Žtev. 25._ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredniftvo: Ulica Sv, Franfcikj Asiškeg* H 20. L uadrtr. — Vđ oofN-1 naj M po&liajo urcdaittvu list«. NefrankftaM pisma s« ne sprejrnujo ir rokop** se ne vratajo HliH|-i te odo? orni urednik Štefan Godina. Lastnik konsofdf lista .Edino^i- — T«A tiskarne .Edinosti«, vpisane zadruge * o ne jem m poco*vom v Trstu, uhca Sv. Frančiika Asiikega it 20. Telefon uredništva in uprave ftev. 11-57. Naročnina znait: Z« celo leto.......K 24*— u pol teta................. jra M ............., • •........ Za n e d e 1 j» k o Izdajo u celo leto........ za poi Ida................. tesunrla 1915. fl.etnšk XL. Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokostI ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu. Uprava fn Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frariči&a Asiikega št 20. — Poštnohranilnični račun St. 841.652 )a severu, v Galiciji in Karpatih nobenih Velika pomorska bitka. - Na Francoskem nobenih posebnih dogodkov. - V Alzacijl ujeli Nemci 50 francoskih alpskih lovcev. a Z ovstrijsKo-rusUegn bojišča. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se oblavlja: 24. januarja opoldne. Na gališko-poljski fronti nobenih izprc- memb. Prisiljeni vsicd našega artiljerljskega ognja, so Ru>; južno od Tamova izpraznili nekaj strelskih jarkov. Tudi v Kai patih je položaj v splošnem neizpremenjen. Rusi so bili potisnjeni iz već južno od prelaznih višin pomaknjenih pozicij. V Bukovini vlada po zadnjih naših uspešnih bojih mir. Namestnik šefa generalnega štaba: pL Hofer, fmL _ Z }mm bojišča. DUNAJ, 24. (Kot.) Uradno se objavlja: 24. januarja opoldne. Na južnem blišču nobenih dogodkov. Namestnik šefa generalnega štaba: pL Hofer, fml.__ Z nemfto-nukesii Kolišča. BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. januarja: Vzhodno bojišče. V Vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem nobenih izpremetnb. Naš napad proti ozemlju Suche je bil pri Borzymowu uspešen: sovražni protinapadi so biii odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Ru^ki napadi v ozemlju severozapadno od Opr ezna so se ponesrečili. Vrhovno armadno vodstvo. istsrviev s Jtfon nemsk^a generalnega stala p. FaA£nbawom. BEROLIN, 23. (Kor.) Berolinski za-stopnik lista »Assiociated Press Conger« stavi glede interwieva z generalom pl. Falkenhavnom. kateri je bil dosedaj znan samo po nekem tendencijoznem izvlečku iz lista »Standarde, še naslednje podrobnosti na razpolago: ^ei nemškega generalnega štaba je bil p In mrnega upanja. S to vojno mi ne napadamo, je rekel pL Falkenhayn; ni izzvana od kake vojaške kaste a!i vojaške stranke, ona je temveč samo vojna samo-»>'rra a. Vsiljena nam je bila v sled ruske mobilizacije, v očigled kateri nismo mo-gli storiti druzega, kot pripraviti se. Rusiji je dal cesar in naš poslanik nasvet in povedali smo ji, da, če mobilizira, moramo napovedati tudi mi v svrho lastne obrane občo mobilizacijo in storiti vse korake, da branimo svojo nacijonalno eksistenco. \ kljub temu je Rusija mobilizirala naprej ter se istočasno pogajala diplomatičnim potom. Naše sedanje stanje je izvrstno. Vojno smo prenesM ra obeh frontah na sovražno dcže!o. In še smo tam po petih mesecih vojne. Naše čete so dobre volje in izvrstnega razpoloženja. Naše sedanje vrste so zelo močne. Mi smo sedaj na bojišču. Ne m« »re se pričakovati, da se izvojuje vojna brez izgub. Ko smo pri prodiranju proti Parizu obrnili nazaj, smo zavzeli svojo sedanjo akcijsko črto, kjer smo imeli vedno uspehe. Operacije v Flandriji niso bile poskus, vzeti Calais in premagati združeno arma do. Obratno, taza tega boja je posledica franc isko-angleskega poskusa, forsirati severno ;t in nas odtrgati od morja, pridobiti ra?e ob ke in ozadje, vzeti zopet Ant\ve- en. in nas prisiliti, da se umaknemo iz Belgije. To se jim ni posrečilo in mi smo še danes tu. Ofenziva naj se bi bila začela vsled dnevnih povelj Joffrea dne 17. decembra m. L Dosedaj nimamo razloga, da bi bili nezadovoljni žnjo. Stala je dosedaj izvanredno veliko izgub. Angleži