5. štev. V Ljubljani, v o 1. maja 1874 Letnik II Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, ri) o ^ h »i ii ii " » 15 II II II II 3 M Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na 8tarem trgu h. St. 163. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ S V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 k$? za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto, VredniStvo je nu stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. „Narod v kleščah". Unidan se je zljubilo „Slov. Nar"-u, svoje bralce pitati s celo vrsto ravno tako škandaloznih, kakor za njega samega prav karakterističnih sostavkov z napisom; ,,Nasledki prisiljenega celibata." Mi bi se za te umazane članke manj brigali, kakor za lanski sneg, ker je sedaj že sploh znano, kako „Narodovi" zgodovinarji znajo zavijati zgodovinsko resnico, kadar velja z blatom ometati cerkev ali njene služabnike. Ker se je „Narodu" ravno v teh sostavkih pripetila strašanska nesreča, da je, če tudi nehote in zoper svojo voljo, spričeval za resnico, naj to izvejo vsi „Slovenčevi" čitatelji. Kaj je pač nameraval „Narod" z onimi tamoznimi članki? Kavno to, kar vsi drugi brezverni in zopercerkveni listi, namreč: ljudstvo zbegati in izpodkopavati sv. vero! Dobro so preračunili liberalci, da ne morejo doseči svojega hudobnega namena, ki je znani Vol-taire-jeo „Ecrasez 1' infame" (izrujte nesram-nico t. j. katoliško cerkev), dokler se ne podere glavni steber, zaupanje ljudstva do duhovnov, njegovih verskih učenikov. Pred vsem, tako si mislijo, je treba udariti pastirje, da se razkropijo ovce, potem imamo prosto polje, potem bomo lahko živeli in delali po svojej „veri pameti" in ,.prostej ljubezni." Čisto ta namen, in nobenega druzega ne zasledova „Narod v svojih strupenih spisih, kakori so „postna premišljevanja", posebno pa že imenovani „nasledki" etc. Tudi njemu je ležeče na tem, da se versko prepričanje slabi pri ljudstvu, tudi on hoče svoj delež imeti pri izru vanju „nesramnice", naj taji to tudi sto in stokrat, naj še tolikokrat trobi po svetu, da „vera ni v nevarnosti".*) Se ve, da pa ta list, kakor vsi njegovi pajdaši, ni posebno zberljiv pri vporabljevanju njemu služnih sredstev! Da se le namen doseže, pa je dobro! Zato se predrzno zgodovini bije v obraz, zato se, brez ozira na to, ali je to ali uno resnično ali ne, in koliko je resničnega na njem, najvišjim pastirjem cerkvenim pripisujejo najostudniše pregrehe.**) Na ta način, tako računijo „Narodovci", bomo najlaglje ljudstvu iz src izvili ljubezen in zaupanje do duhovstva; če se nam to enkrat posreči, smo pa na konju, borba zoper mračnjaštvo" nas ne bode stala več toliko truda, ker ljudstvo bode kmalo na našej strani! Toda .,Narod" obrača, Bog pa oberne. Ravno nasprotno od tega, kar je nameraval, je dosegel listič. Mogoče, da je sem ter tje kacega omahljivega pridobil za-se na takov način, a tacih je v resnici prav malo, ker noben poštenjak se ne upa več brati „nesramnega li-sta ;"***) a da bode tako sijajno spričevanje dal resnici, tega si menda sam nikdar ni mislil. *) Popolnem resnično! Zakaj varnost sv. vere ni odvisna od „Narodovega" prijateljstva. Da bi jo pa ta list rad postavil v nevarnost, ali celo popolnem potlačil, če bi bilo mogoč, je tudi istina! **) Tudi mi nikakor ne trdimo, da so bili vsi papeži taki, kakor bi morali biti. A da jib je bilo