktivnimi tovariši ter z njihovimi okrajnimi učiteljskimi društvi, z ostalimi stanovskimi združenji Zveze mladih intelektualcev ter ostalimi sorodnimi otganii-tHjami; 8. pismene in osebne intervencije pri oblastvih in korporacijah in 9. prostovoljno sodelovanje pri izvenšol-ski vzgoji najširših plasti našega naroda. Po 10-minutnem odmoru je bil izvoijen naslednji izvršilni odbor: Predsednik šegula Pavle, podpredsednica Pišec Anica, tuitiicu Zaicžnik Nada, blagajnik Hintec-lehner Stuiko, odborniki: Brečko Zolka. Lah Danica, Vegan Marica, Križaj Iva, Oman Ignac, šijanec Boris, Jarc Marjan in Sedmak Jovo. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Prime Nela, Lorbek Maks in Škrabl Lojze. Posebno živahen je postal razgovor o bodočem delu. Sprejet je bil obširni delovni program. Društvena soba se bo pozimi spremenila v klubno čitalnico, na razpolago bo tudi šah. Za izpopolnitev izobrazbe bodo posamezni krožki prirejali tedenske di-skusijske sestanke, Združenje pa za vse člane skupne izpopolnjevalne tečaje in mesečna predavanja. V poštev bo prišlo tudi hospi tiran je po šolah in obisk muzejev, tvornic, delavnic etc. Z« zdravo družabnost in zabavo bosta skrbela pevski zbor, orkester, mladi oder etc. Pri slučajnostih se je predsednik g. Se-gula zahvalil Pedagoški centrali, Ljudski univerzi, okrajnim društvom in sekciji JUU in sicer prvi za brezplačno izposojanje pedagoške literature, drugi za podelitev brezplačnih vstopnic za svoja splošno-kulturna predavanja, Okrajnim učiteljskim društvom za dosedanjo izdatno moralno in finančno pomoč ter končno sekciji JUU za brezplačno pošiljanje »Učiteljskega tovariša« in »Popotnika«. Vse navedene organizacije so na ta način nudile brezposelnim možnost nadaljnjega spopolnjevanja njihovega duševnega obzorja, kar je sicer zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri brezposelnih zelo otežkočeno. Ravno zaradi tega bodo brezposelni intervenirali tudi pri ostalih organizacijah in korporacijah, da jim v tem pogledu priskočijo na pomoč. — Predsednik se je zahvalil vsem navzočim za njihovo pozornost ter je s pozivom na aktivno sodelovanje vseh tovarišev in tova-rišic ob 12. zaključil zbor. tijski referent g. Stoklas. ki je v svojem referatu kratko orisal delokrog in smernice, po katerih naj bi se to delo vršilo. Med ostalim je zlasti omenil organiziranje kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol, poživljenje že obstoječih in osnovanje še novih podružnic Kmetijske družbe, prirejanje raznih poučnih tečajev in predavanj, sodelovanje- učiteljstva pri zimskih kmetijskih tečajih, pouk in pomoč kmetovalcem ob priliki spravljanja in vnovče-vanja grozdja in sadja in še marsikaj koristnega. Učitelj in učiteljica naj na deželi zavzameta tisti položaj, ki jima med kmetijskim prebivalstvom pripada. Naloga kmetijsko pospeševalnega odbora sreskega društva JUU bi torej bila zlasti ta, da da ta odbor vsemu učiteljstvu v srezu vzpodbudo k iniciativnemu delu in da vodi vse poslovanje enotno in strokovno pravilno; v tem primeru uspehi gotovo ne bodo izostali. V čebelarstvu, perutninarstvu in drugih panogah so povsod vsakemu, ki se želi uveljaviti, vrata odprta na stežaj. Zanimive debate »o se udeležili vsi navzoči. Posebno tehtne predloge je stavil g. Ljubič. Na predlog sreskega šolskega nadzornika g. A Radinje je bilo sklenjeno na prvi plenarni učiteljski konferenci obeh srezov izvoliti petčlanski kmetijsko pospeševalni odbor (odsek) za črnomeljski in prav tak za metliški srez, in sicer iz vrst najagilnejših učiteljev-praktikov, katerih dosedanje delo nudi polno jamstvo, da se bodo lahko dosegli uspehi. V teh odborih bo sodeloval v vsakem srezu tudi sreski kmetijski referent. Predmetno zborovanje celokupnega učiteljstva iz Bele Krajine se bo vršilo že 11. novembra v Gradacu. Želimo, da se sestanka udeleži tudi zastopnik kmetijskega oddelka kr. banske upra- ve. Repertoar NAftODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20 Sobota, 4.: Pravica do greha. Četrtek. Nedelja. 