so dobri bojevniki, vse priznanje! Toda armada brez potrebnih častnikov in podčastnikov po današnjem zaziranju ni prava armada. Lahko pošljejo svoje ljudi sem, da nas napadejo. Jaz mislim. da smo dovolj močni, da jih nabijemo in s krvavimi glavami vržemo nazaj. Pripravljeni srno popolnoma na vsak poskus izkrcanja v Belgiji. Prej ko pride, toliko boljše je. Angleška blokada in kontrebandna kontrola ne učinkuje na nemško vojevanje. Živil imamo dovolj. Ali ste zopazili a Nemškem kako pomanjkanje? Moramo sicer varčevati z nekaterimi pridelki in mi znamo varČevati.S pšenično moko moko moramo varčevati, toda naš kruh spe-čen iz mesi iz ržene moke, krompirja in pšenične moke, je zelo okusen in redilen, kakor normalni pšenični kruh. Problem preživljanja civilnega belgijskega in poljskega prebivalstva, kakor tudi onega v zasedenih delih Francoske, posebno v mestih Lille in Lodz, povzroča sicer težkoče. Za nas same pa imamo dovolj. Kar se dostaje zaprtja bakra, seveda nimamo bakra pod zemljo, na isti pa ga imamo več, kot ga je potreba za vse vojaške potrebe. Ako se te zaloge porabijo, nam je treba poseči samo po neizmernih kvantitetah obdelanega bakra na Nemškem. Angleško nadzorstvo glede izvažanja bakra se mi zdi težak udarec za Ameriko. za nas pa je isto brezpomembno. Vojna radi nas lahko traja, kolikor časa hoče. Jaz ne vidim ničesar, kar bi nas sililo, da bi z isto prenehali. Z živili in na-turalijami smo preskrbljeni dovolj. Naše strategično stanje je dobro. Rekruti letnika 1915 so bili vpoklicani dne 1. oktobra 1914. torej v normalnem času. Danes imamo več čet v Berlinu, kot kedaj v mirnem času. Nobenega moža ne pošljemo v fronto, ne da bi bil izvežban. Saj o fronti veste, da tam ni zapaziti med ljudmi kakega nazadovanja glede pridnosti in delavnosti. In ako v tej vojni, v katero se zapletajo Kalmuki, Kamčadali, Turkmani, Senegali, j Indi, Japonci in bog ve kdo še, v svrho, da bi se v belokožni Evropi vzdržalo ravnotežje, podležemo, poginemo častno, boreč se za zadnjo ped zemlje, do zadnjega moža, v vojni, ki se bije za to, da se uniči narod, čegar krivda obstoji v tem, da se je po industriji in težkem delu povzpel naprej in da cvete. Na vprašanje, kako dolgo se misli Nemčija bojevati, je pl. FaJkenheyn odgovoril: Tako dolgo, dokler sovražne države niso uničene, dokler niso tako premagane, da je možnost obnovljenja takega izzivalnega napada uničena enkrat za vselej. Na vprašanje, kaj misli o novih oblakih na obzorju, o Italiji in Rumuniji, je pl. Fal-kenliayn opozoril na državnega kancelar-ja ali na državnega tajnika za zunanje zadeve. Na pripombo, da bi to vprašanje lahko zanimalo tudi šefa generalnega štaba, je odgovoril pl. Fa!kenhayn: To je izključeno. Ne morem verjeti, da bi te dve državi, ki sta bili več kot 20 let zvezani z nami, hkratu stopili v vrsto sovražnikov. To se mi zdi nemogoče. ZastriraiB nevtralnih državna poljskem boli Ko. BERLIN, 24. (Kor.) Vojaški atašeji nevtralnih držav — zastopane so: Švedska. Rb m unija, Španija. Italija, Severna Amerika, Švica. Brazilija, Cile in Argentinija — PODLISTEK so prišli na potovanju na vzhodno bojišče v Petrikov. Ko si bodo ogledali bojišča v vzhodni in zapadni Prusiji in tamkajšnje nemške čete, bodo nadaljevali potovanje ob bojni fronti. Značilno je. da Rusija vojaških atašejev nevtralnih držav še ni pustila na fronto: le atašeji zveznih držav se nahajajo v ruskem glavnem'stanu, dočim so bili atašeji nevtralnih džav pridržani v Petro-gradu. V Franciji se nahajajo vojaški atašeji v Bordeauxu, oziroma Parizu in napravljajo le včasih izlete na gotove dele fronte. Mednarodni odsek za lajšanje bede na Poljskem. LAUSANNE,(Kor.) Pod predsedstvom pisatelja Henr. Sienkie\vicza in pijanista Paderemskega v Švici sestavljeni mednarodni odsek je izdal oklic za lajšanje bede v Galiciji in na kongresnem Poljskem. Dne 19. januarja t. L je bil na nevtralnih tleh Švice ustanovljen poljski centralni komite, strogo človekoljubnega značaja. Obstoja iz 36 odličnih Poljakov in rma namen, prirediti zbirko za podpiranje revnih Poljakov in ustanoviti mednarodne pomožne komiteje v vseh večjih krajih. Z nemšKo-francosK^a bojišča. BERLIN, 24. (Kor.) WoKfov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. januarja: Zapadno bojišče. 