toliko in v takej meri popačenih, kakor ,,Narod" blede in da je bil tej popačenostih vzrok ..prisiljen celibat", proti temu oporekamo v imenu zgodovine in resnice. ***) Pisatelj teh verstic je na lastne ušesa slišal pripovedovati od nekoga, ki je, prebravši ove članke v „Narodu", ves nejevoljen rekel: „Sedaj pa še več držiin do dunovnov, ker jih tako obrekujejo. ' P's. Prvo, kar le količkaj misleči čitatelj posname iz navedenih „Narodovih" člankov, je narlepši in narmočnejši dokaz, da je cerkev Božja naredba. Ako je bilo namreč res toliko in tako malovrednih papežev, kakor „Na-rod" pripoveduje, kar pa nikakor, nikjer in nikoli ni res, je res čudno, celo neza-popadljivo, da cerkev še ni razpadla in poginila. Iz zgodovine vemo, da so mehkužnost, razujzdanost in iz teh izhajajoče slabo vla-darstvo najnavadniši vzroki razpadu držav. Če se pa cerkev vkljub vsej popačenosti svojih vladarjev ni samo ohranila, ampak celo zmagonosno prerojena in okrepčana vernila se še iz vsacega še tako hudega boja, kterega je morala prestati od svojega rojstnega, do sedanjega dne, kdo ne vidi v tem božje roke, kdo ne spozna tukaj pomoči obljubljenega jej sv. Duha? Ko bi bila ona delo človeških rok, ko bi je ne varovala neka višja moč, bilo bi pri toliko tako razujzdanih poglavarjih gotovo že zdavnej po njej. To se pa ni zgodilo, toraj ne stoji na človeškej ampak Božjej podlagi toraj je — Božja. To je indirektni „Narodov" dokaz za božestvo naše cerkve. Čim več slabih namestnikov Kristusovih v svojej zlobnosti našteje, tim večji veljavo in moč dobiva dokaz. Drugo, kar nam je ravno tako izvrstno dokazal imenovani list, je njemu tako neljuba in nezapopadljiva nezmotljivost papeževa. Vkljub temu, da je bilo, se vč, da po „Narodovem" mnenju, toliko papežev, ki niso ravno časti delali kat. cerkvi, se vendar nikjer ne bere, da bi se bil kak papež zmotil v za-»devah sv. vere. Ko bi bilo sploh mogoče to poslednje, gotovo bi bil ta ali uni vsaj teh papežev kterikrat učil kaj napačnega, posebno Podlistek, Govor g. J. Virka pri shod« kat.-pol. društva v Konjicah 12. aprila. (Dalje in konec.) Ko so Trijerskega škofa ljudje v ječo spremljali, je bila tolika žalost, da so morali škof vse svoje moči zediniti, da bi zapuščene ovce potolažili, in kar so škof v ječi, so cerkve vsaki dan obilno obiskovane, ob nedeljah pa kar natlačene, ravno tako tudi spovednice, ki so bile poprej že precej zapuščene; še celo vsaki dan je več najetih sv. maš, še več pa sv. obhajil za vječenega škofa darovanih. Kadar so bili sodnijski liberalci minsterskemu škofu zavoljo kazen o zvestobi do sv. cerkve naloženih živino, vozove, hišno orodje in obleko po dražbi prodati hoteli, ni bilo ne enega človeka najti (celo juda in luterana ne), dasiravno so jim po 5 gld. in še več ponujali, da bi bil te reči k dražbi nosil; in ko so od dalj- nih krajev nekaj beričev k temu poslu prisilili, so vse zarubljene reči ininsterski meščani pokupili, da so jih mil. škofu nazaj darovali. Do solz ginljivo je bilo zdaj videti, s kolikim veseljem so si mali otroci in odraščeni, kmetje in plemenitaši, gospodje in gospe v največo čast Šteli: stole, mize in drugo orodje v škofovo palačo nazaj nositi, dasiravno so konji pripravljeni bili, so se gospodje in meščani sami v voz vpregli in ga z veselimi živijo-klici k škofu peljali, ni bilo mogoče popisati navdušenja ljudstva katoliškega