5. ob 15.: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene. Poslednja uprizoritev. — Ob 20.: Turške kumare. Premiera. Izven. Ponedeljek. 6.: Komedija zmefnjav. B OPEKA. Začetek ob 20 Sobota, 4.: 01 - 01. Začarani ptič. Sreda. Nedelja. 5.: Havajska roža. Izven. Znižane cene. Poneceljek. 6.: Zaprto. ★ »Praviea do greha«. Ena najboljših čeških veseloiger je Wernerjeva >Pravica do greha«. Naša drama jo ponovm uprizori drevi za stalni abonma Četrtek. Delo je polno komike ter zabava poslušalca od prvega do poslednjega prizora. »Danes bomo tiči« gotovo niso vzbujali pri publiki več smeha, kakor ga bo publika deležna pri najnovejši burki, ki se uprizori to nedeljo v drami, in ki nosi naslov »Turške kumare« ali »Harem sospoda Vrb-ka«. Komad daje komikom možnost, da se razigrajo popolnoma in osebnosti gg. Cesarja in Kralja, eospe Medvedove in Nablocke jamčijo, da se bo komad tudi pri nas odrezal tako. kakor smeha ljubeče občinstvo priča kufe. Predstava je iziven abonmaja io fe vstopnice lahko rezervirajo že danes pr' dnevni blagajni v operi. Podeželske goste opozarjamo tudi, da se poslužijo rezerviranja sedežev pismeno in si tako zagotove mesta vnaprej. Dve ruski deli. Drevi se ponovi prvi5 v operi Čerepninova opera »Ol - 01« in balet »Začarani ptič«. Glasba obeh del je izredno zanimiva. vsebina opere je posneta iz zna- ne drame »Dnevi našega življenja«. Bale! »Začarani ptič« pa ima pravljično vsebino. Obe deli eta izvrstno naštudirani io sta imeli na premieri velik, resničen uspeh. Predstavi dirigira ravnatelj Polič. Zasedba glav-.nih ulog v operi »Ol - 01< je v rokah ge. Ribičeve, ge. Kogojeve in ge. Poličeve ter gg. Goetiča, Banovca. Betetta in Zupana. Predstava ;e za red Sreda. »Havajska roia« prvič po znižanih opernih cenah. Jutrišnjo nedeljo se uprizori opereta »Havajska roža« po znižanih cenah, na kar prav posebno opozarjamo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom. Začetek ob 20.15. Sobota. 4.: Deseti C>rat. OtvorihAaa predstava. Nedelja, 5.: Deseti brat. ★ Z narodno igro pričenja Šentjakobsko gledališče svojo sezono. Drevi in jutri 'jpri-zori šentjakobsko gledališče Jurčičevega »Desetega brata« v novi dramatizaciji, ki je verna 6lika romana samega. Tam v bližini Krke na Slemenieah se godi dejanje, tega toliko čitanega »Desetega brata«. Imeniten humor repleta vbo igro, tako, da se bodo posetniki od srca nasmejali. Pri predstavi sodeluje celotno članstvo odra. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17, pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Vabljeni. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota. 4.: Pop Čira in pop Spira. Premiera. Nedelja, 5. ob 15.: Gospoda Glembajevl. Znižane cene. — Ob 20.: Pop Čira in pop Spira. * Nedelja ▼ mariborskem gledališču. Ob 15. ponove izborno Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi«, ki je v odlični režiji dr. Branka Gavelle dosegla na našem odru močan uspeh. Veljajo prvič znižane cene. Vremensko poročilo številke sa označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5 smer tn brzina vetra, 6 oblačnost 1—10 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižjo temperaturo. 