8554 A 60100200 PP OSREDNJA KNJIŽNICA P . P . 12 f> 66001 KOPER ■ ITI Cena 200 lir vrlSKl DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 178 (10.090) TRST, sobota. 29. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,'kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAČETEK ZASEDANJA DEMOKRŠČANSKEGA VSEDRŽAVNEGA SVETA PICCOLI IZVOLJEN ZA NOVEGA PREDSEDNIKA KO DANES ZACCAGNINIJEVO POLITIČNO POROČILO «Trojka» na čelu stranke - Desnica pripravlja teren za novo večino brez komunistov - Spominska svečanost za Aldom Morom RIM — Z zborno molitvijo očenaša so člani demokrščanskega vse-svcta zaključili spominsko svečanost za Aldom Morom. za kakih 20 minut, nakar se je približno Državnega "^sedanje so nato prekinili „„ ..... članov demokrščanskega «miniparlamcn(a» vrnilo v veliko dvora-0° Palače Sturzo, da bi izvolili novega strankinega predsednika. Taj-® glasovanje, pred začetkom katerega je Zaecagnini javno pozval Pnsotne, naj volijo za Piceolija, ni pripravilo presenečenj. Samo 25 emokristjanov, okrog 15 odstotkov članov zbora, je odreklo svoj glas '“Sedanjemu predsedniku poslanske skupine, ki je bil izvoljen s 133 glasovi. Tudi novoizvoljeni predsednik se------------------ 'e "ato poklonil spominu Alda Mo-'• “kateremu ni mogoče naslediti«. . uradnem spominskem govoru pa 1® Zaecagnini začrtal podobo tragič-0 preminulega demokrščanskega oditelja, ki ga je postavil ob naj-'dnejši osebnosti stranke, De Ga-JJPrlja in don Sturza. Moro je bil ~T P® besedah Zaccagnbiija — zgled ®niokristjana, ki je znal venomer !*'•> sintezo m..’ ■ : trebami držav-? 'n vernika. Mori je bil tudi . ki je znal voditi stranko na J**Pvni poti po 20. juniju, ki je i-, ,e' Posluh za težnje po prenovitvi, 'lili je znal usmeriti po tiru parlamentarne demokracije, vezane na Zahod. Prav zato pa je bil Moro umorjen, KD pa si ne ho dala miru — je dejal Zaecagnini — dokler ne bo razkrinkana prava narava rdečih brigad in njihovih manda-torjev. Morov nauk nas mora tudi opomniti — je zaključil tajnik KD — da ostanemo enotni in da sprožimo pravo moralno revolucijo v i-talijanskem vodilnem razredu. Kmalu nato — po kratkili posvetovanjih — je bil izvoljen Morov naslednik. S Piccolijevo izvolitvijo najdemo na čelu stranke nekakšno ^trojko«: zbližan je med Andreottijem in Zaecagnini jem, ki sta bila med zadnjim demokrščanskim kon- '"Hiiiiium,mirni j||lll|||lll||l|l,,||j|,,|,11,1,1111111,1),,immuimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Spet odložen ukrep o sanaciji podjetij Poe pa je vlada odobrila ukrep o bolj učinkovitem boju proti davčnim utajam ■ V torek nova vladna seja Zasedanje vsedržavnega sveta se bo nadaljevalo danes zjutraj z Zac-cagninijevim političnim poročilom, popoldne pa bo na vrsti razprava. Konec je predviden za nedeljo. MINO FUCC1LLO gresom na nasprotnih bregovih, je poteklo pod pokroviteljstvom samega Mora. Sedaj pa se je dvojici priključil še Piccoli, tako pa se je dokončno razblinila fronta, ki je na kongresu podpirala Forlanijevo kandidaturo kot alternativo Zacca-gniniju. Demokrščanski vrh sc je torej okrepil, po drugi strani pa je Pic-colijeva premestitev sprožila boj med demokrščanskimi strujami za mesto predsednika poslanske skupine KD. Možni kandidati so Cos-siga, Donat Cattin, Ferlani in De' Mita. Prav gotovo ni naključje, če 1 ponedeljek pa bodo na vrsti odgo- i je Zaecagnini med spominsko sve- j vari poročevalcev in ministra za ' danostjo pozval struje k enotnosti, j pravosodje Bonifacia. KD se pripravlja na kongres, na j Na včerajšnji seji sta radikalca katerem bo moralo priti do izraza 1 Medini in Faccio spet kritizirala u-vsaj nadomestilo za politično in; k rep o amnestiji ter napovedala, da ideološko vodstvo, ki ga ie doslej j se bo radikalna skupina borila za zagotavljal Aldo Moro, najbolj dalj-1 vsak posamezni popravek, da bi novidni demokrščanski voditelj. To j skušala izboljšati besedilo zakona. V zbornici zaključena razprava o amnestiji RIM — V poslanski zbornici se je včeraj zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku o amnestiji, v S svoje strani je komunist Ricci de-ja., da so komunisti že pred časom izrazili svojo pripravljenost, da glasujejo za amnestijo. Letošnja Kamenica Egiptovski predstavnik Butros Gali pod simbolom beograjske konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav (telefoto ANSA) Srečanje med sosednimi narod': na Kamenici, ki bo letos 29. in 20. julija, poteka letos v znamenju številnih vzpodbudnih dejavnosti slovenskih ljudi v Videmski pokrajini. Rane, ki jih je povzročil potres, so obenem sprožile tudi proces iskanja in odkrivanja humanih in kulturnih vrednot v Furlaniji; prav tako so tudi Slovenci v Kanalski dolini, v Reziji, v Terski in Kar-najski dolini, pod Ivancem m v Nadiških dolinah vse bolj jasno izrazili svojo zavest in svoje zahteve po zaščiti človečanskih pravic, po zaščiti in spoštovanju svo je skupnosti in njenih naravnih, kulturnih in jezikovnih značilnosti. Danes Slovenci v Videmski pokrajini čutijo, da morajo osvoboditi in rešiti pred bi ezizhodnim uničenjem tiste vrednote, ki se v njihovem življenju' najbolj iskreno in pristno izražajo, t sic vrednote, ki so izraz pravice in svobode, ki so pogoj za polno razvijanje človeka in njegove osebnosti, ki pomenijo obsodbo vrzeli, pomanjkljivosti, diskriminacij, neskladij v o-Moštvenih institucijah, tistih vrednot, ki zahtevajo, da se beneški Slovenci obravnavajo ko* skupnost, ki je vredna spoštovanja in upo- BEOGRAJSKA KONFERENCA SE JE PREVESILA V DRUGO POLOVICO M V RlM — Niti na včerajšnji seji 1,1 ministrski svet sprožil pričakovanega ukrepa o saniranju velikih Ujetij v krizi. Proučitev ukrepa f bila sicer na dnevnem redu, o ,je imel daljše poročtlp minister Za industrijo Donat Cattin, dokonč-110 odobritev ukrepa pa so odložili !'a prihodnjo vladno sej-., ki bo v prihodnjega tedna. V vladnih 7°gih sicer zatrjujejo, da ni prišlo odložitve zaradi sporov med mi-Ish'orn Donat Cattinom in izvedenci strank vladne večine, kakršnih je v fazi sporazumevanja nič ko-, k°. pač pa da še niso rešili nedrih delikatnih vprašanj v zvezj,1 l. funkcijami posebnega komisarja, 1 naj bi ga imenovali — z najšir- Predsednik Pertini objavil podatke 0 svojem premoženju RIM — Predsednik Italijanke republike Sandro Pertini je Pretrgal dosedanjo prakso ita-bjanskih predsednikov in obja-VR ob nastopu svojega sedemurnega mandata seznam premoženja in dohodkov. Kot u-Pokojen časnikar prejema čas-JUkarsKo pokojnino poleg apana-2e Predsednika republike, žena gejema prav tako časnikarko pokojnino poleg plače psi-Tologinje na polikliniki «Ge-molliv. Zakonca imata stanove v Ut. C. Colombo 179, p1 je last ie. Predsednik 1 ertini pa je pred mnogimi Jet*. ko je bila razlika med •''aiieoskim frankom in liro le rVa. tri točke, kupil za pet milijonov lir v Nici malo prit-mn° stanovanjce. To je v sko-pm besedah vse imetje prednika republike. Nakup stanovanjca v Nici je ml po Pertini jev ih bescdaii po-r«čilo za trpljenje, ki mu ga “e odmerila usoda. Prav v Ni-.? je moral zbežati pred fa-^mom, tu je kot zidarski pomočnik služil grenki kruh izgnanstva. In le to je razlog. ? ri |e v francoskem obmor-■Kem mestu kupil stanovanje, a kdaj pa kdaj gre na do-IUst in z nekdanjimi prijatelji izgnanstvu obuja spomine na meteklost. Vse to je predsed-'l! republike prijavil davčnemu uradu v Savoni. Nedvomno predstavlja Pgrti-in eTa Pobuda novost v italijanskem političnem življenju, ki tein obdobju naraščajočega 1 „, uimnja v predstavniška te-sa vliva novega upanja načrtnemu državljanu. ,Jrav tako neobičajen bo pred-. dniški dopust, saj Pertini no-■ spremeniti ustaljenih navad o ,Se bo |« novno podal v kraj Iva rti Val Gardena. Spre-®ml bo le dopustniško sobo, . .1 bi njegova prisotnost v o-. ua.inem hotelu povzročila go m kopico nevšečnosti zaradi ^urnosti in bo raje bival v »sobnem stanovanju za go-„e v karabinjerski vojašnici utra za alpsko urjenje. (voc) širni pooblastili — za nadzorovano upravljanje podjetij v najhujših težavah. Pač pa je vlada odobrila ukrep, ki omogoča hitrejši postopek za preganjanje davčnih utaj, ker predvideva možnost začetka postopka pred dokončno ugotovitvijo obsiav-čilne osnove prizadetega s strani davčnih uradov. Ukrep predvideva tudi namestitev 300 novih sodnikov ter posebne prispevke občinam-, da pripravijo primerne prostore za delovanje novih sodnikov. Na začetku včerajšnje seje, na kateri so odobrila tudi obračun državne uprave za lansko finančno leto, je zunanji minister Forlani poročal o nedavnih mednarodnih srečanjih v Bremnu in Bonnu in o poteku ministrske konference neuvrščenih v Beogradu (trn) BRIONI — Predsednik republike Tito je včeraj na Brionih sprejel guvernerja Združenih držav Amerike Averella Harrimana, ki se te dni mudi na oddihu v Jugoslaviji. Sprejemi sta se udeležil" tudi šef kabineta predsednika republike Be-rislav Badurinn in ameriški veleposlanik v Beogradu Eagleburger. PREVLADUJOČI TON ENOTNOSTI NEUVRŠČENIH PROTI POSKUSOM BLOKOVSKEGA VMEŠAVANJA Vsi govorniki poudarjajo vodilno vlogo Jugoslavije in njenega predsednika v gibanju - Opozorilo na rastoči vpliv bivših kolonialnih sil v Afriki, obsojanje izraelske agresije - Izstopajoči nastop kubanskega predstavnika da Moro ni pustil za sabo nobenih receptov: prav gotovo .je imel svoje ideje o tem, v kakšno smer vodi politično dogajanje v Italiji, kaj se «Ilujnostne vlade«6 toda* tega^ni^nE ................................................................m.........................................................................n«... komur razkril. Zato bo moral na to vprašanje odgovoriti kongres. V stranki je že zaznati dve teoriji, ki se obe sklicujeta na Mora: prva trdi, da je Moro tolmačil sedanjo politično fazo le kot prehodno, kot nekakšno premirje, v katerem bi izbruhnila kriza levice in bi s tem bila dana osnova za nov demokrščanski vzpon. Po drugi teoriji pa ni Moro kovat takih načrtov, ampak je le deloval za spremembo italijanske družbe in sistema oblasti v bolj demokratičnem smislu. Za teorijo «začasnega premirja« se ogreva predvsem strankina desnica, za katero pa je tudi to premirje za KD škodljivo, kot dokazujeta na primer zakona o pravičnih stanarinah in o kmetijskih pogodbah. V dokumentu,.; ki so ga predložili na vsedržavnem s,?efcu in ga podpisali med drugimi Scalia, Mazzotta in Segni. trdijo, da je sedaj najbolj ugoden trenutek, da bi spet potisnili komuniste v opozicijo, izkoriščajoč njihovo «krizo» in «pozitivne znake«, ki prihajajo iz vrst PSI in manjših laičnih strank. Desnica se odkrito ogreva za iskanje novih formul, katerih glavna značilnost bi morala biti prav ta, da ne zajema komunistov. Pri tem pa gre zabeležiti, da je določeno razumevanje za take pozicije prvič pokazal tudi eden od najvidnejših predstavnikov sedanje vodilne garniture KD, namestnik tajnika Galloni. Tudi po njegovem mnenju je sedanja faza le premirje: ta faza bo verjetno še trajala, zato je treba braniti sedanja politična ravnovesja, toda istočasno si je treba zastaviti vprašanja, katero pot ubrati po izteku premirja. Sicer pa se Galloni v nečem ne strinja z desnico in z nezadovoljneži: v resnici — pravi — je to premirje doslej koristilo največ prav krščanski demokraciji. BEOGRAD — Ministrska konferenca neuvrščenih držav jc včeraj nadaljevala delo na plenarni seji v dveh odborih, političnem in gospodarskem. Plenarni seji predseduje zvezni sekretur za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec. Z delom Je začela redakcijska skupina političnega odbora, ki naj bi uskladila končno besedilo osnutka uvodnega dela deklaracije konference. Predvidena je tudi plenarna seja političnega odbora, na kateri bodo preučili nekatera preostala vprašanja, zajeta v drugem delu političnega dela osnutka deklaracije. Delo Je nadaljevala tudi redakcijska skupina, ki v okviru gospodarskega odbora konference dela na usklajevanju besedila dokumentov o gospodarski problematiki. Uskladiti morajo stališča do problemov energije, zlasti do uporabe jedrske energije, ki je monopol najbolj razvitih Industrijskih držav, sprejeti pa morajo tudi nekatere sklepe o smernicah za izdelavo nove mednarodne strategije razvoja. — JOŽE MUSA (Komentar našega sodelavca) BEOGRAD — Delo konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Beogradu se je prevesilo v drugo polovico že včerajšnji dan, toda splošna razprava še vedno ne kaže, da bi utegnila biti kmalu izčrpana, četudi se je do sinoči zvrstilo že nad 50 govornikov. Hkrati sta obe komisiji, za izdelavo politične in gospodarske resolucije, tako rekoč noč in dan na delu, da bi pravočasno, na temelju splošne razprave in načrta dokumentov, ki jih je pripravila jugoslovanska delegacija, izde- l|||IMIIHIM^^•^l*•IIIIIIIIII,^,lll^^ll^lllllllllll,IH,,^I^*l,lllll^l^^•^^IIIIIIIIIU,^^•^•****•••••,•,•••**********,*®****®**®****,*,l*’,,*,,***,®**®******®,*******®*®®**®®®®***,,®******®®®****®®***® PO ODSTAVITVI MARIA SOARESA Vladna kriza na Portugalskem zasedaj še brez vsakega izhoda Hipoteze za sestavo vlade tehnikov in vojakov - Možnost predčasnih volitev LIZBONA - Potem ko je v četrtek državni poglavar Eanes odstavil predsednika vlade in voditelja socialistične strani, e Maria Soaresa, ni še znano, kdo bo novi ministrski predsednik in katera koalicija ga bo podpirala. Predsednik Eanes pa je včeraj začel 'formalno razgovore s tajniki političnih strank in s predstavniki vojske za sestavo nove vlade, ki pa niso prived1’ do bistvenih rezultatov. E! čuke namreč vztrajajo na že zna:.'1! pozicijah, čeprav je možno, da pride v naslednjih dneh tudi do kompromisne rešitve. Kljub temu, da ni znana vsebina razgovora ir ' Eanesom in predstavniki vojske, ki so v bistvu tudi predstavniki sveta revolucije, pa tuji opazovalci menija, da so častniki zelo kritiči. a ocenili predsednikovo odločitev, da odslr-i Soaresa. Ni znano torej, kako misli Eanes rešiti vladno k izo, čeprav se je v večernih urah zvedelo, da namerava predsednik dati pobudo za sestavo začasne vlada tehnikov in vojakov, ki b: v bH-”i samo pripravila splošne v "e. Novi ministr-sk' predsednik naj h' bil bivši o-brambni ministt <• polkovnik Mario Firminio Miguel: uradni krogi pa te vesti niso potrdili. Obstaja še vedno tudi možnost za sestav i vlade demokratične enotnosti, kot tu di vladna formula zgolj na socialistični osnovi, ki pa sta težko u-resničljivi. Mi še tudi znano točno stališče sveta revolucije glede tega pekočega problema, saj so se nekateri visoki č -.tniki pred časom že izrazili za predčasne volitve, ki bi dale državi trdnejšo vlado. Vsekakor bodo prihodnji dnevi odločilni za sestavo nove vlade, čeprav so nekateri mnenja, da bo vladna kriza trajala dalj časa. Medtem pa so se v državi nekoliko polegle polemike v zvezi z včerajšnjo izjavo Mari? Soaresa, ki je bil mnenja, da odstavljeni ministrski predsednik nima vet' pravice, da ohrani svoje mesto, niti za o-pravljanje najnujnejših poslov. Portugalska ustava je namreč pri tem še precej dvoumna; po seji vodstva socialistične stranke in po razgovoru med Soaresom in Eanesom pa so vendar sklenili, da bo vlada socialistične stranke in CDS opravljala najnujnejše funkcije do sestave nov > vlade. S to odločitvijo ohranjajo svojo r.inistrsko funkcijo tudi trije predstavnik' «demokratskega socialnega centra«, ki so zahtevali odstop ministri z- kmetijstvo in v bistvu povzročili padec Soaresove vlade, (st) mno gospodarsko pomoč v okviru pogajanj za sklenitev sporazuma o sodelovanju. Pogovori so bili