kakor protestanškega ginjenemu škofu; pa tudi vojaški straži so se sladke solzice v očeh utrinjale, kadar so pa liberalci z zobmi škripali. — Veliko takih izgledov bi vam še rad povedal, ki vsi na zmago sv. cerkve merijo; pa čas mi poteka, le nekaj silno ginljivega vam ne morem zamolčati; namreč zunaj 4 škofov tudi nad 100 duhovnov po raznih pruskih ječah medli; nekaj jih je tudi v mestu Ahenu vječenih, in ti so želeli zdaj v postu k sv. obhajilu pristopiti, ker jim ni pripuščeno sv. maše brati; po drugi prošnji so bili še le uslišani. Ko na tiho nedeljo pri sv. maši v jetniški kapeli vpričo drugih vječenih hudodelnikov ti za sv. cerkve del trpeči mašniki v jetniškem oblačilu k sv. obhajilu pristopijo, in vsaki na to žalostno obleko mašnikovo štolo v znamenje duhovske časti dobi, so se začeli vsi zastarani hudodelci: razbojniki, roparji, tatje na ves glas jokati; tako so sc jim nedolžni mašniki smilili, ki niso nobenega hudodelstva deležni, ampak le za sv. vere delj med njimi prebivajo; najlepša pridiga bi teh grešnikov tako zlo ganila ne bila. Kakor na Pruskem, godi se škofom tudi po Španjskem, še huje pa po Ruskem in po Laškem, v Švici so jih celo iz dežele spodili in katoličanom po sili vzeli njihove cerkve in krivovercem jih izročili; res je to hudo in vnebovpijoča krivica; ali kako lepa je krona, krona mučeniška, ktero jim usmiljeni Jezus pripravlja; in kako lep in veličasten bo še le sad tega mučeništva! Kakor je bila v prvih Časih krščanstva vsaka prelita kapljica inuče-niške krvi seme novih kristijanov, tako tudi zdaj po vsih krajih, po kterih preganjanje zoper sv. kat. cerkev divja, ne samo katoliški v tedanjih vsestransko zmedenih časih. Kaj tacega se pa nikdar ni slišalo, ni bralo. Ali nam morebiti „Narod" ve imenovati le enega papeža, ki bi se bil v verskih rečeh pokazal zmotljivega? Se ne bojimo! Edini sklep tedaj, ki se nam vsiluje pri tem premišljevanju, je: da je papež nezmotljiv; pa ne samo sedanji Pij IX, ampak, kar je še posebnega povdarka vredno, ker sledi tudi iz ovih člankov, tudi vsi poprejšnji, celo tisti, ki so kot ljudje manj hvalevredno živeli in na ktere je »Narod" svoj žolč izlil. Toliko se nam je potrebno zdelo spregovoriti še od imenovanih »Narodovih" člankov. „Narod", kakor se vidi, se je hudo osmo-dil. Da bi se mu kaj tacega več ne pripetilo, mu slednjič še svetujemo, da naj popusti svoje nečastno početje. Če pa vendar misli, da je psovanje, skrunjenje sv. cerkve in vsega, kar je žnjo v zvezi, njegov »element", mu tega čisto nič ue zavidamo, — naj se valja v njem! To mu pa povemo, da bode zoper cerkev ravno toliko opravil, kakor svoje dni Celzij, ali v novejšem času Voltaire, v klešče pa zna le še priti! —k— Avstrijsko cesarstvo. iz IJiihljan«', 15. maja. Kadar »Narod" nima nobenih razlogov, da bi nas zavrnil, pomaga si s posmehovanjem. To je najložej, pa le pri spridenem človeku kaj velja. Včeraj je skušal smešiti govor g. Virka, ki je v konjiškem političnem društvu rekel, da pravi kovači cerkvi nasprotnih naredb so framasoni ali frajmavrarji, kterim sta Bismark in stari Viljem le orodje. Če bi »Narod", namesto da stikuje po škandaloznih pripovedkah o duhov-stvu, marljivo prebiral politične časnike in imel zvest spomin, moral bi vedeti, da so amerikanski listi pred štirimi leti, preden se je bila prusko-trancocka vojska pričela, objavili plan