Na prvi seji novega odbora zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin izvoljen za predsednika /3 Primorski dnevnik SOBOTA, 29. MAJA 2010_ Št. 126 (19.833) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Lažje se bomo rešili, če se bomo rešili vsi Martin Brecelj Še do nedavnega je ministrski predsednik Berlusconi zagotavljal, da je Italija prebolela svetovno finančno in gospodarsko krizo, in to celo »prej in bolje od drugih držav«, sicer pa je vseskozi zatrjeval, da je kriza zlasti v italijanskem primeru predvsem psihološke narave in da je najboljše zdravilo proti njej optimizem, začenši pri potrošnikih. Zdaj pa je vlada nenadno odobrila stroge varčevalne ukrepe, med najtršimi v novejši zgodovini, in Berlusconi poziva k sprejemanju žrtev, češ da Italija »živi nad svojimi zmožnostmi«. Italija s svojim premierjem na čelu torej doživlja streznitev. A ni edina. Kot po lahkoživem veselja-čenju se ta čas bolj ali manj boleče soočajo z neprijetno ekonomsko stvarnostjo vse evropske države, od domnevno prekanjene Grčije, ki je kljub evropski in širši mednarodni pomoči še vedno na robu bankrota, do pregovorno gospodarne Nemčije. Povsod je na dnevnem redu varčevanje ob grenkem ugotavljanju, da ne zmoremo več dosedanjega življenjskega standarda, kot ultimativno opozarjajo borze. Sicer pa je evropska dolžniška kriza le zadnja faza finančnega in gospodarskega potresa, ki je okt-obra2008 imel svoj epicenter v Wall Streetu. Na dan prihaja vedno ista geoekonomska resnica: bogati Zahod izgublja gospodarske pozicije v korist Kitajske, Indije, Brazilije, Rusije in drugih hitro razvijajočih se držav, teh trdih gospodarskih dejstev pa ne more odčarati nobena še tako domiselna finančna čarovnija. Zahod pač vse težje konkurira državam, ki v globaliziranem svetu po eni strani hitro osvajajo zahodno tehnologijo, po drugi strani pa imajo veliko nižjo ceno dela, nižjo socialno zaščito delavcev itd. ter za nameček večkrat razpolagajo še z obilico surovin in energen-tov. Bogatemu Zahodu z Evropo vred se torej neizogibno obeta zategovanje pasu. Res vse bolj živimo nad svojimi zmožnostmi, zaradi česar so nujni varčevalni ukrepi. A to le ni vse, kar Evropa in sploh Zahod lahko naredita. Svojo konkurenčnost lahko branita ne samo s pristajanjem na skromnejši življenjski stil, ampak tudi z vlaganjem v teh-noznanost in v izobraževanje. Ob tem pa bi lahko dosledneje uveljavljala tudi svojo temeljno idejo pravičnosti, bodisi navznoter kot navzven. Navznoter že s čim bolj uravnovešeno porazdelitvijo bremena krize. Navzven pa s pospeševanjem človekovih in socialnih pravic ter pridobitev tudi v razvijajočih se državah. Globalizacija konec koncev pomeni uravnilovko: lažje se bomo rešili, če se bomo rešili vsi. OECD - Priporočila članicam za izhod iz dolžniške krize Omejiti deficit ob ohranitvi rasti Slovenija dobila tudi uradno povabilo za članstvo v organizaciji GORICA - Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje S trdnimi temelji V lanskem poslovnem letu so vzpostavili sistem internih nadzorov in upravljanja tveganj GORICA - V goriškem Kulturnem domu je sinoči potekal redni občni zbor članov Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Uvodoma se je predsednik upravnega sveta slovenskega bančnega zavoda Dario Peric poklonil spominu pred kratkim preminulega uslužbenca Edvina Bernetiča, potem pa je spregovoril o lanskem poslovnem letu, ki se je zaključilo z dobičkom 215.360 evrov. Poudaril je, da so lani pose- bno pozornost namenili vzpostavitvi sistema internih nadzorov in upravljanja tveganj, zaradi tega pa ima po njegovih besedah Zadružna banka Doberdob in Sovodnje še trdnejše temelje. PARIZ - Predstavniki držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so se ob koncu letnega foruma v Parizu zavezali k zmanjševanju proračunskih primanjkljajev brez oviranja gospodarske rasti. Napovedali so, da bo svetovno gospodarstvo to leto raslo po 4,6-odstotni stopnji. Na četrtkovem zasedanju pa je italijanski ministrski predsednik Berlusconi, ki letos predseduje Svetu OECD, slovenskemu kolegu Borutu Pahorju izročil tudi uradno povabilo za vstop v organizacijo. Na 2. in 19. strani Apostolski nuncij: Papež podprl arbitražo Na 2. strani Angela Brandi namesto Rosolenove Na 3. strani Iz Gradišča po drogo z ukradenim avtom Na 14. strani V Gorici Pomladni dan Dijaškega doma Na 15. strani Protest zaposlenih OGS pred tržaško prefekturo Na 6. strani GLASBA - 13. julija na Velikem trgu Poti prijateljstva z Mutijevim koncertom TRST - Kot smo že poročali, se bo sloviti italijanski dirigent Riccardo Mu-ti 13. julija mudil v Trstu, kjer bo v okviru prireditve Poti prijateljstva poskrbel za slavnostni koncert. Pobudo, ki jo že štirinajst let tradicionalno prireja Ravenna festival in je že doživela navdušeno podporo Občine Trst in drugih lokalnih uprav ter ustanov, je Muti včeraj predstavil tudi na Kvirinalu. Predsednika republike Giorgia Napolitana je seznanil z letošnjo zamislijo o prazniku prijateljstva, bratstva in sožitja treh narodov - Slovencev, Hrvatov in Italijanov. »Glasba lahko združuje veliko več kot sporazu- mi, ki temeljijo na besedah. Te so namreč lahko varljive, glasba pa te nikoli ne prevara,« je dejal. Znani dirigent in glasbenik zamislil, da bi mladinski orkester Cherubini spremljali mladinski slovenski in hrvaški pevski zbori. To bi bil tudi praznik mladosti in prihodnosti, ki je skupna trem narodom in državam, je poudaril Muti. Koncerta na očarljivem Velikem trgu naj bi se udeležili vsi trije predsedniki, se pravi Giorgio Napolitano, Danilo Türk in Ivo Josipovic. Italijanska državna mreža Rai bo koncert predvajala v živo po frekvencah Radia 3 in v ponovitvi po prvi televizijski mreži. 