3. novembra Ljubljana 7, 759.1, 6.3, 94, Wl, 10. 2.Ž, dež; Ljubljana 13, 757.1, 9.6, 92, NE1, 10,__; Maribor 7, 757.4, 8.0, 88, S4, 9, —, Zagreb 7, 759.4, 8.0, 90, ENE1, 9, 0.2, dež: Beograd 7, 761.9, 5.0, 90, mirno, 0, __ _; Sarajevo 7, 764.3, 3.0, 90, mirno, 1, —, _; Skoplje 7, 764.2, 5.0, 90, mirno, 10, __ _; Split 7, 759.8, 15.0, 90, SE6, 10, _, Kumbor 7, 761.8, 13.0, 85, El, 10, 3.0, dež; Rab 7, 760.0, 11.0, 90, SSE5, 10, ____ Temperatura: Ljubljana —, 6.0; 9.9, _; Maribor 11.6, 3.0; Zagreb 13.0, 6.0; Beograd 12.0, 4.0; Sarajevo 15.0, 3.0; Skoplje 18.0, 4.0; Split 18.0, 11.0; Kumbor _, 12.0; Rab 8.0. Solnce vzhaja ob 6.40, zahaja ob 16.47. Luna vzhaja ob 16.31, zahaja ob 8.15. Radio Sobota, 4v novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. _ 13: Cas, plošče. _ 18: Plošče, stanje cest. — 18.30: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. _ 19.30: Znnanje-politični pregled. — 20: Internacionalni prenos iz Budimpešte. — 22: čas, poročila, radio jazz. BEOGRAD 17: Pesmi. _ 19.30: Koncert orkestra. _ 20: Narodne pesmi. _ 20.30: Evropski koncert iz Budimpešte. _ 22.10: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. _ 20.30: Evropski koncert iz Budimpešte. _ 22.25: Ples. _ PPRAGA 19.10: Godba na pihala. _ 20.30: Evropski koncert iz Budimpešte. _ 22.25: Nadaljevanje koncerta. _ BRNO 19.25: Narodnost v glasbi. _ 20.30: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 20.30: Prenos iz Budimpešte. — 21.30: Chopinove klavirske skladbe. — 22.35: Koncer' iz Budimpešte. _ 23.05: Plesna glasba na ploščah. _ DUNAJ 12: Operni orkester. — 15.40: Zborovsko petje. _ 19.35: Lahka glasba. — 20.30: Prenos iz Budimpešte. _ 22.30: Madžarska narodna glasba. — BERLIN 20.05: Dinastija Straussov. _ Plesna muzika. _ KoNIGSBERG 20.15: Lovski večer. _ Ciganska godba iz Budimpešte. _ MtJHLACKER 20.10: Mešan program. — 22 45: Lahka glasba na ploščah. — 24. Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 19: Lahka glasba. _ 20.30: Koncert solistov, zbora m orkestra: madžarska glasba. _ 22.20: Madžarska narodna glasba. _ 23.30: Jazz. — RIM 17.15: Koncert orkestra. — 20.45: Proslava narodnega praznika. _ 21: Opereta »Lepa Helena*. Zahvala. Za prisrčno izraženo sožalje, za številne poklonjene vence in šopke, in vsem, ki so našo hčer oziroma sestro, svakinjo in teto, gospodično Hdelo Planinec spremljali na poti k večnemu počitku, se toplo zahvaljujemo. Ljubljana, 3. novembra 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. 11304 P. H.: 17 Življenje Roman Toliko da ni od radostne pretresen osti izpustil vodila. V naslednjem trenutku je pa zdrevil za rdečim vozom in se pri tem prepričal, da je njegov stroj res izvrsten, kar mu je zatrdili monsieur Btienne s svojo najsvetejšo častno besedo. — Vožnja postaja čedalje hitrejša. Olga Nikolajevna se smeje v veter, ki i žvižga okoli glave. Zdaj gre cesta v serpentine, drzno drevj voz skozi ovinke, časih le za ped od prepada ali od navpične stene. Najmanjša neodločnost more tu povzročiti katastrofo. Olga Nikolajevna negibno sedi za vodilom. In vendar divja v njeni notranjosti še vedno zmešnjava ognjenih misfi. Ohe! — kakor ptica zleti voz po klancu nizdol. Na ves plin! Ce bi se le za las zadel ob skalno steno, bi se prevrnil in strmoglavil v globino. Motor daje vse, kar zmore, niti najmanjše motnje ne prenese v tem trenutku — kakor do skrajnosti razbičamo srce, k; bi se razletelo, ako bi ga zadel nov pretresljaj. Groza obide