23. Januar Je potekel v splošnem brez posebnih dogodkov. V Argonskem iesu sta bila dva francoska napada odbita brez truda. V Vogezih, na Hartmannsweilerkopfu in severovzhodno od Steinbacha smo napredovali in ujeli 50 francoskih alpskih lovcev. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski porotno • vojnem rcložnju, BERLIN, 24. (Kor.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Iz Pariza razširja »Agence Havas« uradno poročilo o vojnih dogodkih od 15. novembra 1914 do 15. januarja, v katerem se naštevajo francoski uspehi napram Nemcem in nemški uspehi. Poročilo zaključuje: V splošnem je zaznamovati na nekaterih mestih zelo znaten napredek in splošno u-mikanje našega sovražnika, razven severozapadno od Soissonsa. Dopolnilo pravi: Francoskemu poročilu je še pristaviti, da: 1. so Nemci na Poljskem že mesec dni ustavljeni, 2. da se ruska ofenziva v Galiciji in v Karpatih nadaljuje, 3. da je turška kavkaška armada večji-del uničena, 4. da so nemški pomožni voji na oficirjih izčrpani, tako da so prisiljeni, razvijati sredstva na efektivnih stanjih le na stroške obstoječih enot, 5. da imajo armade zaveznikov nasprotno še možnost, da se ojačijo in to v znatni meri. Radi tega se zamore trditi, da zamorejo Francija in njeni zavezniki še čakati, da dosežejo popoln uspeli. Te uspehe je treba pripravljati z neutrudljivo potrpežljivostjo. Nemška ofenziva je zlomljena in zlomljena bo tudi nemška defenziva. Francosko letalo na Nizozemskem. AMSTERDAM, 24. (Kor.) Listi poročajo. da francosko letalo, ki je pristalo na Nizozemskem, ni imelo nobenih bomb. Prepeljano je bilo v Vliessingen. Letalca ni bilo mogoče ujeti. k yu¥sry u.^ ^n, - Spbci G i tave H^u: erL Zv se je čudil duševnemu stanju, v kateri se je na! aiala Ema, dasiravno ie bila . j a verska \ nema tako goreča, da bi Jo iai zavedla do krivoverstva- Ker se pa -. prev janju takih reči ni čutil dovolj si^ariH^a. je pi-a! knjigotržcu Boulardu, ki je zalagal s knjigami tudi škofa, naj mu posije aj primernega za duhovito damo. Knjig ar je z malomarnostjo izbral nekaj knj'tr. \i . t. m. zaplenila in potopila neko zalagalmi ladjo nemške križarke. Oticirji in moštvo so lili uieti. stremljenje po izveličanju in se je primerjala z velikimi gospemi prejšnjih časov, kakor si jih je predstavljala po neki la Val-ličrovi sliki in ki so vlekle v svoji veličastnosti za seboj svoje dolge vlečke in so se podajale v samoto, da so se tam potožile Kristusu, ker jih je življenje prevaralo. Nato je jela Ema gojiti pretirano ljubezen do svojega bližnjega. Šivala je za u-božec in pošiljaJa porodnicam mesa in juhe. Nekega dne je našel Karel, ko se je vrnil od svojih bolnikov, v kuhinji tri malopridneže, ki so jedli in pili. Ema je vzela otroka, ki so ga bili izročili med nieno boleznijo dojilki, zopet domov. Hotela je deklico sama naučiti čitanja; dasiravno se je Berta upirala in jokala, Ema ni izgubila potrpljenja. Sklenila je, odpuščati vsemu svetu. Svojega otroka je večkrat vprašala: »Ali te kaj boli, moj angel?« Starejša gospa Bovary je bila z vsem zadovoljna, izvzemši morda, da je Ema pletla jopice za sirote, mesto da bi skrbela za svoje cunje za lonce. Toda stari dami, ki je imela doma večne prepire, je to pot izredno ugajalo bivanje pri njeni molčeči snahi in tako je ostala pri njej čez velikonočne praznike, samo da ji ni bilo treba I gledati svojega soprerga, ki je celo na veliki petek jedel pečenko. Razun tašče, katere zdravi nazori in resnost ji niso bili več nesimpatični, ie imela gospa Bovary še druge obiske. Prihajale so gospe Langlois, Caron. Dubrueil. Tuvach, in redno med drugo in peto uro dobra gospa ilomais, ki ni hotela nikoli verjeti govoricam, ki so se širile o njeni sosedinji. Tudi njeni otroci so jo večkrat obiskovali; spremljal jih je vednQ Justin. Sel je navadno ž njimi do Emine sobe in se je nato ustavil