2 Sobota, 29. maja 2010 ALPE-JADRAN / skgz - Solidarnost s starši špetrskih otrok in osebjem šole Rešitve za dvojezično šolo iskati v dialogu s krajevnimi upravitelji Pavšič: »Ljudje se dobro zavedajo njenega velikega doprinosa kakovosti življenja v Nadiških dolinah« TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza je ponovno izrazila solidarnost staršem in osebju špetr-ske dvojezične šole, ki je po posegu skupine županov (ne vseh) Nadiških dolin pri ministru Frattiniju doživela povsem izkrivljeno oceno. Poseg županov vzbuja začudenje, še posebej potem ko sta se o velikem pomenu šole za beneško skupnost in za manjšino v celoti izrekla tako predsednik dežele kot pristojni odbornik, poleg seveda številnih drugih političnih in družbenih dejavnikov. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič izraža prepričanje, da je potrebno v pričakovanju dokončne sanacije dosedanjega šolskega poslopja v Špetru tudi pri začasnih rešitvah upoštevati realne potrebe šole, ki so jih jasno nakazali šolsko osebje in starši otrok. Dvojezična šola je iz vsakega vidika velika kakovostna pridobitev za ljudi Nadiških dolin, vanjo je bilo vloženih veliko naporov. Rezultat je , kot je znano, ustanova, ki uživa pri ljudeh čedalje večji konsenz in zaupanje. Zato je treba njen nadaljnji razvoj na vsak način podpirati, kar pomeni tudi v emergenčnih Predsednik SKGZ Rudi Pavšič kroma trenutkih poiskati ustrezne rešitve. Pavšič ocenjuje, da se velika večina ljudi dobro zaveda pomena dvojezične šole in doprinosa, ki ga je bila sposobna dati v desetletjih odkar deluje. Ni slučaj, da sta bili v vseh teh letih konstantni tako njena kakovostna kot tudi kvantitativna rast. V tem je bila in je šola tudi danes res konkurenčna, ker je v enakih, če ne celo zahtevnejših pogojih znala staršem in njihovim otrokom ponuditi več, kot so znali ponuditi drugi. Predsednik SKGZ je prepričan, da je treba šolo varovati pred neumestnimi polemikami in primerne rešitve zanjo iskati v konstantnem dialogu s krajevnimi upravitelji. špetrska šola - Deželni svetnik Gabrovec Nespretni zamahi ozkogledne politike »Slovenska narodna skupnost se mora v celoti strniti v podporo dvojezični šoli v Špetru, ki ponovno doživlja nizkotne napade, za katere smo bili prepričani, da so po vsebinah in stilu že zdavnaj pozabljeni«, piše v tiskovnem sporočilu deželni svetnik Igor Gabrovec. »Pobudo skupine desničarskih županov petih občin v Benečiji, ki so pred dnevi na ministra Frattinija naslovili poziv proti dvojezični šoli v Špetru z istočasno zahtevo, da se revidira tudi vsebina zaščitnega zakona, lahko beremo le kot žalosten primer slabe politične prakse, ko se javni upravitelji otresejo institucionalne odgovornosti in raje oblečejo obrabljeni suknjič najbolj nadutega in slepega politi-kanstva. Dvojezična šola v Benečiji si je s svojim delom in odločno nadpovprečnimi dosežki zaslužila pravico, da se ji krajevna, državna in mednarodna politika posvečajo v največji meri«, ocenjuje Gabrovec. »To moti krajevno desnico, ki si je morda nadejala, da bo tehnične težave na stari stavbi izkoristila, da se znebi očitno nadležne prisotnosti. Svoje pa so že povedali tudi starši otrok, ki so si prvi zavihali rokave in aktivno sledijo razvoju dogodkov. To je največja garancija, da bo šola čimprej prišla do novega primernega sedeža. Do takrat pa ne bomo sprejeli nobenih začasnih rešitev, ki bi privedle do izničenja četrt stoletnega dela«, poudarja v tiskovnem sporočilu Gabrovec. Policisti koprske policijske uprave uspešni pri odkrivanju vlomilcev KOPER - Policisti sežanske, izolske in koprske policijske postaje so v zadnjem času odkrili več organiziranih skupin, ki so vlamljale v avtomobile, stanovanja in poslovne prostore. Po opažanjih vodje koprskih kriminalistov Deana Juriča pri tovrstnih kaznivih dejanjih čedalje bolj pogosto sodelujejo organizirane kriminalne združbe. Več uspešno zaključenih akcij so medijem policisti včeraj predstavili na koprski policijski postaji. Premoženjski kriminal predstavlja po navedbah Juriča sicer dobro polovico vseh kaznivih dejanj, s katerimi se ukvarjajo na Policijski upravi Koper. Uspešno zaključene akcije so po njegovem pomembne, ker pozitivno vplivajo na občutek varnosti prebivalcev. Uspešni pri lovljenju vlomilcev so bili tudi sežanski policisti, ki so 15. maja po dobrih 30 minutah iskanja izsledili mladeniča, ki naj bi vlomila v prostore občine in upravne enote. Storilca je na kraju dejanja zasačila uslužbenka, nakar sta pobegnila. Med preiskavo so policisti ugotovili, da je eden od obeh osumljenih v letošnjem letu izvršil še najmanj 13 vlomov v gostinske lokale v Sežani in Divači, turistično pisarno in razne poslovne prostore v Sežani. Pri istem osumljenem so policisti zasegli še manjšo količino bele prašnate snovi. Strokovno mnenje o tem,za kakšno snov gre, še pridobivajo. (STA) pariz - Skupaj z Izraelom in Estonijo vabilo v tako imenovani klub bogatih Slovenija tudi uradno povabljena v OECD Po besedah premierja Boruta Pahorja so s tem zaokrožili umeščanje države v najpomembnejše mednarodne organizacije - Povabilo je Pahorju izročil Berlusconi PARIZ - Slovenski premier Borut Pahor je v četrtek v Parizu prejel uradno povabilo Sloveniji za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), na kar je država čakala od leta 1996, ko je zaprosila za članstvo. S tem je Slovenija po njegovih besedah zaokrožila svoje umeščanje v mednarodne politične, gospodarske in finančne institucije. Poleg Slovenije sta uradno povabilo v organizacijo dobila še Estonija in Izrael. Pahor je ob prejemu povabila od predsednika italijanske vlade Silvia Ber-lusconija, ki letos predseduje Svetu OECD, poudaril, da je to čast in privilegij ter zelo čustven trenutek. "Od tu naprej vodi pot v elitni klub, klub najbolj razvitih držav na svetu," je poudaril. Do tja bo morala Slovenija po njegovih besedah prehoditi