Milkoviča. Kaj nai pomeni ta vratolomna, blazna dirka? Srce mu utriplje v istem divjem taktu kakor motor njegovega avtomobila. Moj Bog, če bi se tamle pred njim zgodila nesreča, in bi to prečudno bitje, ki mu je ime Olga Nikolajevna — /ie, saj ne sme misliti na to! Kakšno nenavadno dekle! Grize se v ustnice da mu kri kaplja izpod zob. Nov klanec, nov ovinek. Milkovič je s svojim vozom tik pod njim. Za kratek hip lahko vidita drug drugega, in v tem trenutku, ko zreta od daleč drug drugemu v žareče oči, se obema nagonsko razodene: Pred menoj beži! — Mene zasleduje! V tem koščku sekunde začuti Olga Nikolajevna, kako ji obide Sirce slabosti; čuvstvo velike sreče vzplameneva v njeni duši. »Ne!® zavpilje. Veter ji odnese besedo izpred ust. Ko šine v naslednji ovinek, drevi Milkovič baš po klancu, ki ga ie pravkar prevozila. Neizprosna volja gori v njem: Moram jo dohiteti! Z žilavo togoto odjeda njegov voz razdaljo, ped za pedjo. Čuden lov! Olgi Nikolajevni se zdi, kakor da bi bežaila za življenje. Nobenega čuvstva ni več v njej, nobene zmede, nobene druge misli mimo te: Ne sme me dohiteti! Kaj hoče od mene? Miilkovič ceni razdaljo, ki ju še loči. Sto metrov? Osemdeset? Sedemdeset? Dalje, dalje! Nov ovinek! Plin! Na okoli! Dalje. Brzinomer pleše. Še šestdeset? Ali ni res, da tam spredaj ponehava hitrost? Moj Bog, da ga le motor ne bi pustili na cedilu! Tu se ni moči ogniti. A saj ni misliti, da bi bile do konca same serpentine, vraga! Dalje, dalje! »Moram jo dohiteti!« Minute so kakor žareče večnosti. Se petdeset metrov? Tedaj se cesta razširi, strmi steni na obeh straneh se odmakneta in postaneta bolj položni. Milkovič napne zadnje mo3i. Njegov voz se vidno pomiče naprej, doseže zadnje kolo rdečega tekmeca — še majhen okret vodila — voz zdrkne počasi mimo prvega — in zdaj brzita drug ob drugem kakor dva razjarjena tekača, ki vidita cilj pred seboj in se borita za vsak centimeter, za vsako sekundo. Za hipec se Milkovič ozre na ono stran. Olga Nikolajevna je bleda kakor smrt. Usta se ji čudno rdeče rišejo v obrazu. Milkovič požene svofj voz naprej, zavije na sredo ceste, zmanjša hitrost in se postavi čez pot. Tik za njim zavre rdeči avtomobili. Peter Milkovič se obrne, si strga avtomobilske naočnike z oči in ohlapno spusti roke z vodila. S težavo vstane. V rdečem vozu sedi Olga Nikolajevna kakor lutka. Ne gane se. Milkovič stopi z voza. Gre k njej. Vse njegovo bitlie je kakor silen vzikrik hrepenenja. »Olga Nikolajevna —« zajeelja. Tedaj ona vstane. Njen usnjeni jopič je ves prašen. ; Opoteka se nekoliko. Pogled se zaje v pogled. ; »Olga Nikolajevna —« j »Da — da —« j NCena usta so odprta. »Zakaj — ste tu, doktor Milkovič? Kaj hočete — od mene —?« On vidi strah v njenih očeh in ga razume. »Ne, nisem slepar, Olga Nikolajevna, nisem pustolovec. Vaših sto tisoč dinarjev nisem zapravil. Vse je v redu. Ali — potem — sem moral za vami. Moral sem vas poiskati! In bodi si, da ste samo plesalka Nižinskaja, ali da ste kneginja Melikova —'veliko truda ste mi pripravili —« Medel smehljaj ji zaplapola okoli rdečih ust. Kakor lačna strmita drug v drugega. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja. vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali ze dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din l.