nemo in nepremično pred vrati. Včasih se gospa Bovarv sploh ni brigala zanj in si je nekoliko urejala toaleto. Potegnila je svojo pšico iz las in je močno stresla z glavo, tako. da so se ji vsuli njeni gosti lasje do pasu. Ko je ubogi fant to videl, zdelo se mu je, kakor da se je seznanil z nečim izrednim in novim, čigar krasota ga je strašila. Ema ni opazila njegove plašne in tihe ljubezni do Felicite.Ni slutila, da je vzcve-la ta ljubezen tu poleg nje pod debelo platneno srajco v srcu tega mladeniča. Sicer pa je ravnala Ema z vso okolico zelo malomarno, tako, da ni bilo razločiti pri njej egoizma od ljubezni do bližnjega in sprijenosti od čednosti. Nekega večera se hudo razsrdila nad služkinjo, ki je ho:ela pod neko pretvezo ven iz hiše. Naenkrat jo je vprašala: »Ti torej ljubiš, Justina?« Ne da bi počakala odgovora zardevajo-če deklice, je žalostno pripomnila: »Pojdi le in zabavaj se!« Spomladi je dala popolnoma preurediti vrt, in dasiravno Bovary izprva ni soglašal s tem, se je slednjič vendarle udal, globoko vzradoščen, da se je Ema sploh zanimala za er.o ali drugo stvar. Čimbolj je napredovalo njeno zdravljenje, tembolj se je krepila njena volja. Najprej je spodila iz hiše dojilko, ki se je bila vgnezdila s svojimi dojenci v njeni kuhinji in ki je med Emino boleznijo strahovito gospodarila v shrambi. Nato se je oprostila družine Homais, odslovila je druge obiskovalce in ni več zahajala tako pogostoma v cerkev na veliko zadovoljnost lekarnarja. Župnik jo Je še vedno obiskoval po pouku birmancev. f. x (Dalje.) Stran CL »EDINOST- »lev. 25. V Trstu, dne 25. januarja 1915. Podzemski sovražnik. —ima v svoji hiii nevarnega, usode-polnega sovražnika — pcHrese. Čeprav ne ne sodeluje v t*J svetovni vojni, je imela v enem, dveh dneh izgub, kakor da je bila veliko obupno bitko. Čascpisf javljajo, da je vsled zadnjega potresa v Abnizzih poginilo 50.000 ljudi. Že skozi stoletja trpi Italija radi te strašne padzemeljske sile, ki gospoduje pod površino njene lepe zemlje. Dosedaj so bili potresi v Italiji skoro vedno v okolici Vezuva, pa na Kalabriii in v Siciliji Zadnja katastrofa pa se je dogodila v krajih, ki so to-lej malo trpeli po potresu. To je okolica Abruzzov. Med stotinami malih mest in naseljenj se nahaja tudi Avezzano, to marljivo mestece z divnim položajem. Zasega ga je ista težka usoda, kakor prt d par leti iMess no in Reggio (28. i XII. 1908). Od 11.000 prebivalcev je ubežalo i smrti samo 800! j Avezz no ne leži v strugi, po kateri prehajaj > tuje. Leži na strani, osamljeno. Sa-j mo tisti, ki je hotel prodreti globoko v srce srednje Italije, je šel z železnico 170 kilometrov v stran od Rima do FuCinskega jezera, na čigar severni obali Ie2l Avezzano. Nekoč je imelo to jezero obsega 60 kilometrov in znalno globino. Ko je na spomlad skopnel sneg v Abruzzih, se je površina *]ezera v soko vzdignila, ker ni bilo odtokov, pa je voda preplavila lepa nase-ljenja. Da se ta nevarnost zmanjša, so začeli v dobi rimskih cesarjev, za časa Klav-dija, z izsuševanjem. Bilo je v letu 52. po Kr. in dela so začela z običajnimi velikimi slavnostmi. Gladiatorji so priredili na jezeru krvavo bitko in Rimljani so uživali na tem strašnem prizoru Tedaj so na eni strani jezera izkopali rov za odtok vode, dolg 5600 metrov. To je bi največji podzemeljski rov do prekopa Mont Cenisa. Ali nezadostna tehnika — ki pa je bila za tedanje čase vendar grandijozno delo — je povzročila, da se prekop ni vzdržal, marveč Je v stoletjih popolnoma propal. Šele v XIX. stoletju to ae zopet lotili uravnave Fučinskega jezera in leta 1884. — ravno 1800 let po prvem poizkusa — se Je lotil knez Tortom izsnševanju jezera. Francoski inženirji to po delu 21 kt dovršili to veliko delo, ki so mu stroški znašali 35 mllijt nov Hr. AH tudi ob teh velikih stroških se je izsušenje Izplačalo. Knez 1 or-lona je na Izsušeni zemlji naselil kmete s svojih velikih posestev, ki so se bavili s sajenjem vrtnine, krompirja, sladkorne repe in mastna tla so donasala dobrega sadu. Fufinsko jezero je danes največje izsušeno zaprto jezero, a današnji rov, Id služi za odtok vode In teče ob starem rimskem kanalu, je dolg 6300 metrov. Avezzano, ki leži 698 metrov nad morjem, nima nič na sebi tistega zaspanega miru in letargije abru*kih malih mest, ki so se nanizala nekoliko više na brdih. Prijazne, moderne hiše — seveda vse v italijanskem provincijalnem stilu — sredi te plodne cvetoče zemlje, so dale temu Sličice iz volne. »šla sva se Indijance«* Iz pisma nekega praporščaka nekega domobranskega polka posnemamo: Mesec december mi je prinesel celo vrsto napornih, nevarnih in mestu nekaj čisto sliko vitega. Le "izprehaa- zanimivih dni. Prvi res zanimiv dogodek lata v tem mestu, ki pa sem doživel 7. decembr^ Skadron je raz- jahal m jaz sem šel kakih 500 korakov daleč, da ustmeno sporočim neko sporočilo naši pehoti. Tedaj so kar naenkrat začeli lišća so se r ahajala danes gotovo ne obstoje več in so pokrita z ruševinami hiš. Tu sfoii stari grad grofa Orsinija, sezidan v 1. 1490. in v Čudnem kontrastu s to pričo davne prošlosti je bil današnji Avezzano, kjer so se med svetlimi hišami vrstile tovarne in visoki dimniki, ki pošiljajo svoje čine oblake na mirno lepo krajino. Od vseh strani Avezzana, od severa, vzhoda in juga, se dvigajo vrhovi Abruzzov, ki od oktobra do aprila pošiljajo po m -drem srednje-italijanskem nebu bele, snežne pozdrave. Severno od Avezzana se dviga Monte Velino. visok 2500 metrov; na severovzhodu malo nižje Monte Sirente; na jugozapadni strani, v Sabinskem gorju, monre Vigiio, visok nad 2L00 metrov. Kader se voziš v Sori, ki je sedaj tudi razdejano, ostaja Monte Vigiio na levi sirani. Sori je mestece s kakih 6000— 7000 prebivalcev. To mesto so osvojili Rimljani in so že leta 303 pr. Kr. ustanovili tam svojo kolonijo. Mnogim zna men tim Rimljanom je bila Sori rojstno mesto. Od tam prihaajo Attilius Regulus, govornik Qu ntus Va!*>'us, Lucius Mummius. Vsi ti so prišli iz J or v Rim, kjer so v svetovnem mestu staicga veka dosegli nesmrtnost. So i leži v dolini in Lirls teče skozi njo v polKrogu. Na pečini nad mestom se dvigajo razvaline sredovečnih zgradb, ki jih je v obilici v Abruzz h in v Sibinskih gorah, ki so podobne v tem stari Kastiliji. V Sori se nahaja tudi lepa nova katedrala, sezidana na star>h temeljih. V tem malem mestu si mogel spoznavati po nano bujnost italijanskega l udskega življenja, po-ebno dne 27. maja, na dan sv. Restitute, ko je Sori slavila svojo živahno, pisano-slikovito l udsko slavn >st in kjer so se v svr j h I pih obl kah zbrali prebivalci iz okolišk h abruških planin. Sedaj pa je zadela nesreča to živahno in brezskrbno ljudstvo. Le mal odstotek teh sel akov je še živih in trebalo bo dolgo dolgo, predno ta mesteca in sela pos anejo zopet tako otroško vesela, kakor so bila do Sedaj. Ta tudi v Rimu je povzročil ta potres znatne škode. Zadete so bile mnogt- st re umetnine. Iz p< ročila Conrada Ricca, ki mu je poverjena skrb anitev starih rim- skih spomenikov, da je izgubljena statua sv. Pavla v . unu; Klavdijev vodovod se Je zrušil na enem mestu; v prekrasni cerkvi San Paclo fuori le mura so poškodovani zid vi in dragoceni mozaiki. Tud poznana kolonada pred cerkvijo sv. Petra, zgrajena po načrtih Berninija, je poškodovana na nekoliko me>t h, dočim je na baziliki sv. Petra popokalo 150 steklenih oktn. Vatikanske muzeje so takoj po potresu zaprli tn na mnogih stenah in stropih so popokale stare stukature. Na Piazza Colonna je prem?kn ena soha Marka Aurelija za pet centimetrov, kar pa ne bo vplivalo na ravnotežje spomenika. Raoin tega je trpelo še kakih petdeset privatnih palač rimskih patricijev. V današnjem času torej, ko se bije obupna borba na kopnem, v zraku in na vodi, niso tudi strašne sile pod površino zemlje hotele mirovati. pokati nam nami sovražni šrapneli. Na desni strani ceste je bilo gričevje s položnim pobočjem. Povsod globok sneg, na cesti deloma ledeno, potok pa le deloma zamrznjen. Se nikdar prej nisem bil v tako silnem Šrapnelskem ognju. Do konj nisem mogel, ker so se v skoku razpršili. Iz leta šrapnelov sem spoznal, da strelja-svojim