odkriti, vendar sta Se delegaciji razšli, ne da bi poravnali dosedanja nesoglasja. EGS predlaga sodelovanje na področju dela ter izmenjave informacij in izkustev, SEV pa se zavzema za širši trgovinski sporazum. Novo snidenje med predstav-ništvima bo oktobra. Pogajanja SEV-EGS BRUSELJ — Včeraj so se zaključili štiridnevni razgovori med odposlanstvima Evropske gospodarske skupnosti in Sveta za vzaje- Prcd državljansko vojno v Libanonu? BEJRUT — Po silovitili spopadil med desničarji in «zelenimi čeladami« ter sirskem obstreljevanju jugovzhodnih mestnih predelov je bilo včeraj v Bejrutu zatišje, ki so ga občasno motili samo ostrostrelci (ranili so pripadnika vsearabske mirovne sile). To gre deloma pripisali dejstvu, da je strateško naj-pomembnejše dele mesta zastražila policija. Vsekakor prevladuje mnenje, da gre za zatišje pred nevihto, to je pred Š3 hujšim izbruhem sovražnosti. ki naj bi bil uvod v novo državljansko vojno. Prvi zaskrbljujoči znak v tem smislu je okoliščina, da so \vashingtonske oblasti sklenile odpoklicati del osebja a-meriškega veleposlaništva . lali sklepne dokumente konference. Četudi je ta hip še prezgodaj izrekati končno sodbo o poteku konference in o njenem pomenu, pa so vendarle očitne nekatere njene bistvene značilnosti. Predvsem je očitno, da je ta do slej največji mednarodni zbor neuvrščenega gibanja — na njem sodeluje 114 delegacij polnopravnih članov neuvrščenega gibanja, opazovalcev in gostov — izrekel soglasno pozitivno oceno vloge Jugoslavije in še posebej njenega predsednika pri ustanavljanju in razvoju neuvrščenega gibanja, ki je postalo pomembna mednarodna sila. Jugoslavija je steber neuvrščenosti, je dejal eden izmed govornikov; vsi pa so označili predsednika Tita kot najvidnejšega predstavnika neuvrščenega gibanja. Dejstvo, da poteka konferenca v Beogradu, je dobilo nekako simboličen pomen. Prav v Beogradu — so poudarili mnogi govorniki — se je rodilo' neuvrščeno' gibanje na prvi konferenci voditeljev neuvrščenih držav pred 17 leti.. Takrat so bili postavljeni trdni temelji gibanja, ko je konferenca sprejela temeljna na čela, po katerih se neuvrščeni ravnajo v svojem delovanju v mednarodnem življenju. Sedanja konferenca ima izjemno pomembno nalogo vnovič potrditi in utrditi ta načela, se pravi neuvrščehi naj se na njej vrnejo k svojim pravim virom. To pa so predvsem samostojnost gibanja, njegova enotnost ciljev in akcije, njegov neblokovski značaj, njegova privrženost miru in miroljubnemu urejanju vseh spornih vprašanj. Sama stvarnost v neuvrščenem gibanju, ki se kaže v mnogih dogodkih na afriških tleh in v jugovzhodni Aziji priča o tem. da so nastali težki spori med nekaterimi neuvrščenimi državami, da so mnoge države prav zaradi teget izpostavljene hudemu vmešavanju v notranje zadeve, da so očitne težnje razbiti enotnost gibanja na temelju i-deoloških razlik in podobno. Prav beograjska konferenca pa poteka pod geslom: enotnost — temelj moči neuvrščenih držav. Vse razprave dozdaj so pokazale, da prevladuje med veliko večino neuvrščenih držav težnja ohraniti enotnost gibanja in doseči, da se sporna vprašanja rešujejo po mirni poti. Za tako pot so se izrekle ‘številne afriške, pa tudi druge države. Govorniki se niso izmikali nobenemu izmed obstoječih pekočih vprašanj. Pravzaprav je celotna dosedanja razprava obsegala vso obsežno problematiko sodobnega sveta. Razum Ijivo je, da so se zlasti zadrževali n,, položaju v Afriki. Omenjali so nevarnost rastočega vpliva bivših kolgppakiifi **l. kor kaže,cehi. na težnjo po obnovi kolonialistične nadvlade nad deli Afrike, Skoraj vsi govorniki po vrsti so obravnavali mnoga krizna področja, zlasti krizo na Bližnjem vzhodu, pri čemer je doživela enotna obsodbo izraelska agresiia na arabske države in nepopustljivost Izraela, da bi z umikom z arabskih ozemelj in s priznanjem pravic Palestincev do neodvisnosti omogočili dosegoi miru. v tem delu sveta. Povsem je razumljivo, da so se govorniki dosti zadrževali na vprašanjih mednarodnega gospodarskega položaja in na potrebi spremembe obstoječega mcdnarodiiega gospodarskega reda. Velja posebej omeniti, da je bila zelo navzoča potreba po čim večji naslonitvi na lastne sile. Izhod iz težavnega položaja ne pelje po bližnjici, zavedati se moramo vseh težav in biti pripravljeni na žrtve, je dejal eden izmed govornikov. Mnoge delegacije so povezovale vprašanje gospodarskega razvoja sveta z nujnostjo razorožitve, za kar se neuvrščene države zavze majg že od prve konference pred scmmhdjstimi leti, zadnja kofifč-renca v Colombu pa )e prišla s predlogom o sklicanju posebnega zaseaanja Združenih narodov o razorožitvi, kar je bilo tudi uresničeno, četudi ni bilo takih uspehov, kot so jih želeli in pričakovali neuvrščeni. Četudi je rdeča nit vseh razprav vidna v težnji po obnovi in utrditvi enotnosti neuvrščenega gib-nja, po njegovi čim večji samostojnosti in v popolnem nebiokovskem značaju celotnega gibanja in četudi je bila že od začetka vidna težnja, da obstoječe spore neuvrščene države rešujejo oj mirni poti, pa je včeraj nastopilo nekaj govornikov, ki so s svojimi ocenami in stališči bolj ali manj vidno štrleli' iz splošne smeri prVe/ca konference. Taro je kubanski delegat vso ostrino namenil samo proti eni blokovski sili in je zagovarjal upravičenost in pravilnost kubanskega poseaa na afriški celini DRAGO KOŠMRLJ števanja, ne pa kot skupnost manjvrednih ljudi, ki jih je treba odre šiti in vzgajali t> duhu že zdavnaj preživelega gluhega nacionalizma. Gospodarsko in družbeno nerazvitost je pri nas spremljalo nepriznavanje obstoja slovenske skupnosti v Furlaniji, vse to pa prav gotovo ni ugodno vplivalo na razvoj demokratičnih odnosov, na odkrivanje lastne identitete, iia razvoj resničnega humanizma, na ovrednotenje človeka in na spoštovanje njegovih nedotakl r-^i pravic. Tako stanje ni moglo omogočiti Slovencem v Videmski pokrajini narodnostne rasti, ni jim moglo dali možnosti, da bi postali subjekt in protagonist svoje lastne usode, da bi vplivali na napredek svoje zemlje in da bi torej kot Slovenci prispevali k resničnemu napredku celotne Furlanije in celotne drža: e. Zaradi tega slovenskemu jeziku ni bila dana možnost, da se uveljavi v šolah, v toponomastiki, v odnosih med državljani ter v upravnem življenju, kar bi seveda omogočilo razširitev kulturnega in družbenega obzorja ljudstvu, katerega obstoj so doslej zanikali. Ne izvaja se 6. člen republiške ustave,, ki nalaga republiki nalogo, da s posebnimi normami čiti jezikovne manjšine; slovenska skupnost v Furlaniji, ki si želi spoštovanja in ne napadov na lastno eksistenco, je še naprej tarča posegov, ki' jo zadeva jo v njeno živo tkivo. Zaščititi, slovensko ljudsko kulturo v Furlaniji pomeni dati ljudem, ki jo sestavljajo, možnost izražanja in izobraževanja v materinem jeziku, pomeni poznati in podpirat: človeško in kulturno bogastvo Beneške Slovenije, ki ie bilo doslej namenoma prikrito ali celo zaničevano, pomeni tudi poiskati nove vezi z na rimi ljudmi, ki se nočejo odpovedat! svoji narodnostni in jezikovni identiteti. Načeti obstojnost jezika, ki je v navadi pri vsakdanjem občevanju, pomeni tudi razbiti zgoaovinsici in naravni profil naših ljudi, pomeni tudi uničiti bogato premoženje navad in dejavnosti, ki sv značilne za življenje naše skupnosti Ali morda hočejo, da postanemo ‘tujci na svoji lastni zemlji? (Nadaljevanje na zadnji strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiMiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiinniiiminiiuiiiiiiMiHiiMUiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiHiiiii KOMUNIKE TISKOVNEGA URADA PARTIJE Komunistična partija o vprašanjih Trsta KPI zahteva, naj parlament in vlada izdelata osnutek za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, za njen nemoten razvoj ter za gospodarski razvoj Trsta RIM — Tiskovni urad komunistične partije je sporočil, da je - bil prejšnje dni v Rimu posvet o vprašanjih Trsta, katerega so se udeležili elani direkcije in tajništva Ge-rardo Chiaromonte, Giancarlo Pa-jetta in Gi»nni Cervetti, član direkcije Armando Cossutta, Anselmo Gouthier, član tajništva. Sergio Se-gre, član centralnega komiteja in odgovoren za zunanjepolitična vprašanja, Antonino Cuffaro, član centralnega komiteja in deželni tajnik KPI za Furlanijo - Julijsko krajino ter tajnik tržaške federacije Gior-gio Rossetti. Iz poglobljene proučitve tržaških vprašanj, je rečeno v komunikeju ter iz analize izidov volitev 25. junija, je izšlo prepričanje, da si morajo, vse demokratične sile prizadevati za ponoven vzpon in za okrepitev vloge Trsta, za ovrednotenje demokratičnih ustanov, od občine do pokra ji,e in dežele. Tem ustanovam, pravijo komunisti, je treba dati e-notno vodstvo, ki bo lahko računa lo na zaupanje občanov in odprlo nove perspektive za gospodarski in demokratični razvoj mesta. Okrepitev prijateljskih odnosov in izmenjave med Jugoslavijo in Italijo ter podpisi osimskih sporazumov, vse to je prispevalo k vzpostavitvi vzdušja, ki ga nihče ne sme skaliti. Ti novi pogoji morajo omogočiti Trstu razvoj vseh njegovih mož- nosti ter zagotoviti rešitev vprašanj, ki so že dalj časa zanemarjena. Zato morata parlament in vlada izdelati poseben načrt za Trst, ki mora obsegati poleg gospodarskih programov tudi uveljavitev vseh u-stavnih načel za zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter za njen nemoten razvoj. Popolnoma je treba tudi uveljaviti statut avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije -Julijske krajine. Zato bo KPI v prihodnjih mesecih sprožila vrsto pobud, za katere, zaključuje komunike komunistične partije, obvezuje vse svoje organizacije in obe parlamentarni skupini. Kmalu pogajanja med Pekingom in Hanojem PEKING - V Hanoiu se bodo 8. avgusta začela pogajanja med Kitajsko in Vietnamom o kočljivem vprašanju kitajskih rezidentov, ki je privedlo odnose med obema državama na rob razbitja. Obe vladi sta si že izmenjali uradne dokumente, s katerimi sta potrdili- pripravljenost na pogajanja, ki bodo na ravni namestnikov zunanjih ministrov. Kamenica 78 DANES: 18.00 - Razstava domačega 20.00 24.00 obrtništva Beneški gcdci Prižiganje kresov JUTRI: 17.00 - Govor prof. Beppina Kri-zetiča. Piej in potem kulturni spered s sodelovanjem zborov in ansamblov iz Benečije, Furlanije, Koroške, iz Slovenije in italijanskega mandollnistič-nega ansambla iz Kopra. Na vse te poskuse odgovarjamo demokratično, kulturno in odgovorno z našim shodom na Kamenici, ki je izraz naše zavzetosti v o-brambi pravic naše skupnosti, v delu za premostitev zaostalosti in izrinjenosti, v naših prerodnih stremljenjih, ki naj zagotovijo Slovencem v Furlaniji riestojanstvo, ki jim pripada. Tako se bomo lahko tudi odprli širši človeški skupnosti Evrope, okrepili sodelovanje med sosednimi narodi in prispevali k splošnemu življenjskemu napredku. Osimski sporazum je ustvaril duhovne in dejanske osnove, da se razširi in razvije sodelovanje med ljudmi, ki živ jo ob meji, in nakazal, da bo mogoče zamujeno nadoknaditi le z gospodarsko in kulturno okrepitvijo teh krajev. Problemov naših dolin namreč prav gotovo ne bo mogoče rešili, če se bodo še vnaprej zanemarjale najšibkejše komponente in ljudje, ki živijo v goratih področjih. Treba je torej razviti vsestransko sodelovanje v dejavnostih sosednih ljudstev, in to na obeh straneh meje; treba je rjmppej odobriti zakonske osnutke' za globalno zaščito Slovencev v Italiji ter doseči, da bo komisija pri predsedstvu vlade čim prej pristopila k širokemu upoštevanju in popolnemu izvajanju ustavnega načela, po katerem morajo biti vsi Slovenci v deželi enakopravni in jih zato ni mogoče deliti na različne kategorije, Konferenca o etnično-jezikovnih skupinah, ki jo je sklicala videmska pokrajinska uprava, je nrav tako pomembno dejstvo, ki ne dovoljuje poti nazaj. Od tistega skupnega dialoga ie treba zdaj oreiti fc realizaciji d°jvmega normativa, ki bo ustrezal pričakovanjem. Samo listina o pravicah Slovencev v Videmski pokrajini in republiška ustava ustrezata potrebam prebivalstva in nujnosti okrepitve demokratične zavesti in humane rasti naših ljudi, ki živijo v bratskem sožitju in miroljubnem sodelovanju v okvirih italijanske republike. VILJEM ČERNO . (iz Novega Matajurja) NEPRIČAKOVAN IZID SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Cecovini izvoljen za novega župana tudi z glasovi radikalcev in fašistov V zadnjem trenutku je «Listki per Trieste» preklicala prejšnji sklep in predložila kandidaturo svojega predstavnika - Z 21 glasovi (KD in MSI) proti 19 zavrnjena resolucija o rabi slovenščine Manlio Cecovini, predstavnik nove heterogene antiosimske meščanske liste »Per Trieste*, ki si je na nedavnih volitvah pridobila relativno večino v občinskem svetu, je od sinoči novi tržaški župan. Izvoljen je bil v balotaži z glasovi svoje stranke ter misovcev, radikalcev in indipendentista, potem ko sta se dve predhodni glasovanji, za kateri je bila potrebna absolutna večina, zaključili brez izida. Že na prvi pogled je iz zaključkov glasovanja jasno dejstvo, da se je okrog Cecovinijevega imena ustvarila koalicija tistih sil, ki so že v volilni kampanji jasno pokazale, kam merijo: podreti tiste temelje boljšega sožitja, popuščanja napetosti in družbenogospodarskega razvoja, ki so bili po dolgih političnih bojih postavljeni s podpisom osimskih sporazumov. To so sile, ki imajo v salojskem preganjalcu Almiranteju. cirkuško nastrojenemu Pannelli in demagoških melonarjih svoje najzgovornejše predstavnike. Izid sinočnje seje občinskega sveta je v marsičem presenetljiv, kajti nihče si pred seji ni pričakoval, da se bo položaj, ki se je zdel po številnih predhodnih posvetovanjih med strankami definiran, v teku seje tako spremenil in privedel do zaključkov, kakršnim smo bili priča. V bistvu je bilo, kot napovedano, pričakovati odložitev volitev za župana (predlog je, kot znano, sprožila ravno lista »Per Trieste«, ki je med drugim tudi umaknila svojega kandidata za župansko mesto). Ta predlog, za katerega je kazalo, da ga podpira tudi večina drugih strank, pa je bil v teku seje zavrnjen in sprejeta je bila zahteva, ki so jo prvi izrekli komunisti ter nato odločno podprli zlasti radikalci in socialisti, da se gre na glasovanje, pri čemer je lista »Per Trieste* preklicala prvotni sklep ter ponovno napovedala kandidaturo svojega kandidata odv. Cecovinija. Cecovinijev mandat naj bi bil, kot je sam poudaril po izvolitvi in kot je v svoji glasovalni izjavi dejal Giuricin, raziskovalnega značaja. Moral bo skratka preveriti, kakšni so pogoji za sestavo odbora, ki naj bi upravljal naše mesto in reševal brezštevilne probleme. Ob tem je treba poudariti še drugo značilnost sinočnje seje, da iz javne razprave ki naj bi dopolnila vsa dosedanja posvetovanja med strankami, ni izšel noben nov element, ki bi konkretno pokazal na možnosti sestave trdnejše večine. Vse je po sinočnji seji še odprto s to razliko, da je bra s sinočnjim glasovanjem le naložena listi »Per Trieste* in Ceco-viniju osebno določena specifična odgovornost. Izvolitev novega župana je torej izhodišče, iz katerega se bo sedaj razvila nova faza soočanj in preverjanj med političnimi silami. Sinočnja seja občinskega sveta se je odvijala v dveh dejanjih. Pred dolgim »dodatnim preverjanjem* možnosti za sestavo večine, ki je nato privedlo do izvolitve župana, se je odločalo o zahtevi slovenskih svetovalcev Spetiča (KPI), Benede-tiča (PSI) in Lokarja (SSk; o rabi slovenskega jezika v