— za besedo m zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital«, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji«. »Vrednote*, *Informacije*, mživali*, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-tek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie ne išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača t® Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ah za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za šifro aH te dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSl znesek pri oglatih po 50 par za besedo, je Din 10.—* pri oglasih po 1 Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročila, roma jih je vpoelati v pisma obenem t naročilom. Potniki Kdor imesto pot ftika. pa&a za vsako b«sedo 50 par: tu da janje nasloni ali ra Uho S Dm. — Kdor sprejem« po-fcn-ike. pla 6» besedo po 1 Din; 14 dajanj« laslova ali H iifro pa 5 Din. (5) Potnika ▼ Špecerijsko in k®!«©'jal-i*o veletrgovino sprejme AJoje Maet.net v Celju. 40S29-5 Zastopnika USiSem za savsko, dravsko in vrbasko banovino. galaiiKjerijeke predmete. — Potrebno 3000 Din bančne garancije. Ponudbe na ogl. odd.«l»k »Jiir.ra« t>od Šifro »■tO.ag.V._____40882-5 Zastopnike » prodajo patentne naprave za javljono-e vlom«1^ in požarov, sprejmun za •n«e banovne proti provi-tlij, „ Potrebna kavcija. — Rode". Trnovsk5 pristen ifi 40S93 5 Zaslužek Kdor i »A« »jduika, plač« aa vsako W*do 50 par; na oaslov ali Šifre 8 Dm. — Rdor n n d I lasiniefc. pa m raako beaedo 1 Din, ta dajanj« naslova al" M 4ifro pa 5 Din. (S) Pozor! Kdor Seli deati i.n dobro zaslužiti. naj se prijavi na Oglas. oddelek »Jutra« pod anaoko »Lahka zarada«. 10S37-3 Službo dobi Vsaka boicd* 50 par; ta dajani* naslova ali ta Šifro pa S Din. fl> Žagarja-gaterista liurjeoega io veščega brn-ieinja ža-g — ter dobrega Žagar, forreisera popofc ima samostojnega — ti je bil kot tak že zapo i«!-en. orvejmem s decem brora. Ponndlbp s plaSilmimi 7iht-evamii na naslov: M. Balon. Crikvenica. 40737 1 Pletilje in več prešivalk I dobrim zaslužkom, sprejme takoj Ta s'3'l.no A. §'n kovec nael. K. Soss. M^tni trg. ' 40712-1 Delovodja lelezniinske industrij«, ki je elektro monter i.o stroj ni k'juJa viličar. d">bi mesto. P-vnnlbe na o«!as. oddelek »Jutra« pod »Dul-ov-^i«« 40043-1 Čevljar, pomočnika 7a Eina Siva »a dela sprejme takoj Anton Zontiič, Celje, Gosposka ul. št. 13. 40804-1 Mladega brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Kan Kunšič. brivec, Bled I. 40833-1 Solidno gospodično vajeno kavarne, sprejmem 'a.koj v prvovrstno kavarno. Naslov pove oglasni od de! h k »Jutra«. 40863-1 Dekle p-id.no m pošteno, vaje.no dela v boljši hiši. ki zna širvati in ljubi otroke, do-b' s!'i:.5bo. Naslov v osrlae. oddelku »Jutra«. 40869-1 Postrežnico ^r>rftjim°TTi za čas od 7 7,"T -t-a.j dio 3. poipoM^-e. X»-s'«v pove 0ijl«.9Bi od88?/-1 Brivskega vajenca spre;m.°m. Prednost imajo učenci z nekoliko učne dobe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši'frn »Brivski vaj.eoec«. 40S27-44 Vsaka Peseda l Din j ca d?.i»nj« na«lov» aJi ta Šifro pa 5 Din. (10x. Motorno kolo e prikolico. Harloy-David-son. 1200 eom. m-a'o vtže-no. u.gftdm.0 prodam. Po »udbe na oglasni iwidelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 40Š74-10 V^tka b©»«da par; ta dajenje naslova »J: i« Šifro pa 8 Din. (2) 3000 Din kavciie mwi'i žžlctrao d<"kle — za kaikr^moikoli sl'U.žbo. Cen j. ponu.4be na pod.rui. Jutra v Celju pod značko »Go ton-ina«. 40803-2 Pletilja sprejme delo na dom na stroj St. 8. Vaca! Marija, Brod. požta Št. Vi«. 408S8-2 G. Th. Rotman: Bili, Bobifev sin Oh, ubogemu Biliju res ni bilo lahko pri duši. Uboga živalca se je omamljena oprijemala vsega, za kar je mogla zgrabiti, med tem ko so Jo vratca njenega pribežališča nabijala po glavi. Verjemite ml, še malo. pa bi bil nesrečni Bili omedlel. Dipl. strojni tehnik i&6e nameščenje proti nizkemu honorarju. — Ponudbe na oglasni orfMelek »jutra« pod zna&ko »Zanesljiv tehnik«. 