PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DR. BEBLER: SPRIČO DOLGOLETNE POLITIKE PRIKLJUČEVANJA CONE A K ITALIJI, JE JUGOSLAVIJA PRISILJENA ZAHTEVATI ZA OBSTOJ STO VEČJA JAMSTVA, KOT JIH NUDIJO DOLOČBE MIROVNE POGODBE. Leto IX. - Štev. 157 (2467) Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 3. julija 1953 Cena 20 lir Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE BEBLER-KOPČOK .Ponovno smo se prepričali o nadaljevanj« raznarodovalne politike proti Slovenee: „0 svojih ugotovitvah bom poročal svoji vladi in prepričan sem, da ne bo ostala pasivna - Kljiib sedanjemu razvoju dogodkov v gospodarskih odnosih s cono A, upamo, da bo prišlo do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, ki bo zajamčil gospodarske koristi Jugoslavije, tržaškega prebivalstva in Italije," je izjavil dr. Aleš Bebler Z včerajšnjim dopoldnevom je bil obisk visokih jugoslovanskih funkcionarjev z dr. Beblerjem in S. Kopčokom na čelu zaključen in popoldne so gostje odpotovali v domovino. V prvih dopoldanskih urah je dr. Bebler sprejel slovenske župane, o čemer je na kratko poročal med tiskovno konferenco, ki je bila v prostorih trgovinskega oddelka gospodarske delegacije FLRJ v Ul. Cicero-ne štev. 8. Za tiskovno konferenco je vladalo veliko zanimanje, saj so se poleg domačih — slovenskih in italijanskih novinarjev, predstavnikov listov vseh političnih skupin, vključno celo kominformistične — udeležili številni tuji novinarji iz Itali-le, Anglije in Amerike. Dr. Bebler je po nekaj uvodnih besedah v francoščini prečital srbski tekst naslednje izjave, ki je bila prevedena tudi v italijanščino: Jugoslavija ima velike go-spodarske interese v Trstu in to je eden od razlogov, da danes, ker se ni izvedla mirovna pogodba — predlaga soupra. vo, a v skrajnem primeru tudi morebitno delitev, ki naj bi Jugoslaviji zajamčila stvarno navzočnost v Trstu in tržaški luki. Dosedanji razvoj dogodkov je na žalost šel v smeri naj. tesnejšega vključevanja gospodarstva področja A Svo. bodnega tržaškega ozemlja v italijansko gospodarstvo, kar je v nasprotju z nameni mirovne pogodbe in gospodar, skim interesom tržaškega pre. bivalstva. Spričo takega razvoja do-godkov upamo, da bo kljub temu prišlo do skupnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo na tak način, da bodo zajamčeni gospodarski intere. si Jugoslavije, tržaškega prebivalstva in tudi same Italije. Ne biede na sedanje' začasno stanje mislimo, da bi se lahko okrepilo gospodarsko sodelo-vanje med Jugoslavijo in cono A Svobodnega tržaškega o« zemlja. Znano je, da se blagovna zamenjava med Jugosla. vijo in cono A Svobodnega tržaškega ozemlja ni razvija-la na oni višini, ki bi bila za. dovoljiva dobisi za gospodarstvo Jugoslavije, kakor tu. di za gospodarstvo cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Dosedanja blagovna izme. njava se je namenoma ovirala zaradi znanih sporazumov iz leta 1948 in zaradi privilegi. jev, do katerih je prišlo italijansko gospodarstvo v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Omejevanje večje izmenjave dobrin je prišlo zlasti do izraza v politiki izdajanja uvoznih in izvoznih dovoljenj. Značilno je omeniti, da je ta sistem izdajanja uvoznih in izvoznih dovoljenj zmanjšal obseg zunanje trgovine med Jugoslavijo in področjem A Svobodnega tržaškega ozemlja samo v letu 1952 in 1953 do sedaj za več ko dve milijardi lir. Negativnega učinka take politike za interese Trsta ni potrebno še posebej poudarjati, ker Jugoslavija kljub že. Ijam svojih gospodarskih kro. gov ni mogla izrabiti vseh možnosti, ki jih Trst kot mednarodno tržišče in močno industrijsko središče lahko nudi. Jugoslovanska vlada sodi, da bi bilo koristno za razvoj res. ničnih gospodarskih interesov, če bi se čim prej napravil preobrat v tem vprašanju. Prepričana je, da bi se položaj lahko znatno popravil s sklenitvijo posebnega sporazuma o blagovni izmenjavi med vla. do FLRJ in zavezniško vojaško upravo, ali pa s sklenitvijo vrste dolgoročnih dogovorov med vlado FLRJ in Zavez, niško vojaško upravo, ki bi nudili stabilnost in perspektivo gospodarskim odnosom s cono A Svobodnega tržaškega ozemlja ter omogočili obseg trgovine na neprimerno večji večini. Razen izmenjave dobrin na večji višini bi jugoslovanska vlada pozdravila tesnejše in. dustrijsko sodelovanje jugo. slovanskih gospodarskih krogov s tržaško industrijo, ker bi tako sodelovanje prispevalo k večji zaposlitvi tržaške industrije. Ko je prečital izjavo, je dr. Bebler v slovenščini še enkrat poudaril, da je glavni namen njegovega in njegovih tovarišev obiska v Trstu — obisk tržaškega velesejma, ki daje še večji pomen tržaškemu empo-riju. Povedal je, da obisk nima nobene zveze s perspektivami glede rešitve tržaškega vprašanja. Zato na tej konferenci ne bo govora o raznih predlogih za to rešitev, bodisi italijanskih kakor tudi jugoslovanskih ali katere koli druge države — pa tudi ne o tem. kateri so boljši in kateri slabši. »Naša navzočnost v Trstu — je nadaljeval dr. Bebler — je dala pobudo za obiske raznih organizacij. Obiskali so nas: predstavniki Kmečke zveze v Trstu, predstavniki slovenskih šolnikov, predstavnik: Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje in župani slovenskih občin cone A. Ti obiski so nam potrdili vtis in ugotovitve, ki smo jih imeli že v domovini, da se namreč v coni A nadaljuje in veča politika raznarodovanja slovenskega življa. - Predstavniki Kmečke zveze so nam med drugim povedali, da slovenski kmetje — čeprav predstavljajo okrog 95 odst. kmečkega prebivalstva cone A — nimajo svojih predstavnikov v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo in v drugih^ zadevnih organih, ter so načeli še druga pereča vprašanja. Predstavniki slovenskih šolnikov so povedali, da slovenska šola ni po zakonu izenačena z italijansko, da nima stalnosti, da slovenski šolniki niso stalno nameščeni in da morajo plačevati v pokojninski sklad prispevke kljub temu, da nimajo pravice do pokojnine, itd. Predstavniki Osvobodilne fronte so poudarili diskriminacijsko ravnanje oblasti na vseh področjih javnega izživljanja: političnega, gospodarskega in kulturnega. Slovenski župani so pa predvsem poudarili, da se v zadnjih letih vedno bolj krčijo predlogi občinskih proračunov. ker ZVU iz leta v leto niža svoje prispevke«. Dr. Bebler je nato dejal, da je mnenja, da bi bilo bolj pravilno, da o vsem tem, kar je ob priliki teh obiskov slišal, kakor tudi o vseh vtisih svojega obiska v Trstu najprej poroča svoji vladi. Zato je predlagal, naj bi se vprašanja na tiskovni konferenci vrtela okrog argumentov, ki jih vsebuje prečitana izjava. »Prepričan sem, da moja vlada spričo ugotovitev, ki smo jih ponovno storili v Trstu, ne bo ostala pasivna, temveč bo storila vse potrebne korake, da se stanje slovenskega življa v Trstu izboljša«, je zaključil svojo izjavo dr. Bebler ter zaprosil številne navzoče novinarje. naj njemu in ostalim jugoslovanskim gostom, zlasti pa gospodarskemu svetniku v tajništvu za zunanje zadeve dr. S. Kopčoku, postavijo vprašanja. ’ Prvi se je oglasil zastopnik dnevnika «11- Messaggero Ve-neto«, ki je omenil Beblerjevo izjavo o prijateljskih stikih z Italijo na tržaškem velesejmu ter vprašal, kako je to izjavo možno vskladiti z Beblerjevimi koprskimi izjavami glede rešitve tržaškega vprašanja z morebitno razdelitvijo. Odgovor: «Jaz sem navzoče že prej opozoril, da ne bom odgovarjal na politična vprašanja, ki zadevajo razne predloge o rešitvi tržaškega vprašanja. Ker ste me že vprašali, bom povedal sledeči stavek: Predlog o razdelitvi je s tržaškega stališča najslabši predlog. Zato predlaga Jugoslavija rešitev s skupno upravo, a na razdelitev bi bila pripravljena pristati le v skrajnem primeru, to je v primeru, če bi predlog o skupni upravi ali pa podobni predlogi ne bili sprejeti*. «Dai!y Telegraph«: «Ali bi bila jugoslovanska vlada zadovoljna, če bi bili v ZVU vključeni predstavniki tukajšnje slovenske manjšine, ko je sedanje stanje tako, da predstavljajo del članov ZVU italijanski funkcionarji?« Odgovor; ((Predvsem je docela nepravilno govoriti o slovenski manjšini v coni A. Po določbah mirovne pogodbe sta obe narodnostni skupini v coni A popolnoma enakopravni, zato ne more biti govora o manjšini. — Glede predstavnikov tržaškega prebivalstva v tržaški vladi je popolnoma normalno, da bi bili ti predstavniki v vladi zastopani. To pa se na žalost ne dogaja. Zato smo mi že večkrat protestirali Ne gre torej za predstavnike ene ali druge tržaške narodnostne skupine v ZVU. Vprašanje je povsem drugačno. Z londonskim sporazumom niso bili vključeni v ZVU predstavniki tržaških Italijanov temveč predstavniki italijanske rimske vlade. To se je zgodilo proti črki in duhu mirovne pogodbe. A ta politika Ikršitve mirovne pogodbe se od londonskega sporazuma dalje še danes v Trstu izvaja. S to politiko so Trst in vsa cona A nenehno še danes nasilno priključujeta k Italiji«. Tanjug: ((Novinarska agencija Italije «ANSA» je včeraj objavila med.drugim naslednji komentar vašega obiska v Tr- Kamboški kralj odredil mobilizacijo svoje vojske Odločna zahteva za priznanje neodvisnosti * Francoska vlada razpravljala o položaju v Indokini. Kongres socialistične stranke PARIZ, 2. — Ministrski predsednik Laniel je spopolnil svojo vlado z imenovanjem 16 podtajnikov. Popoldne pa je sklical sejo širše vlade, ki je razpravljala o položaju v Indokini, zlasti v Kambodži. Tamkajšnji kralj je namreč izdal proglas na kamboško ljudstvo, v katerem pravi, da je namen stavljenih zahtev dvojen: «dati neodvisnost Kambodži in napraviti uslugo Franciji in sv°bodnemu svetu. Priznanje neodvisnosti Kambodži bo namreč povečalo navezanost Prebivalstva na francosko unijo in bo poživelo kamboške sile proti skupnemu napadu«. Dalje pravi kralj, da je bil eden glavnih argumentov za odklonitev neodvisnosti vojaška šibkost. Zato je v Battam-bangu pripravil načrt* za mobilizacijo, ki se bo takoj izvedel, ter poziva prebivalstvo, naj sprejme potrebne žrtve za povečanje oboroženih sil. ((Na ta način bo imela Kambodža dobre argumente, da doseže neodvisnost, ker bodo vse sile in viri, s katerimi bo razpolagala, uporabljene za o-brambo pridobljene neodvisnosti in za pomoč velikim demokratičnim silam, na čelu katerih mi postavljamo prijateljsko Francijo«. Ta proglas tolmačijo kot odgovor na Lanielove izjave, ki je dejal, da ((ljudstvo pridruženih držav ne bo lutivalo pol- ne neodvisnosti, dokler ne bo velika nacionalna vojska zajamčila obrambe njihovega ozemlja«. Razen tega gledajo v vladnih krogih s pesimizmom na položaj v Tuniziji, kjer je bil včeraj umorjen prestolonasled- 1202 mrtva zaradi poplav na Japonskem ŽENEVA, 2. — Zveza društev rdečega križa je danes prejela brzojavko Japonskega rdečega križa, ki pravi, da sta pri zadnjih poplavah na otoku Kjušu zgubili življenje 1202 osebi, ranjene pa so bile 1404 osebe. Uničenih je bilo 1868 stanovanjskih hiš, poškodova-nih 6688, voda pa je popolnoma odnesla 2332 hiš. Zaradi poplave je prizadetih skupno nad milijon ljudi. BEOGRAD, 2. — Pristojni jugoslovanski organi proučuje, jo možnost spremembe predpisov, ki odrejajo delovno do_ bo za dosego pokojnine. Predvideno je znižanje delovne dobe za rudarje, delavce v topilnicah ih v kesonih. nik Sidi Azedine bej, ki je bil naklonjen Francozom in u-smerjen proti stranki Neode-stur. Po seji vlade niso izdali nobenega poročila in vlada se bo ponovno sestala v nedeljo, ko se bo vrnil poveljnik francoskih sil v Indokini general Navarre. Laniel se je danes razgovarjal tudi z ameriškim poslanikom Dillonom o položaju v Indokini. Danes pa se je začel letni kongres francoske socialistične stranke (SFIO), ki bo nadaljeval delo do 5. julija. Na dnevnem redu je proučitev poročila vodilnega odbora, volitev novega odbora in razprava o splošni politiki. Kongres je izredne važnosti, ker se bodo morali spričo sedanjega položaja v Franciji delegati izreči o pogojih glede morebitnega sodelovanja stranke za ustvaritev nove večine. V stranki sami je prišlo zaradi tega do nasprotij, zlasti glede načrta o evropski vojski. Toda v glavnih vprašanjih se že opaža skupno stališče. Tako se na primer obe skupini strinjata, da je treba prenehati z vojno v Indokini; obe odklanjata kominformistično ponudbo za ustvaritev enotne fronte; prav tako podpirata obe skupini atlantski pakt in skupno varnost ter se zavzemata za sestanek štirih z Rusijo, stu; „Z zadovoljstvom se poudarja v Trstu, da predstavlja Beblerjev obisk že sam na sebi priznanje delovanja, ki ga je izvršila italijanska uprava, postavljena v Trstu na podlagi lanskih londonskih sporazumov”. Ali imate kaj k temu pripomniti«? Odgovor: «Naš prihod v Trst je predvsem priznanje dejstva. da Trst obstaja, da leži zemljepisno še vedno na istem mestu, kjer je bil doslej; drugič; je priznanje dejstva, da še vedno obstaja tržaško gospodarstvo s svojo trgovino_ in industrijo, da obstaja tržaško pristanišče ne glede na to, kdo ga trenutno upravlja; tretjič: predstavlja naš. obisk priznanje dejstva, da imata Jugoslavija in Trst velike skupne gospodarske interese«. dGiustizia« (rimsko glasilo Saragatove PSDI): «Ali je mogoče, da bi se Jugoslavija z gospodarskega gledišča ponovno vrnila na rešitev tržaškega vprašanja na podlagi črke mirovne pogodbe?