občinskem svetu. Skupščina je najprej glasovala o resoluciji misovcev, naj bi se o resoluciji slo' enskih svetovalcev sploh ne glasovalo. Giacomelliju, ki je vztrajal pri znanem stališču, da je uvedba dvojezičnosti, za katero je pristojen parlament, žalitev za občinsko skupščino, je odgovoril Lokar (SSk), ki je v bistvu poudaril, da se tudi boj za narodnostno enakopravnost uokvirja v splošen boj za odprtejše odnose in za napredek v Evropi ter zavrnil ozke teze o nepristojnosti krajevnih uprav, da o-dločajo o teh vprašanjih. Proti resoluciji fašistov so glasovali komunisti, socialisti, radikalci, SSk in MIT. Li- sta Per Trieste, KD in PRI so se vzdržali, misovci pa so glasovali za. S tem je bila fašistična resolucija zavrnjena. V nadaljnjem glasovanju pa je bila z glasovi fašistov in krščanskih demokratov (skupno 21 glasov) zavrnjena tudi resolucija slovenskih svetovalcev, ki jo je pred glasovanjem še enkrat obrazložil komunist Spetič ter v svoji utemeljitvi navedel vse tiste elemente, ki kažejo na to, da se dvojezičnost kljub pomanjkanju vsedržavnih zakonov že izvaja marsikje na krajevni ravni. Posebej je podčrtal dejstvo, da predstavlja glasovanje o dvojezičnosti točno politično izbiro. Krščanski demokrat Richetti je glede tega ponovil tezo o nepristojnosti občinskega sveta, da o tem sklepa. Za resolucijo so glasovali poleg ko munistov, socialistov in SSk še radikalci in indipendentist, medtem ko so se svetovalci meščanske liste ter republikanci vzdržali. Kakšnih razjasnitev političnega položaja iz te razprave ni bilo mogoče razbrali. Komunisti so, kot rečeno, zahtevali, da se gre na glasovanje ter predložili kandidaturo Coste, o-benem pa obrazložili svoj program. Richetti se je obrnil predvsem na listo «Per Trieste* ter jo pozval, naj jasno obrazloži svoja stališča. Jasnega odgovora na ta vprašanja Bologna ni dal. Vztrajno je zatrjeval, da je treba preprečiti komisarsko upravo. Splošno razpravo so o-značevali še protiosimski izbruhi Al-miranteja in Pannelle. In končno v poznih urah še glasovanje. Pri prvem glasovanju je bilo 8 belih glasovnic (PSI, SSk, PRI, MSI), 18 glasov za Cecovinija (LPT in MIT), 17 glasov za stop-perja (KD), 12 za Costo (KPI) in tri za Gruber Bencovo (radikalci). Pri drugem glasovanju je bila le ta razlika, da sta socialista glasovala za Costo, pri balotaži med Ce-covinijem in Stopperjem pa je bil NATAŠA KALC in ACE MERMOLJA danes poročena. Na njuni novi življenjski poti jima želijo vso srečo, zadovolj stvo in veliko poezije, kolegi Primorskega dnevnika. izid naslednji: 25 glasov za Cecovinija (LPT, MSI, PR in MIT) 17 za Stopperja (KD), 12 glasovnic je bilo neveljavnih (KPI) in dve beli (SSk in PRI). Pogovor o zamejskih Slovencih na delovni akciji «Istra 78» Predstavniki Mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze so v četrtek obiskali udeležence mladinske delovne akcije «Istra 78» v Šmarjah pri Kopru. Gre za novo delovno akcijo, ki so jo priredili letos prvič, a ki je največja krajevna akcija v Sloveniji. Mladi, ki jih je bilo v prvi izmeni nad 200, v drugi pa okrog 150, gradijo višinski vodovod, ki bo oskrboval vasico Šmarje ter še nekatere druge bližnje kraje z vodo. Predstavniki MO SKGZ so se spoznali z delom in življenjem brigadirjev. Nato so se z njimi pogovorili o problematiki slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji, orisali so jim življenje in delovanje zamejskih Slovencev ter jih seznanili z vprašanji mladih. Pobuda spada v sodelovanje Mia dinskega odbora in občinske konference zveze socialistične mladine, ki si prizadevata ustvariti čimtes-nejše vezi med mladimi z obeh strani meje. Podobno srečanje so imeli člani odbora že z brigadirji delovne akcije v Brkinih, (sk.) NASTOP MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V MILJAH PA VLIHA SPOROČA VELIKO RESNICO DA SE BO BORIL ZA SVOJO PRA VICO Ljubljanski mnelniki so uprizorili glasbeno komedijo «Pavliha in Mira» v režiji Zvoneta Šedlbauerja - Predstava je bila v okviru revije mladinskih gledališč v Miljah «Boril se bom za svojo svobodo. Najprej se bom boril za svoj prekrasni nos, najlepši nos pod soncem. In ta moj prekrasni, prečudoviti nos je v hudi nevarnosti. Nekateri ljudje se bojujejo z zmaji. Nekateri z mlini na veter. Pavliha pa zdajle sporoča veliko resnico, da se bo bojeval za svojo pravico, za svojo svobodo. Vsake okove, vsake vrvi. ki bi v služnost vklenile ljudi, vsake okove Pavliha do poslednjega zdrobi. Tako pravi v prologu mladinske glasbene komedije «Pavliha in Mico* glavni junak Pavliha. In res, skozi vso predstavo, ki nam jo je posredovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane sinoči v Miljah, Pavliha dokazuje svojo neodvisnost. Celotna mladinska komedija nima neke vodilne niti, ki bi bila na odru na prvi pogled razvidna, sestavljena je iz različnih prizorov, nekakšna lepljenka je najrazličnejših situacij, ki zadevajo Pavliho v njegovem vsakdanjem življenju. Pavlihov antagonist OB ŠTEVILNI PRISOTNOSTI VINOGRADNIKOV IN GOSTOV Včeraj v Boljuncu uradna otvoritev Z pokrajinske razstave domačih vin Danes strokovna okrogla miza, nastop folklornih skupin in nagra. jevanje, v nedeljo slikarski ex tempore za otroke in zaključek Včeraj se je v Boljuncu začela 7. pokrajinska razstava domačih vin. Kljub relativno zgodnji uri, se je že ob 18.' j na uradni otvoritvi zbralo na trgu prav lepo število razstavljavcev, domačih vinogradnikov, strokovnjakov in predstavnikov javnih uprav, ustanov in organizacij, med katerimi so bili nabrežinski župan Albin Škerk in zgoniški Josip Guštin, pokrajinski odbornik Markovič, predsednik in tajnik Kmečke zveze Alfonz Guštin in Edi Bukavec, predstavnik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Jože Perkon, zastopnik tržaškega kmetijskega nadzor-ništva T 'aferro, ravnatelj opazovalnice za rastlinske bolezni dr. Millo, zastopnik Tržaške kreditne banke Mir-.n Kuret in predsednik tržaške posojilnice Terpin. Prireditev sta odprla dolinski žu- S SEJE DEŽELNEGA VODSTVA UPI ‘*l i ULM-V‘-Mn Ha Ulij | , .viilltAJtJ'- KD je kriva zavlačevanja pri sestavi deželne vlade Odločna zahteva po vladi demokratične enotnosti Včeraj se je sestalo deželno vodstvo KPI; na dnevnem redu je bila razprava o razgovorih za sestavo nove deželne vlade. Uvodno poročilo je podal strankih deželni podtajnik Silvano Tarondo. Ob zaključku sestanka so izdali tiskovno poročilo, v katerem KPI poudarja potrebo, da je treba nemudoma premostiti sedanji zastoj pogovorov, do katerega je prišlo zaradi arogance KD, ki je postavila nesprejemljive protikomunistične predsodke, ki so še toliko bolj nerazumljivi glede na izredno težka vprašanja, s katerimi se bo morala spoprijeti deželna uprava in ki terjajo vlado demokratične enotnosti. »Štirideset dni po volitvah so pogajanja praktično ustavljena,* piše v poročilu KPI, ki se nadaljuje: »KD hoče namreč po vsej sili, pa ******************************************** ZAČETEK FESTIVALA L’ UNITA IN DELA V Križu zanimiva okrogla miza o političnem stanju po volitvah Suadam Kapič (SKGZ), Bojan Brezigar (SSk) in Bo-ris Iskra (KPI) obrazložili stališča svojih organizacij Z okroglo mizo o pobtičnem stanju po zadnjih volitvah se je sinoči v Križu začel festival Dela in 1’Unita. Pri okrogli mizi so sodelovali le predstavniki KPI, SSk in SKGZ, medtem ko se ostale stranke niso odzvale vabilu gostiteljev, to je kriške sekcije KPI. Uvodoma je novoizvoljeni član rajonskega sveta za zahodni Kras Slavoljub Stoka, ki je vodil c-kro glo mizo, predstavil zastopnike vseh treh organizacij in na kratko orisal tematiko srečanja, ki je prav žara di nenavadnega izida volitev izred no zanimiva. Prvi je spregovoril predstavnik SKGZ Suadam Kapič, ki je obravnaval predvsem vprašanja, ki so privedla do take uveljavitve »Liste per Trieste*, o kateri je poudaril, da je brez vsakršne perspektive in da dejansko zastopa tisti del Trsta, ki je že od nekdaj najbolj reakcionarno usmerjen in je bil vedno oro tislovenski in protijugoslovanski, a se sedaj skriva za eesli zaščite o-kolja in gospodarskih dobrin. V imenu Slovenske skupnosti je nato pokrajinski svetovalec Bojan Brezigar poudaril, da jo, glede na izredno težaven noložaj SSk za čim širšo demokratično večino, seveda pa pod pogojem, da je ta večina osnovana na političnem sporazumu, ki nikakor ne more mimo bistvenih zahtev slovenske manjšine v Italiji, to pa še v večji meri zato, ker so pri zadnjih volitvah prav Slovenci predstavljali naj večjo stabilnost, saj so se v zelo majhnem številu izre kli za meščansko listo. Končno pa je za KPI deželni svetovalec Boris Iskra podčrtal, da je KPI tista vsedržavna demokratična stranka, ki je izgubila najmanj glasov, kar dokazuje, da njeni volivci niso nasedli demagoškim geslom »Liste per Trieste*. Dodal je še, da je KD premalo odprta do manjšinskih vprašanj in da je doslej gradila politično srečo prav na tisti nazadnjaški kulturi, ki se danes predstavlja pod geslom »Liste per Trieste*. Edina rešitev, je dejal Iskra, je združitev vseh demokra tičnih sil, brez predsodkov do komunistov, kajti edino tako bo mo goče nadalje razvijati vsestranske prijateljske odnose s sosednjo Jugoslavijo. Festival se nadaljuje danes s tekmovanjem v briškoli. ob 20. uri pa bo nastopil moški pevski zbor Vesna iz Križa. V večernih urah bo. kot že sinoči, prosta zabava s plesom. čeprav to vodi v slepo ulico, proti volji ne samo KPI in PSI ampak tudi drugih političnih demokratičnih sil, voditi pogajanja s predpostavko, ki izključuje KPI od vsake u-deležbe pri upravljanju*. Deželno vodstvo KPI nadalje pou darja svojo pripravljenost, da zač ne s pogajanji pod pogojem, da bodo ta potekaia na enakopravni ravni in brez kakršnekoli diskriminacije. »Čas je, da KD preneha z omahovanjem in z odlašanjem ter da se zaveda nove stvarnosti po volitvah, v kateri je KPI edina stranka, ki je pridobila na glasovih in na številu svetovalcev, ter začne z novo fazo pogajanj, v kateri naj prevladujejo interesi prebivalstva nad anahronističnimi igrami oblasti in blokov ter v kateri bi bilo mogoče doseči sporazum na točno določeni programski osnovi, za katero bi jamčila enotna vlada in ki bi bila kos ekonomski krizi, bi začela z obnovo potresnega področja in bi skrbela za izvajanje osimskega sporazuma*, je še rečeno v tiskovnem poročilu KPI, ki ob koncu poziva svoje člane in vse demokratične organizacije naj se razvije čim širše demokratično gibanje, da se vsili primerna rešitev enotne vlade za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. V Jugoslaviji podražili bencin Zvezni izvršni svet je v četrtek sprejel številne odločitve, med temi so nekatere, ki zanimajo tudi nas Tržačane. Dvignila se je cena bencina super na 7,30 din, liter navadnega pa sedaj stane 6,90 din, za 0,70 din na liter so dražja tudi dizelska goriva. V okviru te podražitve bodo morali avtomobilisti, ki imajo še bo ne po stari ceni, pri nabavi bencina, doplačati 0,30 din na liter. Krna lu bodo tiskali nove bone, ki bodo prav toliko dražji. pan Edvin Švab in pokrajinski odbornik za kmetijstvo, turizem in javna dela Lucijan Volk. V pozdravnem nagovoru je Švab izrazil zadovoljstvo dolinske r.prave nad ponovitvijo te koristne > obude ter je izrekel priznanje in zahvalj vsem, ki so prispevali k njeni uresničitvi. Odbornik Volk je poudaril, da je pokrajinska vinska razstava v dosedanjih sedmih izvedbah v glavnem dosegla 3 smotre, ki so si jih prireditelji zastavili: dala je zasluženo zadoščenje umnemu in pridnemu prizadevanju vinogradnikov in pripomogla k nadaljnjemu ovrednotenju domačih vin, ustvarila je trajne in trdne oblike sodelovanja med pokrajino in občinami na stvarnih pobudah, s strokovnimi okroglimi mizami je približala kmetijsko problematiko širši javnosti in jo postavila v pravilnejšo soodvisnost s splošno gospodarsko in družbeno stvarnostjo. Omenil je prve ukrepe pokrajinske uprave- m korist domačega kmetijstva, sc zahvali] dolinski občini in vsem, ki so sodelovali pri uresničevanju p>obude in izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju krajevnih uprav v prid kmetom. Danes se piokušnja 32 vzorcev vin začne že ob deseti uri, ob 16.30 bo v gledališču »Prešeren* okrogla miza o izkušnji lani uvedene službe ne-■ osredn,- strokovne px>moči vinogradnikom in o priznanju zaščitenega porekla domačih vin. Na boljun-Ekem trgu bosta ob 19.30 nastopili folklorni skupini »Stu ledi* iz Trsta In italijanske skupnosti v Istri, nakar bo nagrajevanje razstavljavcev. Nagrade so prispevale vse občinske u-prave, predsedstvo deželnega sveta in številne bančne ustanove, pokrajinska uprava pa bo poklonila vsem razstavljavcev spominsko kolajno. Po kratki slovesnosti se bodo mladi in manj mladi lahko zavrteli v plesu. Jutri je ob 9. uri zbor osnovnošolskih in srednješolskih otrok, ki želijo pokazati svoje sposobnosti v slikarskem ex tempore na temo «Delo človeka — kmeta ohranja naravo* v gledališču Prešeren, medtem ko si bodo starši in drugi obiskovalci tešili žejo ob kioskih. Popoldne bo nastopila godba iz Milj, prireditev pa se bo zaključila s plesom, za kar bo poskrbel ansambel Lojze Furlan. Danes pogreb Tiziane Weiss Danes se poročita NATAŠA KALC in ACE MERMOLJA Obilo sreče v življenju jima želi PD Slovan. Danes dopoldne bodo številni Tržačani, še zlasti pa alpinisti in vsi ljubitelji gora, spremili na zadnji poti tragično preminulo tržaško al-pinstko Tiziano Weiss. Sprevod se bo razvili iz barkovljanske cerkve, kjer bo ob 11.30 pogrebna svečanost, na domače pokopališče. je Mica, njegova lepotica, ki bi rada iz razposajenega, svobodnjaka napravila uslužnega družinskega moža, ki naj bi skrbel za otroke, denar in dolgove. Ker se Pavliha temu upre, ne pristane niti na prigovarjanje zdravnika, ki ga hoče ozdraviti s čudnimi zdravili, projesorja, ki ga hoče naučiti odgovornosti, in ker se ne briga za svoje sinove, ga Mica prijavi policiji. Vendar Pavlihi ne more nihče do živega, pretenta vse, tudi duhove in vraga, ki so prišli ponj. Ostane svoboden, ostane lastni, neizkrivljeni jaz. Tu naj bi bila glavna poanta, sporočilo predstave, ki pa ni niti tako zelo važno, saj je predstava namenjena otrokom, zakaj pa bi otroke zamorjevali s filozofijo. Tega načela se je držal tudi režiser komedije Zvone Šedlbauer, sledil je dediščini commedie delVarte in pustil igralcem popolno svobodo, da se razigrajo. Ti so sinoči prikazali res mojstrsko igro, jo dopolnjevali s petjem in mimiko, tako da je bila predstava razumljiva tudi italijansko govorečemu občinstvu. Vladimir Jurc je bil v vlogi Pavlihe enkraten, suvereno je obvladal prostor in gledalce, bil z njimi v dialogu in nenehnem stiku. Vendar bi težko govorili o boljših ali slabših kreacijah, saj daje mladinska igra veliko možnosti, da se igralec trazpišloli». Tako so odlično zaigrali tudi Olga Gradova, Polona Vetrihova, Niko Goršič, Pavle Rakovec, Marinka Sternova in Alja Tkačeva. Ob koncu moramo še ugotoviti, da ima 1. revija mladinskih gledališč, ki se odvija na Trgu Marconi v Miljah, med občinstvom veliko uspeha. Prireditelji so imeli pri izbiri gledaliških družin res srečno roko, čeprav o tem ni mogoče še izreči dokončnega mnenja, ker sta bili na sporedu do danes le dve predstavi. Prav gotovo pa bo zgorajšnjo misel potrdil tudi drevišnji nastop gledališča tTeatro deli'Angolo*, ki bo ob 21.30 uprizorilo mladinsko i-gro «Ovce in flippen. Veliko mladih na koncertu «Rockets» Približno 3.000 mladih, večinoma najstnikov, je sinoči prisostvovalo na tržaškem Gradu koncertu rock