strmo in mestoma tudi nevarno pot, biti zelo ambiciozna in pogumna ter imeti politično in socialno kondicijo ter odločenost, da pride na vrh. "To je pomemben dan za Slovenijo, čeprav novica odmeva manj kot novice o vstopu v ZN, IMF ali Svet Evrope," je dejal premier in to pojasnil z bese- ukve V sredo planšarski praznik UKVE - V sredo, 2. junija, prirejajo na ukovški planini planšar-ski praznik, ki sovpada s premestitvijo živine na letno pašo v planine. Praznik se bo začel ob 10. uri v ukovški dolini Ukva (Val Uque). Uro kasneje bo na sporedu maša, pri kateri bo zapel cerkveni pevski zbor, sledil pa bo nastop lovskih ro-gistov iz Kanalske doline. Organizatorji, v prvi vrsti je to občina Naborjet Ovčja vas, v napovedi prireditve sporočajo, da bo na prazniku mogoča poku-šnja krajevnih kulinaričnih dobrot, ki jih bodo ponujali lastniki planinskih koč in da bodo ob tej priložnosti pripravili tudi razstave starih orodij in prikaz starih planinskih poklicev. Prireditev bo tudi v primeru slabega vremena. dami, da smo "po 20 letih verjetno že utrujeni od te zgodovinskosti". Povabilo sicer po njegovih besedah "ni konec, temveč šele začetek". Pahor je pred visokimi predstavniki OECD tudi zatrdil, da bo Slovenija nadaljevala strukturne reforme. "To je težka in nepopularna naloga, a nekdo jo mora opraviti," je dejal. Triletna intenzivna pogajanja Slovenije z OECD je vodil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je poudaril, da se je Slovenija z današnjim dnem pridružila gospodarsko najbolj razvitim državam sveta, s članstvom pa se po njegovih besedah Sloveniji odpirajo boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje in tuja vlaganja, poleg tega je članstvo priložnost za povečanje ugleda države in zaupanje vlagateljev, kar je v času gospodarske in finančne krize še toliko bolj pomembno. Povabilu bo sledil podpis sporazuma med Slovenijo in OECD 1. junija v Ljubljani. Podpisala ga bosta generalni sekretar OECD in minister Gaspari, nato pa ga mora ratificirati še državni zbor. Od leve estonski premier Andrus Ansip, čilski finančni minister Felipe Larrain, izraelski premier Benjamin Netanyahu, predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, slovenski premier Borut Pahor in generalni sekretar OECD Angel Gurria ansa slovenija - Pojasnilo nekaterih »enostranskih in netočnih interpretacij papeževega govora« Apostolski nuncij v Sloveniji: Papež izrazil zadovoljstvo nad arbitražo LJUBLJANA - Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello je v včerajšnjem sporočilu za javnost pojasnil, da je papež Benedikt XVI. v januarskem nagovoru diplomatskemu zboru "izrazil zadovoljstvo nad namenom reševanja" spora o meji med Slovenijo in Hrvaško z arbitražo. Kot je med drugim zapisal, so s tem želeli pojasniti "nekatere enostranske in netočne interpretacije" omenjenega govora papeža Benedikta XVI. Do zapleta glede tega, kakšno je dejansko stališče papeža, je sicer prišlo, ko je član Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Ivan Kukar na novinarski konferenci ob predstavitvi izjave komisije o arbitražnem sporazumu v torek dejal, da Vatikan, papež in slovenska Katoliška cerkev arbitražnega sporazuma ne podpirata. Javnomnenjske ankete pa so včeraj prvič nakazale, da bi na referendumu 6. junija lahko več volivcev glasovalo proti sporazumu. Odstotek neodločenih je sicer še vedno zelo visok, več kot tretjina vprašanih, kar nakazuje, da bo zadnji teden kampanje odločilen, izid pa bo odvisen predvsem od volilne udeležbe. Po anketi Financ bi za glasovalo 32,6 odstotka vprašanih, proti 34,8 odstotka, nedoločenih pa jih je še 32,5 odstotka. Episcenter s 95-odstotnim intervalom zaupa- nja tako napoveduje, da bo za sporazum glasovalo od 43,9 do 53,7 odstotka vprašanih, proti pa od 46,3 do 56,1 odstotka. Razlika med izmerjenima deležema pa po oceni strokovnjakov ne omogoča zanesljive napovedi referendumskih izidov, zato bo za izid pomembna volilna udeležba. Če bo višja od 50 odstotkov, so verjetnejše možnosti za potrditev sporazuma. Anketa Žurnala kaže, da bi 45,8 odstotka tistih, ki bi se referenduma udeležili, glasovalo proti, za bi jih bilo 40,4 odstotka. 56,7 odstotka vprašanih je dejalo, da se bodo glasovanja zelo verjetno ali bolj verjetno udeležili. Anketa Radia Slovenija pa kaže, da bi med tistimi, ki se bodo referenduma zagotovo udeležili, za sporazum glasovalo slabih 49 odstotkov vprašanih, dobrih 36 odstotkov bi jih bilo proti. Neopredeljenih pa je slabih 15 odstotkov vprašanih. Udeležba na referendumu naj bi bila okrog 42-odstotna. V anketi Večera je podporo sporazumu napovedalo 26 odstotkov tistih, ki se nameravajo referenduma udeležiti, 24 odstotkov pa jih bo proti. Večer ob tem poudarja, da je še vedno dobra tretjina volivcev neodločenih. Anketa Primorskih novic pa je pokazala, da so volivci na Primorskem za arbitražni sporazum. Podpira ga namreč 53,2 odstotka vprašanih, ki se nameravajo udeležiti referenduma, proti pa jih je 35,3 odstotka. Nasprotovanje arbitražnemu sporazumu so včeraj izrazili Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP), podmladki opozicijskih SDS, SLS in NSi ter evropski poslanec Milan Zver (SDS/EPP). Milan Zver je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da bi bilo potrebno arbitražni sporazum na referendumu zavrniti. Kot izvirni greh je navedel "blokado" Hrvaške v njenih pristopnih pogajanjih z EU, ki jo je premier Borut Pahor sprožil konec leta 2008, za kar pa po njegovih besedah prejšnja vlada Janeza Janše ni odgovorna. Po njegovem Pahor takrat ne bi smel začeti govoriti o blokadi Hrvaške, ampak o tem, ali Hrvaška izpolnjuje pogoje za odpiranje oz. zapiranje poglavij, torej o zadržkih. To je potem potisnilo Slovenijo v težave, Hrvaška pa je dobila status žrtve. O arbitražnem sporazumu pa se je danes premier Pahor v Parizu pogovarjal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem. Govorila sta o reševanju odprtih vprašanj s sosedi, Netanjahu pa je pri tem pohvalil arbitražni sporazum in ocenil, da je lahko zgled ne le regiji, ampak tudi svetu. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 29. maja 2010 3 OPČINE - Po nedavnem občnem zboru se je na prvi sejisestal odbor zadruge Jure Kufersin predsednik zadruge Primorski dnevnik Podpredsednik je Livio Valenčič, tajnik pa Tomaž Ban - Izjava novega predsednika ob izvolitvi OPČINE - Sinoči se je v prostorih openskega prosvetnega doma prvič sestal na nedavnem občnem zboru izvoljeni odbor zadruge Primorski dnevnik. Za predsednika je bil izvoljen Jure Kufersin, podpredsednik je, tako kot v prejšnjem mandatu, Livio Valenčič, tajnik pa je Tomaž Ban, ki funkcijo prav tak opravljal že v prejšnjem mandatu. Poleg porazdelitve funkcij je odbor v razpravi povzel glavne misli in predloge, ki prišli do izraza na občnem zboru zadruge. Junija pa se bo odbor ponovno sestal in bo skupaj z vodstvom založbe in odgovornim urednikom razpravljal o aktualnem položaju dnevnika in založniške hiše DZP - PRAE, ki skrbi za njegovo izdajanje. Novi predsednik zadruge Jure Ku-fersin je ob izvolitvi povedal sledeče misli: »V trenutku, ko prevzemam odgovorno mesto vodenja zadruge Primorski dnevnik, lahko samo rečem, da bomo nadaljevali po poti, ki jo je zadruga prehodila vse do danes in ki se je izkazala, hvala tudi delu dosedanjih upraviteljev, za pozitivno. Upravni odbor je bil korenito spremenjen in zato bomo potrebovali nekaj časa, da pravilno uokvirimo vso problematiko. V glavnih obrisih pa že sedaj lahko povem, da si bomo v okviru svojih pristojnosti prizadevali predvsem za to, da bo Primorski dnevnik vsak dan v rokah sedanjih naročnikov in bralcev ter da se bo število le-teh še povečalo, kot tudi, da se bo povečalo število članov Zadruge, ki so, konec koncev, tudi edini lastniki časopisa. Pri tem nam bo v veliko pomoč korektno in čim širše poročanje dnevnika. Prizadevali si bomo nadalje za korektne in konstruktivne stike z nadzorovano družbo DZP/PRAE, ki časopis materialno upravlja in preko nje z vsemi, ki časopis ustvarjajo. V pretres bomo vzeli dosedanje izkušnje ter vse, kar je bilo povedano na zadnjem občnem zboru. Primorski dnevnik je za vse dejavnosti naše narodnostne skupnosti pre-potreben in nenadomestljiv. Z večjo prisotnostjo med Slovenci na Videmskem in kot posrednik informacij o vseh slovenskih manjšinah ima tudi možnost širjenja na celovit obmejni prostor. Zato bomo skušali motivirati vse manjšinske komponente, da se v večji meri angažirajo za to, da časopisu skupno zagotovimo kvalitetno prihodnost. Zavedam se, da časi za to niso najlažji, oziroma so zelo težki in verjetno bodo še težji. Vendar sem istočasno prepričan, da lahko s skupnimi močmi, skupno voljo in odkritim sodelovanjem vseh dosežemo vse zastavljene cilje. Pri tem seveda upam tudi na Odbor zadruge se bo ponovno sestal junija, ko bo razpravljal o o aktualnem položaju in perspektivah dnevnika v luči razprave na nedavnem občnem zboru. kroma konkretno pomoč odgovornih forumov tako v Italiji kot v Sloveniji. Ker sem sam več let posredno ali neposredno delal za Primorski dnevnik, sem tudi osebno preizkusil težke trenutke, ki pa smo jih na koncu vedno premo- stili predvsem z razumevanjem in močjo kolektiva. Danes so časi gotovo drugačni, vendar, če lahko izrazim eno željo, je prav ta, da bi uspeli ustvariti med nami pravi kolektiv, ki zna razumeti težave in ki se zna za skupni cilj tudi žrtvovati. Če bi v prete- klosti tisti, ki so ustvarjali časopis, mislili in delali drugače, ga danes verjetno ne bi bilo več. Na vseh nas je torej, da nadaljujemo po poti, ki so nam jo nakazali naši predhodniki«, je v svoji izjavi poudaril novi predsednik. DEŽELA - Tondo podpisal odlok o odstavitvi deželne odbornice Proč Alessia Rosolen, namesto nje Angela Brandi TRST - Zdajšnja načelnica svetniške skupine Nacionalnega zavez-ništva-Ljudstva svobode v tržaškem občinskem svetu Angela Brandi bo od 1. junija dalje nova deželna odborni-ca za delo. Deželni predsednik Ren-zo Tondo je namreč včeraj dopoldne podpisal odlok, s katerim je odstavil dosedanjo deželno odbornico Alessio Rosolen. S tem je Tondo v bistvu sprejel zahteve lokalnega Ljudstva svobode, za katerega je postala Rosolenova neznosna kot dim v očeh. Rosolenova je namreč javno podprla gibanje Franca Bandellija Un'altra Trieste. Tega je Bandelli ustanovil, potem ko ga je tržaški župan Roberto Dipiazza odstavil z mesta občinskega odbornika za javna dela. Rosolenove to ni vznemirilo, pa čeprav jo bo zamenjala vodja njenega tajništva, v katerem je bila pač Brandi Alessia Rosolen do pred kratkim zaposlena. Kot je povedala odbornica Alessia Rosolen, ima pred sabo še tri dni dela, in tega ne manjka. Oceno o dogajanju, je poudarila, bo podala v prihodnjih dneh. Dobro obveščeni poročajo, da se je Rosolenova že več dni pripravljala na odhod iz urada. Angela Brandi po drugi strani ni dala izjav, povedala je le, da ji je telefoniral nek deželni funkcionar. Angela Brandi Po oceni deželnega tajnika sindikata Cgil Franca Belcija je odborni-ca Rosolenova dobro opravljala svoje delo, njeno zamenjavo z Brandijevo pa je označil kot »nepotizem«. Po mnenju deželnega tajnika sindikata Uil Lu-ca Visentinija pa je odstavitev Roso-lenove »huda politična neodgovornost«, ki je izključno sad notranjih zdrah v Ljudstvu svobode. POGAJANJA Z EU Hrvaška na dobri poti glede okolja Janez Potočnik ZAGREB - Evropski okoljski komisar Janez Potočnik je včeraj v Zagrebu izrazil upanje, da bo Hrvaška do sredine belgijskega predsedovanja EU, ki se začne 1. julija, lahko izpolnila merila in sklenila zahtevno pogajalsko poglavje o okolju. Pojasnil je, da