« Odgovor: «Sicer sem že dejal, da ne bom odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo razne predloge o rešitvi tržaškega vprašanja. Vendar dodajam — ker že vztrajate na tem — da ni mogoče načenjati vprašanja zgolj z gospodarskega stališča temveč tudi predvsem s političnega ali bolje rečeno z obeh. S političnega stališča pa se je od leta 1945 marsikaj močno spremenilo. Z e tedaj se je začelo tudi s političnim priključevanjem cone A k Italiji; po podpisu mirovne pogodbe spomladi 1S48 so bili podpisani med ZVU in italijansko vlado gospodarsko-finančni sporazumi, ki so vključili v nasprotju z določbami mirovne pogodbe cono A v italijanski gospodarski sistem; nato je prišlo do tristranskega predloga o politični priključitvi cone A k Italiji ter končno lani do najhujše kršitve mirovne pogodbe z londonskimi sklepi. Od tedaj imamo opravka s politiko, ki se ne podlagi teh sklepov vodi tudi danes. Zaradi vsega tega se vlada Jugoslavije danes bolj nagiba k stališču, ki ga pravniki označujejo z besedami: »rebus sic staniibus« kot pa k stališču, ki ga pravniki označujejo s opacta sunt servanda«. (Prvo pomeni »spričo obstoječih okol-nostin, drugi izraz pa «pogodbe se morajo spoštovati«), «11 Cornere di Trieste« je pripomnil, da se mu zadnji del izjave ne zdi popolnoma jasen in je vprašal, ali je dr. Bebler mislil, da je Jugoslavija pripravljena sprejeti mirovno pogodbo kot takšno. Odgovor; «Mislim, da bi bilo točneje reči, da je zaradi sedanjega položaja Jugoslavija prisiljena zahtevati večja jamstva za obstoj in neodvisnost STO in za uresničenje demokratičnih načel, kot pa jih predvideva sama mirovna pogodba. To je prisiljena zahtevati, da se ne bi zgodilo s celotnim Tržaškim ozemljem, kar se je zgodilo s cono A«. Nato je dr. Bebler še enkrat zaprosil navzoče novinarje, naj bi se s svojimi vprašanji omejevali na vsebino pre-čitane izjave. ((Primorski dnevnik«; «V prečitani izjavi ste poudarili, da bo Jugoslavija v bodoče še bolj poglobila svoje gospodarske odnose s Trstom. Prosim, da bi nam obrazložili, kako in v kakšni meri se bo to zgodilo«? Dr. Bebler je za odgovor na to vprašanje dal besedo navzočemu gospodarskemu svetniku v tajništvu za zunanje zadeve dr. S Kopčoku, ki je dejal: «0 tem vprašanju govorimo že v naši izjavi, vendar bi hotel poudariti še nekaj dejstev. Znano je, da se trgovina med Trstom in Jugoslavijo razvija brez vsakega trgovin- skega sporazuma. Rezultat takega stanja je nezadovoljiv in os dosega onih meja, ki so stvarno možne. Naj navedem samo en primer. Vsak mesec obstaja želja, volja in možnost za uvoz jugoslovanskih proizvodov v Trst za nad 200 milijonov lir. Za to vsoto prosijo trgovski krogi v Trstu in so pripravljeni takoj sprejeti tak obseg trgovinske zamenjave. Ta vsota pa ne predstavlja krajne meje. Možnosti trgovinske zamenjave so v boljših po-gojih znatno večje.____________ (Nadaljevanje na 2. strani) S predsinočnjega sprejema predstavnikov Osvobodilne fronte v prostorih Gospodarske delegacije FLRJ. Na sliki: Kopčdk, Bebler, Budal De Gasperi v neugodnem položaiu zaradi shlepov Saragatove stranke nrrn n————e———ir« iwim im x*am Togliatti se jezi na Saragata, ker poziva Nennija, naj se odreče dosedanjemu podrejanju sovjetski zunanji politiki - Pesimistični komentarji italijanskega tiska RIM, 2. — Predsednik Ei-naudi je danes 'zaključil posvetovanja a predstavniki posameznih skupin. Tiskovni u-rad predsedništva republike je pozneje javil,'da bo predsednik pravočasno obvestil novinarje o sprejetih sklepih, toda ne kaže. da bo te sklepe sprejel še danes. Medtem se nadaljuje zasedanje državnega sveta liberalne stranke. Med razpravo o političnem poročilu so se nekateri govorniki zavzeli za neposredno udeležbo v vladi, drugi pa za pogojno sodelovanje. Na seji centralnega komiteja kominformistične stranke pa je danes govoril Togliatti, ki je najprej podal analizo po. loža.ia < • Jitvah in pripom- nil, da so volitve pokazale, da obstaja večina nezadovoljnežev in da je treba to upoštevati. Dodal je, da si kominfor. misti ne delajo iluzij in da je treba, zato da se doseže sprememba vladne politike, voditi akcijo v parlamentu in izven parlamenta. Za tem je Togliatti analiziral stališče posameznih strank v zvezi z izidom volitev in omenil, da prihajajo do izraza tri stališča: demokristjansko, monarhistično in socialdemokratsko. Dodal je, da težijo vsa ta tri stališča za tem, da bi se izognila spoštovanju ljudskega glasovanja. O monarhistih je dejal, da so pripravljeni ponuditi pomoč krščanski demokraciji, zato, da se ne bi nič spremenilo. Saragatu pa je zlasti očital, da zahteva prekinitev enotne akcije med neni. jevci in kominformisti, in je pripomnil, da mora Saragat priznati potrebo ((ohranitve e-notnosti delavskega razreda« in da ne more od socialističnih glasov ločiti kominformistič-nih glasov. ■ Na koncu je Togliatti obrazložil program svoje stranke v zunanji, notranji in socialni politiki. Pripomnil je, da je ta program podlaga za pogajanja. Italijanski tisk danes obširno komentira položaj, ki je nastal s pozivom vodstva Saragatove stranke svojim poslancem, naj ne podprejo bodoče vlade, če bo nadaljevala z dosedanjo politiko. Rimski «11 Messaggero« piše, da bodoča vlada ne bo in ne bi mogla biti »kopalna vlada*, to je začasna, ter pri tem hvali De Gasperijevo politiko. Rimski «11 Quotidiano» pa se sprašuje, ali bo De Gasperi, ki bo verjetno določen za sestavo vlade, lahko spravil v pristan novo vlado. Da bo to lahko napravil, pravi list, bo moral premostiti težave s socialnimi demokrati ter spremeniti svoj program tako. da pridobi glasove, ki jih bo zgubil od socialdemokratov. Moral se bo premakniti tako na desno, da si pridobi podporo ali nevtralnost monarhistov. Je pa tudi možno, da se bo predstavil parlamentu. «da vidi, kdo si bo prevzel odgovornost, da mu odreče zaupnico«. Turinska «La Gazzetta del Popolo« pa poudarja tveganje De Gasperija, da se predstavi vladi z vlado centra, kateri sta tako desnica kakor levica napovedala vojno, in ne more niti računati na podporo vseh strank centra. Turinska «La Stampa« pa se telaži. da se diskusija te dni ne vrti o vprašanju zaupnice ali nezaupnice, pač pa o programih, in da mora sedaj De Gasperi vskladiti različne zahteve, da zajamči novi vladi kolikor mogoče široko podporo. Nennijev list «Avanti» pravi. da se hoče krščanska demokracija zapreti v slonokoščeni stolp. Na splošno se demokristjan-ski tisk huduje nad stališčem socialnih demokratov in trdi, da se morajo štiri stranke centra vsekakor ozirati na obveznosti, ki so jih prevzela med volilno kampanjo. Se o premiriu na zvestejših pristašev južnoko-rejskega predsednika. Danes zjutraj so se sestali tudi člani južnokorejske vlade in vojaški voditelji. Razpravljali so o odgovoru, ki naj ga dajo Robertsonu, ki je v svojem predlogu izjavil, da bodo Združeni narodi sklenili premirje tudi brez Dristanka južnokorejske vlade, če ta ne sprejme stavljenih predlogov. Ameriški vojaški voditelji so na včerajšnji konferenci v Tokiu govorili o možnosti negativnega odgovora južnokorejske vlade. Domnevajo, da so razpravljali o vojaških ukrepih, ki bi bili v takem primeru potrebni. Ni izključeno, da bo. do Američani ukinili dobave južnokorejskim četam na fron. ti, nan.esto da bi pedvzeli neposredno akcijo proti Južni Koreji. leni! BERLIN, 2. Zahod nober- ii SEUL, 2. — Današnji razgovor med Singmanom Rijem in Robertsonom je trajal skoraj dve uri in po razgovoru ni hotel Robertson podati nobene izjave. Južnokorejski obveščeni kro" gi izjavljajo, da so ZDA zavrnile južnokorejski predlog za nadaljevanje vojne, če na politični konferenci, ki bo po premirju, ne bo prišlo do sporazuma. Zdi se tudi, da je Ro. bertson sinoči dobil Singman Rijevo osebno pismo kot odgovor na zadnjo ameriško ponudbo v zvezi s premirjem. V uradnih krogih javljajo, tudi, da je liberalni voditelj Pak Jukčun zahteval od južnokorejske vlade, naj bi se predstavniki narodne skupščine sestali z ameriškim odposlancem Robertsonom. Zdi se, da se vlada upira tej zahtevi po neposrednem stiku med skupščino in Robertsonom, češ da bi še povečal sedanjo zmedo. Opazovalci tolmačijo to zahtevo nekaterih parlamentarcev kot morebitni neuspeh za Rija in ugotavljajo, da je bil Pak Jukčun znan kot eden naj. :r T-.-v.rr: rjSifeS Z včerajšnje tiskovne konference Bebler - Kopčok v prostorih trgovskega oddelka Delegacije FLRJ — Bebler otvarja konferenco, ki jo je posnel radio Trst linski list ((Telegraf« piše, da so pretekli teden ustrelili 18 sovjetskih vojakov v bližini Magdeburga. Ti vojaki so pripadali vojaški enoti, ki so jo poslali v Magdeburg ob priliki neredov 17. junija, in kakor zatrjuje list, niso hoteli streljati na demonstrante. Bundestag je danes odobril soglasno, razen glasov komin-formistov, predlog socialno de. mokratske stranke, ki določa tri načela, katerih se mora držati zvezna vlada pri bodočih pogajanjih o Posarju; 1. posar. sko ozemlje je na podlagi nemškega in mednarodnega prava del Nemčije z mejami, kakršne so bile 31. decembra 1937; 2. sedanja ureditev po-sarskega ozemlja je sestavni del notranje organizacije Nemčije, določene po zasedbenih silah; 3. pri pogajanjih zvezne republike za pogodbo o posar-skem ozemlju je treba določiti, da je treba na Posarju ustvariti svobodne in demokratične ustanove in dejanska ločitev se mora nehati. Atentat na Irskem ob obisku kraljice Elizabete BELFAST, 2. — V današnjih prvih jutranjih urah je na železniškem mastu v Severju Irski eksplodirala bomba med obiskom kraljice Elizabete in Edinburškega vojvode v Ul-sterju. Kakor je znano, sta kraljica Elizabeta ih Edinbur. ški vojvoda že od včeraj na obisku na Irskem. Atentat pri. pisujejo irskim republikancem kot protest proti kraljici. Na splošno domnevajo, da gre za demonstrativni atentat, ker kraljica ni imela potovati po omenjenem mostu. Odstop madžarske vlade LONDON, 2. - Budimpeštan-ski radio je danes sporočil, da je madžarska vlada odstopila v smislu ustave. Prezidij skupščine je sprejel ostavko in novo vlado bo izvolila narodna skupščina, ki se bo sestala jutri. Znano je. da so te dni izvedli velike spremembe v ustroju madžarske informbi-rojevske stranke. iugoslaviia - prvorazredni vojaško - politični činilelj «Politika» o izjavah dr. A. Beblerja v Trstu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Jutrišnja «Politika» .(ob petkih namreč »Borba« ne izhaja) objavlja na uvodnem mestu z naslovom «Jugoslavija ima resne gospodarske interese v Trstu» obšir. no poročilo o tiskovni konferenci dr. Aleša Beblerja v Trstu, v katerem se poudarja, da bi se lahko povečalo gospodar, sko sodelovanje med Jugoslavijo in cono A, ki se doslej na umeten način ovira, in da ima Jugoslavija pravico zahtevati večja jamstva, kot jih predvideva mirovna pogodba, da se ne bi na vsem ozemlju STO dogodilo to, kar se dogaja v coni A. Včerajšnja številka glasila Jugoslovanske ljudske armade «Narodna armija« ugotavlja v zvezi s programom vojaške pomoči, ki jo je ameriški kongres odobril inozemskim državam in med njimi tudi Jugoslaviji, da so nasprotniki Jugoslavije spet doživeli nov neuspeh. Nasprotniki Jugoslavije, ki jim ne gre v račun krepitev jugoslovanske LA, so skušali preprečiti vojaško pomoč s trditvami, da je spor Jugoslavije s SZ samo taktična poteza,in da so oficirji jugoslovanske ar. made nesposobni za manevriranje z modernim orožjem, da je jugoslovanska vojska sposobna samo za gverilsko vojno in da ji zato ni potrebno težko orožje, itd. Razvoj vojaške pomoči Jugoslaviji, ki se je iz leta v leto večal, je zmaga Jugoslavije nad nasprotniki, ugotavlja ((Narodna armija«. Ta zmaga je rezultat dosledne in uporne borbe Jugoslavije za ohranitev' neodvisnosti in miru in rezultat odličnih obrambnih in moralno-političnih vrednot JL4. 