skupine «Rockets». Po njihovem odzivu sodeč, so bili nad nastopom francoskega ansambla nadvse navdušeni, saj so vsako pesem nagradili s ploskanjem, kričanjem in žvižganjem. Tak odziv je bil tudi pričako- K, - Mimi’ t : »• 4 - ‘"■»j/ Pokrajinski odbornik Volk z dolinskim županom Švabom ob včerajšnji otvoritvi razstave van, kajti «show» petih na golo o-striženih izvajalcev je bil do potankosti preštudiran. Ni manjkalo bučnega in togega ritma, ni manjkalo raznovrstnih zvočnih efektov, elektronsko popačenih glasov, vesoljskega vetra in meglic, fosforescentnih palic; ki so z odra letale med občinstvo, ni manjkalo niti sola bobnov, igre z ognjem, bliskovitega menjavanja luči. Manjkala je le dobra glasba: Vsekakor pa so mladi s svojo množično prisotnostjo pokazali, da si še želijo več takih in boljših koncertov, ki so za naše mesto prava redkost. VČERAJ V DIJAŠKEM DOMU Otroci centra odšli domov Včeraj popoldne se je s kratko slovesnostjo zaključilo delovanje prve izmene poletnega centra v Dijaškem domu, ki ga prireja tržaška občina, vodi pa ga 10 animatorjev. Prve izmene, ki je trajala dva tedna, se je udeležilo kakih 65 otrok, ki so v center prihajali vsako jutro, zvečer pa so spet šli domov, potem ko so se dodobra naigrali ter sprostili. Animatorji so se jim popolnoma posvetili, poleg iger v centru pa so otroci tudi šli na razne izlete, oglede in obiske. Današnje skromne slovesnosti, ki so jo pripravili otroci sami s svojimi »starejšimi brati*, so se udeležili tudi starši, na sporedu pa je bila poleg nastopa otrok tudi skromna zakuska. Druga izmena poletnega centra bo trajala od 7. do 25. avgusta. (dj) Gospodarska konzulla nasprotuje poviškom prevoznih stroškov Sindikalni spor med prevoznimi agencijami in avtoprevozniki kontejnerjev je bil predmet razprave na zadnji seji pomorske sekcije pokrajinske gospodarske konzulte, ki se je sestala na sedežu tržaške trgovinske zbornice pod predsedstvom glavnega ravnatelja Tržaškega Lloy-da Micheleja Lacalamite. Po proučitvi posledic, ki jih je povzročila ponedeljkova stavka prevoznikov, je bilo rečeno, da bi bilo treba posredovati, da bi med prevoznimi agencijami in avtoprevozniki prišlo do definicije takšnih tarifarnih pogojev, ki ne bi vplivali na globalne prevozne stroške. V sedanjem gospodar skem momentu, menijo predstavniki pomorske sekcije, je za tržaško luko absolutno potrebno ohraniti kompetitivne pogoje v prevoznih stroških. • Avtonomni deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov iz Trsta prireja v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost deželno razstavo grafike. Razstava bo septembra v Palači Costanzi. Na razstavo se lahko prijavijo vsi umetniki iz dežele, svoja dela pa lahko predložijo na oddelku za kulturne dejavnosti tržaške občine, Ul. del Teatro 5, 9., 10. in 11. avgusta od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter 12. avgusta od 10. do 13. ure. Uradi SKGZ bodo vse do 2. 9. 1978 poslovali od 8. do 14. ure. Gledališča BLIŽA SE POČITNIŠKI AVGUST Uslužbenci nekaterih tovarn in obratov bodo imeli tudi letos skupinske dopuste Na cestah vedno več avtomobilov, v mestu vedno več trgovin zaprtih zaradi dopustov Priprtemu bratu izročil 15 gramov hašiša Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj zjutraj aretirali 24-letnega Massima Trevisana. Tre-visan je pred dnevi, med razgovorom v zaporu, skrivaj izročil bratu Martinu zavojček cigaret, v kate rem je bilo 15 gramov hašiša. Kaz nilniški paznik je dejanje opazil, za plenil mamilo ter obvestil sodne organe. Zaporni nalog za aretacijo Massima Trevisana je podpisal na mestnik državnega pravdnika dr. Staffa. Poletje je čas dopustov. Po dolgih mesecih dela in žrtvovanj si ljudje v tem letnem času najraje privoščijo nekaj dni ali celo tednov brezskrbnega počitka. Nekateri se odločijo za dopustovanje ob morju in si že pred odhodom na počitnice umišl.jajo kako samotno olažo, kjer bi lahko sami, brez mrgoleče množice, čofotali po kristalno čisti vodi, vendar njihove želje se v večini primerov ne izpolnijo, drugim bolj prilegajo osvežujoči in tišji gorski kotički. Tako prvim kot drugim pa je glavna skrb, da za nekaj časa končno zapustijo mesto in vsakdanje življenje. Najbolj očitni dokaz, da se bliža počitniška sezona, je seveda večje število na cestah ter na obmejnih prehodih. Istočasno pa v mestu vedno več trgovcev odhaja na do puste, tako da ostanejo številne trgovine zaprte, kar povzroča vsako leto nemalo preglavic tržaškim gospodinjam. Kot vsako leto pa so tudi letos v številnih tržaških industrijskih obratih poskrbeli za skupinske do puste uslužbencev. Na ta način bodo odšli delavci teh tovarn vsi skupaj na dopust, obrate pa bodo za dva tedna zaprli. Le majhno šte- vilo uslužbencev — približno 5 odst. — bo normalno zaposlenih tudi v tem obdobju, sa.j bodo morali skrbeti za vzdrževalna dela v podjetjih. V ponedeljek bodo tako odšli na skupinske dopuste delavci tovam Iret, Velikih motorjev, in Italcan-tieri, na delo pa se bodo spet vrnili dan po velikem šmarnu. Uslužbenci obrata VM pa bodo imeli dopu ste od 7. do 20. avgusta. V nekaterih drugih tovarnah, kjer niso uvedli še skupinskih dopustov, bodo dali možnost delavcem, da bodo imeli 14. avgusta prosto, tako da' bodo lahko izkoristili štiri proste dneve za krajše počitnice. Delavci nekaterih industrijskih objektov, v katerih ne morejo prekiniti s pro izvodnjo, pa bodo morali, žal. na delo tudi v dneh tradicionalno po čitriškega avgusta. Resolucija sindikata FLO o novi delovni pogodbi 20. in 21. julija so se v Rimu sestali delegati združenja zdravstvenega osebja bolnišnic FLO, kjer so razpravljali o delovni pogodbi ter o drugih problemih, ki se pojavljajo s tem v zvezi. Zastopstvo sindikatov bolnišnic Furlanije - Julijske krajine je izdalo tudi posebno resolucijo, ki so jo izglasovali na zadnjem zborovanju ter jo predložili vsedržavnemu svetu. V njej so se v glavnem izrekli proti dejstvu, n dvorišča bodočega Kul-[neSa doma, ki bo jutri, 30. Jul,Ja. ob 8. uri. O S M 1 C A R‘cmanjih št. 70 je odprl osmico Vfister Komar. Toči bel0 in črno d0"^e vino. Izleti Sl'Lil prireja danes, 29., in jutri. 30 julija dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na špik. Zbirališče je na Foro Ulpiano (izpred sodnije) danes ob 14. uri. S P D T prireja v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Ribčev laz ob Bohinjskem' jezeru na osrednjo proslavo 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Vpisovanje na sedežu ZSSD1 vsak dan od 11. do 12. ure. AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 29. julija Folklorni ansambel «Kolo» iz Beograda v Kopru Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. Razstave V torek, 1. avgusta, bo v galeriji «Sala d arte moderna* v Pasaži Ros-soni odprla razstavo svojih del tržaška slovenska slikarka Mihaela Velikonja. To bo njena zadnja razstava v našem mestu pred njenim odhodom v Avstralijo. Mali oglasi ŠV/U> iiifitmJu - zavarovalni agent — Sporoča vsem svojim prijateljem in klientom iz Trsta, da je odprl nov urad v Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034/5. GOSTILNA PRI STUDENCU - Dolina, obvešča, da bo zaprta zaradi letnega dopusta d0 16. avgusta 1978. V OKOLICI GORICE se je izgubila psica Sirnba, bel setter, telefon 0481/4453«. SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo na območju Grete, Barkovelj, Kon-tovela. Tel. 748556 ali 748456. RIBIŠKO BARKO, 7 m, motor lister. 13 KS, letnik 1971 v odličnem stanju prodam. Tel. 225304. NUJNO iščemo voziček za dvojčke tudi na posodo. Tel. 228382. CARLI VTRGILIO sporoča vsem pri-jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalho vseh vrst 'starih in novih avtomobilov. Na zalogi -7(81 68 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72. mercedes 200 D 70. 124 coupč 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 m še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata (lasale st. 7. tel 826084. KUPIM hišico z vrtom, tudi staro. Takojšnje plačilo. Tel. 816952. Razprodaja pri GODINI ne POTREBUJE PROPAGANDE, ker si reklamo ustvarja sama z izrednimi ponudbami in s popusti od 20% do 80% GODINA — Ul. Carducci in Ul. Oriani 3 — s to ponudbo razveljavlja katerokoli podobno iniciativo. NEKAJ PRIMEROV: Plašči tailleur in ženski plašči Moške in ženske pletenine Zenske obleke Moške obleke Moške hlače Zenske hlače Moške jopice Moški dežni plašči Zenske kopalke Usnjene jakne in jope, velika izbira Brisače iz frotirke Rjuhe in blazine Kuhinjske krpe Moške srajce Zenske bluze Otroške srajce Zenska krila UL. CARDUCCI 10 tJlii I UilUiVilJŽD^C« Ul t,lDnj . L/JfiJfll TRST od 19.900 dalje od 1.900 dalje od 4.900 dalje od 29.900 dalje od 3.900 5.900 dalje od 2.900 3.900 dalje 5.900 od 19.900 dalje 3.900 4.900 5.900 od 29.900 dalje 50% popusta 50% popusta 50% popusta 50% popusta od 5.900 dalje 50% popusta od 2.900 |^900 dalje UL. ORIANI 3 conFEZiom f • crtlutct BANCO Dl ROMA POSLOVALNICA V TRSTU sporoča, da njena AGENCIJA B posluje v obnovljenih prostorih na Trgu Stare mitnice 6 - Tel. 790639 Stik. BANCO Dl ROMA Od 1880 v službi gospodarstva države SVETOVALCI SO SE VČERAJ SESTALI PRViC ZELO KRATKA IN NEUSPEŠNA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI Ker so v teku pogajanja na politični ravni, je bila izvolitev predsednika in odbornikov preložena na kasnejši čas - Uvodno poročilo komisarja dr. Lavaderja Kot smo predvidevali, je bila včerajšnja umestitvena seja pokrajinskega sveta v Gorici zelo kratka in brez uspeha kar se tiče izvolitve predsednik., in odbornikov. Potem ko je komisar dr. Noe Lavader prebral obširno poiočilo o enoletnem delovanju pokrajinske uprave in ko je predsedujoči najstarejši svetovalec odv. Bruno Pascoli ugotovil, da so vsi svetovalci izvoljivi, je demo-kristjanski svetovalec Agati predlagal odložitev seje, ker so v teku pogajanja med strankami ustavnega loka, da bi sestavili večino v pokrajinskem svetu. Brez oporekanja so vsi svetovalci sprejeli ta predlog. Prva seja pokrajinskega sveta, ki so ga izvolili 25. junija letos, je trajala komaj tri četrt ure. Komisarska uprava bo torej še trajala, dokler se na politični ravni ne doseže sporazum. To bo najbrž zelo težko, ker ima vsaka stranka svoje gledanje na sestavo uprave tako na pokrajini kot v občinah Gradež in Tržič. V ponedeljek se zastopniki strank spet sestanejo, da bi se soočali z odprtimi vprašanji. V ponedeljek bo tudi prva seja občinskega sveta v Gra-dežu in verjetno tudi tam ne bomo izvolili župana, čeprav imajo tam demokristjani zelo močno zastopstvo, petnajst svetovalcev od skupnega števila trideset. V Gradežu bi bili lahko sestavili večino s štirimi republikanci in enim socialdemokratom. Sporazum bo težak, ker zahtevajo republikanci predsednika pokrajine. I Krščanska demokracija noče o tem j slišati, ker misli na to mesto kandi-I dirati prof. Paguro in ker se ji zdi ; nesmiselno prepustili edinemu republikanskemu svetovalcu predsedniško mesto, ko razpolaga ona samo z desetimi svetovalci, I Socialdemokrati so imeli sejo svo-: jega vodstva v četrtek zvečer, v ti-l skovnem poročilu so se sicer oprede-! lili za takšne uprave, ki bi upošte-; vale sredinsko koalicijo, vendar v primeru Tržiča omenjajo nerealnost take koalicije. Zato naj bi socialdemokrati v Tržiču podprli levičarsko upravo KPI - PSI. To pa ne prija demokristjanom in eden najvidnejših zastopnikov nam je včeraj dejal: , «PSDI nam mora povedati, na kateri strani je!» Razumljiva je jeza de-1 mokristjanov, ki ne dopuščajo, da bi bili socialdemokrati v raznih ko-modnih pozicijah v različnih krajih. Vendarle je levičarska koalicija v Tržiču s podporo socialdemokratov edina možna v tej občini. Včerajšnja seja pokrajinskega sveta. čeprav prva. je bila v počitniškem vzdušju. Malo publike, prisot- } Bratina prihodnja seja,? Giacconi (PSI) lo na dopust Kdaj bo torej Goričani in Sovodenjci množično na Triglav Včeraj zjutraj ’ > odšla na pot V planine večja skupina Sovodenjcev, starejših, mladih in celo najmlajših. Z-vlakom so se popeljali do Bohinjske Bistrice in nato z avtobusom do hotela Zlatorog, kjer so jo mahnili proti domu na Komni. Po načrtu, naj bi že sinoči dosegli kočo pri Sedmerih jezerih, kjer je bila predvidena prenočitev. Danes se bodo sprehodili t vriokogorskem svetu doline Sedmerih jezer in proti večeru (najbrž nekoliko utrujeni) stopili v dom Planika. Jutri zjutraj se bodo povzpeli ra Triglav, od tam pa se bodo preko Kredarice spustili v Vrata in do Mojstrane. Vrnili se bodo jutri zvečer z vlakom. Danes v prvih popoldanskih urah pa bo odšla na pot druga skupina . goriških planincev, članov Slovenskega planinskega društva. Iz Zadnjice se bodo povzpeli do Doliča, jutri zjutraj pa še na vrh Triglava, kjer naj bi se sešli s skupino Sovodenjcev. Kanal zasluži vsaj bežen obisk Velikokrat se peljemo skozi Kanal, starodavno mestece, stisnjeno med strmo pobočje in Sočo. Bolj redko pa se v prijaznem kraju, ki sicer iz leta v leto izgublj svojo starin- sko podobo na račun novih gradenj, tudi ustavimo. Pa vendar bi veljalo, da si kdaj pobliže ogledamo ta kraj, če že ne zaradi drugega, vsaj zaradi zanimive arhitekture. Obiskovalcem je od lani, v obnovljenem grajskem stolpu, na razpolago razstavna galerija s stalno zbirko grafik Rika Debenjaka, ki jo je slikar poklonil svojemu rojstnemu kraju. Kanalci so na ta objekt še posebej ponosni, saj so po otvoritvi uspeli premagati kulturno mrtvilo, ki je bilo dolga leta značilnost kraja, ki ima za sabo bogato kulturno tradicijo. Od lani so se v galeriji zvrstile že tri razstave, Kanalci pa že resno razmišljajo, kako bi kulturno dejavnost še bolj popestrili. Krajevna skupnost se dogovarja za odkup stare gotske hiše, ki je del obrambnega obzidja in kot taka kulturni in zgodovinski spomenik. V obnovljenih prostorih naj bi uredili knjižnico in čitalnico ter manjšo sobo za komorne nastope. Menda sta republiški Zavod za spomeniško varstvo in Kulturna skupnost Slovenije že dala svoj —ostanek. Nekaj težav je le v zvezi z odkupom, ker je poslopje v zasebni lasti. • županstvo v števerjanu obvešča, da so na razpolago obrazci za uvrstitev v lestvico za dodelitev stanovanj zavoda IACP. Rok za predložitev prošenj poteče 11. avgusta. Interesenti se ža podrobnejše informacije lahko obrnejo na županstvo. nih je bilo, dvajget.svetovalcev. Manj- kali so Paffiifidffffl6, Ferletič(SSk)a Pcvma, Oslavje, štmaver, Ul. Sco- -li.-nnnt ZPST1 iv r Tl tu — e__________ Do 5. avgusta prošnje za finančne olajšave kmetom V soboto, 5. avgusta, poteče rok za predložitev prošenj za finančne olajšave kmetom, ki jih je prizadelo neurje 8. in 10. julija lani ter 10. in 11. avgusta lani. Prošnje je treba vložiti na Kmetijskem nadzorniš.vu v Gorici, za izpolnitev in podrobnejše informacije pa se prizadeti lahko o-brnejo do urada Kmečke zveze v Gorici Ul. Malta 2. Za olajšave lahko zaprosijo kmetje, ki imajo zemljišča na področju naslednjih občin: DOBERDOB: Vižintini, Devetaki, Poljane in del Doberdoba ob Goriški cesti * SOVODNJE: Vrh; KRMIN: Cave, Povia, Granvia. Chiarin, Marzul, Boatina in Pradeš; GORICA: Prati Grandi, Bratinis, ’Lrebeš^<5olnič, Kalvarija, Podgora, jyi„ Ul. Etna, Scartizia. 