trentuno tečejo pogajanja o prehodnih obdobjih, ki jih je zahtevala Hrvaška. Potočnik je na novinarski konferenci na sedežu delegacije Evropske komisije na Hrvaškem pojasnil, da potekajo sklepni pogovori o prehodnih obdobjih, posebej glede odpadnih voda, kakovosti zraka in industrijskega onesnaženja. Izpostavil je, da je okolje ob kmetijstvu eno izmed ključnih pogajalskih poglavij. Opozoril je tudi, da so za Hrvaško pomembna sredstva iz evropskih skladov, da bi lahko popolnoma uveljavila pravni red EU na tem področju, ki zahteva veliko vlaganj. Kot je ocenil, je Hrvaška na dobri poti, Evropska komisija pa ne pričakuje veliko težav pri izpolnjevanju meril. Obenem je pohvalil profesionalnost in koo-perativnost hrvaških uradnikov in pogajalcev. "Veseli me, da je priključevanje EU glavna prioriteta hrvaške vlade ter da Hrvaška vstopa v sklepno obdobje priprav za članstvo. Sicer pa obstajajo tudi izzivi, ki jih vsi dobro poznamo," je dejal Potočnik, ki je prvi evropski komisar za okolje, ki je uradno obiskal Hrvaško. Komisar Potočnik je še dejal, da je svojim hrvaškim sogovornikom povedal, da so potrebni močni mehanizmi za koordinacijo med ministrstvi in ostalimi, ki so vključeni v varovanje okolja na lokalnih ravneh, ter da dobro sodelujejo tudi z nevladnimi organizacijami. (STA) ŠPETER - Aktualna zaključna prireditev malčkov iz dvojezičnega vrtca Otroci so se lotili gradnje novega doma Pri gradnji so malim škratom pomagala dobra gozdna bitja - Starši in drugi do zadnjega kotička napolnili notranje dvorišče zavoda Paola Diacona - Učiteljice opozorile na težave Palčkom so pri gradnji novega doma pomagala dobra gozdna bitja nm ŠPETER - Šolsko leto se hitro bliža h koncu, tako da je že čas za zaključne prireditve. Včeraj so malčki iz špetrskega dvojezičnega vrtca svojim staršem, sorodnikom in prijateljem zaigrali igrico o malih škratih, ki jim je veter s pomočjo groma in strele kar čez noč podrl hišo, v kateri so pred tem živeli in za ka- tero so lepo skrbeli. Na srečo pa so nesrečnim škratom priskočila na pomoč gozdna bitja in jim izkazala svojo solidarnost. Takoj so pripravila načrt za novo hišo, ki so jo nato vsi skupaj postavili. Nova hiša, so povedali otroci, bo vedno vsem odprta, v njej se bodo vsi skupaj igrali in se učili. Malčki so na koncu šte- vilni publiki, ki je do zadnjega kotička napolnila notranje dvorišče dijaškega doma vzgojnega zavoda Pao-la Diacona, tudi pokazali, kaj vse so se naučili pri glasbenem pouku pod vodstvom Davida Clodiga in dokazali, da znajo brez težav izmenično uporabljati knjižno slovenščino, domače narečje ali italijanščino. Prireditev je uvedla učiteljica Miriam Simiz, ki je tudi prebrala pismo, s katerim so se učiteljice želele zahvaliti staršem za pomoč v tem težkem obdobju, odkar so morali zapustiti staro poslopje, predstavile pa so tudi svoje poglede na nastali položaj. (NM) 4 Sobota, 29. maja 2010 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Časopisi na razprodaji Vojko Flegar / Da so imele vse večje slovenske časopisno-založniške hiše lani manjše prihodke in dobičke, kakor je ta teden njihove bilance v preglednico zbral ljubljanski Dnevnik, ni zares presenetilo nikogar. Peterica, ki izdaja dnevnike (Delo, Dnevnik, Večer, Finance in Primorske novice) je lani imela skupno 114 milijonov evrov prihodkov oziroma nekaj več kot 18 milijonov evrov manj kot leto prej. Tudi to, da daleč najslabše »stoji« največji časopisni založnik Delo, ki je lansko leto končal s skoraj ducatom milijonov evrov čiste izgube in okroglo za deset milijonov nižjimi prihodki, je bilo pričakovano. Na drugi strani pa sta ta čas bolj ali manj uradno naprodaj mariborski Večer in - Delo. Prvega prodaja drugi, drugega pa »krovni« lastnik, Pivovarna Laško, ki se istočasno na vse kriplje trudi, da bi se z bankami dogovorila za reprogramiranje približno 270 milijonov evrov obveznosti. Bolj redni bralci te rubrike že po doslej zapisanem verjetno slutijo, da sta tako Delo kot Večer del razvpite »tajkunske« zgodbe, torej klavrno spodletelega poskusa laških pivovar-skih baronov, da z vstopom v Delo (in nato njegovo »oddajo v najem« politiki) dobijo bianco menico za združitev vse slovenske pijačarske industrije, nato prevzamejo še največjo trgovsko verigo (Mercator) in na koncu ves ta poslovno-finančni imperij s posojili na zastavljene delnice pretočijo v nekaj posamičnih žepov. To pustolovščino je namreč v zadnjem obdobju, tik pred izbruhom svetovne finančne krize, moralo financirati tudi dotlej zelo malo zadolženo Delo; v ča- su enega leta si je nabralo za približno 25 milijonov evrov dolgov, od katerih je slabo polovico v lanski bilanci že preselilo med izgubljene naložbe. Ko je leta 2007 Pivovarna Laško po sporu s takratno vlado (Janeza Janše) prekinila »najemno pogodbo« za Delo, je za financiranje prevzema tega časopisnega založnika pri medtem zaradi izgub podržavljeni avstrijski banki Hypo Group najela za 60 milijonov evrov posojil, zavarovanih z delnicami - Dela. Skupno je laška pivovarna za Delo tako plačala nekaj manj kot 100 milijonov evrov, v današnjih, bistveno drugačnih okoliščinah pa zanj ne more dobiti niti toliko, kot ima obveznosti (ki zapadejo konec poletja) samo nasproti Hypu. Še huje, dobiti ne more niti toliko, kot je Delo kakšno leto kasneje moralo eni od finančnih družb, ki so podpirale megalomani-jo laških »tajkunov« plačati za Večer (okrog 20 milijonov evrov). Z drugimi besedami, prodati dva časopisa malodane hkrati (za Večer so menda že zbrane neobvezujoče ponudbe, za Delo razpisa še ni bilo) bi bilo že v bolj »normalnih časih« težavno opravilo, v sedanjih pa se zdi misija nemogoče. Večji in manjši časniki po svetu izginjajo tako rekoč vsakodnevno, saj so se po eni strani močno spremenile bralne navade (zaradi česar padajo naklade), na drugi