oddelkom. Po eni uri je šrapnelski jo indirektno in da obstreljujejo cesto in desno pobočje. Skočil sem na levo v potok in splezal po levem pobočju, dokler nisem v nekem jarku našel varnega zavetja. Šrapneli so leteli par metrov nad menoj in čutil sem se precej varno. Tamkaj sem naletel tudi na našega artilerijskega nadporočnika, in sklenila sva, da počakava teme in potem peš odideva k svojim oddelkom. Po eni uri je Šrapnelski ogenj ponehai in kmalu nato sva začula na cesti, od katere sva bila oddaljena le nekaj korakov, glasen krik in pokanje z biči ter konjski topot Previdno sva pogledala na cesto: sotnija kazakov. Deset minut pozneje je prispel mimo konjiški polk s topovi. Cula sva vsako povelje, sploh vsako besedo. Dotedaj sem bil še precej miren, kajti s konjem se ni dalo priti do najinega skrivališča, toda tedaj sem začul bobnanje — prihajala je sovražna pehota, katere stranska straža bi naju mogla zelo lahko najti. Šla sva se torej Indijance. Ker je bilo videti najine sledove v snegu, sva lezla semtertja, da bi se ne moglo spoznati, kam vodijo. Končno sva zlezla v zelo gosto grmovje, kjer sva se popolnoma pokrila s snegom in čakala, čula sva korake, prav tik mimo naju, ali posreči naju niso našli. Potem pa sva se začela povpraševati, kako naj prideva k svojcem. Po cesti je nemogoče. Ko se stemni, morava naravnost po snegu in ledu čez hrib. Ob dnevu sva še s kompasom določila smer. Noči so zelo temne, ker mesec vzhaja šele proti polnoči. Morala sva torej z užigalicami kontrolirati smer na kompasu, ker se sicer, kakor je znano, brez kompasa zaide ved-v krog na desno. Imela sva vsak po kakih petnajst užigalic in kakih šest cigaret. Ob 4 popoldne sva se odpravila. Na prvem vrhu me je nadporočnik ustavil. V dolini je bila vas, ki je bila precej raz-sežna. Pred seboj sem zagledal pet oseb, najbrž sovražne straže. Kaj naj storiva? Prijel sem za pištolo, naprej morava na vsak način. Posreči so bili majhni seniki, ki sva jih v temi smatrala za vojake. Ob cigaretnem ognju sva' se orijentirala po zemljevidu in kompasu. Nato sva dobro uro hodila prav lepo navzdol. Severno in vzhodno od naju se je razvil nočni boj z uporabo reflektorjev. Plezala sva nato zopet navzgor, kjer sva bila pač vama pred sovražnikom, ne pa pred vremenskimi nezgodami. Zašla sva v snežni vihar. Z vsakim korakom sem se udiral do prsi in sem potreboval celo minuto, preden sem se izkopal. Pri prihodnjem koraku zopet ista stvar. Vsako četrt ure sva morala počivati, ker nisva mogla več naprej. Najbolj nevarno pa je, da me je zelo mučil spanec. Silne volje je bilo treba, da sem zopet vstal in hodil dalje. Zraven pa še ona grozna godba topov in strojnih pušek. Tedaj sem — mislil sem Že, da obnemo-rem — mi je povedal moj tovariš, da je aktiven častnik, učitelj na dunajski kadetnici, da je študiral na dunajski univerzi geologijo, in tako sva se v snežnem viharju in ob grmenju topov, boreča se na življenje in smrt s silnimi težavami, začela meniti o — alkaloidih. Končno sva, po dva-najsturni hoji, ob 4. uri zjutraj prispela v vas, kjer sem našel svojega konja, ga za-jahal in prišel ponovno v boi, ne da bi bil imel priložnost, da bi kaj jedel, ali nekoliko zaspal. Nato sledeči boji so bili najbolj krvavi, kar sem se jih udeležil. O tem drugič. Rečem le še toliko, da se Čudim svoji dobri konstituciji in neporušnemu zdravju. Ves dogodek — javili so že, da. sem mrtev — rni ni povzročil niti na-* hoda. DomaČe vesti. Voftnopreskrbljevalni damski odbor. Njegova Jasnost namestnik princ Hohenlolie je naslovil na nabirainico darov v naturali-jah vojnopreskrbljevalnega urada v Trstu naslednji dopis: C. in kr. vojaško poveljni-štvo Gradec I. mi je naznanilo, da je bilo oddanih, kakor je sporočil transportni poveljnik ritmojster I euter pl. Lotzen, največ božičnih darov četam na bojišču v času od 21. decembra 1914 do 3. januarja 1915. Posebno je bilo mogoče, vse posamezne zavoje posameznim četam in zavo-doifi oddati najkasneje tekom obeh božičnih praznikov. Pa tudi večji del darovanih volnenih reči in jestvin