11 ------------------ Drevi srečanje izseljencev v Novi Gorici Drevi ob 19. uri bo v Novi Gorici tradicionalno (dvajseto po vrsti) srečanje izseljencev iz vse Primorske. Srečali se bodo na vrtu Park hotela, kjer bodo v prijetni družbi obu- jali spomine na doživetja na vseh kontinentih, kamor so se razkropili s trebuhom za kruhom. Za srečanje je poskrbela novogoriška podružnica Izseljenske matice, ki je pripravila tudi pester kul turni spored. Nastopila bo godba na pihala z Vogrskega, ki bo skrbela za veselo razpo’oženje, pevci iz Brij pa bodo poskrbe' i za venček narodnih in borbenih pesmi. Prireditelji posebej vabijo, da se praznika udeležijo tisti nekdanji izseljenci, ki so se pred tridesetimi leti kot prvi vrrhj na Primorsko, takrat že priključeno k matičn' domovini. • Na goriškem županstvu sta na razpolago dve obrtnici za opravljanje taxi službe. Interesenti lahko predložijo prošnjo na kolkovanem papirju še do ponedeljka, 31. t.m. Podrobnejša pojasnila bod0 dobili na poveljstvu mestnih redarjev. Nataši Kalc in Acetu Mermo-Iji, ki se danes poročita v Doberdobu, čestitajo odborniki in člani Mladinskega krožka v Gorici. KRIZA SE ZAOSTRUJE KDAJ IMENOVANJE NOVEGA RAVNATELJA KONZORCIJA? Skupščina sklicana že dvakrat, a ni bila sklepčna Upravna kriza, kj je pred dobrim mesecem zajela t' " goriški konzorcij za industrijsko cono, še zmeraj močno ovira redno delovanje te ustanove. Tudi na zadnji seji u-pravnega sveta konzorcija, bila je v četrtek zvečer, so največ pozornosti namenili prav obravnavi vpra-šrnj v zvezi z osebjem, čeprav je bila prva točka dnevnega reda namenjena razpravi o zaključnem računu poslovanja v letu 1977, ki izkazuje nad 12 milijonov lir primanjkljaja, ki pa je bil pokrit s koriščenjem premoženjskih kvot članic. Dohodkov je bilo namreč v preteklem letu zelo malo in je bilo zato nujno potrebno, za zagotovitev rednega dela, črpati sredstva iz premoženja. Konzorcij se tudi zdaj nahaja v dokaj neugodnem položaju, kajti kljub temu, da razpolaga z večstomilijonskimi zneski za investicije, nima sredstev za kritje tekočih stroškov, ki so z naraščajočo dejavnostjo iz dneva v dan večji. Izhod iz krize naj bi poiskala skupščina, ki bo morala, poleg odobritev obračuna, imenovati tudi novega ravnatelja konzorcija, namesto dr. Esposita, ki je dal ostavko. Kaj in kako bo odločila, je težko reči. Skupščina je bila sicer v zadnjem času sklicana že dvakrat, vendar ni zasedala, ker ni bila sklepčna. Imenovanje novega ravnatelja konzorcija je še posebej nujno, kajti čez dober mesec ali dva, naj bi oklicali dražbo za oddajo del v skupni vrednosti preko 400 milijonov lir. Gre za zgraditev nekaterih cest na področju industrijske cone, za napeljavo vodovoda, elektrike in plina ter za zgradite” kanalizacije. Kaže pa, da je imenovanje ravnatelja dokaj zapletena zadeva, ki jo bo zelo težko rešiti. Menda nobena izmed članic konzorcija nima osebe, ki bi bila pripravljena prevzeti to odgovornost. Izvajanje del pa se bo najbrž nekoliko zavleklo tudi po zaslugi goriške občine, ki v štirih mesecih ni uspela pripraviti ustrezne dokumentacije, ki je potrebna za razlastitveni postopek za zemljišča, kjer bodo zgradili ceste. Na seji upravnega sveta je predsednik konzorcija, Gruntar, tudi poročal o nameri, da ustanova odkupi nekatere površine, last goriške in sovodenjske občine. Sovedenjska občina razpolaga z okrog 29 tisoč kvadratnimi metri površin, ki so v zazidalnem načrtu cone predvidene kot nezazidljive področje. Goriška občina razpolaga z zemljišči, ki ležijo v glavnem za tekstilno tovarno v Sovodnjah. Medtem ko se je sovodenjska občinska uprava izjavila o pripravljenosti na prodajo teh površin, za kar bi vnovčila okrog 50 milijonov lir, ki bi jih lahko koristno vložila v izgradnjo telovadnice ali kaka druga javna dela, se goriško županstvo še ni izjasnilo. NIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllUlMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIimillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIM POLOŽAJ V LADJEDELNICI SE IZBOLJŠUJE Po kolektivnih dopustih v Tržiču manj delavcev v dopolnilni blagajni Sedaj 900 ljudi v dopolnilni Magajni, konec avg n sla še samo 600 - Vsi na delu konec oktobra - Do srede prihodnjega leta zagotovljeno delo na šestih tovornih ladjah V tržiški ladjedelnici družbe Ital-cantieri in v drugih večji tržiških tovarnah bo delo mirovalo za cele tri tedne. Včeraj popoldne so delavci zapustili tovarno in v ponedeljek se prični kolektivne poletne počitnice. Na delo bodo spet prišli 21. avgusta. Povratek s počitnic bo pomenil prijetno novost za zaposlene v tržiški ladjedelnici. Vseh 900 delavcev, ki so sedaj v dopolnilni blagajni se bo vrnilo na delovno mesto, v dopolnilno blagajno bo šlo za nekaj časa sijmo. W}0 delavcev. Po letu dni se t(ir«.i jštevild delav cev v dopolnilni blagajni pričenja manjšati, v septembru se bo to število še znižalo, vsi bi morali biti na delu konec oktobra. Tak je bil sporazum med ravnateljstvom in sindikalno organizacijo v predvidevanju gradnje šestih tovornih ladij za neko genovsko pa-roplovno družbo. Pravzaprav je družba Maliveras naročila štiri ladje, ki bodo služile tudi za prevoz kontejnerjev, družba Italcantieri pa jih bo zgradila še dve, ki jih bo naknadno prodala. V Tržiču pravijo, da bi imeli s takim naročilom zagotovljeno delo do srede prihodnjega leta. Ni veliko, vendarle pomeni gradnja teh šestih ladij nekaj kisika za izčrpano ladjedelniško industrijo. Ta je v krizi v vsem svetu še posebej v Italiji. V krogih evropske gospodarske skupnosti pravijo, da je treba v roku nekaj let za več deset tisoč ljudi zmanjšati število zaposlenih v ladjedelstvu. Tudi pro izvodnja se preusmerja. Vedno več gradijo kontejnerskih ladij. V. Tržiču, trenutna„ gradijo tud; nekaj podmornic in sredi prihodnjega leta bodo nričeli graditi ladjo za prevažanje helikopterjev. De lo na njej bo trajalo do leta 1985. Tako sedanjih šest ladij kot vojaške ladje pa ne zadoščajo za oolno zaposlitev delavstva in tehnikov v tržiški ladjedelnici. Zaradi tega bo treba dobiti nova naročila za zaposlitev delavstva v tej tovarni. Trenutno je v tržiški ladjedelnici nekaj več kot 5.009 zaposlenih, od teh 4.400 delavcev, skoro 600 pa strokovnjakov in uradnikov. V dveh letih se je število zaposlenih zmanj- iiHiifiiiiiiiiiiiiiittiiiititiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiittiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiutviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi ČEPRAV STA OSTALA LE ŠE DVA PRODAJALCA Hladna senca in kos sveže lubenice priljubljena uteha v poletni vročini Pogovor z Ludvikom Mavričem, ki že 15 let prodaja lubenice žejnim Goričanom Kljub visokim cenam ima še vedno veliko odjemalcev, ki redno obiskujejo njegov kiosk Vsak letni čas ima svoje značilnosti, brez Katerih si ga verjetno ne bi mogli zamišljati. Zima je čas dolgih noči, snega in mraza, poletje pa čas sonca, morja in. . . lubenic. Verjetno ni človeka, ki bi si v poletni vročini ne zaželel prijetnega počitka v hladni senci ob kosu sočne, rdeče lubenice. Se pred nekaj leti je bilo v Gorici pet kioskov, kjer so se ljudje radi ustavljali, da bi zaužili kos sladkega sadeža. I^etos sta od teh petih kioskov ostala samo še dva, eden pri ljudskem vrtu, drugi pa pri Rdeči hiši. Zraven mejnega prehoda je tudi letos postavil svoj kiosk Ludvik Mavrič, ki že 15 let opravlja ta poklic. «Prej sem lubenice dolgo let prodajal pri ljudskem vrtu*, nam je povedal, «pred dvema Rtoma pa sem se preselil sem k Rdeči hiši*. «Kako to, da se je število kioskov zmanjšalo v zadnjih letih? Ali lubenice niso več tako pribljubljene kot nekdaj?* »Ne bi si upal trditi, da Goričani ne marajo več svežih lubenic. Spre Ludvik Mavrič je letos svoj kiosk /.a prodajo lubenic postavil nedaleč od Rdeče lu.se, kjer se rudi ustavljajo Goričani, pa tudi mimoidoči Jugoslovaui menile so se njihove navade: pred leti je veliko ljudi hodilo v poletnih večerih na sprehod po mestu, nato pa so prišli po kos lubenice. Dandanes pa gre vedno več naš..i someščanov na izlete k morju, ko pa se zvečer vračajo domov, se raje ustavijo kje na podeželju. Klientov je vsekakor tudi danes veliko: pri mojem kiosku se radi ustavljajo Jugoslovani, ki prihajajo v Gorico po nakupe, mnogo pa je tudi Goričanov, zlasti starih klientov, ki sem jih imel pri ljudskem vrtu in ki me tudi sedaj vedno radi obiščejo*. «Kaj pa s ceno in kvaliteto lubenic? So klienti zadovoljni z obema?* «Kar se tiče kvalitete moram povedati da so, ker se vsi radi vračajo k meni. Vsako lubenico najprej pokušam in jo nato ponudim gostom le če je dovoli sočna in sladka. Glede cen lahko izbirajo med boljšo sorto lubenic, ki jih prodajam po 400 lir kilogram in cenejšo, ki stane na polovico. Cene so res visoke, vendar niso pretirane če r pošte varno, da stane mene kilogram lubenic 220 lir, temu pa je treba dodati še stroške prevoza in občinsko pristojbino za kiosk, ki so jo letos zvišali na več kot 200 tisoč lir za dva meseca. Kljub cenam so gostje s kvaliteto lubenic in s postrežbo zadovoljni, saj se jih večina redno vrača k mojemu kiosku.* Verjetno pa se ljudje ne vračajo samo zar. li lubenic, ampak tudi zaradi v selega in prijaznega zna čaja gospada Mavriča, ki ljubi vese lo družbo, še posebno pa je zadovoljen, če lal ko postreže kako mlado dekle. Naš pogovor se je seveda zaključil ob kosu sočne lubenice. Med to in ono šalo nam je simpatični prodajalec lubenic še povedal, da bo na jesen; ko bo sezona tega sadja mimo, zopet preselil svoj kiosk pred ljudski vrt, kjer >.j svojim gostom rade volje postregel s pečenim kostanjem. šalo za več kot 1.200 ljudi. Tudi tu, kot v številnih drugih tovarnah, ne nadomeščajo tistih, ki se upokojijo ali gredo iz tovarne iz drugih razlogov. Drugače pa je v sosedni tovarni Ansaldo, kjer imajo veliko naročil in kjer so v zadnjem času vzeli v službo precej mladih delavcev in strokovnjakov, predvsem inženirjev in elektrotehnikov. Včeraj zjutraj so v tržiški ladjedelnici splavili 81.000-tonsko ladjo za prevažanje razno vrst nega blaga. Gre za zadnjo iz serije štirih ladij, ki so jih splavili za nekega genovskega ladjarja. Gre za zadnjo večjo ladjo v tej tovarni, kajti kot smo u vodom a, ,poroč a 1 i bo nadaljnjih šest ladi' v gradnji manjše tonaže. Tečaj za čebelarje Zanimiva pobud", ki bi jo veljalo uresničiti tudi na Goriškem. Na videmskem rastavi ,ču se bo prihodnji mesec začel tečaj namenjen starejšim in mladim čebelarjem. Od 21. avgusla do 21. septembra se bodo dvakrat tedensko zbrali v kongresni dvorani, kjer bodo sledili predvajanju barvnih dianrzilivov in dokumentarnih filmov. Predvidene so tudi praktične vaje. PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS« DOL POLJANE in VZPI sekcija Del - Jamlje prirejata danes in jutri pri DEVETAKIH TRADICIONALNO ŠAGRO Drevi je na sporedu ob 20. uri tekmovanje v briškoli in ples. Jutri bo. s pričetkom ob 19. uri, vlečenje vrvi, tek v vrečah in zvečer ples. Igral bo ansambel »Pomlad*. Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačo in jedačo. VABLJENI! Kino Gorica CORSO 17 00-22.00 «Le colline blu». J. Nicholson in M. Perkins. Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 »Spermula*. D. Haddon in U. Kier. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »II tocco della medusa*. L.VCKLSIOR 18.00-22.00 »Tre simpt-tiche carogne*. Mont Gorica in okolica SOČA »Za prgišče diamantov*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Globina*, ameriški film ob IH. in 20. uri. DESKLE »Zaljubljeni bolničar*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg republike, tel. 72341. Koliko pravzaprav nas stane senat? RIM — Ko so se pred poldrugim mesecem volitve za novega predsednika republike vlekle iz dneva v dan iri so »veliki volivci* nekaterih strank prihajali na volišče le za to, da bi se pokazali ne pa da bi volili, so se širili dokaj čudni in za demokratično ureditev dežele nič kaj povoljni glasovi, češ da senat in zbornica velike, mnogo preveč staneta. Ti glasovi pa so se utišali, brž ko je bil na najvišji položaj v deželi izvoljen Sandro Pertini, ki je znan kot pošten, dosleden politik. Sedaj, ko so te žolčne kritike mimo, bomo navedli podatke o stroških senata. Včeraj so sprejeli tako imenovano notranjo bilanco senata za letošnje finančno leto. Za letos predvideva proračun senata skupnih stroškov za 39.228.734.795, torej za okroglo 39 milijard 230 milijonov lir, kar je za štiri milijarde 402 milijonov lir več kot lansko leto. Toliko znašajo celotni stroški senata. Za 322 senatorjev pa se v proračunu predvideva strošek v višini 8 milijard 449 milijonov lir, kolikor gre za plače in ostale dodatke senatorjem, tem pa je treba dodali še 3 milijarde 142 milijonov lir za socialno skrbstvo. To pa je za 1 milijardo 308 milijonov lir več kot leto prej, kar zadeva plače, ter za 585 milijonov več za socialne dajatve. Toliko za že omenjenih 322 senatorjev. Kar pa zadeva nekaj več kot 600 nameščencev senata, torej ljudi, ki so zaposleni v palači Ma-dama, se predvideva strošek 12 milijard 145 milijonov lir za plače, kar je za 540 milijonov več kot v lanskem proračunskem letu. ter 7 milijard 779 milijonov lir za socialno skrbstvo za nameščence, kar je za 1 milijardo 500 tisoč lir več v prora- kot so ti stroški znašali čunskem letu 1977. Ko ob gornjih številkah nekoliko pomislimo, se nam avtomatično vsiljuje vprašanje, ali je to veliko ali malo. Ne bomo dajali sod be. pač pa bomo navedli nekaj primerjalnih Dodatkov: Senat kot ustanova stane torej okroglo 39 milijard 230 milijonov lir. To pa .je 0,085 odstotka celotnih predvidenih državnih stroškov, torej 65 tisočink odstotka. V lanskem finančnem proračunu pa ie senat stal državo 0,073 odstotkov, torej 73 tisočink odstotka vseh državnih stroškov. Zaradi primerjave bomo navedli še naslednje podatke: v proračunskem letu 1961 je senat stal državo 3 milijarde 222 milijona. To je mak' v primerjavi s sedanjimi stroški, toda pred 17 leti je bila veljavnost lire drugačna, kajti senat je tedaj stal državo 0,087, torej 67 tisočink odstotka vseh državnih stroškov, oziroma za 2 tisočinki odstotka več Še en primerjalni podatek: v letošnjem proračunu se 'a čiste plače senatorjev predvideva strošek 6 milijard 778 milijonov, kar je 17,28 odst. celotne bilance senata. Lani je ta odstotek znašal 16,17. V proračunskem letu 1961 pa je 1 milijarda 403 milijone lir, kolikor jih je šlo v iste namene, predstavljalo 43,54 odst. senatnega proračuna. V senatnem letnem proračunu so tudi nekateri izredni stroški, kot na primer sredstva za razne dotacije, ki znašajo 2 milijardi 902 mitična lir, za tisk porabi senat 1 milijardo 170 milijonov lir, za kritje primanjkljaja restavracije in kavarn gre iz proračuna 120 milijonov lir, za pošto, telefon in telegraf pa 250 milijonov lir.' V BRDIH, KODER JE KLESTILA TOČA ... Venčetu iz Višnjevika je pobralo pol letine Upati je, da bo prihodnje leto bolje - Letos je toča padala že dvakrat Sadja bo malo in še to ne bo za trg - Na srečo so češnje dobro obrodile ČEPRAV SMO ŽE SREDI POLETJA, JE TEMA AKTUALNA Sončenje, ie pretiruvumo postane celo škodljivo Pri dvajsetih letih imamo polt, ki nam jo je dala narava, pri štiridesetih pa tisto, ki smo si jo zaslužili - Stara «sentenca», ki je še vedno veljavna Ko se v teh vročih poletnih dneh nekoliko ozreš naokoli, vidiš toliko lepo zagorelih zdravih obrazov, da ti je kar nerodno, kako s svojo bledico dokazuješ, da prečepiš vse dni nekje v pisarni, v delavnici ali doma, vsekakor daleč od sonca, ki že tisoče let velja kot «simbol in vir življenja in zdravja*. In če nihče tej stari sentenci ne oporeka, je hkrati res. da je preobilica sonca tudi škodljiva. Dermatologi so glede tega zelo odločni. Zato bomo navedli mnenje dermatologinje dr. Z. Kovačevič, ki o