40841-3 Mesto natakarice ali kaj sličnega '£četa kot zač«tnici proti nizki plači, dTe po IS lot s'ari dokieti z dežele — v o.knu>ge bišna dela opravi(jata, i'šče sluižbo Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno dekle«. 40864-2 Dekle pridno io pripravno, vešče šiva.nja in kuhanja, ičče službo z* takoj. Ponudbe na oglasni oddeiok »Jutra« pod »Pripravoa«. 40&73-3 Oglasi trg. značaja po 1 Dan beseda; ta 4» >anj* naslova' «11 n Šifro 5 Din. — Oglasi ■socialnega značaja vaa ka beseda 50 par; t* dajanje naslova aLi ta Sifno Pa 3 Dit». (6) Sadna drevesa r veliki izbiri in po aaj-jgqdnejšib cenah se dobijo prt Banovinski '.rsnici m Ireveenici v Ka.peli, p-^ta S!a.tiina-Ead«icl. Zahtevajte ponudbo! 40576« Stabilni motor transmiei'ja io jermen je naprodaj na J.ermojevi c. 47, Ljubljana VII. 40748-6 Otroški voziček dobro ohi-a.nj en naproda j za 300 D'm. Naslov pove ogiosn" oddelek »Juitja«. 40838-6 Lep otroški voziček in otroška košara po olaki ceoi na.prrodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitrac. 40875-6 Kuhinjsko opremo nerabl!jenoi moderno, radi odpotovamja prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 40907-6 Kupim Ogil&si trg. cna6aja po 1 Din beseda; 1» janj« naslova ali ta Šifro 6 Din. — Oglasi somalaega tnaiaja vsa ka beseda 50 por; ta lajanje naslova ati za irf.ro pa S Din- (7) Transportgatter z lokomobilo in clrkularom rablje®, z vsem k temu epadaj^im priborom, v dio-breim stanju, kmpim. Ob-^rn« ponudbe « ceno na nasiov: Ivan Herljevii — Pjen<»vac, z. p. Zavidovlči Dri-nska bamo^ioa. 40680-7 r.TTTffTI Vaa*a »eaedB 1 Din; n (lajanj« naslova tir. j ta Šifre pa 5 Din. flff* Hranilne knjižice kopito ali prodaste, ter '•o.mba.rdiTO.te posojila naj-kulantneje pri: Poslovni zajvod d., d., Zagreb. Praska uilica 6/n. Za odgovor ■priloiiti rnamko za 3 Din. 40610-16 100.000 Din iščem n n j n o t dobr o vpeljano pod jot jo proti vknjižbi na prvo nresito n« petkratno vrednost. Evont. »prejmem dimSabnifca. Naslov pove Oiglaen« oddolek »Jutra-«. 40866-16 Družabnika s primernim kapitalom, z «W bre« »odolova®j« . aprej-mem k opekarni ▼ »vrtro povečanja produkcij«. Ponudb« na o^lasmi oddol«k »Jutra« pod Sitro »Sigurno 20 %«. 40068 16 Večje priv. podjetje radi bolezni prodam. Iz-redino dobra prilika za osebo, kii želi imeti varno naložen svoj kapital. — Ponudbe na oglasni oddelek »J-intra« pod »Rentabilnost zajamčena«. 40871-16 Vsaka besed.-. 1 Din: ' za daj»nje naelova ali '.» Šifro pa 5 l>Ln (21), Posestvo z gospoda nsikim poe!iotpijem. sadmim vrtiom in nekaj sveta proda Jožefa \Veiss. Smarjota pri Novem mestu 40139-20 Enodružinsko hišo do 10 l«t. staro, kmpim v Ljubljani (proti Viču). Po-nuidibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »80.000 gotovine«. 40SW8-20 w rrg. oglasi [»o 1 Din beseda; ta dajanje na ilova aJi za šifro 5 D: Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova i.!i za Šifro S Din. (13) Serija oblek francoskih modelov za deklico od 5—>15 let, naprodaj v Stritorjievi ulici 7/I.1I 40G19-13 1 V.saka beaeila 1 Di.u; 1 j ta dajanje naslova ali 1 šifro p» o Din. (19) Pisarn, prostore 2 veliki sobi, ali posajne* no takoj oddam vis-a-vis glavne pošt«. Naslov pove oglasni oddiel-ek »Jntra«. 40274-19 Pisarniške prostore v centru mes>ta oddam. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 40144-19 Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali ta šifro pa o Din. (17) Pekarno oddaim z decembrom v najem. Pogoje pove lastnik, kiterega naslov 6e izve v oglasnem oddelku »Jutra« 40758-17 PridMi Vsaka Dosed* 1 Din. ta dajanj* naslova a£ aa šifro pa 6 Din. (83) Kostanj po Din 3 kg prodaja G-u-Sbin, Kapiteljska ulica 3. 40847-33 Glasbila Vsaka beseda 1 Dim: za dajanje nnalova ali ta šifro pa B Din. (26) Klavir djobro ohranjen, prodam za 3000 Dim — tudi na obroke Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40676-26 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din: m dajaoj« nostovs aH sa lifro pa A Din. (31) -i i Štlrisob. stanovanje eJegantoo, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40816-211 Stanovanje 8 »ob ta knihinj« oddam na Starem trgu štev. 34/11. 408412-31 Štlrisob. stanovanje t vsem komfortom oddam e februarjema v v i 11 pri Tivoli. škrabSeva ni. 6/1. 40856-21 Štirisob. stanovanje v vrli, 3 miim»te od glavne pošte oddam 6 februarjem. Informacije daje dr. ZaJar-Sv. Petra cesta štev. 2. 40876-21 Enosob. stanovanje "ddam takoj 2 odraslim osebaim. Nas'ov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40878-31 Enosob. stanovanje lo[H), s kubinjo, pritikli-uami in eioktriko, v podpritličju oddam starejšima zakoncema brez otrok. — Puharjeva 12. vila »Roža«. 40845-31 Dve stanovanji en^o^ino in trisobno s pri-tik'inami oddam v Bolgarski uiici 2d. 40883 31 Vsaka beseda 5« par; nt dajanje naslova ati ta šifro J Di.n. (žl-a) j Dvosob. stanovarie ~ k Uiti i □ jo ' itn pritik linami; rjo primerni ceni. iščem ra stal.no za februarski termin tn ud tu- na oglai- odd elt-k •Jutra« i o 6 t. m. p'«i značko »Kuilturni di-laveo« 4*!«*. oddeok »Jutra« pod značko »Dve o6ebi« 40670-?l/a r/jf Vsaka beseda se pur: xa dajajije naslona aH a Sifw> S Dia. (2S-a) Majhno sobico podstr<>šno, če mogoče fl štedilnikoma, v ceni 100 Din mesečno, iščem. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »V Ljuibljani« 40836-33/a Opremljeno šobo manjšo, z dvema posteljama, išče s 16. novembrom mrrna stranka. Ponudbe na ogla.?, oddelek »Jutra« pod »Ileribert«. 4f>S85-23/a i]jiiwrri r* rr VsaJca besed« 50 pa.r: » dajanj« naslova ali ta irfpe S Din. (gg) Kabinet dobro opremljen, oddani s 15 novembrom za 300 Din mesečno. Ogledati v Knaf- ljevi uilici 13/2. 40764-2S Sobo pralno aili oprem! j-emo. « strogo separiraoim vbodom takoij oddam v centru mesta. Naslov v pg'as.nem oddelku »Jutra«. 40824-28 Prazno, suho sobo oddam takoj v podpritJičju Postavitev majhnega štedilnika dovolim. Primerno za krojača ali Šiviljo. — Vprašati v Groharjevi ui. št. 7. 40834^58 Opremljeno sobo lepo, se.pa.ri no oddam gospodični v vili pri "nv'0-Ifi. — Skrabčeiva ulica 6/1. 40955-2S Opremljeno sobo z drr«na posteiljama im posebnim vhodom oddam poleg »Evrmne«. Nas'«v pove oglasni oddelek »Jutra«. 40658-33 Opremljeno sobo visokopritVftno, »epartirano takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. _40879 23 Prazno sobo e p oseb. vbodom in elektriko oddam emi osebi v Ro®ri alioi 26/11. 40884-23 Opremljeno sobo odda solidni gospodični Porvikvar. Kariovška cesta št 3/1. 40887-23 Prazno sobo s kabinetom v podstrešju takoj oddam v Koseškega uldtti št, 20 — Traovo-Koleeija. 40872-23 Sobo !«*po opremljeno, v bližini gorenjskega kolodvora oddam takoj. Nasilov v o^l. oddolku »Jutra«. 40870-23 Vsaka beseda 2 Din: za u*j«nj« naslova ali šifre pa S Din. (25) 361etni gospod pomorec. išče ienidbe radi čestito gospodično. — Po nude: M » r ti n is. Zagreb. Kl«.ičeva 68-a/lL 40836-25 Podčastnik star 33 lot, želi v »vrbo takojšnje ženitve znanja t meščansko gospodično ali vdm-o broz otrok, staro od 25—30 let. zd-«v*>. srednje veliko, dobro razvito, s hišno opravo to primemo dobo. Resne ponudbe e »H ko na ogl oddelek »Jutra« pod »Poroka«. 