kakor tudi druga darila in materijal za kajenje, izvzemši štiri vagone, ki so bili spravljeni za nadomestne formacije III. armadnega zbora v neko shrambo v k ornem območju, je razdeljen pri četah ali pa spravljen v etapnem prostoru za poznejša potrebna nadomestila. Oddaja 11.540 vojnopoštnih zavojnih po-šiljatev glavnemu vojnemu poštnemu tiradu na etapnem prostoru jamči za hitrejšo in brzo dostavitev take privatne pošte pripadnikom III. zbora. S to objavo je izreklo imenovano vojaško poveljništvo svojo zahvalo vsem oblastim, nabiralnim organizacijam in vsem onim tisočerim dobrotnikom, ki so postavili v službo plemenite stvari svojo pridnost, delavnost, požrtvovalnost in pripravljenost za pomoč, da bi poskrbeli našim hrabrim četam nekaj božičnega veselja. O tem obveščam nabirainico darov ter izrekam isti za nesebično in uspešno sodelovanje pri tej akciji toplo zahvalo in priznanje. Tržaškim tobakarnarjem, oziroma njih predsedniku odgovarjam, da njegove tozadevne trditve ne odgovarjajo resnici. Užigalice se danes dobivajo po K 1.60 zaboj in je 20odstotni dobiček za te čase dovolj visok. Papirčki so, in to samo nekatere vrste, podražili za 40 vinarjev pri 100 zavojčkih in ne 50, kakor trdi gosp. predsednik tobakarnarjev. Moje skromno mnenje je, da ostaja prodajalcem še vedno 75 odstotkov pri papirčkih, in to na} bi bilo vsaj v teh, za vse prebivalstvo resnih časih — zadostovalo! Glede otežkočenia prodajanja, ako bi podražili posamezne predmete za 1 vinar, se je g. predsednik urezal! Ako ne dela povišek vinarja pri užigalicah težkoč — jih ne bi delal tudi pri drugih predmetih! Priznam težki položaj, a ne občutijo ga samo tobakamar-ji! Cene naj pač ostanejo, kakor so bile dosedaj in da se užigalice ne podraže še več, naj centralna vlada trdo prime milijonarje okoli »Laenderbanke«, katera ima produkcijo užigalic v rokah. Nastopi naj z vso strogostjo proti vsem, ki se hočejo okoristiti v sedanjih težkih časih. Najprej pa naj se stopi na prste vsem onim, ki si po raznih tovarnah, mlinih i. t. d. delajo v sedanjem času milijone! To kar sem tu napisal v odgovor gosp. predsedniku tobakarnarjev, odgovarja resnici. Ako pa ta gospod meni, da ni tako, pridem lahko na dan s še natančnejšimi dokazi. K. F. Pogreša se. Josip Komar, nadomestni rezervist 87. peSpolka, 12. stotnije III. bataljona, ki je pisal zadnjič 24. avgusta iz Krakovega. Kdor ve kaj o njem, naj blagovoli sporočiti to njegovi ženi Mariji Komar jevi, posestnici v Žirjah hšt. 2, pošta Sežana. Tržaška Kmetijska družba ima jutri v torek ob 4 popoldne v svojih prosto*ii od-borovo sejo. Iz bolnišnice društva „Eintracht" so bili 23. t m. odpuščerl: Markovič Samuel, 85. pešpolka, ^ s ot.; HOn g Anton, 52. pešp., 2 st« t.; Kosa Josip, 29. pešp. 1 tot.; premeščeni k svojemu kadru. Ćergolj Leon, 8. lovsk. b., 2 stot.; Kovaljek Ivan, 80. p^šp., 14 stot.; Tassini Viktor, 7 pešp., 5 stot; k superabitraciji. — Prerrešćeni v Austro-Amerikano: Suman Josip, 97. pe3p. 3 stot.; Kmet Peter, 20. lovsk. b., 2 stot.; Hofmann Franc, 18. pešp., 8 stot.; Bresto-vacky Sandor, 6. Hnnved, 1; Kojčs Štefan. 30. Honved, 5; F;chinetti Ivan, 97. pešp., 3 stot.; Weissbart Mihael, 6. dom. p., 5 st. Kocijančič Ivan, 5. dom. p., 5 st.; Zamattio Oklavdij, 7. top p., 3 st.; Gabrijelčič Ant., 8. lov. b., 2 st.; Wolker Bogoljub, 7. pešp., 11 st. Sprejeti dne 23. t m.: Kimmel Jakob, 3. črnovojn. b., 1 st., zlomljen palec; Pe-tronio Peter, 97. smuč. oddelek, ranjen. Cela tatinska tolpa aretirana. Dne 14. t. m. Je bilo nekemu posestniku pri Sv. Mariji Mnudaleni spodnji ukradenih nekoliko kokoši. Dotičnik je tatvino prijavil na po leijskem komisarijatu pri Sv. Jakobu, kjer je obenem povedal, da sumi neko d. k ino, ki je prišla dan pred tatvino v njegovo hišo prosit vode. Opisal je deklino tako natančno, da so jo funkcljonarjl policije kmalu našti in jo aretirali. Ko je bila pred policijskim komisarjem, Je 24letna brezposelna služkinja Matija K., izpovedala, da je že pred dvema letoma po nesreči zašla v slabo družbo In da se je od tedaj udeležila mnogih tatvin, katerih Je nekaj tudi navedla. Tako da so one, 261etni Alojzij Ussai in še neki drugi mladenič, kateremu ne ve imena, dne 11. decerrbra 1. 