strani pa so strukturne spremembe na oglaševalskem trgu trdovratno ko-njunkturno oseko še krepko poglobile. V Laškem pričakujejo, kakor so sporočili nedavno, da bi lahko Delo za mariborsko časopisno-založniško družbo iztržilo dvomestno milijonsko številko, a realno je ta naložba danes vredna približno toliko, kot jo imajo menda knjigovodsko ovrednoteno -največ štiri milijone evrov. Tri do šti-rikratnik te vrednosti je spričo strukturne krize in položaja, v katerem je časopisna industrija povsod po svetu ter »posebnih okoliščin«, v katerih je prodajalec in blago, ki ga prodaja, mogoče doseči le s pomočjo »prijateljev«, torej zelo verjetno konzorcija štajerskih (pretežno državnih) podjetij in/ali obilnega posredovanja politike. S kupnino za Večer pa raste ali pada tudi vrednost Dela: vsak milijon evrov več, ki bi ga Delo dobilo za Večer, bo zmanjšal zadolženost, izgubo in potrebo po nadaljnjih odpisih oziroma oslabitvah. A tudi Laško lahko kolikor toliko zadovoljivo (od)kupni-no za Delo dobi le, če bo tudi zanj ustanovljen prijateljski domačijski konzorcij ali pa se mu bo kako drugače še v tretje v vrednost te naložbe posrečilo prepričati politiko. In četudi bosta Večer in Delo še letos morda le dobila nove lastnike, je zelo malo verjetno, da bi bili to kvalificirani (medijski) lastniki. V slovenski založniški industriji ni ne kapitala ne »junaka«, ki bi se upal podati v naložbo, ki se niti približno ne bi končala s plačilom kupnine, ampak bi zahtevala še dodatna vlaganja v, kratko rečno, prestrukturiranje. To bi bili lahko le tujci, prodajo njim pa preprečuje nacionalni interes (povrh pa tuji založniški kapital tudi plačati ne bi bil pripravljen, kolikor bi v Laškem oziroma Delu radi). Vprašanje, koliko dnevnikov bo konec letošnjega leta še imela Slovenija, je tako zlovešče utemeljeno. videm - Mednarodni posvet o manjšinskih književnostih O literarnem ustvarjanju Furlanov, Slovencev, Baskov in Ladincev Furlanska književnost in literature drugih manjšinskih jezikov so bile v ospredju mednarodnega simpozija, ki ga je v okviru niza pobud »Alba Pratalia Ara-ba...« priredila Univerza v Vidmu v sodelovanju z Deželno agencijo za furlanski jezik (Arlef) in kulturnim društvom Colonos pod pokroviteljstvom Pokrajin Gorica, Videm in Pordenon. Glavna tema celotne prireditve, ki se je zaključila v četrtek s posebnimi delavnicami in nastopi, je bila furlanska književnost in njen pomen za razvoj furlanščine ter njene rabe v vsakdanjem življenju. Na posvetu je bil med predavatelji tudi Miran Košuta, ki je govoril o značilnostih slovenske literature v Italiji. Dokaj številnemu občinstvu je povedal, da je zamejska književnost zelo bogata in raznolika (več kot 60 avtorjev s približno 500 de- li, med katerimi jih je 89% napisanih v knjižnem jeziku, ostalo pa v narečju). Med pisatelji in pesniki v treh pokrajinah, kjer je naseljena naša jezikovna skupnost, so zaradi različnega zgodovinskega razvoja tudi velike razlike, kljub temu pa obstajajo trije skupni elementi, ki jih lahko povzamemo s stavkom »mi smo tu«: zavest o pripadnosti slovenski skupnosti, to se pravi narodna identiteta (mi), želja po preživetju oziroma ohranitvi (smo) in teritorialnost oziroma navezanost na svoj rojstni kraj (tu). Posebno zanimivo je bilo tudi predavanje o ladinski književnosti, ki jo je predstavila raziskovalka iz Brixna Rut Bernardi, Bask Edorta Jimenez pa je govoril o posebni virtualni knjižnici, ki so jo začeli graditi leta 2000 in ki zdaj vsebuje že 500 knjig, bibliografije vseh baskovskih avtorjev, kritike knjig, članke iz časopisov, revij, Na posvetu v Vidmu so med drugimi sodelovali (od leve proti desni) Edorta Jimenez, predsednik Arlefa Lorenzo Zanon, Rut Bernardi, Nico Naldini in Miran Košuta nm skratka v bistvu vse, kar je bilo kdaj objavljeno v baskovščini. Na spletni strani www.armiarma.com so na razpolago tudi prevodi tujih avtorjev, tudi italijanskih. O furlanski književnosti in njeni razširjenosti pa so govorili pisatelj, pesnik in literarni kritik Nico Naldini, profesorja furlanskega jezika oziroma književnosti Rienzo Pellegrini in Piera Riz-zolati ter esejist in kritik Mario Turello. Celotno prireditev, ki je v glavnem potekala v furlanščini in italijanščini, je povezoval profesor Roberto Dapit. Edino negativno točko je v bistvu predstavljal pozdravni nagovor predsednika Pokrajine Videm Pietra Fonta-ninija, ki je tako kot že večkrat doslej v polemiko med Deželo FJK in furlansko skupnostjo vpletel tudi Slovence, češ da so privilegirani. (T.G.) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Vzgojne vsebine Mnogi nenadzorljivi dogodki in nasilni izpadi v režiji mladih, ki jih dandanes opazujemo, kažejo -tako nekateri izvedenci - posledice vzgoje, ki je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja najbolj avantgardna. Permisivna vzgoja je otrokom marsikaj dopuščala in olajšala. Mnogi izvedenci pa danes zopet odgovarjajo na vprašanje, ali je pri vzgoji avtoriteta potrebna. Starši zagotovo želijo za svoje otroke najboljše, včasih pa ne poznajo pravih poti in pravih izhodišč. Pozitivno pa je, če starši začnejo razmišljati o cilju svoje vzgoje in kako ga doseči. Ze zelo majhen otrok spozna osnovne življenjske vrednote. Med njimi je tudi življenje v skupnosti. Otrokove sposobnosti za življenje v njej moramo z vzgojnimi prijemi krepiti. Krepiti moramo zlasti otrokovo sposobnost čutenja z drugimi, kar bo z leti utrdilo tudi njegov čut odgovornosti. Sam od sebe se tega ne more naučiti, zato je naloga staršev, da ga vodijo in mu pomagajo, da bo, ko odraste, lahko uresničevali svoje želje brez brezbrižnosti in povzročanja krivic drugim ljudem. Za zdravo odraščanje in zrelo osebnost je potrebna prava mera navezanosti na starše in prava mera njihove avtoritete. Ameriška klinična in razvojna