framasonov, ki so bili sklenili povzdigniti pruskega kralja Viljema, če bode obljubil spolniti njihove želje. Tudi je znano, da Napoleon III. je mogočen postal lepofraj-mavrarjih. Ko pa njim danih obljub ni hotel izpolniti in papeža pregnati iz Rima, opominjale so ga Orsinijeve bombe na njegovo fra-masonom storjeno prisego; to ve ves svet, le »Narodovi" zgodovinarji ne, kterim so frajmavrarji čisto smešni in neškodljivi. Tudi dr. Costov govor v »Sloveniji" zavrača le s smehom. »Narodu" bi menda najljubše bilo, da bi se žganjepivstvo širilo tudi po Slovenskem, ker le predobro ve, da z žga-njepivstvom zginuje tudi vera in nravnost med ljudstvom, njegov namen pa ravno je zatreti vero in cerkev, če se ljudje pri tem tudi po-živinijo. I z Slovenjcjfradra, 12. maja. (Izv. dop.) V »Slovencu" ste že naznanili, da pri volitvi za deželni zbor 9. t. m. je bil izvoljen nemčurski kandidat Schmidt s 37 glasovi; dr. Šuc dobil jih je 27. Pri ti priliki smo se zopet prepričali, da se na nektere može ni čisto nič zanašati. Ko bi bili vsi volilci tako trdno in nepremakljivo stali za narodnega kandidata, kakor vrli možje iz šoštanjskega okraja, ki so vsi glasovali za dr. Šuca, zmagal bi bil gotovo narodni kandidat. A v našem okraju so nasprotniki s silno svojo agitacijo pridobili toliko volilcev, da so že naprej vedeli, da narodni kandidat ne dobi niti 8 glasov. Nekteri volilci pa so iz strahu, da bi se komu zameril, ostali doma; d\a moža iz Vuzenice pa sta še pred volitvijo na tihem zbegnila, ker sta se zbala Marnberžanov. Kdaj se bodo naši ljudje spametovali in spoznali, da nemški liberalci so najhujši sovražniki slovenskega naroda. Iz Dunaja. 15. maja. »\Viener Ztg." od 13. t. m. »objavlja prve dve od cesarja potrjeni verski postavi. Ne moremo verjeti, da bi bila vlada hotela s tem dati nekako zaušnico papežu, ki so ravno ta dan obhajali svoj 83. rojstni dan, kakor pišejo nekteri liberalni listi. — Pinančui odsek dunajske delegacije je 12. t. m. pretresoval izvanredne izdatke vojnega ministerstva. Poslanci so ministru več tirjatev odrekli, med drugim 50.000 gld. za nove puške, 5000 gld. za vtrjenje svete gore pri Olomucu; 90.000 gld. za morske topove v Poli; 41.993 gld. za nove konje iu novo obleko itd. Tudi ogerske delegacije brez usmiljenja ministru odrekujejo denar za razne potrebščine, kar je tim nevarnejši, ker vsaki dan utegnejo nastati vojskine zadrege, pri kterih bode tudi Avstrija zadeta. »In Avstriji", pravi »Reform", „je neobhodno potrebna srečna vojska". — »Osten" piše, da so se udje desnega središča pred svojim odhodom iz Dunaja pri gr. Leonu Thunu posvetovali, kaj naj državnopravna stranka zdaj stori? Večina bila je za to, da na jesen vsi zopet pridejo v državni kristijani, ampak celo krivoverci vstajajo iz j grešnega spanja, iu se zbirajo v družbo katoliške edinosti in stanovitnosti pod banderom križanega Jezusa in Marije brezmadežne Device. Tudi v Londonu se je bilo okoli 30.000 katoličanov v slavnem zboru zbralo, da so glasno oporekali zoper prusko trinoštvo, preganjanje škofov, pa mašnike in katoličane v adresah polnih vdanosti, tolažbe in ljubezni navduševali k stanovitnosti. Na Dunaju je bilo na sv. Jožefa god zbranih nad 5000 katoličanov, med njimi veliko knezov, grofov, pleme-nitašev, meščanov in kmetov iz vseh dežel avstrijanskega cesarstva, ki so se kakor bratje za sv. vero navduševali; nad 