9 čemer so se prepričali vojaški zastopniki zahodnih držav in ZDA. V borbi proti naprednim poizkusom, v borbi za mir se je Jugoslavija afirmirala kot prvorazredni voja. ško-politični faktor. Zato je bil poraz reakcije neizbežen«, zaključuje »Narodna armija«. Beograjski radio ugotavlja v zvezi z odhodom sovjetskih veleposlanikov iz Washingtona, Londona in Pariza na posvetovanje v Moskvo, da je Moskva zadovoljna z odložitvijo bermudske konference. Zato je verjetno, da se bodo sovjetski veleposlaniki vrnili s konference z novimi navodili, naj povečajo nesoglasja med zahodnimi silami in ZDA, kajti enotnost mišljenja zahodnih velesil ne gre v rščun SZ in njeni politiki, ugotavlja radio Beograd. «Politika» objavlja Obširne Članke o odnosih v vzhodnoevropskih državah, posvečene položaju madžarske manjšine v Romuniji, kateri je romunska vlada 1952, leta dala avtonomijo, da bi zmanjšala ne. soglasja med madžarsko in romunsko republiko. Ustvarjanje madžarske avtonomne oblasti v Romuniji, ugotavlja ((Politika«, pa je samo še en primer sovjetskih odnosov do pravic narodov do samoodločbe, kajti nadaljuje se pritisk na manjšine, avtonomna oblast pa dejansko nima nobenih pravic. Ni dvoma, zaključuje ((Politika«, _ da bi se narodnostno vprašanje v Vzhodni Evropi lahko rešilo samo v sklopu rešitve celotnih družbenih problemov in šele tedaj, ko bi te države bile neodvisne od Sovjetske zveze odnosno proti njej, in stopile na pot socialističnega razvoja. B. B. PO OBISKI] Po odhodu dr. Beblerja in ostalih jugoslovanskih vodilnih tovarišev iz Trsta se nam zdi potrebno omeniti troje: pomen obiska s stališča poglobitve gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in našim mestom, politični pomen za nas tržaške Slovence, ki smo odgovornemu jugoslovanskemu visokemu državnemu funkcionarju ponovno obrazložili svoje težave in vse krivice, ki se nam čedalje v večji meri dogajajo, zlasti od kar je zasedlo 21 mest prav toliko funkcionarjev rimske vlade, in slednjič histerična reakcija v včerajšnjem popoldanskem klerikalnem glasilu ter sinoči v občinskem svetu tržaške občine. Upi, da se bo po Beblerjevem obisku sodelovanje naše cone z Jugoslavijo poglobilo v obojestransko korist, se nam zde nad vse realni in uresničljivi. Na to nas navaja predvsem iskren sprejem jugoslovanskih gostov s strani tržaških poslovnih ljudi, njihooe izjave, predvsem pa izjave predsednika tržaškega velesejma, ki je morda prvi imel pri nas toliko hrabrosti, da je prav ob dnevu Jugoslavije njeno važnost za velesejem in za Trst še posebej poudaril, kur je storil sicer že ob otvoritvi velesejma, čeprav je omenil takrat gospodarsko važnost le nekaterih delov Jugoslavije za Trst. Na optimizem nas navaja tudi dejstvo, da dosedanja povojna že toliko let trajajoča umetna gospodarska odrezanost Trsta z najneposrednej-šim zaledjem ne more trajati, in zdi se, da je čas do kraja dozorel, ko bodo postali odločujoči tisti tako prirodno močni in silni gospodarski činite-Iji, ki so že v veliki meri poteptali politične, razvoju našega mesta nasprotne težnje, ki so vzrok današnjega stanja. Spričo gospodarskega pomena Beblerjevega obiska je razumljivo, da je rezultate svojih stikov s svojimi tržaškimi rojaki v javnosti postavil na drugo mesto. Toda mi s svoje strani zaradi tega nikakor ne menimo, da so bili ti naši stiki z njim v čimer koli manj važ. ni in koristni. Saj smo se trta. ški Slovenci že neštetokrat pi. smeno, pa tudi ustmeno obrnili na naše vodilne odgovorne tovariše v naši matični državi. To smo storili tudi večkrat pri predstavniku vlade FLRJ v Trstu; sedaj pa smo imeli priložnost to ponoviti v našem mestu, ki ga jc po dolgem —~ predolgem — času obiskala skupina odgovornih /unkcio. narjev iz Jugoslavije, a iz Slo. venije še posebej. Tudi v tem pogledu smo prepričani, da bodo rezultati naših stikov obrodili dobre rezultate. Glede izjav dr. Beblerja o možnosti uresničenja raznih predlogov za rešitev tržaškega vprašanja pa hočemo poudariti točnost njegove ugoto. vitve, da je s tržaškega stališča razdelitev STO najslabša rešitev, saj je tudi Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje v tem pogledu zavzela negativno stališče. In ko dragi nam gostje odhajajo iz naše srede, čutimo dolžnost, da jim izrazimo za njihovo tovariško in bratsko razumevanje in za vse njihove izraze solidarnosti najiskrenejšo zahvalo. To tem bolj, ker se je še pred njihovim odhodom dvignila tradicionalna iredentistična gonja proti nam in njim s strani tistih, ki vemo, da so in ostanejo vzrok, da še do danes kljub najboljši naši in naših tovarišev želji in naporom še vedno ni prišlo do notranje in zunanje pomiritve v tem tako občutljivem delu Evrope. Začele so klerikalne «Le Ultra e Notizien, ki jim ni prav, da se lahko kdor koli na svetu vsaj lahko zgraža nad vsemi krivicami, ki se nam kljub vsem mogočim svečano podpisanim mednarodnim obvezam — na prvem mestu kljub črki in duhu mirovne pogodbe — še vedno delajo. In če še nad takim ravnanjem z nami zgraža tako visoki odgovorni funkcionar, ki je imel enega maj-večjih deležev prav pri sestavljanju te mirovne pogodbe trdno zaupajoč tedaj v iskrenost in dobro voljo onih, ki so jo podpisali — predvsem pa Italije — tedaj jeza in bes tržaške ekspoziture rimske de-mokrščanske centrale nima meja. To je dokazal s svojimi izjavami sinoči v občinskem svetu tudi tržaški župan, ki se je spustil celo tako daleč, da je grozil. To je še v večji meri dokazal tisti znani starec, ki je že zdavnaj pozabil na Mazzinijev nauk, na katerega še vedno prisega in se tako daleč spozabil, da je uporabljal besede, ki dokazujejo ne samo brutalnost v protislovenski niržnji vzgojenega strupenega iredentista, temveč tudi organsko pomešanost te mržnje in strupa z infantilno senilnostjo. Obojemu pa je po našem mnenju en sam vzrok; iredentisti so začeli zgubljati tla pod nogami, od kar jim je bilo že večkrat ponovljeno, naj upajo na kakršno koli rešitev tržaškega vprašanja le v dostojnih in uspešnih razgovorih s svojim jadranskim sosedom. In ko v tem spoznanju pridejo v prvi stik z odgovornim jugoslovanskim državnikom, ici n mnogo takta in obzirnostjo po. ve dve, tri besede o nasilju, ki ga počenjajo nad nami, jih zajame bojazen, da ne bodo mogli niti okusiti tistega veli kega grižljaja, ki jim je bil obljubljen v marcu pred pe• timi leti. Tržačani označujejo ta pojav z znano besedo: «fifa» PRIMORSKI DNEVNIK s a a 3. julija 1958 SPOMIMSKI »M,VI Na današnji dan je leta 1944 II. bataljon IV. brigade napadel nemško postojanko Polšniik. Danes, petek 3. julija Heliodor. Nada Sonce vzide ob 4.20 m zatone ob 19.58 .Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 0.10 in zatone ob 16.22. Jutri, sobota 4. julija Urh, Belizar Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE JUGOSLOVANSKIH PREDSTAVNIKOV Trgovski sporazum meti Trstom in FLR Jugoslavijo bi omogočil gospodarsko sodelovanje v korist tržaškega prebivalstva Dolgotrajni sporazum bi lahko dovedel do nakupa celoletne proizvodnje koksa v«IIkVA», nabave motor jev in ladijske opreme ter mnogih drugih proizvodov, ki zanimajo FLRJ - Tudi jugoslov.izvoz bi se laliko povečal na več kot dosedanjih 50 artiklov, ki jih FLRJ izvaža v Trst 1 Pred stGvko uslužbencev Delavskih zadrug? Svoj čas je nadzorni odbor Delavskih zadrug sporočil tovarniškemu odboru, da namerava dati v Zasebni zakup eno ali več prodajaln. Doslej pa se to ni zgodilo niti za prodajalno na Greti, o kateri so mislili, da ja bodo 1. julija oddali zasebniku. Na vsak način pa so uslužbenci Delavskih zadrug na skupščini sklenili, da se bodo ponovno sestali in da se pogovore o triurni stavki, če bpO nadzorni odbor uresničil svoje namene. (Nadaljevanje s 1, strani) Vendar pa se v praksi dogaja zaradi pomanjkanja trgovskega sporazuma, da ZVU odbija izdajanje uvoznih dovo. ljenj. Na ta način umetno znižujejo obseg trgovine med Ju. goslavijo in Trstom do take mere, da se mesečni obseg trgovske zamenjave giblje okrog 50-60 milijonov. Ze v izjavi smo poudarili, da se je zaradi take politike skršil obseg trgovine v letih 1952-53 za okrog 2 in pol milijarde lir. Obstoj normalnih gospodarskih odnosov ’ bi dal tej zamenjavi večji obseg, bi omogo. čil stalnost in perspektivnost. Razumljivo je, da trgovci in gospodarski ljudje sploh, hoče. jo vnaprej vedeti, koliko blaga in koliko časa bodo lahko to blago redno dobivali, ne pa da kupujejo v odvisnosti od izdanih uvoznih dovoljenj, tako in toliko, kot jim dovoljenja dopuščajo. Trgovski sporazum bi rešil vprašanje stalnosti in perspektive gospodar skih odnosov in bi omogočil, da bi se obseg trgovske zamenjave dvignil nad vsote, o katerih se razpravlja in katere se hoče doseči trenutno sedaj. Tak obseg trgovske zamenja, ve bi omogočil večje nakupe tržaškega industrijskega blaga, bi pripomogel do večjega gospodarskega sodelovanja med jugoslovansko in tržaško indu. štrijo, do tesnejšega sodelovanja na vseh ostalih področjih. Vsi vemo, da je Jugoslavija po vojni zgradila številne nove tovarne, ki zahtevajo sedaj tu. di nova tehnična sredstva, zahtevajo dolgoletne izkušnje strokovnjakov, a obenem tudi ustvarjajo pogoje za povečanje blagovne zamenjave. Jugoslavija izvaža sedaj v glavnem okrog 50 artiklov v cono A. Tu so všteti prehrambeni proizvodi, les ih lesni izdelki, razni kemični izdelki, konji, ribe, razne kovine, galanterijska koža itd. Obseg nomenklature izdelkov, katere Jugoslavija trenutno izvaža v Trst, bi se dal bistveno povečati. To pomeni, da obstajajo objektivni pogoii tako za pove. Čanje obsega jugoslovanskega izvoza kot tudi za povečanje števila proizvodov, katere Jugoslavija izvaža v Trst«. Dr. Kopčok' se je nato ponovno ustavil na osnovni misli svojih izvajanj, češ da bi povečana trgovina omogočila nakup tržaških proizvodov in poudaril: ((Dolgotrajni spora- zum bi omogočil, na primer nakup celoletne proizvodnje koksa Ilve. Ra ne samo proizvode Ilve, Trst proizvaja celo vrsto stvari, ki so zelo zanimi- ve za Jugoslavijo, Obrati GRDA so že napravili več mo' torjev za jugoslovansko mornarico, možnosti za nabavo motorjev in druge ladijske o-preme pri tržaških podjetjih so sedaj vedno večje. Pa ne samo ta velika podjetja, dolga je še vrsta proizvodov, katere bi Trst lahko pošiljal v Jugoslavijo. To je v kratkem naše stališče do gospodarskih odnosov s Tr. stom. Mi smo se borili in se še vedno borimo za čim obsežnejše povečanje trgovske zamenjave med cono A STO in Jugoslavijo. To je treba in to je tudi možno uresničiti, ker bi tesnejši stiki med Trstom in Jugoslavijo koristili tako tržaškemu prebivalstvu kot Jugoslaviji«. Na izvajanja dr. Kopčoka je predstavnik tržaške agencije « ASTRA » in gospodarski šo-trudnik lista «Giornale di Trieste« pripomnil, da je Trst vključen v italijansko-jugoslo-vanski kliring in opisal neka- tere težave s cenami, za kar je dal kot primer zadnje cene av_ strijskega in jugoslovanskega lesa. Na to pripombo je dr. Kopčok odgovoril, da je izrečena pripomba podrejenega značaja. S tem sicer ni hotel reči, da je cena nepomembna. Poudaril je, da Jugoslavija ne zahteva monopola in da pozdravlja vsako konkurenco, zlasti pa še konkurenco avstrijskih prijateljev. Kar se pa lesa tiče je pripomnil, da je povpraševanje po jugoslovanskem lesu na sploh vedno večje in da so tržaški trgovci že zaključili v preteklosti ugodne posle z Jugoslavijo in da jih bodo prav gotovo tudi v prihodnosti. Qb koncu tiskovne konference je dr. Bebler še odgovoril na vprašanje dopisnika ((Timesa« o razgovoru s conskim poveljnikom generalom Winter-tonom. Dr. Bebler je dejal, je bil obisk vljudnosten, in da sta se razgovarjala o splošnih vprašanjih. Na dodatno vpra- šanje. če so govorili tudi o go. spodarskih odnosih Jugoslavije do Trsta in o vprašanjih za. devajočih slovenski del prebivalstva je dr. Bebler odgovoril pritrdilno. Ob zakijučku tiskovne konference je dr, Bebler še enkrat izrazil svojo željo in upanje, da se bodo gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Trstom uredili in prinesli obojestranske velike koristi. Prispevki INPS veljavni tudi za invalidnine Kasacijsko sodišče v Rimu je izdalo razsodbo, ki se tiče mnogih starih zavarovancev. Po tej razsodbi imajo zavarovanci, ki so plačevali prostovoljne prispevke na osnovi člena 57 zakonskega odloka iz 4 oktobra 1935 in ki so dose-gii leta za starostno upokojitev, pravico do izplačila invalidnine in ne le starostne pokojni- ne, kakor je doslej trdil INPS (Zavod za socialno zavarovanje). Veliko zanimanje za zadnjo predstavo „Miklove Zale” Kljub temnim oblakom, ki so se proti večeru zgrnili nad Tr. stom, se je včerajšnje predstave «Miklove Zale« na stadionu «Prvi maj« ponovno u-deležilo izredno veliko število ljudi, med njimi mnogo takih, ki so ((Miklovo Zalo« že videli, a so si jo hoteli ponovno ogledati. Za jutrišnjo zadnjo pred. stavo vlada med tržaškim prebivalstvom veliko zanimanje, saj je glas o tem novem uspehu Slovenskega narodnega gledališča prodrl prav v vsako vas in v vsako slovensko hišo. Ker je uprava SNG znižala tudi cene opozarjafho vse, ki ‘i[epa[3o osiu a? SAB^spard is da izrabijo ugodno priložnost. Z VČERAJŠNJE SEJE IRŽAŠREtiA OBČINSKEGA SiElA Fašistični izpadi večinskih strank zaradi nhiska dr. Beblerja v Trst« Sovražni izbruhi župana Bartolija, voditelja Katoliške akcije Stopperja, TURK JOZIJJ iz »Miklove Zale« Dogaja se v letih 1478-1485 v Rožu na Koroškem, 8, slika pa v Skopju Pole« pomnoženega ansambla sodeluje folklorna skupina tržaške mladine in člani pevskega zbora «Ivan Cankar« ter mladinski orkester Glasbene akademije Odmor po 3. in 6. sliki Prodaja vstopnic za vse predstave v Ul. Roma 15-11. tel. 31-119 vsak dan od 11 do 13. ure in od 17. do 19. ure. Od1,19- ure^ do_ pnčetka predstave prt blagajni na stadionu, tel. 96-548. Prijave za avtobuse za okoliške vasi sprejemajo: V Sv. RRIZU pri Darku Švabu - V BAZOVICI <23 Gropado. Padrice m Trebče) v trgovin, Mahnm V SALE2U pri Kraljevih (tudi za Zgonik m Mali Repen). v 5 Petarosu *t 16 — V PLAVJAH v trgovini Ciril. - V DOLINI pn Don Samec. - V DOM ju Pri Slavku Sturmanu - V BOLJUNCU pri Marjanu Sancinu. - V BARmnf PU Mili Hrovahn. - V NABREŽINI (tudi za SEM POL AJ) v kulturnem domu «Igo Gruden« od 11. do 20. ure. Na . ROSEKU v = lokandi«. — Na KONTOVELU v tobakarni. Po vsaki predstavi bedo vozili z Rotonde tramvaji št. 2, 3, 6 in 9. L~— Komandant VUJLA, polk. Miloš Stamatovič, si pe predvčerajšnjim ogledal tržaški velesejem. Na sliki ga vidimo s soprogo na eni in predsednikom velesejma ing. Sospisiom na drugi strani. grado, bivanje v hotelu ((Milano« v Rimu, pa listek prodan pri blagajni C iz serije A/4 s štev. 07223 rumen. pogoane i«> govski uspeh velesejma, kljub temu da se čutijo povsod težave Dri prodaji blaga Iz uprave velesejma sporočajo nova imena napovedanih obiskov raznih osebnosti, ra-, ko sporočajo, da bo danes pr-spela v Trst skupina članov francoske zbornice za kavo- Francoske obiskovalce bo vodil Mr. J- Rault, tajnik združenja V soboto pa pričakujejo pr diod nekaj desetin članov Združenja trgovcev s kavo ki se bodo zadržali v Trstu dva ^'včeraj je prispel iz Ekvadorja direktor (iCamera de Indu-strias di Guadaquil« Jorge To. masi, ki je po rodu Tržačan. Tudi število tujih dopisnikov in gostov-novinarjev staL no raste. Poleg stalnih dopisnikov, akreditiranih v Trstu, pričakujejo obisk predstavnikov največjih evropskih listov kot predstavnika «Neue Zueri-cher Zeituug«. predstavnika «Hamburger Abendblatt« in druge. Najvažnejši dogodek, katerega napoveduje uprava velesej. ma, pa bo avstrijski dan ti. ju. lija. Ob tej priliki bodo prire. dili tiskovno konferenco, na kateri bosta prisotna Franc G. Dvorak, predsednik zvezne av. strijske trgovske zbornice in dr. Franz Korinek, generalni tajnik iste ustanove Včerajšnje nagrade za obiskovalce velesejma Pri sinočnjem žrebanju nagrad za obiskovalce velesejma je dobil prvo nagrado listek prodan pri blagajni B, in sicer iz serije A/4 štev. 14624 roza. Imetnik tega listka bo dobil motorno kolo znamke (iPa-rilla«. Drugo nagrado, plinski štedilnik, bo dobil imetnik listka prodanega pri blagajni A s št. 14180 iz serije A/4, tretjo na- rta ga niso mogli razumeti niti njeni najožji sodelavci in svetovalci njene skupine. Bistvo vsega govora pa je bilo, da je treba v Trstu čuvati ita-lijanstvo z močjo ((italijanske kulture« in podobno. Fašistični svetovalec Morelli je Ben-covi-odgovoril, da je bila ve-j čina Trsta, v maju 1945, v jugoslovanskih zastavah in da zato ni umestno obtoževati dirigenta Antonicellija zaradi jugoslovanske zastave na gledališču. To priznanje fašističnega svetovalca je razburilo predvsem župana, k* je začel kričati, da to ni res. da pa je resnica, da je bila Turiacco (kraj v Furlaniji, kjer je doma Morelli) vsa v jugoslovanskih zastavah. V nzpravo o novemu intendantu ko se vmešali še nekateri drugi svetovalci. ki pa niso povedali nič posebnega. Končno je bil Antonu celli s tajnim glasovanjem potrjen za novega intendanta. O upravnih vprašanjih bomo poročali jutri. skega agenta, ki ju je vabil naj zaradi pozne ure zapustita Svarovc gostilno v domači vasi Nerada sta oba možakarja zapustila gostilno, pr: c e-mer je eden izmed njiju poli-caja dregnil, drugi pa ga je celo udaril, tako da je padel na tla. Agent je seveda reagiral in to zelo ostro, kajti oba moža je prav pošteno udaril s kijem. Možakarja sta zbežala, vendar sta kmalu zatem prišla na poveljstvo in proti agentovemu ravnanju protestirala, češ da ju je ranil. Oba moža so najprej odposlali v bolnico, kjer so ju zaradi ran tudi pridržali. Policija pa ju je zastražila in ju pod obtožbo. da sta se uprla javnemu funkcionarju in zaradi pijanosti prijavila sodišču. Zadnje dni marca sta bila oba obsojena in sicer Volpitti na 4 mesece zapora in na 4.000 lir denarne kazni. Komar pa na 4 mesece in 15 dni zapora ter na mesec dni pripora, Oba sta proti nbsoubi vložila priziv in včeraj sta se morala ponovno predstaviti sodnikom. Ti so ju oprostili zaradi pomanjkanja dokazov ob-.tožbe pijanosti, vendar so jima potrdili obsodbo zaradi napada na policija. Volpitti je bil obsojen na 4 mesece zapora, Komar pa na 4 mesece in 15 dni. Preds. — De Franco, tož. — Rattiggi Stabile, zapisn. — Maggi, obramba — odv. Bra-damante ir» Presti. Os vobodilna fronta Ljubljanski študenti na obisku v Trstu Predvčerajšnjim zjutraj je prispela v Trst večja skupina študentov ljubljanske ekonomske fakultete v spremstvu svojih profesorjev, med njimi profesorjev Dularja in Lovšina. Skupina si je včeraj ogledala tržaški velesejem, kjer jih je v jugoslovanskem paviljonu sprejel predstavnik zvezne zbornice Babin Milan. Študentje so si natančno ogledali tako jugoslovanski kot ostale paviljone in so se dalj časa ustavili pri paviljonih, kjer razstavljajo podjetja tržaške težke industrije. Popoldne pa so si študentje ogledali tržaško pristanišče. Ljubljanske študente gospodarske fakultete med njihovim obiskom v Trstu stalno spremljajo tržaški slovenski študentje. Ljubljančani ostanejo v Trstu še danes. V NQCl med srepo in Četrtkom na istrski ulici Tat-akrobat ušel policiji medtem ko je ta obkolila hišo Neznanec je vlomil v bar, iz kalereqa je odnesel zapestno uro in 5 000 lir gotovine, pred tem pa je še spil nekaj steklenic piva in „Coca cole" cejšnje višine in beg mu je „—,—_ tudj uspei čeprav so bili na in v Jugoslaviji« za kar je žel Qkol hiJe p<,lici]ski a- priznanje fašistov, republikan- Pen^ Naravnost drznih akrobacij | uvedli preiskavo in obenem se je moral poslužiti v noči j zaprosili lastnico, da prijavi med sredo in četrtkom neznan ukradeno blago, tat, da se reši aretacije. Mož j Včeraj popoldne se je Rama-je v ta namen skočil s pre-i„jjeVa oglasila na policiji in pismeno prijavila tatvino. Po natančnem pregledu je lastni- I. 0,'RAJ Danes 3: julija bo ob 20. uri sestanek članov OF I. okraja v. r. Maiina 29. Obravnaval se bo sedanji položaj v sveiu in pri nas, posebno vprašanje STO. IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU Vse sobote-nedelje (odhod v so-, boto povratek v nedeljo) izlet na Bled julija-avgusta. 19—20. julija na Montaž, Sp-k nad Policami. 1 —2. avgusta v Vr2ta in n« bližnje ture, ob proslavi 60-ietm-ce Planinske zveze Slovenije. 14 —16 avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Kavški Grin-tavec, na Vršič in bl.žnje vrhove. 9—is. avgusta izlet na Krn in Mangrt. , - Vpisovanje vsak dan od 1». «o 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. m se zaključuje redno 10 dni pred dnevom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. MOTO KLUB iiMLADOST« organizira v nedeljo 12. julija 1953 izlet v Postojno. Efektivni člani so plačila prosti. Vpisovanje na običajnih mestih. MOTOKLUB »ADRIA« MILJE - DOLINA organizira poldnevni izlet v nedeljo 12. juli.ia v Skocijan ob priliki partizanskega zborovanja. Vpisovanje na sedežu v Dolini še danes 3. julija. _____ PDT priredi 12. t. m. enodnevni izlet na Bled. Vpisovanje še danes 3-julija na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure. Za poravnavo članarine se obrnite prav tja. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH« Upravni odbor kluba sporoča, da ne bodo v tekočem mesecu sestanki za zameno znamk, ker je to želja večine članov. Prihodnji sestanek bo na tem mestu jgravo-časno najavljen. OBČINSKA DRAŽBA 20 julija ou 12. do 13. ure bo javna dražba za dobavo 5.000 stotov drv za ogrevanje uradov, sol in drugih ustanov tržaške občine Vse informacije se dobe v sobi 203 občinskega pogodbenega urada. cev in socialdemokratov. Zaključil pa je, da »bratje v coni B in onstran meje še vedno čakajo na osvoboditev«. Po vsem tem protislovenskem in protijugoslovanskem izbruhu, župan ni dovolil govoriti dr. Deklevi, ki je vprašal za besedo in protestiral proti lažem in obrekovanju. Ravno tako ni dovolil govoriti dr. Agnelettu. Takoj nato je bilo na dnevnem redu imenovanje novega intendanta za občinsko gledališče Verdi. Odbornik Sciolis je sporočil, da je upravni svet ustanove gledališča Verdi razrešil dosedanjega intendanta Barisona in sklenil imenovati na njegovo mesto dirigenta Antonicellija. Omenil je, da je v nekaterih tržaških krogih ta izmenjava intendantov povzročila «neupravičene» proteste in nezaupanje v moralne vred note novega intendanta. Izja- Nekaj minut pred 3. uro ponoči je 95-letno Anatolijo Kosič por. Ramani iz Istrske ulice št. 50 prebudil sumljiv ropot ki je prihajal iz njenega bara. Zenska se je pošteno prestrašila in o zadevi obvestila policijske agente, ki so prišli na mesto in obkolili hišo. Medtem ko so agenti zavzemali določena mesta, je nekdo izmed njih stopil v 'car in opazil, da je neka oseba skočila s terase, ki je za barom, na pet metrov nižjo streho barake. S ponovnim skokom je neznanec prišel na vrt, ki obdaja Ramanino hišo in izginil v temo. Agenti so se takoj spravili na lov, vendar je bil zlikovec hitrejši in se jim je izmuznil. Nadaljni pregled okolice je bil brezuspešen. Bar je bil ves v neredu; vsi predali so bili odprti in kar je bilo v njih je bilo razme- ROJSTVA. SMRTI IN PCROKE Dne 2. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umno je 7 oseb, POROČILI SO SE: delavec Be-nito Torre in gospodinja Hina Lo-I _ . ... . renzutti, inženir dott. Livio Sterle ca bara ugotovila, da ji je ne- jn gospodinja Elda Rampati, urad-znani zlikovec ukradel može- Remo Vuga in gospodinja Li-vo uro »Nicolet watch» in 5.000 liana Cole, uradnik Miri de Dom|- nis in uradnica Elda Bradini *- bilo 11. Akademski klub t« J ADRANu v jpriredi V nedelj!) 5. julija 1SJ3 ob 29. uri AKADEMIJO na OPČINAH, Konkonel-ska Ul. 1. (poleg šol-ske-- ga poslopja) na prostem Spored: Umetne pesmi: A. Hladnik ((Jadransko morje«, j. Labarmar ((Pozdrav rožicam«, V. Mirk «Na trgu«. J. Aljaž «Na bregu«. Recitacija: Odlomek iz »Otroci sonca« od I. Pregla. Pesmi: F. Juvanec ((Zemlja slovenska«, A. Medved ((Ljubezen in pomlad«, A. Foerster «Spak» Valček belokranjskih narodnih kol. Zborna recitacija. Gorenjski narodni plesi. Pesmi: Z. Prelovec «Hiš’ ca pri cest’ stoji«, F. Marolt ((Pastirska«, o Dev «Je upihnila luč«' K. Boštjančič «Nikdar na svetu«, P. Kemjak ((Mam pa mihno kajžo«. ( GLEDALIŠČE VERpi) OPERNA SEZONA NA GRADU SV. JUSTA Putri Ob 21. uri se prične z Verdijevo «Aido» operna sezona na gradu sv Justa. Dirigiral bo Francesco Molmari Pradelli v glavni vlogi nastopi Constantina Araujo, v drugih vlogah pa tenor Mario del Monaco (Radames), Myriam Pirazzini (Amneris) An-drea Mongelli (Ramies), Gian-piero Malaspina (Amonastro) Antonio Massaria (kralj). Prva’ plesalka Soma Marmoglia. Zbor in balet gledališča Verdi, Tržaški filharmonični orkester, rešiser Carlo Piccmato. Nadaljuje se pri blaeaini gledališča Verdi m pri Magajn, v Galeriji Prottl prodaja vstopnic za to predstavo. Amedeo Nazzari. Italia. 16.3Q: ((Nezveste«, Gina Lol-lobriglda. Anna Maria Ferrero. :r!e?re <’Tr*3vy. M-adini izpod 16 let prepovedano. Viale. 16.00: ».Očarljivi vrt«, C.ian-ni fr. Pinbitd. Barvni' fiim Kino cb morju. 17.00: «Eva' proti Evi«, Bette Davis, Anne Baxter, George San,ders. Massimo. 16.30: «Don Camillo«, Fernandel, Gino Cervi. Moderno. 17.00: «Enajst mušketirjev«, petdeset let italijanskega nogometa. Savoaa. 15.30: ((Angeli brez ne-bes»», Ann Sheridan, R. Reagan. Secolo. 17.00: «Naredniku ugajajo plavolaske«. Robert VValker, K. Wynn. Barvni film. Vittorio Veaeto. 16.00: «Pe.pelka»f V,’alt Disnevev. barvni film. Azzurro 16.00: «Srebrne pečine«, 0’Brien, Y. De Carlo, B. Fitzge. rald Barvni film. Belvederc. 16.00: ((Pustolovščine kapitana Blooda«, Louis Hay-vvard. Patricia Medina. Marconi 16.00: «Mala princesinja« Shirley Tem.ple. Barvni film. Novo cine. 16.00: ((Brightonski zločinec«, J. Loder, June Duiprez. Odeon. 16.00: «Margie», Henry King. J. Crain. Barvni film. Radio. 16.00: »Stvar z drugega sveta«, Margaret Sheridan, Kenneth Tobey. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.30: ((Orientalske noči«, Cornel Wilde, Evely Keyes. Barvni film. Ginnastica. 21.00: ((Navijajmo skupaj«, E. VVilliams, F. Sinatra. Barvni film. ponziana. 20.30: »Traviata«, po Verdijevi operi. Pojo: Gino Ma-tera, Nellu Corradi. Rojan. 