psihologinja Diana Baumrind je raziskovala starševske vzgojne sloge. Ugotovila je dva najpomembnejša vzgojna vidika: starševsko odzivnost- stopnjo odzivnosti staršev na otrokove potrebe, in starševsko zahtevnost - mejo, do katere starši pričakujejo od otroka zrelejše in odgovornejše obnašanje. Na osnovi teh dveh razsežnosti je raziskovalka razporedila vzgojne pristope v tri skupine: samovoljno vzgojo (pretrdo), permisivno (preveč mehko) in odločno (primerno) vzgojo. Za samovoljno starševsko vzgojo je po mnenju psihologinje značilno, da je zahtevnost zelo visoka, odzivnost na otrokove potrebe pa majhna. Avtoritativni starši so nepopustljivi, strogi in zahtevni. Velikokrat spadajo v to skupino starši, ki otroke zlorabljajo (v razne namene), čeprav raziskovalka poudarja, da sploh niso vsi avtoritativni starši predani zlorabam. Za premehko, permisi-vno vzgojo je značilno, da je zahtevnost zelo nizka, odzivnost na otrokove potrebe pa zelo visoka. Permisivni starši se pretirano odzivajo na zahteve otrok in jim kljub svoji naravni vodilni vlogi preveč popuščajo. Otroci permisivnih staršev so zelo pogosto razvajeni. Prava vzgoja pa je po mnenju Bau-mrindove odločna vzgoja; zanjo sta značilni zmerna zahtevnost in zmerna odzivnost. Odločni starši niso brezpogojno nepopustljivi, lahko naredijo tudi izjemo, če se situacija menja. Primerno se odzivajo na otrokove potrebe in niso popustljivi pri zahtevah. Raziskava Baumrindove o telesnih kaznih je pokazala, da manjši ploski udarci v okviru odločne starševske vzgoje sploh nimajo poudarjenega škodljivega učinka, kakor so to ugotavljali raziskovalci pred njo, ki niso upoštevali npr. spremenljivke, kot je družinski družbenoekonomski status. Družine s prenizkim dohodkom namreč veliko bolj pogosto posegajo po telesni kazni kot pa dobro stoječe družine. Hkrati pa otroci iz sosesk, kjer živijo družine s prenizkimi dohodki, veliko pogosteje izvajajo nezakonita nasilna dejanja v primerjavi z otroki iz dobro stoječih družin. Ko je torej odmislila družine s prenizkim dohodkom, je ugotovila, da sama lahka telesna kazen neposredno ne povišuje števila otroških kriminalnih dejanj. Nekateri drugi raziskovalci so jo pri tem podprli, drugi pa so ji nasprotovali, češ da lažja telesna kazen vsekakor ne kaže niti na dobre učinke pri vzgoji. Krepitev čustvenih vezi na odraslo osebo (navadno so to star- ši) je eden izmed pomembnih temeljev za zdrav razvoj otroške du-ševnosti. To pomaga pri nastajanju sposobnosti vživljanja v čustva drugih. Moderne raziskave delovanja možganov kažejo, da imajo že novorojenčki nekaj pro-socialnih sposobnosti: denimo dojenčki začnejo spontano jokati, ko slišijo jokati drugega dojenčka. To naj bi bil začetek razvoja empatije. Pripravljenost in sposobnost vživljanja v žalostno počutje drugega človeka ter sočutje in nudenje pomoči je vse zelo pomembna plat socio-emocionalne sposobnosti vsakega posameznika. Zaradi velike potrebe dojenčka po čustvenih vezeh z odraslim se em-patija odraža izmenično od odraslega k dojenčku in v obratni smeri. Če bo otrok kasneje pri osebi, ki ji zaupa in na katero je navezan, opazil empatijo do drugih ljudi (darovanje potrebnim, tolažbo bolnim, potrpljenje s starimi in onemoglimi ipd.), bo tudi sam posnemal take vrste empatičen odnos. Kajti dobrote, strpnosti, sočutja in ljubeznivosti se človek uči od drugih. Navezanost na starše pomeni tudi pozitivno osnovo za navzema-nje dobrih odnosov z drugimi ljudmi na telesnem, čustvenem, intelektualnem, družbenem in moralnem nivoju. Če bi se sočasno s sodobno globalizacijo globalno širila tudi čustva naklonjenosti in želje po pomoči drugim, bi verjetno lahko premagali vse vojne in zatrli vso revščino in lakoto v svetu. Mnogi izvedenci so mnenja, da motnje v navezanosti do enega izmed staršev, ki se pojavijo v prvem letu starosti, povzročajo lahko v kasnejšem obdobju otroku težave pri branju, anksioznost v družbi, občutek zapuščenosti, napačno stremljenje po moči, hipe-raktivnost in rodijo t.i. tiranske otroke, katerim manjka vsak občutek za potrebe drugih, tudi za potrebe svojih staršev. V naši družbi pozabljamo, da imeti avtoriteto še ne pomeni biti oblastnež. Avtoriteto lahko izvaja močna in vplivna osebnost, ki na osnovi svojega znanja deluje odločno in v pozitivno smer. V šestdesetih letih se je začelo zmanjševanje avtoritete v družini in v šoli; v sedemdesetih in osemdesetih letih je preraslo preko permisivnosti in (lažne) demokratičnosti v antipe-dagogiko. Napačno je bilo razumevanje besed avtoriteta in avtoritarnost. Avtoriteta se je tako navzela negativnega prizvoka. Dandanes so mnogi izvedenci ugotovili, da je antipedagogika - permisivna vzgoja bila napačen korak, ki je prevzel celo generacijo staršev. Ti starši so se odpovedali slehernemu zastavljanju omejitev otrokom in tako v številnih primerih vzgojili odrasle, ki niso kos realnosti življenja in v veliko primerih niso dovolj osebno odgovorni. Odločni starši pa združujejo v sebi praktični in razumski smisel za osnovni red. Pri tem ne gre le za pravila. Njihove zahteve po redu temeljijo večinoma na dobrem poznavanju svojih otrok in pravilnem ocenjevanju situacij. Navezanost otrok na starše raste, če otroci staršem zaupajo, če vidijo, da je očetova in materina skrb zanje primerna in vztrajna. Kajti otrok potrebuje zanesljivo človeško vez in varno vodstvo. Sam še odrašča: njegov otroški in še bolj pubertetniški čas je zelo negotov. Na svoji poti k odraslosti doživlja stvari in situacije, katerih še ni doživel. Od staršev potrebuje in pričakuje varnost in oporo v iskanju prave osebne smeri. Sam od sebe tega ni sposoben. Ob sebi potrebuje trdno osebnost in jasne meje. Samo to ga bo privedlo v življenju do polne odgovornosti. (jec) / ITALIJA Sobota, 29. maja 2010 5 politika - Premier Berlusconi še