sončenju in pretiranem sončenju pravi takole: »Ugledni francoski dermatolog prof. dr. Aron - Brunetiere je v svoji knjigi »Lepota in zdravstvo* napisal sarkastično duhovito senten-co, ki je celo resnična. Rekel je, da L'i dermatologi, podobno kot stari Azteki morali postaviti piramido v slavo sonca in na njej naj bi pisalo: »Soncu — hvaležni dermatologi*. To pa zato, ker dermatološke ambulante v precejšnji meri polnijo pacienti, za katerih probleme na koži je direktno ali indirektno, v celoti ali vsaj deloma krivo sonce. Enako bi morali napisati tudi kozmetiki in proizvajalci kozmetičnih preparatov za tako imenovano pomlajevanje, ker vsi ti skušajo popraviti tisto, kai je skvarilo sonce. Toda tudi tu, kot v vsem zdravstvu, velja splošno znano pravilo, da «bolje je preprečiti kot zdraviti*. Sonce deluje na polt na več nači nov — s toploto, z ultravioličnimi žarki, s svetlobo. Opekline, ki lahko nastanejo pri naglem in daljšem izpostavljanju sončnim žarkom, so vsem več ali manj znane, ker smo jih vsi vsaj enkrat okusili. To je najhitrejša in tudi najvidnejša sprememba, ki jo sonce s svojimi toplotnimi žarki povzroči na naši koži. Ta posledica je neprijetna in se je o tem veliko pisalo in se zato tudi veliko ve. Z nekoliko previdnosti pa jo preprečimo. Če pa smo se vendarle opekli, se je lahko in relativno kmalu tudi rešimo. Toda malo je znano in premalo se opozarja na nevarnosti, ki nam grozijo iz tistega dela sončnega spektra, ki mu pravimo ultravijolični žarki. ko imenovano kolageno vezivo izgubi sposobnost ohranjanja vode. Higienski način življenja, pravilna prehrana, čist zrak, zadostno gibanje, vse to zavira proces staranja. Vse, kar je temV nasprotno, pa proces staranja pospešuje: UltravijQličpj„l^kir ki predstavljajo najbolj prodoren in bioloskp najbolj aktiven del sončnega spektra, s svojo energijo močno pospešijo biokemijske procese v koži in tako prispevajo k njenemu naglemu, vsekakor predčasnemu staranju. Zdi se, kot da je naša koža pri sončenju bolj naglo živela in se hitreje izrabila, izstrošila. To se najbolje vidi pri ljudeh, ki se poklicno ukvarjajo z delom, ki se vrši u: soncu. Vzemimo na primer pomorščake, .ribiče, zidarje, pa tudi kmetovalce. Njihova polt kaže vse škodljive posledice kroničnega delovanja ultravijoličnih žarkov. Mlad človek, ki opravlja ta poklic, more imeti polt, ki po svojem videzu ustreza organizmu, ki je za deset pa celo za dvajset let starejši. Da predstavlja ultravijolično žar-čenje nekakšen napad na kožo, dokazujejo tudi številni obrambni mehanizmi, s katerimi razpolaga koža, da bi se pred njimi zavarovala. Koža se pred ultravijoličnimi žarki bra-razširjanjem krvnih žil, Ne bomo tu govorili o raku na koži in o drugih hujših boleznih, ki se pojavljajo na delih telesa, ki so v teku življenja veliko izpostavljeni soncu. Govorili bomo le o škodljivih posledicah pretiranega sončenja na naš zunanji videz. Pri ljudeh, ki se veliko sončijo, koža naglo stara. Zelo zgodaj se lahko pojavijo mnoge spremembe, ki so značilne za polt starega človeka. Kadar se te spremembe po javijo v četrtem desetletju življenja, tedaj je gotovo, da organizem še ni star, vsaj toliko ne, in vendar koža kaže posebnosti, ki so značilne za staro kožo. In odkod ta razlika med starostjo organizma in starim videzom kože? krepljenim in pospešenim ustvarjanjem pigmenta (rjava polt poleti je prav posledica tega) ter z odebelitvijo površinskega sloja kože. Te pojave na koži opažamo. Toda ultravijpčibji žarki, morejo prodreti tudi skoži kožo in ■ Skozi vse te o-vjre in priti, do globljih struktur ,v, koži in jih pp.škpdes, bele figure pi." D. Jelinčič 1^, uspešen S?1! (Nizozomska) — Ita- stil v rrado Barazzutti se je uvr-b°binale na mednarodnem h četrt r Nizozemske, potem ko je Uavidaw‘nalu premagal Avstralca tVL,®rterja s 6:3, 3:6. 6:0. :■ V Sjtti je nosilec skupine št. “šdjjf binale se je uvrstil tudi s8l’°dnt.„baroczy, ki je premagal :2. 8a Nemca Pinnerja s 6:1, osmerec. Sicer pa se jugoslovanski veslači na tem SP odlično merijo z ostalimi tekmovalci. Jugoslavija bo namreč zastopana v vseh polfinalih. Italija pa je doslej uvrstila v polfinale le dva čolna, to je četverec brez krmarja in četverec s krmarjem. KOLESARSTVO Tudi «plavi» v Baggiu BAGGIO (Milan) — V tem kraju km, nastopili tudi jugoslovanska in poljska reprezentanca. Naj omenimo, da bo za italijanskega zveznega trenerja Gregorija ta tekma lepa priložnost, da bo preveril formo najboljših italijanskih a-materjev v tej disciplini pred bližnjim SP. Prvenstvo A lige bodo v letošnji sezoni prekinili trikrat, in sicer 24. decembra ob božičnih praznikih, 31. decembra in 25. februarja, ko bo igrala državna reprezentanca. bo jutri mednarodna kolesarska dirka na kronometer ekipno. Poleg sedmih italijanskih moštev bosta na tej progi, ki je dolga 84,500 Prvenstvo B lige, ki je daljše in napornejše, pa bodo prekinili le 25. in 31. decembra. ATLETIKA JUTRI V TRBIŽU Tradicionalni troboj V reprezentanci naše dežele bosta tudi borovki Daniela Tretjak in Irena Tavčar - Lani slavje SRS TRBIŽ — Jutri bo v tem kraju že četrti tradicionalni atletski troboj «Treh dežel*. Na stezah v Trbižu bodo namreč nastopili atleti in atletinje Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Lani je v obeh konkurencah slavila reprezentanca Slovenije, letos pa se obeta oghrčen boj, sai bo Furlanija - Julijska krajina nastopila z dokaj kakovostno reprezentanco, v kateri sta tudi dve Borovi predstavnici, kar .je za društvo samo in za atletinji novo priznanje. Daniela Tretjak bo namreč zastopala Furlanijo Julijsko krajino v teku na 100 m in v štafeti 4 x 100 m. Irena Tavčar pa bo tekmovala v metu krogle. Furlanija - Julijska krajina bo jutri v Trbižu nastopala z naslednjo postavo. PLAVANJE MLADINSKO EP V FIRENCAH «Azzurri» presenetljivo dobri V ženski konkurenci premoč vzhodnih Nemk - Od Jugoslovanov je bil včeraj najboljši Miran Kos, ki je osvojil peto mesto FIRENCE — V drugem dnevu evropskega mladinskega prvenstva v plavanju i. v skokih v vodo so podelili prva odličja. Na sporedu je bile namreč kar deset finalnih tekem. Prve dve so o-pravili že zjutr-j in zabeležili tudi prvo presenečenje: Italijan Gio-vanni Franceschi je zmagal na razdalji 200 m mešano. Drugo zlato kolajno pa so Italijani dosegli že po: poldne, takoj po slovesni otvoritvi prvenstva po zaslugi Federica Silve-strija, ki je zmagal na 400 m prosto. Uspešno bero kolajn domačinov pa je dopolnil še Pietro Italiani, ki je v skokih v vodo z deske osvojil srebrno kolajno in le za 99 stotink točke zgrešil zlato odličje, ki je pripadlo Prtru Gildemeistru (NDR), ki je vodil že po prvem dnevu. Odlično se je izkazala tudi Cinzia Savi Scarponi, ki je na 200 m mešano osvojila drugo mesto. Glavno besedo pa so seveda imeli vzhodni plavalci, predvsem Sovjeti in vzhodni Nemci, ki so osvojili 2 oziroma 4 prvi mesti. Med posamezniki pa se je najbolj uveljavila Brigit Walde (NDR), ki je osvojila kar dve zlati kolajni (200 m mešano in 100 m prosto). Ostali prvi rr.esti sta osvojila Madžar Wladar in Francozinja *Poirot. Med Jugoslovani je bil včeraj naj-bcjjst Mimo'Kos, ki je na razdalji 100 m hrbtno osvojil 5. mesto. VČERAJŠNJI IZIDI MOŠKI 200 m mešano 1. Franceschi (Italija) 2. Lebherz (ZRN) 3. Wudar (Madžarska) ICO m hrbtno 200 m prsno 1. Poirot (Francija) 1’14”03 2. Vargar>va (SZ) 1'14”46 3. Thran (ZRN) 1T5”08 6. Dalla Valle (Italija) 1T5"90 Skoki z deske (moški) 1. Gildemeister (NDR) 412,26 točke 2. Italiani (Italija) 411,27 3. Stein (NDR) 396,00 ” Skoki s stolpa (ženske) 1. Beliakova (SZ) 283,89 točke 2. Stahn (NDR) 272,59 ” 3. Franke (NDR) 265,35 ” KOLESARSTVO bf^ETKE _ od 2, do 7. septem-. i sv *Nenkell clubu» v Benetkah teniški turnir za ča- »ilo v!,'! tekmovanje se je že prija-SMak0t časnikarjev iz vse- D,NSKO SP V BEOGRADU Koprčani _ Na 12. mladinskem S°°gra(|m Prvenstvu v veslanju v se je koprska posadka a (Smrdej, Prodan, krmar .'IUg0,]pvfstila v finale. Ne revija Pa ie že uvrstila v fi-eno drugo posadko, to je 1. Wladar (Madžarska) 2. T ebhe-z fZRN) 3. Bott (VB) 5. Kos (Jugoslavija) 400 m prosto 1. Silvestri (Italija) 2. Kočanov (Bolgarija) 3. Petrov (Si , 8. Capotosti (Italija) 20.' m prsno 1. Komavatov (SZ) 2. Kaznačejev (SZ) 3. Bartz (ZRN) 4. Travaini (Italija) ŽENSKE 200 m mešano 1. Walde (NDR) 2. Savi-Scarponi (Italija) 3. Neumann (NDR) 2C9 m hrbtno 1. Polit (NDR) 2. Fodor (Madžarska) 3. Oljuk (SZ) 100 m prosto 1. VValde (NDR) 2. Schuster (NDR) 3. Bartz (NDR) 6. Savi-Sca poni (Italija) 2'12”56 2T3”26 2'15"08 1’00”51 1’01”34 1’01”62 1'03"03 4’05”75 4’06”48 4’06”66 4’21”03 2’28”84 2’30”20 2'31”02 2'32”26 2’22”68 2'24"77 2’25”77 2’16”57 2’18"54 2’21”57 57”53 59”04 59” 18 1'00”05 NA RAZNIH DIRKAH Tekmovalci Adrie jutri na treh frontah Kolesarji lonjerske Adrie bodo jutri nastopili na treh dirkah v naši deželi in to v vseh treh deželnih pokrajinah razen v Trstu. Večkrat zmagovita ekipa veteranov, ki je v zadnjem mesecu odnesla vrsto uspehov od prvih mest do e-kipnih zmag, bo dirkala, čeprav v okrnjeni postavi, v Sacilu na 58 km dolgi progi, s startom ob 15. uri. Na isti progi so se lonjerski kolesarji odlično izkazali že lansko leto in bodo tudi -tok^-t imeli ostro konkurenco, saj bodo poleg deželnih tekmovalcev nastopili tudi člani klubov iz Veneta, med njimi verjetno tudi bivši olimpijski prvak Be-ghetto, ki nastopa med cikloamater-ji. Barve Adrie bodo v Sacilu zastopali Marušič in Verginella, o-dlična zmagovalca na zadnjih dirkah v Trstu, ter Ferluga, Macarol in Poropat. Naj omenimo, da je na i-talijanskem prvenstvu cikleamater-jev, ki je,bilo v nedeljo v Toscani, r:m?gal kolesar Zanin iz Veneta, ki je bil najhitrejši v sprintu 108 kolesarjev. Izmed deželnih kolesarjev, to je izmed kolesarjev Furlanije - Julijske krajine je bil najboljši Del Bianco, ki se je uvrstil na četrto mesto, medtem ko je bil član lonjerske A-drie Cerasari v glavnini. Med amaterji prve in druge kategorije pa bo v kraju Treppo Grande pri Vidmu nastopil na 122 km dolgi krožni progi s.startom ob 14.30 le Godnič, ki ro fc - moral pomeriti z nekaterimi izmed odličnih kolesarjev iz Veneta, p leg seveda domačih predstavnikov. Proga, ki poteka po valovitem področju, je dokaj naporna, ki pa bo še težja, če se bo nadaljevala dosedanja poletna vročina. Juniorji pa imajo napovedano dirko v Caprili pri Krminu, na 121 km dolgi krožni progi s startom ob 14.30. Adrio bi moral zastopati Čok, ki pa ni v zadnjih časih preveč pripravljen. Radi Pečar I 1 , - c u i i| | f} 1. - 3. - 4. - 5. — 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 X 1 2 1 2 1 2 1 1 X 1 MOŠKI 100 m: Miani in Bonafč 400 m: \Vendler in Calligaro 800 m: Costessi in Del Giudice 5.000 m: Lena 400 hs: Pagliaro in Frisaro Palica: Pontonutti in Cargnelli Daljina: Siega in Zuttion Kladivo: Vecchiato in Budai Disk: Tremul in David Krogla: De Nadai in Tremul 4 x 100 m: Miliani, Bonafe, Ber-t.ossi, Calligaro in Zuttion ŽENSKE 100 m: Tretjak (Bor) in Lavaroni 800 m; Toffolo in Zuliani Višina: Antonini in Chivillo Daljina: Drufouka in Lupi Krogla: Tavčar (Bor) in Urli 4 x 100 m: Tretjak (Bor), Lavaroni, Paoletti in Semec Ovett 1'45"4 TURKU (Finska) — Na mednarodnem atletskem mitingu je Anglež Steve Ovett dosegel najboljši le tošnji evropski čas na 800 m z 1’45”4. KOŠARKA Cinzano zapustil ekipo MILAN — Turinska tvrdka Cinzano je nepričakovano sklenila, da ne bo več gmotno podpirala milanskega košarkarskega društva, ki nastopa v prvi italijanski ligi. Ta odločitev je dokaj presenetila ne samo milanske košarkarske navijače, temveč tudi samo vodstvo kluba, ki je tako nepričakovano o-stalo «na cedilu*. NEW YORK — Mladi boksar iz Dominikanske republike, Vilomar Fernandez, je presenetljivo premagal po točkah v desetih krogih A-lexisa Arguella (Nikaragua). Ar-guello je svetovni prvak v superpe-resni kategoriji in bo ta naslov branil ».srečanje s Fernandezom ni bilo veljavno za naslov) septembra proti Ernestu Espani (Venezuela). Posnetek z mednarodnega tekmovanja na ski-rolkah, ki ga je priredil SK Devin ............................................................................................. AVTOMOBILIZEM NA POSKUSNIH VOŽNJAH PETERSON NAJHITREJSI Andretti le četrti ■ Zanesljiva Lauda in Scheckter MADRID — 71-letni Luis De Carlos je novi predsednik Real Madrida. De Carlos je naslednik Santiaga Bernabeua, ki je umrl pred kratkim. HOCKENHEIM — Ronnie Peter-son, «Super Swede» (super Šyed), kot ga imenujejo njegovi kolegi, je včeraj dosegel najboljši čas na poskusnih vožnjah VN ZRN, ki bo na sporedu jutri. Peterson je postavil nov rekord, saj je prevozil 6,789 km v 1’52”13 s poprečno hitrostjo 217,933 km na uro. Njegov klubski tovariš in leader na lestvici za svetovni naslov, Mario Andretti, ni vozil najbolje, saj je pristal na koncu na četrtem mestu še za Nikijem Laudo in Jodyjem Scheckterjem. Moramo povedati, da je Andretti i-mel dokaj težav z avtomobilom, saj so se mu pokvarile električne brizgalke na motorju, tako da je po nekaj vožnjah moral zamenjati avtomobil in nadalje voziti na rezervnem. Lauda in bodoči ferrarijevec Scheckter (po neuradnih vesteh iz zadnjih dni naj bi celo južnoafriški pilot že podpisal pogodbo za prihodnjo sezono z italijansko avtomobil- sko hišo, čeprav bomo lahko to u-radno zvedeli le po 1. septembru) sta bila solidna in potrdila, da sodita v krog favoritov za jutrišnjo dirko. Tudi Carlos Reutemann je včeraj podobno kot Andretti imel težave z avtomobilom, saj se je zaradi toplote razbila črpalka bencina in je moral nadaljevati na rezervnem avtomobilu. Naj povemo, da so tudi tokrat Fer-rarijevi avtomobili uporabili nove modele gum znamke michelin, s katerimi so tudi zmagali na VN Anglije v Brands Hatehu. Kaže torej, da so Michelinovi strokovnjaki končno našli rešitev za probleme, ki so jih skozi vso sezono povzročale gume, ker sta bila skoraj vedno Reutemann in Villeneuve prisiljena jih zamenjati ali celo odstopiti zaradi njih. BOKS Spored 2. italijanske nogometne lige 1. KOLO (24.9. In 18.2.79) Cagliari - Pistoiese; Cesena - Ge- noa; Lecc6 -< Brescia; Monza - Ba- \ ri; Nocerina - Varese; Pescara -Rimini' SampdoricTSambenedette-se; Spal'- Fo^gmf Ternana ■ Palermo; UD1NESK - Taranto. 2. KOLO (1.10. in 25.2.) Bari - Spal; Brescia - Nocerina; Foggia - Sampdoria; Genova - Cagliari; Palermo - Pescara; Pistoiese - Cesena; Rimini - Monza; Sambe-nedettese - Lecce; Taranto - Ternana; Varese - VD1NESE. 3. KOLO (8.10. in 4.3.) Cagliari - Sambenedettese; Cesena ■ Palermo; Lecce - Bari; Monza - Taranto; Nocerina - Pistoiese; Pescara - Varese; Sampdoria - Rimini; Spal - Brescia; Ternana - Ge-noa; UD1NESE - Foggia. 4. KOLO (15.10. in 11.3.) Bari - Nocerina; Brescia - Ternana; Cesena - Cagliari; Foggia - Lecce; Genoa - UD1NESE; Palermo -Spal; Pistoiese - Sampdoria; S. Be-nedettese - Rimini; Taranto - Pescara; Varese • Monza. 5. KOLO (22.10. in 18.3.) Cagliari - Lecce; Foggia - Bari; Monza - Palermo; Nocerina - Pescara; Rimini - Brescia; Sampdoria - Genoa; Soal - Cesena; Taranto -Pistoiese; Ternana - Varese; UDI-NESE - S. Benedettese. 6. KOLO (29.10. in 25.3.) Bari - Sampdoria; Brescia - UDI- NESE; Genova - Nocerina; Lecce -Spal; Palermo - Cagliari; Pescara - Ternana; Pistoiese - Foggia; Rimini - Cesena; S. Benedettese -Monza; Varese - Taranto. 7. KOLO (5.11. in 1.4.) Cagliari - Bari; Cesena - Varese; foggia - Rimini; Monza ■ Pescara; Palermo - Pistoiese; Sampdoria -Bresrta? 