20.45: «Polina maščevanja« Burt Lancaster. Barvni film. Paradiso. 20.30: ((Razbojnik Muso-lino«, A. Nažzari, S. Mangano. lir v gotovini. Poleg tega je zlikovec spil nekaj steklenic piva in »coce cole« ter pojedel sladoledno kasato. Rama-nijeva je utrpela 15.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo. JlULC IlUVt fiU - - - . vil je da je bil Antonicelli si- tano po tleh. Agenti so takoj 92 parov kranjskih klobas izginilo iz Hladilnice skladišča Včeraj proti večeru je 25-let. ni Franc 2etko iz Kopra prijavil policiji tatvino 92 parov kranjskih klobas, last podjetja ((Agrotehnika« iz Ljubljane. Zaboj s klobasami je bil, v pričakovanju, da ga odpeljejo na velesejem, shranjen v hladilnici v Ul. Foscolo 5. Čuvaj hladilnice je tatvino opazil šele v prvih popoldanskih urah. ((Agrotehnika« je utrpela 15.000 lir škode. -kar Licio Declich iti gospodinja Niveh Bisiacchi, profesor dr. Mario Dolcher in profesorica dr. Maria Novella Viola, uradnik Clau-dio Benussi in uradnica Rina Bru-netti, uradnik Giovanni Peripi in šivilja Anna Mari, delavec Filip-po Cimprio in gospodinja Paola Soldati, uradnik dr. Santino Mas-sari in gospodinja dr. Biarica Bi-sogni, natakar Antonio Stossich in uradnica Bruna Garreffa. UMRLI SO: 56-letni Matteo Po-1-opat, 71-letni Nicolo Castro. 77-letni Giovanni Steinbach, 30-letna Ludmilla Daris por. Zangrilll, 89-letna Clotilde VValburg vd. Szinic, 82-letni Augusto Lazzari, 75-letni Mariano Fioritto. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 5: Alla Mad-dalena, Ul. dellTstria 43: Pizzul-Cignola, Contrada del Corso 14; Zanetti, Ul. Commerciale 26: Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Rossetti. 16.30: ((Roparji fantastičnega mesta«. Barry Sullivan, Marjorie Reynolds. Mladoletnikom prepovedano. Evcelsior. 16.30: »Zadnji rop«, ?gn0n;. rgaret Beighton, Robert Beatty. NazicD-ale. 16.30: «Ni mesta za za-ročenca», Tony Curtvs Piper Laurie. Filodrammatico. 16.30: «Dekleta razkošja«. Anna Maria Ferrero, Brunella Bovo, Rossana Podesta, Jacques Sernas, s Barclay. Arccbaleno. 16.00: «Vražja razboj-nica«. B. Grable. Barvni film. Astra Rojan, 16.30: »VVarpath, bojna steza«, Edmond 0'Brien, Dean Jagger. Barvni film. Grattacielo. 16.30: «Narednik Sam« Dean Martin, Jerry Levvis At)5*xfa' «V prepadih Rdečega morja« in «K.rilati ribiči«, barvni film W Disneva Ariston l6.00: »Sedem ur mtV če», ToMi, isa Barzizza. Aurora. 16.30: «Zavod se zabava«. Virginia Mayo, Ronald Reagan, Gene Nelson. Glasbeni barvni film. Garibaldi. 15.00: «Teksaški pu- ščavnik«, R. Scott B Britton. Impero. 16.30: ((Dunajska dekleta«, VVillv Forst, Dora Komar. Hans Ciasrbni film. Ideale. 16.30: »Kastilski upornik«, PETEK, 3. julija 1953 JUGO!« LU V AN »KIS 601 K T It T A 254.6 m ali 178 kc 7.00 Poročila. 7.10 Jutranja giasba. 13.30 Poročila. 14.30 Obzornik. 14.40 Mladinski zbor tolminskega učiteljišča. 17 30 Operni koncert. 18.15 Večerni koncert komorne glasbe. 19.00 Večerne vesti. 21.00 Slušna igra: Jack London: ((Otroci mraza«. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. •IIISl’ II. 306.1 ra ati 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 13.00 Glasba po željah. 14.15 Jazz skladbe za klavir. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Prokofjev: Koncert za violino in orkester v D-duru. 18.36 Rapsodije. 19.15 Pestra glasba. 20.00 Koncert pianistke Hilde Horak-Casove. 20.21 Beethoven: Romanca v F1 duru. 20.30 Tržaški kudnrm gledi. 20.45 Lahka Operetne melodije. 21-f" Schubertovi impromptuji. 2*’-00 . škili koncertnih dvoran. 22.45 Nočni motivi. 23.00 večerni ples. 23.32 Polnočna glasba. T M *T I. 11 30 pni p R'n0 Salviatl. 12.15 roč la o Tour de France. 18.30 Glasba iz baletov. 19,05 Ameriška glasba 2025 Orkester Guida Cer-eolija- 21 Simfonični koncert, ri oO rtalijanske pesmi. 23.30 Plesna «lasba' H L « V K N J J A 327.1 m. 202.1 ni, 212.4 m 12.00 Opoldanski koncert. 13.30 V plesu in pesmi pp Jugoslaviji. 14.40 Karlo Rupel izvaja znane violinske skladbe. 18.00 Koncertni valčki. 18.20 Zdravstveni nasveti. 18.30 Otroški in mladinski zbori pojo slovenske narodne in umetne pesmi. 20.00 Večerni orkestralni spored. 22.00 Poročila. 22.15 Pavel Sivic: Divertimento za klavir m orkester. 22.55 Lahko noč. PRIMORSKI DNEVNIK a. julij« losi ____________________ iim nemoteno vrši osebni promet v obeh smereh med zahodnim in vzhod- Berlinu se JARO GLEDAJO V ZDA IN VELIKI Inn mirne J Amerika in Velika Britanija sta že od nekdaj različno re. Sevali problem monopolistične delavnosti. To razliko so izrazili večkrat z neupravičenim odobravanjem ameriškega stališča, češ da je ameriškemu sistemu svobodna kon. kurenca ljubša in da zato odklanja monopol, medtem ko naj bi Velika Britanija skrbela samo za prednosti in lahke iobičke monopolističnih organizacij. V tej trditvi je tudi drobec resnice: res je namreč, da ameriško gospodarstvo u-tpeva na podlagi brezobzirne konkurence, ki je danes v Veliki Britaniji več ne poznajo, Vendar pa je morda različno »tališče obeh držav pripisati fočitnim primerom zlorabe mo. či monopolov, do katere je : prišlo v Združenih državah v viharnih dneh svobodne po-bude. Po ameriškem stališču so Vsi monopoli, vsi sporazumi, ki težijo po zmanjšanju trgovine, sumljivi in obsojanja vredni. Dokler tisti, ki se jih poslužujejo, ne dokažejo, da So neškodljivi, jih je ime*i za škodljive. To stališče jasno izraža tako imenovani Sherma-hov zakon, katerega določila lahko takoj zatrejo vsako pobudo monopolističnega značaja, ki kol domač ali pa mednarodni kartel ograža ameriško gospodarstvo. Po britanskem stališču pa so sporazumi za zmanjšanje konkurence v nekaterih primerih lahko u-Pravičeni, medtem ko v dru. gih niso. Zato je pač treba Preučiti vsak posamezni pri. in ga presoditi na podlagi njegovih posledic. V Veliki Britaniji torej ne skušajo rešiti tega problema 2 Vrsto zakonov, ki bi kratko-nialo obsojali monopol, par pa 2 izvedbo načrta, po katerem Preiskujejo vse pobude, ki so •nonopolističnega značaja. Te preiskave skrbno vodi tako np-movana Monopolska komi- siia, ki je v treh letih svojega °bstoja sestavila izčrpna poučila že o enajstih industrij skih panogah, priporočila, ki l*h daje komisija, dostavljajo pladi, ki opozori obdolžene 'ndustrije da morajo prene- hati s svojim delovanjem, če Se hočejo izogniti strogim u-^repom, ki bi bili v nasprot- nem primeru uvedeni tproti njim. Prav tako ravnajo v Veliki Britaniji, če se monopolistična pobuda pojavi na mednarodnem področju. Pri raznih razpravljanjih, ki so zadevala ukrepe, kateri naj bi urejali delovanje mednarodnih karte-lov, so se britanski delegati zavzemali za sprejem praktičnih metod, kot so stroge preiskave in izvedba primernih ukrepov, samo v primerih, pri katerih so razne pobude dejansko imele škodljive posle-dice. Angleži so bili in so še vedno prepričani, da tako imenovani ameriški Shermanov zakon ni obrodil zaželenih sadov, to je, da v Združenih državah ni zajezil monopolističnih teženj. Splošno določilo, ki ga ta zakon predvideva, namreč omogoča spretnim odvetnikom, da obidejo njegov namen, čeprav spoštujejo njegovo besedilo. Mnoga ameri,-ška industrijska podjetja so delno razpustili in nato ponovno ustanovili, tako da je nji hova prvotna enotnost ostala neokrnjena. Vse te izpremem be so bile navidezno v skladu s Shermanovim zakonom. Ta postopek je napolnil žepe od vetnikom, ni pa uresničil na menov, ki si jih je bil postavil zakon. V Veliki Britaniji pa so raje najprej vso stvar preučili do dna in šele nato udarili. Namesto da bi izdali splošno prepoved, ki bi jo vsak odvet nik skušal obiti, so raje preiskali posamezne primere in nato določili vrsto »primerov«. Stališče, ki ga Velika Britanija zavzema do monopolov, pospešuje tudi koristi, ki izvira, jo iz mednarodnega izmenjavanja informacij tehničnega m znanstvenega značaja. Nikake. ga dvoma ni, da so izmenjave informacij in dogovori, ki sc jih sklenila industrijska podjetja raznih držav za prciz. vodnjo patentiranih izdelkov, koristili vsemu svetu. Tako je bilo mnogo ljudi deležno^ u-spehov, ki so sad nemške, ari. tanske ali ameriške iznajdljivosti, in to je eden izmed pri. merov, ki osvetljuje dobre strani mednarodnih trgovskih organizacij in koristi* ki jih prinašajo skupnosti. Vendar pa je tudi res, da so iz teh dogovorov vzklili bolj ali manj prikriti "karteli: v takih primerih ti dogovori nasprotujejo načelom ameriške zakonodaje, kljub koristim, ki jih dajejo. Velika Britanija pa ostaja zvesta svojemu stališču, po katerem je treba pre. učiti senčne in sončne strani vsake stvari v luči dejanskih rezultatov, Zato v Veliki Bri. taniji v splošnem odloku, ki bi prizadel brez izjeme vse dogovore, katerih namen je zmanjšati konkurenco, ne vidijo najboljšega sredstva, ki naj bi pospeševalo izmenjavanje informacij med posamez nimi državami. To ponovno dokazuje, da daje reševanje problema monopolov s praktičnimi sredstvi boljši uspeh kot drastični splošni zakoni: doktrinarna vnema ne sme zadušiti težnje, da bi bilo gospodarstvo čim bolj uspešno in procvitajoče. Dr. Aleš Bebler in ostali jugoslovanski preds»aynilci v razgovoru s predstavniki OP P STfiRlNOSLOVSKA ODKHITJA O PREDZGODOVINSKI POLJEDELSKI REVOLUCIJI j Selitev iz jame v vas Karim Shahir v Iraku predstavlja stopnjo, v kateri so ljudje delali prve poskuse v poljedelstvu in živinoreji-Prebivalci Jarma so okoli 1.4750 predju št. prideli^almajjvt'^rst^hi^noMlenjave V človeški zgodovini je od pradavnih časov pa do današnjih dni opaziti dve osnovni gospodarski revoluciji. Ena je industrijska revolucija, ki se je začela pred 175 leti, v letu 1770, z iznajdbo parnega stroja in ki še traja. Druga je pa gospodarska revolucija, ki se je začela v predzgodovinski V tistih 500.000 letih, ki so potekala pred prvo gospodarsko revolucijo — ki bi jo lahko imenovali tudi revolucijo pridelovanja živil (namesto preprostega nabiranja nekultivirane rastlinske hrane in lova na živali) — go živeli ljudje. večinoma v malih skupinah, v votlinah. V tistih časih ............. . ■ so ljudje morali uporabiti ves dobi in ki izhaja iz iznajdbe | -ag za hrane. Lo- pcljedelstva in živinoreje. O tej starodavni gospodarski revoluciji nimamo pisanih listin, imamo pa materialne ostanke, kii jih lahko «čitajo», arheologi. V tej razpravi se bomo u-kvarjali ravno z nekaterimi materialnimi ostanki te gospodarske revolucije: z ostanki, ki jih je pred kratkim odkrila odprava orientalskega inštituta chikaške univerze v Jutro-vih deželah. nim sektorjem mesta svoj vili so divjačino m ribe. ter pobirali razne užitne divje rastline. Obratno so po tej revoluciji ljudje, združeni v večjih skupinah, živeli v vaseh in od takrat sta obdelovanje zemlje in reja živine dajala hrano in nudila zadosti časa, da so si lahko pridobili še druge sposobnosti. Kje je prišlo do prve revo-, lucije v preskrbi z živili (z obdelovanjem polja in živinorejo)? Močni dokazi govorijo ta to,’ da je prišlo do prvih po-Tkusov pridelovanja živil in življenja ljudi v vašeh, v deželah Male Azije. Toda kje se je točno vršila revolucija, o kateri govorimo? Ko so leta 1947 začeli organizirati odpravo, so imeli na na-orientalskem institutu chikaške univerze naslednjo sliko o predzgodovinski dobi Jutrovih dežel. Zadostno arheološko gradivo ki zadeva jamskega človeka’pred nastankom poljedelstva, so našli v Palestini, v Egiptu 'in — v manjši meri — v Iraku in Libanonu. Zadnja od teh «kultur» — «natufian-ska» kultura Palestine — Se je razlikovala od drugih samo po tem, da so njeni člani udomačili psa in izdelali nekak srp iz kamna, ki ga je domnevno uporabljal človek pri žet ju neke užitne divje rastline. V tej točki se je pa nsjn znana postopna kulturna evolucija nenadoma prekinila. Kasnejši napredek, ki so ga poznali, je zadeval že cvetoče vasi. odnosno stalna bivališča, za katera so značilna arhitektonska dela, keramični izdelki in tkanine. Glede na vse to so znanstveniki chikaške univerze sklenili da bodo iskali dokaze te dvojne revolucije v Iraku, v deželi, kjer je obdobje vasi in temu sledeči razvoj ' omenjeni vrzeli zgoraj , . v celoti raziskana in kjer po že se je rejša znamo, teljstvo kasneje razvila najsta-civilizacija, kar Jih po-Glavno iraško ravna-za starinoslovje je obljubilo vso podporo in poslalo seznam krajev, ki bi mnogo obetali za primer izkopavanj. Jeseni 1947 so odpotovali trije znanstveniki orientalskega inštituta chikaške u- niOdrZmarcaado maja 1948 so prekopali razvaline neke vasi južno od sodobnega petrolejskega centra Kirkuka. Najdene stvari so bile podobne najdbam v Kassuni, ugotoviti niso mogli ničesar bolj primitivnega Od maja do junija so kopali na drugem kraju, ki ga je prav tako označil glavni ravnatelj iraškega starinoslov-nega oddelka: v Jarmu, skoraj minister N°va trancoslfa vlada Na sliki vidimo njene člane in to od leve proti desni po vrsti: 1. d m on do Barraclun, za ustavno reformo Edouard Coriiiglion - Molinier, Georges Bidault, minister za zunanje zadeve, Pierre - Henri Tel*8en’ P^Pfedseuniu vlade Joseph laniel predsednik vlade, Henri Queuille, Paul Reynaud, podpredsednika vlade, Leon Mar-tinaud im minisTe^ za nohanje /adeve Franco* Matterand, delegat v evropskem svetu. - V drugi vrst, so: Paul Bacon, mi’„ister za delo in socialno skrbstvo, Edgar Faure minister za finance in gospodarstvo, -Jean-Mane Lo«-vel, minis,e'r za industrijo in trgovino, Jacoues Chastellain, minister za javna dela, promet m torize^ Pau e Coste 'orel, minister za javno zdravstvo, Andre Marie, minister za prosveto ,n Pau Ribeyre, mimster J?ni^”V^wetiJstvo tretji vrsti: Louis Jacqinot, minister za prekomorske dežele Francije, Andre Mutter Roger Houdet tmmster za kmetijstv , Pierre Ferri, minister za PTT.Maurice Lemair za obnov« tn stanovanja. Vojni minister minister manjka na sliki. 