40865-25 Vsaka Oeseda 1 Din. ta d-aja.ii je naslova ali za šifro pa 5 Din. (94) Zimska jabolka *ortirana T tabojčkih. Ic sadna drevesa za jesensko sadtterv rtfx> ka In niik-odebelna. dobit«-pri Kmetijski drudbi i Ljubljani. Nov 6rg it- 8. 39997 84 Vsaka beaeda 1 Din; ta lajanj« naslov« ali ta šifro pa 5 Din. (16) Jelovo žaganje dabo. Mino vagoneke ko ličin« etalmo dobavljam. — (Jgod>no za industrijo me sto premoga aii drv. Do [lise na oglasni odd-eiek »Jutra« pod »iaganje«. 89897 16 Vsaka beseda 1 Din, ta dajan}« oaalona a£ M Kfro pa ^ Din (29) Pletilnl stroj 8/50. v zajamčono dobrem stanju po nizki ceni prodam radi opustitve dola. — Naslov v ogla». oddoleku »Jutra-«. 40831-29 Žago samico (leiepne dol*) poceni (tudi probi knjižici) prod« Tondoio, 5t. Rupe>rt. Dolenjsko. 40825-29 Zdravstvo Vsaka beseda l Din; ta dajanje naslov« ah ta šifro pa 5 Din. (40) Slabotni moški! Ne glede na vzrok slabosti atarostt druge neprilike se Vam takoj povrnejo normalne moške ail«. Ni kakih pilmi. tablet to Aru gib notranjih sredstev! — Speciačme proepekte pošiljamo diskretno v zaprti ku verta brez zunanjega napisa proti pošiljatvi 5 Din v znamkah. »Salne«, Zagreb. 6/Jo. Savska 10. 802-40 Izgubljeno Vsaka besed« 90 par: ta dajanje naflov« ah m Šifro p« 8 Din. (26) Zlata zapestnica j« bi/la najdena. Lastnik jo dobi pri PraSoikarju v Tavčarjevi ulici štev. 4. 40890-28 Radio Senzacija 1933-34. "HIS MASTER'S VOICE" APARAT R 28 P Ta novi superheterodin radio-aparat za sprejemanje EVROPE in AMERIKE deluje na dveh področjih valov, in to: 100 — 214 m 200 — 550 m (1400 — 2800 K g) (540 — 1500 Kč) Izmenični tok 220 V. S tem aparatom zamorete sprejemati tudi amaterske emisijske postaje kratkih valov. Aparat je opremljen z najnovejšim dinamičnim zvočnikom. NEDOSEGLJIVA SELEKTIVNOST NEDOSEGLJIV V TONU NEDOSEGLJIV V CENI Proti gotovini Din 3200 na obroke Din 3500' N a p 1 a č i 1 o Din 1400.—, ostanek v 7 mesečnih obrokih po Din Dobi se v vseh trgovinah te stroke In pri glavnem zastopstvu THE GRAMOPHONE COMPANV LTD. M. MAJSTOROVIČ, Zagreb, Račkoga nI. a. Žensko torbico a bmoi!ino knjižico za Din 6000, sem izgubila dm« 1. novembra v Daj-daimu. — Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda na Krakovskem nasipu Sterv. 4/1. 40902 26 BORZA Pokrov avtomobilskega zabojčka m orodje, 6rno pleskaa, ee je izgubil. Proti nagradi ga je oddati Jo«. Bengmann, Lnibljaoa, PoJjanska cesta 5t. 85. 40906-28 ROBE, DELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donaSa vsakomur velike kortstL KA-LE-FLUlD ojafiaje sekrotarno delovanje vseh Kez. Priporoma se v vseh slučajih, _ kjer je doliomanje teh ilea osla.b- nigi. Brezplačno deta jima Hteratirra — zahteva te: Beograd, Njeguševa 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in dnoigerijab. — Od>obr. od min. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 5300 od 28./UI. 1932. 11 V neizmerni žalosti javljam, da je moj ljubljeni soprog, gospod Jakob Zdolšek posestnik, trgovec in gostilničar danes nenadoma umrl tragične smrti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. novembra 1933 ob 14. uri na pokopališče k Sv. Emi. 11705 Sv. Ema-Pristava, dne 3. novembra 1933. Žalujoča soproga. ijujt UavoriD Kavi jen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Franc Jezeršek. Za inaeratni del je odgovoreD Aloj2 Novak. Vsi v LjubljanL