100 telegramov jim je bilo od mnogih krajev evropskih poslanih. Navdušenje pričujočih je bilo toliko, da se ne da dopovedati in popisati *). Tudi za nas pride kmalo čas skušnje. Zato se je treba z največjo zvestobo in ljubeznijo okleniti sv. *) Poslednji stavek smo morali izpustiti, ker so »Slovenca" zadnjikrat prav zarad enakih misel zasegli. Vred. očeta Pija, ki imajo besede večnega življenja, ki tako močno skrbe za nas in za sv. vero, in so pred kratkim avstrijskim škofom poslali kaj ginljivo pismo, v kterem jih lepo tolažijo, k edinosti in stanovitnosti napeljujejo in jim dajejo ljubeznjive očetovske svete, da naj ne omagujejo v sv. veri; z vso ljubeznijo in si-novsko vdanostjo se moramo okleniti svojih mil. škofov, ž njimi trpeti in ž njimi umreti, če je Bog tako sklenil, saj nebesa nc bodo predrago kupljena. Ker po drugih škofijah svojim škofom pošiljajo pisma vdanosti, hočemo tudi mi katoliški družbeniki konjiški to-le adreso svojemu prvevzvišenemu, milostljivemu knezoškofu in gospodu Jakobu Maksimilijanu poslati. Pri glasavanju je bila adresa, ki jc natisnjena že v štev. 47 »Slovenca", enoglasno sprejeta. Zato je govornik sklenil: „Hvala Bogu! Vsi smo edini: toraj iz dna svojega srca zakliČem: Živili sv. oče Pij IX.! Živili naš mil. knez in Škof! Živili tudi vsi kat. Škofje s svojo duhovščino! Živili pa tudi vsi zvesti katoličani! J. V. zbor. Zlasti Moravci so to tirjali in menijo, da bodo tudi Čehi kmalo vstopili; pa brž ko ne se hudo motijo. \z Prage, 10. maja. (Izv. dop.) Že nekoliko let se tu stavite dve monumentalni stavbi narodni in sicer na kraljevih Ilradčanih veličastni hram sv. Vida, velika ta stavba davnih časov in poleg te stavba narodnega gledišča, koja v poslednji dobi poglavitno v kamnarskih strokah zaradi male zmotne podpore med češkim občinstvom le počasi napreduje, kajti ni več tu ono blago navdušenje, koje je bilo poprej za hram čeških muz in talije, za hram, na kojem bodo stale enkrat vrite pomenljive besede: »Narod sobe!" Ptuji umetniki potujoči skozi Prago že zdaj ue morejo zadosti nahvaliti krasni slog gledišča. Uzrok mlačnega prispevanja na gledišče je zopet le nesrečni razpor v domačem taboru; toda vrhunec je dosegel minulo nedeljo 3. t. m., ko se je na mestni »radnici" volil novi glediščini odbor, ter obravnaval predloge, kako bi bilo najbolje in prespešno nadaljevati stavbo. Doslej je bila ta stavba zadeva celega naroda, toda v nedeljo so zopet mladočehi, na čelu dr. Sladkovsky, pokazali jasno, da stvar celega naroda, t. j. narodno gledišče, ni več narodno, timveč delo odpadniške stranke politične, koja ono stavbo smatra izključljivo le k osobnim nakanom. Od staročeske stranke bil je nazoč g. Ot. Zeithamer, županov namestnik in nekoliko prijateljev njegovih. Ker je bil on proti predlogu, t. j. posojilu pri »nemški" hranilnici, da se jej da gledišče kot hipoteka že zaradi tega, ker je hranilnici pokrovitelj general Koller, jc zopet dr. Sladkov-skemu izkipela mladočeska navdušenost. Zeithamer je predlagal, naj se pri volitvi novega odbora voli 10 staro- in 10 mladočehov, kar so, se ve da, slednji oholo zavrgli. In tako imamo od nedelje v odboru narodnega gledišča »generalštab" mladih, med njimi pa nič manj nego pet članov vredništva »Narodnih Listov". Je li mogoč večji cinizem javnosti na ogled, kot je tu? Veselejša sprava za nas je pak druga; tukajšnje »akademično društvo" obhaja od 23. do 25. t. m. slavnost 25letnice svojega obstanka; kakor programi in priprave kažejo, bode slavnost dostojna, ter osenči popolnoma vlansko podobno slavnost društva »Lesehalle" nemških »buršov", dasiravno so jim bili prišli na pomoč buršaki iz »rajha". Na oslavo te slavnosti ste prišli na svitlo tudi dve knjižici in sicer: »Dejiny českeho studentstva" od prof. Slavika a »Slavnostni belletristicky almanach 1874", uredili slavni spisatelji češki. V. Ilalek, Jan Neruda, Svato-pluk Čech, B. Čermak, S. Ileller in J. V. Sladek. Ali zopet tu se je v pravem svitlu pokazala pristranost »mladih"; izbacnili so iz slavnostnega odbora kakor gori pri narodnem gledišči, prve in najveljavniše može, koji sami so položili temelj v burnih letih 1849-50 temu društvu, a le zaradi tega, ker so slednji »nazadnjaški" staročehi! Po jako gorkih in prijetnih dneh nastopili so nam hladni, mrzli; v Krkonoših je celo padal sneg, v nekterih krajinah, posebno na jugu, so bili veliki lijaki s točo, mnogo ljudi je usmrtila strela; vendar dozdaj živelj nevarni ni še tako uničil nadeje kmetovalca češkega, da bi se ne nadjal obilne žetve. Kar se tiče konečno nameščenja novega ravnatelja banke »Slovenije", vas zagotavljam, da poštenejšega, v vseh zavarovalnih strukah izvedenejšega in za uradništvo tako nepristranskega moža ni bolje volitve, kot je g. J. A. Blaške, bivši vodja prve pozavarovalne češke banke. Asekuračni krogi češki čestitajo slovenskemu ustavu, kojega v resnici pod omenjenim ravnateljem pričakuje boljša bodočnost! Oj£I«*ki'mHč»»«- dennrne »ene 15. maja. Papirna renta 69.10. — Srebrna renta 74.35. — 18601etno državno posojilo 105 50. — Bankine akcije 979 — Kreditne akcije 220.50. — Londor. 111.75. — Srebro 106.—.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.95. Denarstvene ce 13. maja. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . 5°/o renta v srebru .... Srečke (loži) 1854. 1. . . . „ „ 1860. 1., celi. . „ „ 1860. 1., petinke Premijski listi 1864. 1..... Zemlj iščine odveznice. Štajarske po 5%..... Kranjske, koroške in primorske po Ogerske po 5%...... Hrvaške in slavonske po 5®/„ • • Sedmogradske po 5*/0 .... Delnice (akcije). Nacijonalne banke..... Unionske banke...... Kreditne akcije ...... Nižoavstr. eskomptne družbe . . Anglo-avstr. banke..... Srečke (loži). po 100 gld. a. „ 100 ., k. i, 60 „ „ „ 40 gld. a. ,, 40 ,, ,, i, 40 „ „ „ 40 „ „ „ 40 „ „ „ 20 „ „ «i 40 n «t 5". Denar.! 69 10~ 74.25 97.-105.60 109.50 133.75 93.-86.50 74.75 75.50 71.— 978 102.25 215.50 »60.-134.25 Blago. 69.20 74.35 97 50 105.90 110.— 134.25 75.25 76.25 71.75 990 102.7f» 217.75 870,-134.75 Kreditne Tržaške Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Genois VVindisehgriitz-ove \Valdstein-ove v. d. v. n 157.— 158.50 53.50 — .— 31.75 23.50 Srebro in zlato. Ces. cekini . Napoleonsd'or Sjebro . . 19.— 24.00 32.25 21.-27.50 24.— 20.— 21.75 Tržna cena: 5.35 I 6.37 8.96 8.97 106.— |106.20 Eksekutivne dražbe. 21. maja 2. Andr. Rome-tovo iz Hriba (500 gl); — 1. Jan. Wolf-ovo iz Sugerjev (650 gl.); — 3. Mat. Rački-evo iz Lazov, vse v Kočevji. 