50 ktm vzhodno od Kirkuka. Vasica Jarmo leži na vrhu griča nad globokim prepadom. Jarmo je bil obljuden precej dolgo dobo: arheološki ostanki segajo v globino okoli osem metrov. Ko so odkopali te o-stanke, so ugotovili 12 različnih plasti, ki so kazale stalno arhitektonsko spreminjanje. Vaščani Jarma so živeli v hišah iz stisnjenega blata — ki ga v sodobnem jeziku Iraka imenujejo «touf». V vsakem obdobju življenja vasi je bilo kakih 30 takih stavb, v katerih je imelo prostora okoli 200 oseb. V višjih plasteh tega arheološkega materiala so bili postavljeni zidovi iz tou-fa na kamnitem temelju. Hiše so imele tla iz blata, ki ga je cesto ojačevala plast trstja. V petih gorenjih plasteh smo našli posode iz terakote. Najstarejši drobci najdenih posod so po številu redki, imajo pa zunanjo stran poslikano in pološčeno. Precej napredna tehnika te posode ndvaja k misli, da teh posod niso izdelali v Jarmu, ampak da so jih prinesli tja iz kakega drugega kraja. Toda prebivalci Jarma so zelo hitro tudi sami začeli izdelovati posodo iz terakote (žgane gline), ti izdelki so pa bili mnogo bolj robato in bolj primitivno izdelani. Od najstarejših časov dalje so prebivalci Jarma izdelovali male kipce iz gline, ki so predstavljali ljudi in živali. Najznačilnejši teh kipcev predstavlja lepo raslo nosečo ženo, ki sedi — verjetno pred kako boginjo plodnosti. Najdene so bile tudi kamnite ogrlice, obeski, zapestnice in nekakšen pečatnik iz gline. Najdena oprema nam je pa povedala le zelo malo o gospodarstvu Jarma, pod čemer razumemo zlasti pobiranje in pridelovanje živil. Pomembne podatke o tem je pa dalo lepo število drugih najdb, od katerih je treba še mnoge analizirati v laboratoriju. Tako je na primer bilo najdeno kamnito orodje v obliki motike, srpa in razne vrste kamnov za mletje. Prebivalci Jarma so tu-di izdelovali iz kosti razne ročaje, dleta, šivanke, rezila, žlice. Odkrili smo male jaške, v katerih so verjetno shranjevali žito. Mogoče so bila naj' znamenitejša za naša raziskO' vanja živalske kosti in odtisi žitnih zrn, ki smo jih našli v suhem blatu hiš. Hans Hel-back. kustos danskega muzeja, je dokazal, da so prebivalci Jarma pridelovali vsaj dve vrsti žita in eno vrsto zelenjave. Frederick Barth, profesor univerze v Oslu, ki se je tudi udeležil odprave, pa je med najdeninami J'arma ugotovil kosti prašičev, volov, psov, neke posebne vrste koze, sorodnika konja in raznih divijih živali. Opisani zaključki dopuščajo znanstveno mnenje, da predstavlja Jarmo najstarejše vaško naselje, kar so jih do zdaj odkrili v Jutrovih deželah, Upali smo, da bomo lahko ugotovili popolnoma zanesljivo starost tega arheološkega gradiva z metodo radioaktivnega ogljika, (pri čemer je mogoče ugotoviti točno starost organskih snovi, na primer premoga, požganih kosti in luščin z merjenjem njihove radioaktivnosti). Leta 1948 so prinesli izkopane polževe lupine na inštitut chikaške univerze za jedrska raziskovanja profesorju Libbyju, ki je izumil metodo merjenja radioaktivnega ogljika Libby je skrbno preiskal te lupine in po natančnih poskusih ugotovil, da segajo v leto 4757 pred Kristusom, pri čemer je možno ,da je bilo to 320 let prej ali kasneje. Poleti 1951 je isti znanstvenik podobno preiskal še dva kosa oglja, ki so ju našli na istem kraju in prišel do enakega zaključka. Tako je bilo ugotovljeno, da je Jarmo začel živeti okoli leta 4750 pred Kristusom. Pred to zanesljivo ugotovitvijo so smatrali, da segajo ostanki Jarma v dobo okoli 6000 let pred Kristusom. v marcu 1951 so po nalogu ameriške šole za orientalna raziskovanja začeli preiskovati še področje okoli Jarma in skušali najti še starejše naselbine. Kot prvo 50 izbrali Ka- Dr. Aleš Bebler se v spremstvu šefa ekonomske delegacije prof. J. Zemljaka in svetnika dr. S. Kopčoka vrača z obiska pri generalu Wintertonu rim Shahir, kraj na malem griču, kake 3 kilometre od Jarma. Karim Shahir ima eno samo arheološko vršino. Arhitektonsko je sestavljena iz kamnov v velikosti peščice, ki so postavljeni na način, katerega pomena niso mogli razvozlati. V Karim Shahiru niso našli nobenih sledov posodja iz terakote ali kamna. Našli so pa v neki vdolbini, ki bi lahko služila za žitno shrambo. drobce kamnov za mletje in nekaj motik iz kamna, kar bi kazalo na začetek poljedelstva. V Karim Shahirju so nadalje našli veliko število malih kamnitih rezil, ki jih arheologi imenujejo mikrolite. Mikro-lite so našli tudi v Jarmu; med tem ko so pa bili mikro-liti Karim Shahirja vsi iz kamna, so bili nekateri piikrpliti iz Jarma iz vulkanskega stekla. Dejstvo, da izdelkov iz tega stekla ni bilo v Karim Shahirju je važno, ker se najbližja znana ležišča te snovi nahajajo več sto kilometrov od teh krajev. Torej je moralo biti vulkansko steklo, ki smo ga našli v Jarmu, prineseno, kar pomeni, da predstavlja Jarmo primeri s Karim Shahirjem mlajšo dobo, dobo v kateri se je že začela trgovina, medtem ko je bil Karim Shahir šele na pragu te dobe. V vseh pogledih se torej zdi, da predstavlja Karim Shahir kulturno stopnjo tik pred Jarmom; stopnjb, v kateri so ljudje verjetno delali prve poskuse v poljedelstvu in živinoreji in istočasno prišli tudi do značilne posledice premišljenega pridelovanja živil, do življenja vasi. S temi odkritji znanstvenikov chikaške univerze je deloma izpolnjena vrzel, ki je ločila konec obdobja življenja človeka v jamah in obdobje življenja v vasi. S sprejema na Ekonomski delegaciji FLRJ Dr Aleš Bebler v razgovoru z generalom VVintertonom na sprejemu v prostorih Ekonomske delegacije KAKO JE PET PARTIZANOV RAZOROŽILO 300 ITALIJANSKIH VOJAKOV MED KOMNOM IN VELIKIM DOLOM Na primorskem se že pripravljajo na praznova nje desete obletnice ustanovitve XIX. bngaae ka Kosovela. Spodnja reportaža opisuje en° uspelih akcij na Primorskem, ki jo je izvedel oktobra 1943. 1. takoj po ustanovitvi, I. bataljona Kosovelove brigade pod vodstvom komandanta (pravo ime Stane Mahne, sedaj major LM). S to ak ■ so brez vsakih žrtev zaplenili 270 pusk, b težkih cijo in preko 30 kom. mitraljezov, veliko zalogo municije , , avtomatskega orožja. S tem orožjem se je dobro oborožila vsa novoustanovljena Kosovelova brigada Obveščevalec si je odpel te-lečnjak, sedel nanj k ognju, in ko je nekaj časa s pogledom zasledoval sivkasto beli dim, kako se dviguje nad borovce, je dejal komandantu: eTa dim mi ne ugaja. Utegnil bi nas izdati. Dolga kolona Italijanov gre nad nas iz Komna proti Velikemu Dolu«. Komandant Jože je pogledal obveščevalca: «Koliko so še od nas?« «Mislim, da dobra dva kilometrom Komandant se je noto obrnil h komisarju: «Tudi ti še ne veš, kje se nahaja naša tretja četa?v «Ne, bodo sporočili iz brigade. Baje so pri Stenku«, je odgovoril komisar Dušan. Oba komandant in komisar sta, namreč, šele predvčerajšnjim prevzela bataljon. kDolga kolona...« je računal Stane «in nas niti ne sto«. Pogledal je okrog, kjer so pod borovci na travi posedali borci, brezskrbno kramljajoči so nekateri čistili orožje, drugi so imeli opravka s šivanjem hlač, Janez je igral na orglice, nekaj pa jih je spalo. Stane je z enim pogledom po sppjih ljudeh hotel vsrkati vase po- datke, ki jih je trenutno tako nujno potreboval. So zanesljivi? Bodo vzdržali? Nekaj trenutkov je v sebi napeto računal, nato pa je zaklical dežurnemu: «Zbor!« in že je odredil patrulje v vse smeri, sam pa je šel z obveščevalcem Grudnom, ki je pripadal VDV in je bil slučajno v brigadi, na vrh hriba in z daljnogledom sta preiskovala dolino... Zelena kolona se je pravkar izgubljala v vasi Veliki Dol. Stane je zopet nekaj premišljeval, nato pa je šel h komisarju in mu naročil: «Ti prevzameš četi! Za vzemite položaje, da vas ne presenetijo, kajti umik s tega hriba je sedaj nemogoč, ne da bi vas opazili. «Kaj pa ti?« je bil radoveden komisar. »Jaz grem z nekaj fant i bliže k Italijanom». Pustil je začudenega komisarja in že zbirat fante. Obveščevalec se je javil sam, ponudila sta se še dva mitraljezca in en pomočnik. »Gremo!« Izstopili so iz gozda v presledkih na deset metrov in po- čistim korakali proti Velikemu Dolu. Italijani so jih iz vasi prav gotovo videli, saj se izvidniki niso prav nič trudili, da bi se prikrivali. Prehodili so dober kilometer in pol. Pred vasjo je bil še majhen kame-nit griček in olajšani od napetosti so polegli na trebuhe in gledali v vas. Nekaj desetin korakov pod njimi so stali italijanski stražarji in malo naprej je bila že vas. Fantje so radovedno gledali Staneta kaj namerava, niso še poznali novega komandanta in malo jim je bilo tesno pri srcu, ko so slišali v vasi: ((Adunata! Adunata!« vmes pa žvenketanje jekla. Italijani so se urejali v strelce. «Eden mora v vas mednje!» je zamolklo odločil Stane in neopazno požrl slino. ((Čemu?« so ostali vprašali enoglasno. «Saj bi ga ubili?« »Enega ne bodo, če pa ne gremo k njim, nas bodo vse«. Gruden je sumljivo pogledal Staneta, kaj namerava. Sicer ga on že dolgo pozna, toda kljub temu... človek se izpre-minja in Gruden je imel vsak dan opravka z izdajalci, omahljivci in... «Eden mora v vas, če ne grem sam!« je odločno vztrajal komandant. «Cemu?» je rezko vprašal Gruden in zapičil oči v Staneta. «Da jim postani ultimat, naj se predajo!« je ta udaril, da so borci od presenečenja odprli usta. «Neprimeren čas za šale«, je podvomil obveščevalec, Stan« pa se je ujezil: ((Sem komandant. Diskusije ni. Kdo gre?« ostro je pogledal po skupini. Zdaj so fantje videli, da gre zares, čeprav so komaj verjeli. Stane je videl zbegane obraze zato je dodal: «Predati se morajo, drugače jih zmeljemo v sončni prah. Kaj so ti Italijani proti nam? No, kdo gre?« «Jaz« se je dvignil Gruden. «Ti je jasna naloga?« »Je!« Odšel je, ostali pa so gledali za njim. Na tihem so se od njega za vedno poslovili. Grudna je ustavila straža in zahtevala roke kvišku. Ne, Gruden rok ni hotel v zrak, rajši jih je razprl od telesa, tako ga je gnala straža v vas. Petorica je čakala v napetosti, Stane, je preklinjal intendanco, da še ni preskrbela cigaret. Kmalu se je Gruden vračal, z njim oficir in dva vojaka z br_ zostrelkama. »Pazite!« je velel Stane, sam pa je s pripravljeno brzostrelko skočil na cesto. ((Stojte!« obrnil se je h Grudnu: »Kaj je Gruden? So ti vzeli orožje?« »Vzeli. Ne verjamejo. Hočejo se razgovarjati.« «Jim bomo že pokazali«, nato se je obrnil k oficirju in ga nagovoril v italijanščini: «Zakaj ste mu vzeli orožje?« »Naš ujetnik je!« «Vi vsi ste naši ujetniki!