1913. vlomili v stanovanje g. Jurja Karamana v ulici della Scor-zeria Št. 4 in tam ukradli razne predmete v skapni vrednosti kakih 150 K. Na isti način so ona in brata Alojzij in Rudolf Ussai dne 13. aprila I. I. na stanovanju Rafaela Levi ukradli 800 kron v denarju in raznih. dragocenostih. Far dni zatem so vratarief hiše št. 7 v uh'cr Giulia — v kateri stanuje Rafael Levi; — ukradli mnogo komadov obleke in perila. Dne 24. avgusta I. I. so vlomili v * stanovanje Josipa Stradarja v ulici Pindemonte Št. 4 in tam ukradli za preko 400 K raznih dragocenosti in druzlh predmetov. Pet dni zatem so iz stanovanja gospe Josiplne Zaletelj v ulici Stadion št. 15 ukradli za kakih 350 kron vrednosti. Dne 3. septembra I. I. so vlomili — to pot je bil i njimi tudi neki Ivan Gorza — v stanovanje Telesfora Bechtingerja v ulici Giulia Št. 23 in so od tam odnesli železno varnostno škatljo, katero so potem odprli na stanovanju Frana Brundule, vr tarja v ulici Sv. Mavricija št. 9. V Škatlji so našli preko 350 kron denarja in mnogo dragocenosti. Marija K. je na ta način povedala komisarju še o mnogih drugih manjših tatvinah, katerih se je udeležila. Kradli so kokoši, zelenjavo in cele vrče mleka z vo-'.ov mlekaric. Ukradene dragocenosti so zastavljali v zastavljalnici In ravno tako tudi perilo in obleko v zastavne listke so potem prodajali: izkupiček so m pa delilt v mlekarni Lucije Sušan v u ici Media, kateri so tudi nosili ukrad no mleko. — Na podlagi re izpovedbe Marije K. je policija poleg nje aretirala Rudolfa in Alojzija Semolica, Avguština Verginella, Antona Kocjančiča, Hum-berta Bruna in Lucijo Sušanovo. Osumljen tatvine. Predvčerajšnjim je bil aretiran 191etni Tomaž Catulani, ki ic doma nekje iz Italije in stanuje tu v ulici sv. Mavricija štev. 9. Aretiran je bil pa zato, ker je na sumu, da se je udeležil tatvine z vlomom, ki je bila izvršena dne 13. t. m. na škodo tvrdke z avtomobili Rudolf Roti. Kakor smo tedaj poročali, so rečeno noč tatovi iz prostorov te tvrdke u-kradli 22 kron drobiža — ker niso dobili več nego toliko. »Sumljiv slučaj smrti« Pod tem naslovom smo pred par dnevi poročali o smrti 181etnega Petra Brustolinija, katero smrt je zdravnik z zdravniške postaje smatral za sumljivo. Obdukcija pokojnikovega trupla je pa dokazala, da je bila smrt popolnoma naravna in da je nastopila vsled neke hibe na pljučih. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzo«na češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. »MALI OtiLASi □□ □a □□ se računajo po 4 stot. besodu-1 f—vf—j Mastno ti - k ali e b^ttede se raču i L_JLJ najo enkrat več. — Naj manjfc. « pSp. : pristojbina zn*Aa 4 Ht*itink. • I I II I Mebllrana soba se odda takoj gospodični ali priletni ženi. — Ul'ca Alfi rt 7, vrata 5, prvo naa^tropje. 4016 HeMovano soba v ulic« Commerciale 6tv zručna, se odda takoj v naje II gospodu ali gospici 11, III. nadst. 4 priporočljiv proti kužnim boleznim. dub pri Gabri elu r ržen, Zapuže, pošta Begunje pri Lescah f\ranj*ko. Za pristn< st se jamči. Cene zmerne, 25(i9 Dfl7lfrf10 meblirane ali pr e. Ulica Commerciale 9 pr tliČje. 100 Dr. PcCNJK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERINA JTEU. 1, Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne ln vodne (spolne) bofp——i in 7—7bzt JLL'JMTIM POMPE!" i TRST, trg Carlo Goldoni " n^hajajoća „KlMma GOlftlH" I i se trplo priporoča slovenskemu občinstvu za obJIe Hen obisk. Fran Marinšek. HENRIK PREU Trs«, ulica S. Lazzaro 2C. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsak** IIIIHHHMBII lil h JOSIP STRUCKEL I" Trst, vogal uI.-Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, ■g in žen-ke, zn'ir, batist in perljiva svila Iza jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti, velik iibor izgotovljenega perila in na metre, spodr je srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, za- Ivese, trllž po izjemno nizkih cenah. mnmmnmmmmn n