'Spal - S. Benedettese; Taranto - Genoa; Ternana - Nocerina; VDINESE - Lecce. •" 8. KOLO (12.11. iit 8.4.) Genoa - Palermo; Lecce - Taranto; Monza - Ternana; Nocerina - Foggia; Pescara - Cesena; Pistoiese -Spal; Rimini - Bari; S. Benedettese - Brescia; UD1NESE - Cagliari; Vasere - Sampdoria. 9. KOLO (19.11. in 14.4.) Bari - S. Benedettese; Brescia -Genoa; Cagliari - Pescara; Cesena -Nocerina; Foggia - Taranto; Lecce -Pistoiese; Palermo - Varese; Sampdoria - VDINESE; Spal - Monza; Ternana - Rimini. 10. KOI,O (26.11. in 22.4.) Monza - Cesena; Nocerina - Cagliari; Pescara - Brescia; Pistoiese -Ternana; Rimini - Lecce; Sampdoria - Palermo; S. Benedettese -Foggia; Taranto - Bari; VDINESE -Spal; Varese - Genoa. 11. KOI,O (3.12. in 29.4.) Bari - Pistoiese; Brescia - Palermo; Cagliari - Taranto; Cesena -Sampdoria; Foggia - Varese; Genova - S. Benedettese; Lecce - Pescara; Nocerina - Monza; Spal -Rimini; Ternana - VDINESE. 12. KOLO (10.12. in 6.5.) Brescia - Foggia; Monza - UD1- NESE; Palermo - Bari; Pescara -Genoa; Pistoiese ■ S. Benedettese; Rimini - Cagliari; Sampdoria - Lecce; Taranto - Nocerina; Ternana -Cesena; Varese - Spal. 13. KOLO (17.12. In 13.5.) Bari • Brescia; Cesena - Taranto; Genoa - Monza; Lecce - Ternana; Nocerina - Sampdoria; ^oler-mo - Foggia; Pistoiese • Rimini; Ca- S. Benedettese - Varese; Spal gliari; VDINESE - Pescara, 14. KOLO (7.1. IB ®............. Brescia - Pistoiese; Cagliari - Ternana; Foggia - Celega j Lecce - Genoa; Pescara - Spal; Rimini - Taranto; Sampdoria - Monza; S. Benedettese - Palermo; VDINESE -Nocerina; Varese • Bari. 15. KOLO (14 5. in 27.5.) Bari - Pescara; Cesena - VDINE- SE; Genoa - Foggia; Monza - Cagliari; Nocerina - Rimini; Palermo - Lecce; Pistoiese - Varese; Spal - Sampdoria; Taranto - Brescia; Ternana - S. Benedettese. 16. KOLO (21.5. in 3.6.) Bari - Genoa; Brescia - Cesena; Cagliari - Varese; Foggia Monza; Lecce - Nocerina; Rimini -Palermo; Sampdoria - Pescara; S. Benedettese Taranto; Spal - Ternana; VDINESE - Pistoiese. 17. KOLO (28.1. in 10.6.) Cagliari - Foggia; Cesena - Lecce; Genoa - Pistoiese; Monza - Brescia; Nocerina • Spal; Palermo -VDINESE; Pescara - S. Benedettese; Taranto - Sampdoria; Ternana -Bari; Varese - Rimini. 18. KOLO (4.2. in 17.6A Bari - VDINESE; Brescia - Varese; Foggia - Ternana; Lecce -Monza; Palermo - Nocerina; Pistoiese - Pescara; Rimini - Genoa; Sampdoria - Cagliari; S. Benedettese - Cesena; Spal - Taranto. 19. KOLO (11.2. in 24.6.) Cagliari - Brescia; Cesena - Bari; Genoa - Spal, Mo za - Pistoiese; Nocerina - S. Benedettese; Pescara -Foggia; Taranto - Palermo; Ternana - Sampdoria; Vdinese - Rimini; Varese - Lecce. PO JACOPUCCIJEVI SMRTI Izginil je elektroencefalogram BOLOGNA — Maurizio De Sanc-tis, prijatelj pokojnega Jacopuccija, in časnikar Franco Chiavegatti sta bila včeraj pri načelniku preiskovalne komisije bolonjske sodnije Angelu Velli, ki vodi sodno preiskavo v zvezi s smrtjo Angela Jacopuccija. De Senctis jč poročal o prvih bolečinah, ki jih je začutil boksar ter o nadaljnji prvi pomoči v Bellarii, Chiavegatti pa o tragični boksarski prireditvi na splošno. V Bellarii je 1. julija bilo na sporedu drugih pet srečanj poleg dvoboja za evropski naslov in vsa so se končala pred časom: dve zaradi sodnikovega posega, tri pa zaradi k.o. Chiavegatti je zaradi tega napisal članek, ki je bil objavljen 21. julija, v katerem je napadal organizatorje, češ da so bili ostali dvoboji le farse z edinim namenom, da kratijo čas gledalcem pred najvažnejšim srečanjem. J V glavnem so bile včeraj težave | , V^aj s^^^drugim zvedeli, le zaradi toplote, ki je povzročila I . ie „ . _ _ . . .. poškodbe na motorjih, saj se je zgoj ^ Z/AngeloSucd dila samo ena, lažja, nesreča in te ^ drugih zdrav. niških pregledov 5. januarja letos. Takrat je moral to opraviti, ker je za boksarja po k.o. (v tem slučaju 19. novembra 19)? v Turinu proti Lukasu) otivezen pregled, katerega izid določa o nadaljnjem športnem udejstvovanju, za nesrečnega boksarja je bilo vse (vsaj navidezno?) v redu in je lahko nadaljeval s srečanji. Sodnik Vella bo ob tem dogodku mopal nujno zaslišati Giorgia Paganija (predsednika deželnega odbora Emilije Romagne italijanske boksarske zveze), ki je izjavil, da je zdravniški dokument shranjen v Bologni. Po včerajšnjih dogodkih je torej vedno večja zmešnjava v zvezi s to sodno preiskavo. Kaže, da nekaj res ni bilo v redu z JacopucCijem pred dvobojem in bo zato moral sodnik Vella pospešiti svoja raziskovanja. V prihodnjih dneh bo zato zaslišal Paganija, organizatorja boksarske prireditve v Bellarii Spagnolija in Giannija Bettinija, časnikarja RAI, ki je intervjuval Jacopuccija po koncu srečanja z Minter- dila samo ena, lažja, Francozu Jarieru, ki je uničil svoj avtomobil znamke ats, osebno pa ni utrpel nobene poškodbe. Letošnja, 27. VN ZRN je obenem 11. dirka za svetovni naslov. Letos bodo piloti tekmovali v Hockenhei-mu, ker je bil po njihovem mnenju kot lani avtodrom Niirburgring v 'Adenauu prenevaren. Tako bo tretjič dirka v Hockenheimu, saj je prej bila 23-krat na Nurburgringu in en kraU'v’‘Avušu. 'Wajveč zmag je na VN ZRN osvojil Ferrari (10), za uiim pa Brabham (4) in Lotus (3). aA.ieq a^suBCijeii sz o3buiz ofupBZ je dosegel lani Niki Lauda. Pred jutrišnjo dirko je na lestvici za svetovni naslov prvi Mario Andretti: na drugem mestu je njegov klubski tovariš Peterson, ki vozi iz dirke v dirko vedno boljše in je verjetno zaenkrat edini, ki lahko še prekriža račune Andrettiju, čeprav je to le osebni dvoboj; jasno je pri tem, da managerja Lotusa Colina Chapmana ne zanima kdo bo zmagovalec, saj vozita oba na njegovih avtomobilih. Lotusovim pilotom sledita na lestvici Reutemann in Lauda, ki imata isto število točk, a njune možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka so po našem mnenju minimalne. Lestvica za SP po 10. dirkah: 1. Mario Andretti 2. Ronnie Peterson 3. Carlos Reutemann Niki Lauda 5. Patrick Depailler 6. John VVatson 7. Jacques Laffite 8. Riccardo Patrese James Hunt Jody Scheckter 11. Emerson Fittipaldi 12. Alan Jones Patrick Tambay Didier Pironi 15. Clay Regazzoni 16. Giles Villeneuve 45 36 31 31 26 16 10 8 8 8 7 5 5 5 4 3 takoj jem. DOMAČI ŠPORT JUTRI NEDELJA, 30. julija 1978 KOLESARSTVO VETERANI 15.00 v Sacilu Nastopa tudi Adria • » » AMATERJI 14.30 v Treppo Grande Nastopa tudi Adria * • * MLADINCI 14.30 v Krminu Nastopa tudi Adria ^'1 Frelih 21. CAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) _____ J Romantičen okras naravi so srebrnobeli slapovi vodA sivkasto rdečih pečin, ki se nenadoma, kot privid prikažejo izza dolgega ovinka. Tistikrat se nam odpre pogled na vzhodno stran, ki jo na obzorju zapira slikovita veriga čudno razčlenjenih modrikastih hribov. Po neskončno valoviti pokrajini se razprostirajo skrbno negovane čajne plantaže z izbranimi vrstami znamenitega indijskega čaja. Zelene planjave poživljajo sive farmarjeve hiše in rjavkasta bivališča delavcev pod slamnatimi strehami palmovih bivališč. Vrivamo raznolika drevesa, ki ustvarjajo svojstve-p°dob0. v gozdovih se nahaja bogastvo nad šest-^ rst dreves. Žlahtni les uporabljajo za industrijo , '^voz. Drvarji se poslužujejo najmočnejše delovne a|.0riaških slonov kot buldožerje, ker le te marljive :hori?lri0re)0 Prenesti stoletne orjaške hlode iz težko ^ n*h džungel v dolino. a: Vsako vzpetino, za vsakim ovinkom se nam od-)jih P^krasni pogledi na džungelski svet, ki skriva v Ti ®l°bokih teminah lovišča divjadi in krvoločnih !qe-. ed zelenjem rdijo krone dreves z velikimi pla-:je ltni rdečimi cvetovi, ki se zde kot ognjeni otoki v valovitem zelenilu. Prelepo naravo popestrijo vi-ijd deblih se vzpenjajoče plezalke nežnih cvetov v ■ Pogledi s hribov na tesne doline sežejo včasih tietjntrastnega zelenila kokosovih palm, ki se vtapljajo ^°Kled kot, potemnjeno morje. ve a iztrebljenih mestih ob cesti se vrstijo plantaže jg PoPra, ingverja, turmenike in cardamoma, dišave, dobila ime po tukajšnjem gorovju Cardamom. Plantaže Indijskega čaja Zaustavimo se na plantaži ob poti in potipamo nežne čajne liste na grmičih. Grmi smejo doseči le gotovo rast, da se doseže najboljša kvaliteta čaja. V času obiranja prihajajo sem čete mladih deklet, ki s spretnimi drobnimi prsti obirajo mlade lističe, ki jih nato v zbirališčih posuše, valjajo, presejejo in fermentirajo, kar zahteva določen in izredno natančen tehnični proces. Po več kot štiriurni vožnji po slikovitem gorskem svetu kjer se vsak čas menjavajo čudoviti pejsaži, smo se od postaje Peermade sredi čajnih plantaž, lahno spuščali proti mestecu Thekkadi ob Periyarskem jezeru, pri-rodnemu rezervatu zaščitene divjadi. V okolju naravnih lepot, v globini džungle, živi in se prosto giblje okoli tristo vrst živali, poleg slonov, bivolov in divjih prašičev tudi bizoni, tigri, leopardi in antilope. Seve Je v tem zatočišču divjih živali najstrožje prepovedano vsako streljanje. Periyarsko jezero je pravzaprav umetno jezero zajezene istoimene največje reke v Kerali, ki se vije okoli hribov in rtičev, vzdolž plantaž čaja, kave in nasadov raznih začimb. Periyar nudi izredne priložnosti, da vidiš pragozdne živali v njihovem naravnem okolju. Po živai-skih rezervatih v svetu je v navadi, da opazujete živali z izvidniških stolpov ali v satarijih in za to urejenih džipov. Tu pa na križarjenju z motornim čolnom lahko vidite slone ali bizone ob samem robu jezera kjer pijejo vodo. V sušnem poletju, ko se v tropskih gozdovih izsušijo mnoge jame z vodo, žeja pripodi k jezeru tudi tigre in leoparde. Največ je divjih slonov. Držijo se v krdelih petnajst do dvajset slonov, med katerimi je vsak tretji mladič. Turisti Jih fotografirajo iz motornih čolnov. Zanje se živali niti ne zmenijo, ker jim pač ničesar žalega ne store in zato niso nevarni. Med našim opoldanskim počitkom in južino v tej divji prirodi, kjer smo ob jezeru posedeli v senci velikanskih banjaninih dreves, prepletenih z dolgimi, močnimi visečimi lianami, zaželene divjadi nismo videli. Vendar smo v občudovanju jezera in gozdov čutili, da v njihovi senci, tako kot mi pod orjaško banjano, počivajo živali, ki se bodo ob nastopu mraka složno podale v vodo k osvežitvi. Ob Periyarskem jezeru Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačono celotna 2« 000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revijo »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 L|ubHor‘ Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 49 f. 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, s0Z°,! 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanlje-JulJ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih Stran 6 v Italiji pri SPI. 29. julija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I Član ttelii«n*k») izir zveze časopMin] iTrst založnikov FIEG KO MANJKA LE NEKAJ DNI DO KONCA JULIJA Celotno italijansko cestno omrežje zajel vsakoletni turistični promet Pet mrtvih na avtocesti sonca, ojačen železniški in letalski promet RIM — Od danes pa do tretjega avgusta bo zajel Italijo vsakoletni turistični val. Prve znake bega iz mest v letoviščarske kraje so zabeležili že včeraj, saj je bil promet na vseh cestah nad poprečjem, prišlo je tudi do zastojev in dolgih kolon na dovozih in odvozih z avtocest. Prav taka gneča je bila na železniških postajah, saj je iz rimske postaje Termini odpotovalo včeraj 6 izrednih vlakov, danes pS jih bo kar 17. Na rimskem letališču Fiumicino je število potnikov naraslo na 35 tisoč oseb, v prihodnjih dneh pričakujejo še nadaljnje povečanje letalskega prometa, kar jasno izhaja iz rezervacij. Kot vedno pa je najbolj zaskrbljujoč položaj v cestnem prometu. Izvedenci predvidevajo, da bo v prihodnjih dneh na italijanskih avtocestah vsaj poldrugi milijon vozil dnevno. Temu primerno so tudi ojačili policijsko nadzorstvo, saj bo samo prometna policija uporabila 9000 raož, 16 helikopterjev in tri letala, k tem enotam je treba še prišteti karabinjerje, mestne redarje in navadno policijo. Varnostni organi pa kljub temu pozivajo voznike na budnost in previdno vožnjo, saj je bilo lani v obdobju od 29. julija do 28. avgusta kar 12.273 prometnih nesreč. Prvi znaki pa niso nič kaj obetavni; na avtocesti sonca blizu Rima je med prehitevanjem tovornjak trčil v fiat 127, ki se je vnel, ogenj pa je zajel tudi tovornjak. Vseh pet potnikov osebnega avtomobila je zgorelo, voznik tovornjaka se je rešil, lažje so pa ranjeni potniki dveh drugih avtomobilov, ki so bili prav tako soudeleženi v nesreči. O verižnih trčenjih, tokrat pa brez hujših posledic, poročajo tudi iz drugih območij italijanskega avtocestnega o-mrežja. Pri Orvietu se je prevrnil tovornjak, nekaj kilometrov južneje je prišlo do verižnega trčenja štirih avtomobilov. V Toskani pa je prišlo pri predoru Querce do največjega dosedanjega verižnega trčenja z več desetinami poškodovanih avtomobilov. K sreči je bilo le nekaj laže ranjenih, promet pa je zastal za celo uro, da je bila kolona čakajočih avtomobilov dolga nad 15 kilometrov. O kolonah poročajo tudi iz vseh postaj za plačanje cestnine. V Milanu je dolga že 8 kilometrov in se bo v prihodnjih uijph še povečala, nič krajša ni bila v Rimu in Bologni. Ce sedaj le bežno pogledamo v letoviščarske kraje, lahko ugotovimo, da so hoteli podražili svoje storitve, zasedenost pa je v glavnem zadovoljiva, čeprav ne bo dosegla višine prejšnjih let. Poudariti je treba, da je ponudba sob večja kot povpraševanje, Italija ima namreč kar 20 odstotkov vseh hotelskih razpoložljivosti v Evropi. Od vsepovsod beležijo občuten porast gostov v italijanskih kampingih, domači turist je končno nekaj let za onimi izza Alp odkril letovanje pod platneno streho. Kot so ojačili nadzorstvo nad cestnim omrežjem, tako luška poveljstva bedijo nad športnim pomorskim prometom, gozdna policija pa pazi, da ne bi prišlo do požarov. In prav včeraj so prvič uspešno uporabili letalo za gašenje gozdnih požarov. Posebni C-130 vojaškega letalstva je z vodo in kemikalijami iz svojih rezervoarjev pogasil požar na otoku Elbi pri Porto Azzurru. (voc) Nerodna roparja MILAN — Prav klavrno za roparje se je končal poskus ropa, do katerega je prišlo okrog polnoči v Milanu. Dva zakrinkana in oborožena človeka sta stopila v bar Donata Cantatoreja ter ukazala vsem prisotnim, naj dvignejo roke. Nato sta očistila blagajno, v kateri je bil zaslužek vsega dneva, zatem pa posvetila svojo pozornost listnicam petdesetih prisotnih. Eden od teh, 47-letni šofer, je imel v roki biljardno palico ter je izkoristil trenutek, ko ga zlikovca nista gledala in pošteno mahnil enega od obeh po glavi. Mo- ■tuiiiillmiiiiiiiii žakar se je opotekel in izstrelil en naboj iz puške, ki jo je imel s seboj. Na srečo ni zadel nikogar od gostov bara, temveč le laže ranil svojega pajdaša. Oba sta se nato zgrudila na tla. Lastnik bara je takoj poklical policijo, medtem ko so njegovi gostje nekoliko pretipali rebra obema roparjema. Njuna dva »sodelavca*, ki sta čakala pred vrati, ko sta opazila, da jima trda prede, sta zbežala. V bolnišnici, kamor so odpeljali oba roparja, so jima ugotovili, poleg praske od puškinega strela, večje število podplutb. Okrevala bosta eden v dvajsetih drugi pa v tri desetih dneh. BARI — Karabinjerji so izsledili tolpo ugrabiteljev, ki jo sestavlja pet članov iste č -užino. Obtoženi so, da so bili ječarji apulijskega gradbenika Giuseppa Micca, ki jim je pred štirimi dnevi zbežal. MILAN — Milanski preiskovalni sodnik Antonio Pizzi je formalno obtožil bivšega miljardarja Franccsca Ambrosia, da se je polastil 22 milijard lir, ki so jih protizakonito dvignili iz podružnice Banco di Roma za Švico. RESOLUCIJA VARNOSTNEGA SVETA OZN VValvis Bay naj postane del neodvisne Namibije Vorster se noče odpovedati uranu in diamantom NEW YORK — Brž po pristanku na znani načrt za osamosvojitev Nabimije izpod južnoafriškega rasističnega jarma, ki so ga zasnovale ZDA, V. Britanija, Kanada, ZRN in Francija, je varnostni svet OZN s 15 glasovi (proti ni glasovala nobena članica) sprejel resolucijo, po kateri11 je treba pflMJti-čiti »Jugozahodni Afriki* (kakor i-menujejo Namibijo"'Vorster in njegovi pajdaši) tudi zaliv Walvis Bay z istoimenskim pristaniščem. Resolucija je hudo razburila pretorijskega zastopnika, zunanjega ministra Botho, ki je v žolčnem posegu zabil navzočim, da njegova vlada resolucije ne priznava. Ne samo, Vorsterjev režim utegne celo zavrniti omenjeni načrt peterice zahodnih držav, če bodo še naprej silile v Južno Afriko, naj odstopi Walvis Bay. Podobno je vzrojil tudi vodja žalastno znanega režima V or s tel, ki je resolucijo označil kot samovoljen ukrep brez vsake zakonite podlage. Sicer pa zelo verjetno ni na mestu pesimizem, kot je dal razumeti ameriški državni tajnik Vanče: »Vorster je sprejel načrt za neodvisnost Namibije; brez skrbi, pristal bo tudi na to ozemeljsko koncesijo*. Walvils Bay (25.000 prebivalcev) leži jagOžahOdltb 'od Widhoka pod Svvakopmundom. V tem delu afriške celine pdttieni edino atlatsko luko, kjer lahko pristajajo tudi največje ladje. Od Južne Afrike jo loči 650 km namibijskega nabrežja in sodi trenutno pod capetovvnsko upravo. Vorster si lasti suverenost nad tem pristaniščem v smislu kakih sto let stare pogodbe, noče pa se mu odpovedati, ker pomeni edino železniško zvezo med Južno A-friko ter bogatimi ležišči diamantov in uranove rude v notranjosti Namibije. Slednjo pa pretorijski režim . nezakonito upravlja že 12 let, odkar mu je pač potekel ustrezni mandat Društva narodov iz 1. 