« {Nadaljevanje sledlj Foto kronika z obiska jut*oslov. II WW Vremenska napoved za danes: •-Ja-'* De]ne pooblačitve in možnost padavin. Včeraj je v Trstu dosegla na j višja temperatura 26.9 stopinje, najnižja pa 21,3 stopinje. TRST, petek S. julija 105» PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta-: 14.40 Mladinski zbor tolminskega učiteljišča. — Trst II.: 20.00 Koncert pianistke Hilde Horak-Casove. — Trst I-: 12.15 Napolitanski orkester melodij in pesmi. — Slovenija: 14.40 Karlo Rupel izvaja znane violinske skladbe. PISMO DUHOVNIKA IZ JUGOSLAVIJE Podobnost krščanske In socialistične etike Tako imenovano katoliško časopisje, slovensko in italijansko, vodi že dolgo časa nekakšno križarsko vojsko proti komunizmu in socializmu, ki ju stavi oba v en koš in ju skuša. prikazati take, kot to zahteva vatikanska «de propaganda fide», namreč kot nekaj, kar prinaša tudi revnemu človeku pogubljenje ne samo na onem, ampak tudi na tem svetu. Tako pretvezo so porabili tudi goriški klerikalci pri nedavnih državnozborskih volitvah, ko jim je bilo ukazano, da morajo propagirati proti belim glasovnicam in so zato «svetovali» vernikom, naj volijo za demokristjane, če hočejo imeti «zasluženje pri Bogu«. V tem prepričanju in ker so verjeli, da je socializem takšna spaka, kot ga slikajo vatikanski propagandisti, je nasedlo tudi mnogo slovenskih ljudi. V dokaz, da je resnica popolnoma drugačna, naj navedemo nekaj misli iz pisma goriškega rojaka, sedaj duhovnika v Jugoslaviji, preč. g. Hermana Tr-dana. V tem pismu, ki je bilo pisano ta mesec, pravi omenjeni gospod med drugim; «Mi duhovniki nimamo pravice ukazovati, kar je to stvar ljudske oblasti pač pa imamo dolžnost, da povemo krščansko resnico in to z ljubeznijo. Drugi pa to resnico lahko sprejmejo ali pa ne, kar je stvar svobodne volje. Kar je prisiljeno, ne velja nič. Seveda bi nekaterim duhovnim gospodom bolj prijalo, če bi država zahtevala, da se morajo vsi otroci v Soli učiti verouk, da se morajo vsi, ki so krščeni, v cerkvi poročiti itd. Da pa taka prisiljena stvar ne velja, se vidi v zahodnih državah, kjer je vkljub verouku po šolah več socialnega zla kot pri nas v socialistični Jugoslaviji. Pri nas dobijo služkinje pokojnino itd. tam pa ne. Socializem si je postavil v svoji ustavi in v javnem življenju načelo ene stori bližnjemu, kar ne želiš, da on stori tebi«, kar je isto kot veli krščanska zapoved, ki pravi «ljubi bližnjega kakor samega sebe«. Ko bomo stali pred Več- nim sodnikom, ta ne bo vprašal, kolikokrat smo se izpovedali, obhajali, koliko smo molili, koliko odpustkov smo dobili, ampak bo vprašal, če smo kradli, lagali, če smo spoštovali starše, če smo naredili bližnjemu krivico itd. One prve stvari so samo nujna pomoč, niso pa bistvo. Tako je etika glavni predmet krščanstva in socializma. V obeh gre za tem, da postanemo res pravi ljudje. V svetem pismu je zapisano, da dosežemo smoter življenja s tem ene ubijaj, ne prešestvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater in ljubi bližnjega kakor samega sebes ne pravi pa, izvršuj predpisane obrede, obiskuj cerkev, moli, posti se, a najmanj, da se drži točno tistega društvenega reda, ki ti ga predpisuje ta ali oni duhovnik. Narod si oblikuje sam svoj družbeni red, ki je najboljši takrat, kadar sloni na naravni etiki. In danes je socializem tisti, ki sloni na naravni etiki. Zato bo tudi v socialistični državi, kjer ljudje spoštujejo naravno etiko, za cerkev res najboljše mesto. To se že sedaj vidi pri nas v Jugoslaviji. Duhovnika, ki daje s svojim življenjem in delom primer dobrega človeka, nihče ne preganja in odprta so mu vrata na najvišja mesta ter ne bo nikdar kruha lačen. In pri nas je že mnogo takih. Mnogo duhovščine je pri nas za časa druge svetovne vojne izgubilo ugled, ker so držali z okupatorjem. Popolnoma naravno je, da je bilo ljudstvo zaradi tega sovražno razpoloženo proti njim in mu tega niti ne smemo zameriti, saj so ti gospodje zaslužili mnogo hujšo kazen, kot so jo pa nekateri dobili. Tudi pri najvišjih vrhovih naše države in posameznih republik je bilo mno-g > več razumevanje in odpuščanja, kakor pa pravične sodbe. Gospodje preko meje — ne vsi — bruhajo ogenj in žveplo na našo državo. S tem so oni v službi italijanskega imperializma, kateremu je potrebno, da venomer trobi, da se v Jugoslaviji preganja cerkev, ker bi sicer ne mogel opravičiti svojega pohlepa po Trstu, Istri, Dalmaciji itd. Toda duhovniki v Jugoslaviji bomo uredili pravilno naše odnose z državo, ki nudi duhovnikom zavarovanje za primer bolezni, pokojnino na stara leta itd. To je že uvedeno predvsem v Sloveniji Kaj takega ne more pokazati nobena država na svetu, niti Italija ne. To je najboljši dokaz, da gremo po pravi poti in da so vse strele, ki padajo na nas, brez vsake nevarnosti. Zgodovina, in to skorajšnja, bo dokazala, kdo je lagal, kdo pa je nasedel laži in bil njen rob». (Iz «Soče») Dolina Rezije PO IZIDU KNJIGE PODATKI O OBNOVI" I OB PRVI PREDSTAVI ITALIJANSKEGA «MALEGA GLEDALIŠČA« Nehaj podatkov o prometa R. Joos: »Prodajalka dima" in kniiiunihacijah na Goriškem Kakor smo že poročali, je goriška Trgovinska zbor-nica izdala knjigo «Rodatki o obnovi«, v kateri se dotika posameznih poglavij gospodarstva goriške pokrajine. Med drugim navaja tudi nekatere zanimive podatke o prevozu in komunikacij ah. Z novo državno razmejitvijo je goriška pokrajina izgubila 98 km železnice. Razen te IZ SODNIH DVORAN Imel je smolo z vozilom pa se je znašel na zatožni klopi Dobri šoferji se rodijo, nikoli pa ne postanejo. Vse ka. že, da se 25-letni Anton Kosič iz Ulice Vittorio Veneto 23 ni rodil pod tisto zvezdo, ki daje človeku šoferske sposobnosti, kdt so prisotnost duha in re. fleks. Zato se je moral nesrečnež pred okrajnim sodnikom dr. Balanijem zagovarjati za-radi dveh kaznivih dejanj: ker je nenamerno poškodoval delavko Maddaleno Romere iz podgorske predilnice, in ker ni vozil v skladu s prometni, mi predpisi; ni namreč dal prednosti nekemu avtomobilu, ki je prihajal z desne. Prva nesreča se je pripetila 25. februarja zvečer v Ul. A. quileia. Romere je bila pred avtoservisno postajo v Ul. A-quileia. Stopila je na kolo in hotela pripeljati na desno stran, da bi potem nadaljevala pot v mesto. V istem tre. nutku pa je iz mesta privozil proti podvozu Kosič na mikro-motorju GO 5869, ki je bil last Delavske zbornice. Kljub po. skusom, da bi do trčenja ne prišlo, 'sta se nekje na sredi obe vozili srečali. Posledice nesreče so bile za oba pone. srečenca precej hude. Kolesar, ko so odpeljali v bolnico, kjer se zaradi slabega zdravstvenega stanja zdravniki niso hotč li izjaviti, kasneje pa se ii je zdravje obrnilo na boiie m je ozdravela v tridesetih dneh. Romere so bili odpeljali v bolnico sv Justa, motociklista pa v boinico Brigata pavia in je ozdravil v 15 dneh. Na kraj nesreče je takoj pri. hitela prometna policija, ki je po ugotovitvi krivde prijavi-la Kos'ča sodišču. Obtoženi se je na sodišču branil, češ, da je kakih tride set metrov pred avtoservisno postajo opazil žensko, ki se je razgovarjala z nekim uslužbencem Mislil je, da kolesar, ka ne bo odpeljala, nesreča pa je hotela, da je prav v tistem trenutku pognala kolo in za- peljala na cesto. Trčenje je bi. lo neizogibno. Druga nesreča pa se je pri-petila 17. februarja. K^sič je hotel z istim nikromotorjem iz Ul. Crispi peljati na Trg sv. Antona, na križišču pa se'je srečal z avtomobilom »Fiat 500», ki ga je vozil Milan Pa. squale. Motociklist je zletel po tleh in se ranil po telesu. Sodnik je zaradi prve nesreče spoznal Kosiča za krivega nenamernih poškodb in ga ob. sodil na 16 tisoč lir globe. 20. julija i/ Doberdobu $ na. Ciubej je bil pri tem sre. Čanju ranjen v levo oko, Pet-tarin pa po obrazu. Orožniki, ki so ju najprej pomirili pri spopadu, so ju nato spremljali na sedež Zelenega križa, kjer sta bila oba obvezana. Od tam pa sta šla v spremstvu istih orožnikov na najbližjo o. rožniško postajo, kjer sta dobila verjetno potreben nauk. Gelo rušijo Ze nekaj tednov podirajo go. riški geto v Ul. Ascoli. Doslej so podrli hišo, ki je bila nasproti hiše številka 23 in na kateri je bil od prvih povojnih let napis «Casa pericolan-te». Podrli so hišo, ki je imela pročelje na Ul. Ascoli in vsa poslopja, ki so bila za njo. Tako se sedaj nudi razgled iz Ul. Ascoli proti Ul. Orzoni. S to vrzeljo bo v goriški geto prišlo nekoliko več zraka in svetlobe. Pravilno bi bilo, da bi se oblasti po tolikem čakanju ne zadovoljile samo s temi deli, mpak da bi podrle tudi ostale hiše, kakor predvideva načrt, ki’ga je sprejel občinski svet in bi zgradile nova stanovanja. spremembe se ni v železniškem parku Goriške ničesar izpremenilo. Zgradili niso ni. ti enega kilometra nove proge. Cestno omrežje je dolgo 780 km. Od tega je 55 km cest državnih, 76 km pokrajinskih, ostalih 648 km pa so občinske. Leta 1951 je bilo v pokrajini 200 tovornih avtomobilov, s katerimi so vozili blago za tretje, in 162 priklopnika. S tovornimi avtomobili so prepeljali v 1951. letu 8 tisoč stotov s priklopniki pa 14 tisoč. Avtobusni promet se je po vojni zelo razvil. Vzrokov za to je več. Zlasti so se razvile avtobusne zveze Gorice z osta. limi kraji pokrajine in tudi sosednjih pokrajin, ker je že. lezniška zveza zelo slaba, že-lezniške proge pa so v primeru s cestami nezadostne. Goriško letališče je bilo prejšnja leta vojaško letališče. Sedaj služi samo potniškemu in tovornemu prometu. Leta 1952 je na goriško letališče do. spelo 1.505 potnikov, pripeljali so 4.485 kg pošte in časopisov, 13.839 kg prtljage, 7.334 kg raznega blaga; v istem času pa je odpotovalo 1.682 potnikov, odposlali so 4.858 kg po-šte in časopisov, 16.262 kg prt. ljage in 5.893 kg raznega blaga. Zaradi nekaterih olajšav pri nakupu bencina na področju proste cone se je precej dvignilo število mikromotorjev, v lanskem letu jih je bilo 4-000. To so gole številke, ki se nanašajo le na nekatera področja goriškega gospodarske ga delovanja. Z njimi pa si ni mogoče ustvariti točne slike dejanskega stanja goriškega gospodarstva; lahko služijo samo kot statistika in še to predvsem za ljudi, ki imajo posebna nagnjenja za prouče. vanje statistik. Veliko večje važnosti so šte. vilke, ki govorijo o brezposel nosti v naši pokrajini, o gospodarski stagnaciji itd. Odhod ofrok v kolonijo V ponedeljek 6. julija bo odpotovala iz Gorice prva skupi, na otrok na letne počitnice v Kanalsko dolino. Te dni jih pregleduje zdravnik dr. Ja. končič. Letovanje organizira kot vsako leto Dijaška Matica. Se. daj so najprej na vrsti deklice. Odpeljale se bodo ob 6.30 izpred dijaškega doma. Želimo jim da bi se v objemu kras. nih planin kar najbolje počutila in se zdrave ter vesele vrnile domov. Nafeč^j ze profesorska mesLa Kakor smo že pretekli teden pisali, je Uradni list štev, J25 od 3. junija 1953, priobčil mi. nistrski odlok od 22. maja 1953, kateri razpisuje natečaj za profesorska mesta in tozadevne usposobljenostne izpite na nižjih državnih šolah, na kla. sičnih, znanstvenih in tehničnih zavodih. Prošnjo s potreb, nimi listinami je treba pred-ložiti do 1, septembra t. 1. Šolsko skrbništvo v Gorici javlja nadalje, da se dobijo na sedežu omenjenega skrbni, štva posebni obrazci, ki naj jih kandidati za omenjene državne natečajne izpite dvigne, jo in izpolnjene dodajo k Mrtvoud ga je zadel Rešilni avto Zelenega križa jz včeraj zjutraj okrog 10. ure prišel na pomoč 63-letnemu Emilu Kuljatu iz Gorice, Ul. Baiamonti 6. Kuljat se je zjutraj odpravil z doma in ko je prišel do Ul. S. Giovanni ga je na cesti zadel mrtvoud v desno polovico telesa. Rešilni avto ga je takoj odpeljal v bolnico «Rdeča hiša«, kjer je ostal v zdravniški oskrbi. V sredo zvečer se nam je prvič predstavilo v kinodvorani ((Verdi« goriško italijansko «Malo gledališče)). Z radovednostjo smo pričakovali ta prvi nastop, predvsem ker se nam je predstavilo z dosedaj še neznanim delom mladega Goričana H, Joosa «Prodajalka dimav. ^Prodajalka dimav je moderno zamišljena drama žene, ki ubije svojega ljubimca ko spozna njegove duševne zablode in vidi, da ne more več zdržati poleg njega. Mornar gajanja niso vsa do konca izpeljana, se vseeno drama ne razdrobi v posamezne detajle in ohrani svojo enovitost. Ta način podajanja samo bolj prisili publiko k sodelovanju in mislimo, da se s tem delo samo okrepi. Res je v delu samem še mnogo pomanjkljivosti, dialog je včasih premalo strnjen; mnoge lepe misli se zaradi tega izgubijo in ne dosežejo prave vrednote, vendar pa nas igra prepriča in nas zadovolji. Pohvaliti moramo tudi vse Ned, ljubimec, je človek, nad j igralce, ki so se v tej, ne pre- katerim leži kot proklestvo o-četova duhovna oporoka, v kateri je zapisano, naj nima nikdar otrok, ker je že itak preveč lačnih in jiesrečnih ljudi na svetu. Zaradi tega tudi noče poročiti prodajalke dima, zaradi tega m zaradi njene hčerke, ki, kot sam pravi, do-rašča v kar prijetno dekle. Ko ljubimka zve za vse te njegove misli ga ne more več prenašali m ga ubije. Zakaj? Iz maščevanja? Užaljenosti? Da ubrani hčerko? Na vsa ta vprašanja nam avtor ne odgovori. Odgovoriti mora gledalec sam in na podlagi tega odgovora mora tudi sam soditi njeno dejanje. Namen pisatelja je v vsem poteku drame jasen. Noče nam nekaj s silo ubiti v glavo, noče, da bi gledalec kar pasivno sprejemal vse kar se na odru dogaja, noče, da bi bilo njegovo delo samo v razvedrilo ali zabavo. Sodelovanja si želi. Publika mora sodelovati z igralci, ker samo tako lahko delo pride do prave celote. Kot prodajalka dima ob koncu skoraj sama ne ve, zakaj je pravzaprav ubila, in mora sama najti odgovor na to vprašanje, tako zahteva Joss tudi od gledalca odgovor, odgovor in sodbo. Oblikovno ima drama tipično moderen značaj, vseeno pa ne pretirava, tako, da ji človek sledi brez prevelikega tru- vei lahki igri, kot diletantje kar dobro izkazali. Posebno pa moramo pohvaliti njihov pogum, da so si upali kot svojo prvo uprizoritev predstaviti delo mladega, še skoraj neznanega, avtorja. a IH I L - ' * - -»t 1 -"Kr . ;; J ZAČETEK KOLESARSKE DIRKE ..TOUR DE FRANCE" Od Strassbourga do Metza današnja prva etapa (195 km) Splahnelo je zadnje upanje za nastop Fausta Foppija STRAlSSBOURG, 2. — Orga. nizatorji