22. maja. 3. Matija Rovan-ovo iz Bele (1670 gl.) v Ipavi; — 3. Mark. Popovič-evo iz Zagorji (60 gl); — 3. Jan. Kramarič-evo iz Bo-janje vasi (2950), obe v Metliki; — 2. Ant Povše-tovo iz Poljan (-3580), — 2. Ant. Pregel-ovo iz Ustja (1735 gl.), obe v Litiji. — 2. Jak. in Greg. Adam-ovo iz Peteljin (420 gl.) — 3. Jan. Cucek ovo iz stare Sušice, obe v Postojni. — 2. Jere Lovšar jeve iz Stoba (2502 gl.) v Kamniku; — 3. Jan. Jonke-vo iz Dola — v Črnomlji. — 1. Mih. Otoničar-jevo iz Cirknice (1223 gl), — 1. Jur. Hiti-jevo iz Jezera (177 gl.), — 1. Luk. Škerl-ovo iz doln. Slivnice (1228 gl.), — 1. Jak. Švigel-ovo iz doln. Vasi (2770 gl.), — 1. Marije Milave-eve iz Cirknice (1205 gl.), vse v Planini. 1. Ant. Verh-ovo iz Jazni (700 gl); 2. BI Skok-ovo iz Topolca (400 gl.), obe v Bitrici 23. maja 3. Anton Debeljak ovo iz Zagorice (864 gl. v Velk. Laščah. — 3. Lor. Doles-ovo iz Orehovca (1757 gl.) v Postojni. — Šimen Rejc-evo iz Javornika — v Idriji. Tržna cena preteklega tedna: Reči v Ljubljani v Novomestu v Kranji ' v Loki >5 E "O O m > __ v Mariboru v Celju v Ptuju Masla funt 0.40 0.48 0.50 0.50 0.45 — — — Špeha „ 0.44 0.38 — 0.48 0.38 0.40 0.40 L,eče mernik 3.30 3.00 — — — — — Krompirja „ 1.50 1.20 2.75 — 1.00 1.20 1.00 1.10 Fižola „ 3.25 3.00 — — 3.00 — — - Sena cent 1.00 1.20 1.40 1.00 1.00 1.25 1.10 2.00 Sem. detelja „ — — — — — — — — Prešiči cent — Govedine fant 0.30 0.28 — — — 0.31 0.30 0.30 Teletine „ 0.31 0.30 — — 0 30 0.32 0-30 Jajc za lOkr. 7 8 8 — 8 — — — AHT01T KUŠLAH, podobar iz Kandije pri Novem mestu na Kranjskem, je za farno cerkev v Črmošnjicah po zadovolj: nosti vseh faranov prav lep altar po nizki ceni naredil, kar mu tudi naši ljudje, ki po Nemškem pohišujejo in več altarjev po cerkvah vidijo, pritrdijo, da v ceni ni prenapet. Zraven tega je Anton Kušlan, kakor tudi njegovi pomagači, lepega zadržanja in spodobne ob-naše, kar tukaj očitno spoznam in ga vsim cerkvenim predstojnikom vestno priporočam. Župnija v Črmošnjicah, 14. maja 1874. Jurij Humar, (29—1) župnik. _ Mernik Mesta: ® CJ 'S v >x CH K C9 a ® e Kj « a m > O Turšice Ajde Prosa SorSice v Ljubljani 3.55 2.40 2.10 1.30 2.60 2.40 2.50 2.60 v Kranji — — — — — — — v Loki — — — — — — v Novomestu 4.00 3.00 2.30 1.25 2.50 2.20 2.20 3.10 v Sodražici 4 30 — 2.30 1.20 2.70 2.30 — v Mariboru 3.70 2.75 2.40 1.35 2.70 2.15 2.50 — v Ptuju 3.60 2.55 2.25 1.45 2.G3 2 10 2.45 v Celji 4.00 2.25 2.00 1.20 2.60 2.40 2.00 — v Celovcn 3.65| 2.61 2.60 1.42 2.60 2.40 — — v Trstu 3.80 2.85 — 2.70 _ — v Zagrebu v Siseku — — - — — — — v Varaždinu 3.70 2.65 2.08 1.40 2 64 2.35 — — na Dunaju 3.98 2.90 2.42 1.55 2.55 — — v Peštu 4 09 2.71 2.18 — 2.40 — — — V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 40-46 gld., sladkor 20—21 gld., kava Riv. 45 — 57, Cejlou po 74 gl., raj ž 10-13 gld. cent. i iuotržti o ust ftleliclo v (26-2) Spodnji Šiški poleg Ljubljane (Gadeževa hiša). Velika zaloga najbolj priljubljenega, dobrega zdravega 9flT vina navadnega in finejšega, posebno izbornega bizeljskega in dolenjskega. (Menj kakor eno vedro se ne odtoči.) Pisma naj se blagovoljno adresirajo v Ljubljano, kjer se, komur drago, tudi na ustna vprašanja vstreza v hiši št. 2(53 na Velikem trgu II. nadstropje nasproti rotovža. Najlepši, najcenejši |iz železa vliti s\) (i minjki (monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, izgotovljeni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni, ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri C. HI. Pobisch-n, mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije iia Dunaji (Wien, Waliringstra»«e Xr. 7 in njegovi zalogi križev