1920. (dg) IZROČIL JO JE AMERIŠKEMU DIPLOMATU ATHERTONU Begin naslovil na Sadata poslanico s pozivom k nadaljevanju pogajanj Med govorom na univerzi v Aleksandriji je egiptovski državni poglavar potrdil dovzetnost za nadaljnji dialog, a je odločno zavrnil kakršno koli ozemeljsko koncesijo NEUVRŠČENI (Nadaljevanje s 1. strani) TEL AVIV — Predsednik izraelske vlade Begin je včeraj naročil ameriškemu potujočemu veleposlaniku Athertonu, ki se mudi na Bližnjem vzhodu, da bi posredoval za nadaljevanje mirovnih pogajanj med kairsko in ■ telavivsko vlado (obiskal je že Jordanijo, danes pa dospe v Egipt) in naj izroči Sadatu poziv k ponovni navezavi neposrednih stikov za poravnavo krize. Athertonov obisk se odvija, kot znano, v trenutku ponovne in silne zaostritve spora — Sadat je v zadnjem času večkrat hudo napadel Begina, v nedeljo je zavrnil njegovo osebno poslanico, nato pa je izgnal iz Aleksandrije izraelsko vojaško delegacijo. Kljub vsemu temu so funkcionarji, ki spremljajo ameri- 20 tisoč turistov na Primorskem KOPER — V turističnih krajih Primorske se mudi trenutno dvajset tisoč domačih in tujih turistov, kar je okrog 5 tisoč več kot lani v juliju. Vse hotelske in druge zmogljivosti so zaseoene in je treba imeti precej sreče, če hočeš dobiti prenočišče brez rezervacije. Kaže torej, da se obeta rekordna turistična sezona. Zaradi navala gostov pa se seveda pojavljajo tudi razne težave, predvsem v prometu. Na obmejnih prehodih so še zmeraj dolge kolone vozil, zaradi številnih izletnikov pa je čez nedeljo močno preobremenjena tudi obalna cesta. Tre-bo je pohvaliti pripadnike prometne milice, ki so mobilizirali tudi vse rezerve in s skrajno požrtvovalnostjo preprečujejo daljše zastoje. Pri razbremenitvi obalne ceste pa ima precejšnjo vlogo tudi nova šmarska cesta, ki se je poslužujejo tako domači kot tuji turisti. Prenapolnjena so tudi vsa kopališča ob morju, gneča pa je tudi v gostinskih lokalih, v zabaviščih in- na športnih Igriščih. Glede oskrbe s hrano in pijačami je zaenkrat v glavnem v redu, pa tudi z vodo še ni težav, čeprav opozarjajo na varčevanje. Po vseh primorskih turističnih središčih se vrstijo tudi številne prireditve, na katerih nastopajo domači in tuji ansambli. Ena izmed osrednjih prireditev bo čez soboto in nedeljo v Kopru — tradicionalna Koprska noč. L. O. obrambnemu ministru Weizmanu med sestankom v Salzburgu dokument z vsebino egiptovskega mirovnega načrta. «Weizman globoko ljubi svojo domovino ter si iskreno želi miru, in to resničnega miru, medtem ko Begin venomer sanja o nekakšnem miru, ki naj bi slonel na teritorialni grabežljivosti* je pripomnil Sadat, ki je tudi ponazoril, zakaj ni preteklo nedeljo sprejel Beginove poslanice (zadevala je vprašanje vrnitve El-Ariša in gore Sinaj Egiptu): poslanica je bila tako oblikovno kot vsebinsko nesprejemljiva. Egiptovski državni poglavar je pojasnil, da je v razgovorih z ameriškim podpredsednikom Mondalom in Vanceom predlagal kot prizorišče za nadaljevanje neposrednih pogajanj z Izraelom mesto El-Ariš, vendar šele po njegovem prehodu pod egiptovsko civilno upravo. Sadat .je nazadnje obtožil Američane, da Izraelce neprestano zalagajo z nadrobnimi informacijami o egiptovskem vojaškem potencialu, in to s pomočjo svojih satelitov. (dg) PARIZ — Francosko notranje ministrstvo je včeraj uradno sporočilo, da je bilo v preteklem letu v Franciji kar 550 terorističnih atentatov, od katerih je bilo približno 100 na Korziki. Po neuradnih podatkih ukradejo vsako leto v državi nad 3 tone dinamita. V Tuniziji obsodili 21 delavcev zaradi neredov med stavko TUNIS — V mestu Sfax je tamkajšnje sodišče obsodilo 21 delavcev na kazni, l.i gredo od štirih mesecev do dveh let zapora. Delavci so bili obsojeni zaradi neredov, do katerih je prišlo med stavko 21. novembra prejšnjega leta. Gre za delavce iz pokrajine Gafse, ki je znana po bogatih ležiščih fosfatov. Po mnenju obrambe, ki je brezuspešno prosila za preložitev procesa, je vzrok neredov in procesa samega v hudih socialno-ekonomskih nasprotjih med sindikalno organizacijo UGTT in socialistično stranko. Odvetnik Hedi Mahfoudh, ki je član obrambe, je izjavil, da so krivdo kot dokaz solidarnosti in podpore boju afriških narodov. Hkrati pa je kubanski delegat ostro napadel Kitajsko in njeno politiko do Vietnama ocenil kot intervencijsko in nemiroljubno. Po drugi strani pa je somatski delegat stresel vso jezo na Kubo in Sovjetsko zvezo, in celo prišel z zahtevo, naj Kubo izključijo iz kroga neuvrščenih držav. Taki nastopi kajpada ne bodo mogli vplivati na celotno delo konference, kajti obstoječa nasprotja so izraz stvarnih razmer in konferenca je vsa namenjena objektivnemu prikazu stvarnega položaja na svetu. Ob tem kaže kot izredno pozitivno dejstvo omeniti dogovor, ki so ga prav na konferenci dosegle arabske države o enotnih stališčih do reševanja krize na Bližnjeb vzhodu. Tako je tako rekoč v krogu neuvrščenih samih vnovič obnovljena enotnost arabskih držav glede najbolj pomembnega vprašanja. Kot rečeno, razprava je tudi proti koncu četrtega dne dela konference še v polnem teku. Sklepni ddeumenti, ki bodo izšli iz veletoka besed, misli, mnenj in predlogov pa bodo prav gotovo označili beograjsko, konferenco zunanjih ministrov kot enega najpomembnejših mejnikov v razvoju neuvrščenega gibanja po peti konferenci v Colombu. Iraški poslanik v VB za las ušel atentatu LONDON — Traški veleposlanik zvrnili samo na ramena delavcev, v Veliki Britaniji Taha Ahmed Da- ki so s stavim izrazili vso solidarnost svojemu sindikalnemu voditelju Habidu Achourju, kateremu so neznanci grozili s smrtjo. vvood je za las ušel atentatu v središču Londona. Vest je javilo i-raško veleposlaništvo v Londonu. Močan eksploziv, ki je bil postav- ljen pod avtomobil, s kateri® ! se moral veleposlanik odpelj*^ letališče Hearthrow, je uničil vozilo. Sodna sporočila za tri uslužbence RK RIM — Namestnik pravdnika Infelisi je poslal sporočila zdravstvenemu ravn* in dvema uslužbencema M križa zaradi nenamernega un»V zanemarjanja službenih dol®^, Gre za dogodek, ki je smrtjo karabinjerskega pove«*” polko'®*; Stefanina Vernaglie, ki n"1 L, četrtek pred sodnijo postalo 818 ^ Priskočili so mu na pomoč odvetniki, medtem pa je žen ^ poklical rešilca Rdečega križa. ^ silni avto je prispel pred sodnij0 j,: raj uro zatem, eden od boln®’^ pa je prislonil k ustom častnik* j sko s kisikom. Takrat so da je jeklenka prazna, Vernaglia pa je takoj zateri 8 ^ Infelisi je tudi odredil zaplet1100 dokumentacije o posegu rešilo*1 RIM — Draginjska dokl*^ plači za mesec avgust se P° pf: verjetnosti dvigne za 6 točk.^ točk je že dozorelih spričo P®’. , n ja življenjskih stroškov za 0i ziroma 1,3 v maju in juniju ^, daljnjo točko pa naj bi PrinpT predvidoma najmanj 0,8 odstotno sanje v juliju. > | CATANZARO — V ponedeljek^ julija, se bo po 24 dneh Pr^ nitve nadaljeval proces zar®®.^ kola na Trgu Fontana. Do 3. * j. sta bi se moralo zaključiti 28 sevanje zadnjih 22 prič. škega diplomata, uverjeni, da bo že čez kakih deset drri prišlo do novega egiptovsko-izraelskega sestanka pod predsedstvom ameriškega državnega tajnika Vancea, in sicer 9. avgusta v prostorih ameriškega oporišča v Um-Hašibi na območju zahodnega Sinaja. Američani ob tej priliki ne bodo posredovali lastnega mirovnega načrta, pač pa bodo iznesli le nekatere predloge za zapolnitev vrzeli, ki zeva med Sadato vim in Beginovim načrtom. Vanče naj bi dopotoval na Bližnji vzhod ob koncu prihodnjega tedna. Določene upe v nadaljevanje pogajanj s kairsko vlado je v izraelskih političnih krogih vzbudil tudi govor egiptovskega državnega poglavarja na univerzi v Aleksandriji ob 26. obletnici padca kralja Faruka. Sadatova izvajanja so prijetno iznenadila tudi samega Begina: »Veseli me, da je dovzeten (Sadat, op. ur.) za nadaljnja pogajanja*. V resnici je Sadat v svojem dve uri in pol dolgem govoru zatrdil, da nikakor ne namerava o-vreči svojih mirovnih pobud, da pa ne bo izročil Izraelcem »niti enega samega centimetra arabskega o-zemlja*. Izraelu je priznal pravico do popoldne varnosti, do trajnega miru in do dobrososedskih odnosov z Egipčani; ne priznava pa mu nikakršne suverenosti nad zasedenimi območji. Govornik je tudi zanikal, da bi egiptovski topovi ogrožali izraelsko državo. Glede najnovejšega razvoja diplomatskega dogovarjanja med državama je Sadat demantiral vest, po kateri naj bi izročil izraelskemu V budi prometni nesreči na avtocesti pri Frosinonu je v četrtek izgubilo življenje šest ljudi ln ne o-sem, kot so poročah agencijske vesti. Na sliki (telefoto ANSA) skrotovičena razbitina na kraju nesreče ZANIMIVA POBUDA BONSKE VLADE IN TURISTIČNIH AGENCIJ Navodila nemškim turistom v tujini BONN - «Skušajte biti prijaznejši z domačini! Bodice ponosni na svoj narod, a ne pretiravajte pri tem! Gledajte kritično na nemško preteklost!* To so samo nekatera navodila, ki jih vsebuje posebna publikacija, namenjena »vedenju* nem ških turistov v tujini, ki jo je pred časom izdala bonska vlada. Kot je znano, so nemški turisti veljali, in ponekod veljajo še danes, za bogate in priljubljene goste, ki pa še vedno vzbujajo s strani domačega prebivalstva nekaj predsodkov. Nemška vlada je v državah, ki jih obiskujejo nemški turisti, pred časom izvedla med domačini posebno anketo z namenom, da preveri odnos, ki jo imajo slednji do Nemcev. «Mi ljubimo samo delo; imamo preveč denarja; mi Nemci smo najbolj inteligenten narod...,* te in podobne stavke očitajo gostitelji največkrat nemškim turistom. Kappler-jev beg iz Italije pa je vrh tega povzročil še splošno protinemško reakcijo, za kar se je nemška vlada, pod pritiskom turističnih in potovalnih agencij, odločila, da izvede široko akcijo «za spreobrnjenje* turi- stov. Najprej so v znani ilustrirani reviji »Štern* objavili serijo velikih oglasov, ki vabijo Nemce, naj bodo v tujini prijazni in naj ne povzdigujejo nemške zgodovine s posebnim ozirom na drugo svetovno vojno, ki jo na žalost nemški turisti v tujini vse prevečkrat opevajo. Tiskovni urad nemške vlade pa je pred nedavnim izdal tudi obširno brošuro z naslovom »Za naše ljudi, ki potujejo v tujino*, ki jo brezplačno razdeljujejo turistične agencije in policisti, na mejnih prehodih. Publikacija, kot smo že prej omenili, vsebuje vrsto napotkov za nemške turiste v tujini, zadnji del pa je posvečen argumentom, «o katerih je dobro, da, Nemec spregovori z domačinom.* Ti argumenti se nanašajo predvsem na gospodarsko stanje v Nemčiji, na število zaposlenih delavcev, na urejene razmere na delovnem mestu in celo na vrednost marke na svetovnih valutnih tržiščih. Nemški turist, preden sklene preživeti počitnice , v tujini, mora biti prepričan, da dobro obvlada ekonomijo. .(»« DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na dvoje novosti: Marylou McKenna m In (lesi ni pe pelinlrideselem Vsakdo bi rad dolgo živel, vsakdo bi rad ostal čimdlje mlad. Marsikdo se zave šele po 35. letu, ko |e mladost mimo, da njegove moči niso neizčrpne In da se premalo-trudi za svoje zdravje. -Vendar .v tej starosti še dolgo ni prepozno. Treba ee je le resno zavzeti In ne čakati na prve hujše udarce bolezni, če se nekega dne odločiš, da boš opustil razvade, pretiravanja in nezmernost, lahko ostaneš mladosten vse do poznih let. Za tako odločitev potrebuješ navodila. V knjigi Mladostni po 35. letu je opisano vse, kar moramo vedeti, če hočemo zadržati svo|e staranje. Navaja nas k načrtnim telesnim vajam, k nadziranju prehrane In teže, opozarja nas na vse, kar |e škodljivo, podrobno razlaga probleme v zvezi z nego kože, las, govora Itd. Avtorica se opira na znanstveno gradivo ameriških raziskovalcev In inštitutov, pa tudi na prakso zdravnikov in bolnišnic, lepotilnih inštitutov in psihiatričnih ustanov. »Po 35. letu smo še dovolj mladi, da smo močni, In imamo dovolj let, da postanemo modrejši.* Cena: pl. 200 din Gayelord Hauser mejit pel h zdravju in mladesli že več kot pol stoletja preučuje avtor te knjige vrednost In pomen presne hrane za človekovo zdravje. Ugotovil |e, da je za človeka na|bol|e, če se vrne k naravni hrani ter opusti umetne in kemične primesi. Zastavil si |e nalogo sporočiti to spoznan|e ljudem, ga razlagati v vsem n|egovem pomenu in opozar|ati na njegovo daljnosežnost. Kn|lga Moja pot k zdravju in mladosti je temel|ni priročnik o vsem, kar |e treba vedeti,' če hočemo živeti zdravo. Izčrpno obravnava prehrano In posebe| vitamine, nekatere bolezni In težave, utru|enost, telesne vaje, razvade, zdrav videz, odnos do ž!vl|en|a, družino. Na koncu so dodana poglav|a o dieti, recepti in napotki o prehrani. »Samo živa hrana lahko oblikuje živo telo. Sleherni obrok na| da|e našemu telesu živo hrano. Predvsem pa na| bo zaužlvanje hrane užitek, za oko nič man| kakor za |ezik.» Cena: 220 din Obe knjigi se dopolnjujeta in predstavljata celoto. Posamezne kn|ige vam pošljemo po povzetju, zc| komplet obeh knjig pa daje založba možnost obročnega odplačevanja moja not k s.tlrm m mi'mirnima ' f • DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana NAROČILNICA PD - Vlil (Samo za naročnike iz Jugoslavije) Nepreklicno naročam knjigi: — MLADOSTNI PO 35. LETU (200 din) — MOJA POT K ZDRAVJU IN MLADOSTI (220 din) — KOMPLET OBEH KNJIG (420 DIN) Znesek bom plačal takoj po povzetju ali v zaporednih mesečnih obrokih (velja le za komplet obeh kniia: 3 obroki do 100 din in 1 obrok po 120 din) Knjigi mi pošljite na naslov (tiskane črke!): ................................................... Zaposlen pri.. Kraj in datum: Podpis naročnika: Knjigi lahko naročite v 'ZiidifU - Ul. sv. Frančiška, 20 - Trst