Toura so do zadnje, ga upali, da bo le prišel tudi Coppi, Za tako prireditev je treba privlačnih objektov. In kdo lahko privabi več občinstva kot Coppi, zlasti pa še v tekmi s Kobletom. Tour bi naj bil namreč priložnost za gvi-carja, da se revanžira za poraz na Stelviu in v Giru in da se ponovno uveljavi po zmagi v dirki po gvici. Coppiju so ponujali celo 25 milijonov nagrade za start, pa je odklonil. Noče in noče nastopiti skupno z Bartalijem. Možno pa je, da je na Coppijevo odločitev vpil. val tudi članek Goddeta, šefa lista «L’Equipe», ki je organi, zator Toura. S sestavo francoskih moštev so bile velike težave. Franco- GIANCARLO ASTRU čigar udeležba na Touru je po zi so razdeljeni ne.le na državno moštvo in pokrajinska moštva, temveč jih razdvajajo še nasprotujoče si koristi, za-vist, nevoščljivost itd, kar’ vse dela lažji posel Kobletu. Tež. ko je med letošnjimi udele. ženci Toura najti koga, ki bi mogel biti Kobletu nevaren. Dirkačev bo danes startalo 119- namesto 120, ker je v zadnjem hipu Luksemburžan Gil-len zbolel. V vsakem moštvu je po 10 dirkačev, samo Luksemburg jih bo imel le 9 Le-tošnji Tour je po številu štirideseti. Reshewsky Najdorf končni rezultat 9,5:8.5 BUENOS AIRES — Ameriški velemojster Reshewsky sploh ni prišel na nadaljevanje zadnje partije dvoboja z Najdor-fom, ki je bila v torek prekinjena. Potemtakem je dobil partijo Najdorf, vendar je končni izid dvoboja 9,5 : 8,5 za Reshewskega. VATERPOLO CIVILNE POLICIJE Danes prve tekme za .Poletni pokal’ Danes se prične četrto tekmovanje v vaterpolu za ((Poletni pokal«, v katerem nastopajo moštva Civilne policije. Tekmovanje obeta, da bo zelo napeto, ker je več moštev, katerim je mogoče prerokovati zmago. Tekmovanja se bodo udeležila moštva Openske cone, Tržaške cone, Miljske cone, Devinske cone. Transportnega oddelka, Jetniškega oddelka, Šolskega oddelka, Pristaniške cone in 2elezniškega oddelka. Zadnje moštvo nasto- so ga letos okrepili nekeri igralci, katerih vrednost je izven diskusije. Danes bodo nastopila med seboj naslednja moštva: Transport - Opčine, Trst - Sola, Jetnišnica - Devin in Milje - Železnica. V prvem srečanju so favorit Opčine, medtem ko bodo ostale tri tekme verjetno bolj napete, ker je teže govoriti o favoritih. Ostali igralnii dnevi bodo 7.; 10., 14- 17., 21. in 24. t. m. odstopu v dirki po Švici po- j pa letos prvič. Zmagovalec stala problematična, se je po- j lanskega leta, opensko moštvo, zdravil in bo danes tudi starta! j bo imelo najbrž glavnega na-v italijanskem moštvu- Isprotnika v moštvu Trsta, ki PRED FINALNIMI IGRAMI V WIMBLEDQNU Zobozdravnik INAM Zobozdravniški odsek INAM je s 1. julijem sprejel dr. Franca Sbrozzija. Zavarovance in člane njihove družine bo sprejemal ob delavnikih od 8 do 10. ure, popoldne pa ob vseh delovnikih, razen v sobotah, od 16.45 do 18.55. Američanki Conn bosta i 9 r ali f i n s I e Nov delovni center Te dni so na Rojcah otvori-li nov delovni center, kjer bo dobilo delo okrog 50 brezposelnih ljudi za dobo 102 dneva. Načrt tega dela obsega ureditev tal na severozahodni strani Rojc, kajti predvidevajo, da nameravajo narediti park. prošnji za pripustitev k nate- da. Četudi se istočasno vrši čaju. več dogajanj in četudi ta do- Davčni seznami Goriško županstvo sporoča, da je na protokolnem uradu v Ul. Mazzini štev. 19 na vpogled do 4. julija 32 glavnih, dopolnilnih in izrednih seznamov za dohodninski davek. Prizadeti si lahko seznam ogledajo v dopoldanskih uradnih urah. Kose in uile so oeuaroe za otroke Grdo srečanje Prešnji večer sta se srečala v našem mestu 50.1etni Ernest Ciubej, iz Ul. Baiamonti št. 14 in 46-letni Ivan Pettarin iz iste ulice št. J. Kakor so poka. zale posledice, ni bilo njuno srečanje nič kaj prijateljsko. Najprej sta se začela prerekati in od besed sta kaj kmalu prišla do dejanj, tako da so morali poseči vmes orožniki in preprečiti, da ni med nji-ma prišlo do hujših posledic. Oba sta bila vsled udarcev, ki sta si jih, kakor zgleda, kar po. šteno dajala, kar resno ranje- Včeraj okrog 13.15 je Leopold Gabrijelčič iz Sovodenj pripeljal na sedež Zelenega križa v Gorici svojo 10-letno hčerko Marijo, da bi ji tamkaj obvezali neko rano. Deklica je bila zjutraj na polju, kjer je baje pomagala odraslim pri delu in je trosila gnoj z vilami. Pri tem delu se ji je spotaknilo, tako da je padla in si ranila levo nogo z vilami. Ker so na Zelenem križu dognali, da je stvar resnejša, so deklico odpeljali z rešilnim avtom v bolnico Brigata Pavia. Zdravnik, ki je sprejel deklico, je ugotovil da je rana zastrupljena in da se je pojavil tetanus. V bolnici bo ostala 5 dni. Z rešilnim avtom Zelenega križa so včeraj pripeljali v bolnico Brigata Pavia 13-let-nega Gualtiera Kumina iz Za-graja, kateri si je precej globoko ranil levo nogo. D° nesreče je prišlo na dvorišču njegovega stanovanja. Ko je deček izstopil iz stanovanja je videl na dvorišču koso, ki jo je oče pustil trenutno tam, da bi nato šel kosit travo. Ko jo je deček zagledal jo je vzel in del na ramo ter nekako skakaje odšel proti njivi. Pre- je spotaknil ter ranil s koso. Ozdravel bo v približno 20 dneh. Slabost dekleta 14-letna Liliana Vellini in Gorice, Ul. Cocevia 7, je vče-raj zjutraj okrog 10. ure šla peš po Ulici Oberdan. Naen. krat pa ji je postalo sla. bo in deklica je onemogla. Ko so ljudje, ki so šli mimo, to zapazili so takoj poskrbeli, da je prišel deklici na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki jo je nato odpeljal v bolnico «Rdeča hiša«, da bi ji tamkaj nudili potrebno pomoč. Dve seji Goriški prefekt dr. de Zer-bi je v sredo predsedoval seji pokrajinskega odbora za jav. no zdravstvo. Na tej seji so razpravljali o raznih odloči, tvah ustanov in občin goriške pokrajine. V sredo zvečer se je vršila seja pokrajinskega upravnega odbora pod predsedstvom pod-prefekta dr. Fasqualija. Na se V finalu moških parov bosta nastopili dve avstral ski dvojici: Hartvvig - Rose ter Hoad - Roseu/all Rusi v Stockholmu Pomarova-disk 52.61 m STOCKHOLM, 2. — Na današnjem mednarodnem lahkoatletskem nastopu, ki se ga poleg Švedov udeležujejo še Rusi, je Anufrijev (SZ) poskusil zrušiti svetovni rekord na 5000 m; Oblačno vreme in nekaj dežja pred nastopom je ustvarilo skoraj idealno vreme za take poskuse, toda vročina je bila pa le premočna. Rekord na tej progi ima že 11 let Šved' Gun-der Haegg s 13:58,2. Anufrijev! je danes ostal le še precej daleč od Haeggovega rezultata. Na stadionu v Stockholmu je bilo skoraj 18.000 oseb, ki so prisostvovale nastopu Rusov v švedski prestolnici, kjer jih ni bilo že 40 let. Med gledalci je bil tudi Gunder Haegg, danes bogat poslovni človek, ki ima še sedaj štiri svetovne rekorde. Rezultati: 400 m zapreke: 1. Lit uje v (SZ) 52”0, 2. Julin, (SZ) 52”2, 3. Ylander, (Sved.) 53”8, 4. S. Eriksson, (Sved.) 54”0. 5000 m: 1. Anoufriev, (SZ) 14’20”6, 2. G. Albertsson, (Švedska) 14’40”4, 3. T. Falk, (Sved.) 14’55”6. disk - ženske: 1. Ponomaro-va, (SZ) 52,61, 2. DumbadizeJ (SZ) 48,10. 100 m ženske: 1. Knikinal (SZ) 12,3, 2. Sjoestroem, (Švedska) 12”9. višina: 1. B. Misson, (SvedV 1,95, 2. Goesta Svensson, (Švedska) 1,95. (Rusa nista nastopila). 800 ro: 1. G. Ivakin, (SZ) 1’50”1 (nov sovjetski rekord prejšnji 1'50”4, 1952, P. Tjev-gun), 2. Haegerman, (Švedska) 1’51”7. Vozni red PRIHODI: Iz Trsta; 5.30, 6.24, 7.55, 8.22*), 8.30, 10.44, 13.55, 17.06, 19.10, 20.31, 23.19 Iz Vidma; 0.23, 4.25, 6.08, 7.21, 8.29, 10.00. 13.56, 15.56, 17.10, 18.30*), 20.13, 21.24. ODHODI: Proti Trstu; 0.24, 6.10, 7.23, 8.33, 10.02, 13.58, 15.58, 17.12, 18.32*), 20.17, 21.26. Proti Vidmu; 4.33, 5.23, 6.29. 7.57, 8.32, 10.46, 13.59, 16.00*), 17.13, 19.15, 2036, 23.21. *) S tem znakom označen vlak, ne vozi ob nedeljah. WIM.BLEDON, 2. — Petnajst tisoč gledalcev na tribunah centralnega igrišča je imelo vtis, da prisostvuje nekim poskusom, ki so sicer trajali samo 35 minut, in da je Shirley Fry poskusni zajček. S tako sigurnostjo je igrala Maureen Connolly (pravijo ji «mala Mo«), ki je pustila nasprotnici v vsakem setu le po en games. V finalu se bo morala sestati z drugo rojakinjo, Doris Hart, eno izmed redkih igralk, ki jim je uspelo «malo Mo« že premagati. Doris je v skoraj enaki igri 6:2, 6:2 prav tako v 35 minutah — eliminirala Američanko, ki živi sedaj v Turčiji, Dorothy Head-Kno-de. Hart je že zmagala v Wim-bledonu 1. 1951, ko je v finalu premagala Shirley Fry, V finale pa se je plasirala že tudi 1. 1947 in 1948. Tokrat bo torej igrala četrtič v finalu. Zanimivo je, da igrajo v finalu same Američanke vse od 1. 1939, ko je Američanka Aliče Mar-ble v finalu premagala Angle. žinjo Kay Stammers. Dvoboj med avstralsko moško dvojico Rose-Hartwife in med Američanoma Seixasom in Mulloyem je trajal dve uri. Prvi set sta dobila Američana po eni uri igre. Potem pa sta se Avstralca čudovito znašla in ostali trije seti so trajali vsak po 20 minut, z rezultatom 14:16, 6:3, 6:3, 6:4 sta prišla Avstralca v finale Belgijca Brichant in Washer sta se dobro upirala drugemu avstralskemu paru ter pokazala, da je tudi evrojpski tenis še dokaj trdoživ. igra je bila skoz in skoz odprta. Toda na koncu je le prevladala večja moč in vzdržljivost, ki sta jo pokazala Hoad in Rose. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76. ji so razpravljali v glavnem den je~ prišel na cesto pa se I o upravnih zadevah. KINO VERDI: 17, «Verjemi mi« B. Keer in P. Lawford. CENTRALE: 17, ((Za čast svoje hčere« F. Rosaik in F. Le-daux- VITTORIA: 17, «Ako me ljubiš, odpusti mi« L. Young. MODERNO: 17, «Duše na morju« G. Cooper, G. Faft. LETNI: 21, ((Fantazija«, Walt Disneyev barvni film. PHILIPPE VVASHER belgijski teniški igralec, ki je bil skupno z rojakom Jacque som Brichantom doslej v Wim. bledonu še dovolj uspešen Mugoša Irefji v Helsinkih Jugoslovanski lahkoatlet Mugoša je nastopil na mednarodnem tekmovanju v Helsinkih in je v teku na 1500 m dosegel tretje mesto j časom 3:54,8. Zmagal je Santee (ZDA) v času 3:50,8, drugi pa je bil Belgijec Herman v 3:52,2. Finec Olavi Rinteepaa je danes dosegel doslej najboljši čas na svetu v teku na 3000 m z zaprekami. Dosegel je namreč 8:44,4. Doslej je imel najboljši čas (uradnega svetovnega rekorda v tej disciplini ni) Američan Horace Asbenfelter, ki ga je dosegel lani na olim-piadi v Helsinkih: 8:45,4. BOLOGNA, 30. — Italijanska mladinska teniška reprezentanca je premagala Avstrijo z 12:0. VELIKA LAHKOATLETSKA PRIREDITEV V LJUBLJANI Izbirne tekme za Norveško • ^’j|ets'Ca zveza Jugoslavije novič, Cetinič (P), Jovanovič je sklenila, da bodo izbirne (CZ); 300Q m ovire: Štritof, tekme za sestavo atletske re- Djuraškovič (P); 110 m ovire: prezentance za tekmovanje z Lorger (KI.), Černe (Odred)* Norveško, ki bo 23. in 24. ju- Grgin (D), Srp (Mladost), Relija v Oslu, v Ljubljani v to- bula (P), Zurkovič (Spartak)! rek, 7. in sredo, 8. julija. Ta velika prireditev, nedvomno najpomembnejša v letošnji sezoni v Ljubljani, bo v okviru športnih prireditev med Ljubljanskim festivalom. Na tekmovanju bodo nastopili v o-limpijskem programu vsi najboljši jugoslovanski atleti. Na sporedu bodo tudi ženske discipline, kjer se bodo pomerile najboljše atletinje Jugoslavije. Atletska zveza Jugoslavije je pozvala na tekmovanje naslednje atlete; 100 m in 200 m: Pecelj, Jo-vančič, Višnič (Crvena zvezda), Madjarevič (BSK), Be-njak (Vojvodina), Lorger (Kladivar), Kuzmič (Dinamo); 400 m; Sobolovič, Hočevar (Partizan), Grujič (V), Višnjič Miladinovič (CZ), Zupančič (KI.), Tomašič, Relja (D); m; Hočevar, Krstič, Ottenhei- igrah v dvoje. Belgijca sta sej mer (P), Cular (D)- 15°° m: plasirala v semifinale moških j istj tekmovalci kot ’na «0° m; dvojic, kjer sta ju eliminirala j 5000 m; Ilič (CZ) Pavlovič Avstralca Hoad in Rosewall | (p); 10.000 m; Mihalič, Stefa- 400 m ovire: Radulovič, Bajo-vič (P), Zupančič, Kopitar, Urbajs (KI.), Cipčič (CZ), Miler (Ml.), Jankovič (CZ); višina: Dimitrijevič, Marjanovič, Vukovič (P), Nikolič, Sepa, Kavčič (CZ), Miler (Ml.), Marjanovič (Osijek), Gvozdenovič (Sarajevo), Kršljak (Ml.); daljina: Radovanovič, Miličevič (CZ), Miler (Ml-), Brnad (P), Kuzmič, Kušec (D), Borštnar (Železničar, Lj.); troskok: Mi" lovanovič Radovanovič <(- Z), Zagorc (KI.); palica; Rocca (Ml.), 0«uč (CZ), Kušec (D), Skuhek (P). Glavač, Vehovar (KI.)! krogla: Sarčevič (CZ), jelisijevič (Gor. Milanovac), Golc (KI.); disk; Krivokapič (CZ), Krnjajič (P), J. Mueller (Odred), Golc (KI.), Jelisijevič (Gor. Milanovac); kopja' Dangubič, Stankovič (CZ), Vu-jačič, Pavlovič (P), Belec (D)! kladivo; Gubijarv, Berec, Lazarevič (P), Galin (Ml.), Kostrič (Dinamo). NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun za STO ZVU ZaiožnMtvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana Trg revolucije 19 teL 2(M)09 tekoči račun prt Komunal ni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ.. Trst.