vedno ni podpisal torkovega zakonskega odloka Je vladni varčevalni paket pokopal davčni federalizem? Ljudstvo svobode predstavilo 11 popravkov k zakonskemu osnutku o prisluhih RIM - Predsednica zveze indu-strialcev Emma Marcegaglia je v četrtek sicer podprla vladni varčevalni paket, a hkrati je obžalovala, da v njem ni strukturnih reform za poživitev gospodarske rasti in za spremembo mehanizmov, ki proizvajajo javne izdatke. Premier Silvio Berlusconi te kritike zavrača. »Kritikom priporočam, naj pazljiveje preberejo 54 členov zakonskega odloka, saj le-ta prinaša pomembne strukturne novosti,« je premier včeraj dejal v intervjuju za televizijsko oddajo Mattino 5. Pri tem je omenil delovne pogodbe, ki vežejo poviške plač na poslovno uspešnost podjetij, davčne ugodnosti za nova podjetja, pa tudi boj proti davčnim utajam. Medtem so se tako v krogih opozicije kot vladne večine oglasili kritiki, po katerih naj bi vladni varčevalni paket dokončno pokopal davčni federalizem. »Še nobena vlada si ni toliko polnila ust s federalizmom kot sedanja, a še nobena ni bila tako centralistično usmerjena,« je dejal vidni predstavnik Demokratske stranke Massimo D'Alema, po katerem vladni varčevalni paket spravlja na kolena dežele, pokrajine in občine. Istega mnenja je predsednik Lombardi-je Roberto Formigoni, sicer pripadnik Ljudstva svobode, za katerega bi morala vlada nujno popraviti varčevalne ukrepe, da ne bi povsem zadušili krajevnih avtonomij. Sredinci UDC pa so ironično pristavili, da je federalizem le še »avtosugestija« Severne lige. S temi ocenami se nikakor ne strinja severnoligaški minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli. Za odstranitev slehernega dvoma je napovedal, da bo gospodarskemu ministru Giuliu Tremontiju predlagal, naj vlada čim prej, po možnosti že junija, izda izvršilne dekrete o davčni avtonomiji deželnih in krajevnih uprav, pa tudi o standardnih storitvah, ki bi jih v skladu z okvirnim zakonom o davčnem federalizmu deželne in krajevne uprave morale zagotavljati vsem državljanom na področju zdravstva, šolstva in socialnega skrbstva. Tudi Ber- lusconi je načelno zagotovil, da varčevalni paket ne postavlja v dvom reforme o davčnem federalizmu. Sicer pa je pojasnil, da odloka še ni podpisal. Odločno stališče proti varčevalnemu paketu je včeraj potrdil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro. Povedal je, da njegova stranka podpira 4-urno splošno stavko, ki jo proti vladnemu odloku namerava oklicati sindikalna zveza CGIL za 12. ali mogoče za 25. junij. Medtem je včeraj v senatu zapadel rok za predstavitev popravkov k spornemu Alfanovemu zakonskemu osnutku o prisluhih, ki ga bo senatna zbornica v ponedeljek začela obravnavati na plenarnih zasedanjih. Ljudstvo svobode je predložilo 11 popravkov. Če bo obveljalo njegovo stališče, bodo mediji smeli pred predhodnimi sodnimi obravnavami objavljati povzetke sodnih aktov, nikakor pa ne zapisov prisluhov in niti njihovih povzetkov. Massimo D'Alema ansa umor Uprla se je spolnim zahtevam Restivo 13-krat zabodel Eliso Claps SALERNO - »12. septembra 1993 se je 16-letna študentka Elisa Claps na podstrešju cerkve sv. Trojice v Potenzi uprla spolnim zahtevam Danila Restiva in zato jo je ta 13-krat zabodel v prsi.« Tako je včeraj, po opravljeni obdukciji na Elisi-nem truplu, izjavil javni tožilec iz Sa-lerna Lucio Di Pietro ter dodal, da je danes 38-letni Restivo napadel dekle, jo ubil, odvlekel v kot podstrešja in nato prekril z gradbenim materialom. Restivo, ki je po dosedanjih ugotovitvah preiskovalcev Eliso zadnji videl, se je medtem odselil v Anglijo, kjer je bil leta 2002 vpleten tu- di v preiskavo o nasilni smrti 48-let-ne šivilje Heather Barnett. Tožilstvo iz Salerna je zahtevalo njegovo začasno, enoletno ekstradicijo iz Anglije (kjer je Radivo danes priprt ravno zaradi suma umora Barnettove), ki bi dovolila njegovo sojenje v Italiji. Novico o zahtevi po aretaciji Danila Restiva je družina Elise Claps sprejela z velikim olajšanjem, saj je nanjo čakala dolgih 17 let. Elisin brat Gildo pa je sicer še vedno prepričan, da se za odkritjem trupla njegove sestre, 17. marca letos, skriva še marsikaj nedorečenega, saj je še vedno preveč skrivnosti in dvomov. Marchionne postavil ultimat sindikatom TURIN - »Dovolj je z zavlačevanjem: če ne pride do sporazuma o tovarni v Pomiglianu, se proizvodnja odseli.« Ultimatu, ki ga je pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne postavil sindikatom, je jasen. Treba je najti dogovor o usodi tovarne Fiat v kraju Pomigliano d'Arco pri Neaplju, sporazum o prožnosti dela v obratu, saj se je dogovarjanje s sindikalnimi predstavniki preveč zavleklo in tako še dodatno oddaljilo ponovni zagon. Če ne bo prišlo do sporazuma v kratkem času, bo treba premisliti o morebitnih alternativah. 10. junija se bodo sindikati srečali - takrat bomo izvedeli ali bo do dogovora prišlo ali bo to dokončni propad. Računalnik Ipad na prodaj tudi v Italiji MILAN - Težko pričakovani tablični računalnik ipad ameriškega računalniškega proizvajalca Apple je od včeraj na prodaj tudi v Italiji. Da bi si zagotovili čim prej enega od teh proizvodov, ki so umeščeni nekje med prenosne računalnike in pametne mobilne telefone, so bile pred trgovinami Apple v Milanu in v Rimu že v četrtek dolge vrste. Ti potrošniki so ostali kar celo noč v vrsti, da le ne bi ostali brez priljubljenega aparata. V Rimu so včeraj prodajali en ipad vsako minuto. Kupci so bili v glavnem mladi, a tudi podjetniki in študenti. Model, ki so ga včeraj najbolje prodajali, je tisti z brezžično povezavo Wi-Fi in 32 gigabajti pomnilnika, omogoča tudi povezavo z omrežji mobilne telefonije tretje generacije (3G) in stane 699 evrov. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The Economist: Italija od veselega zanikanja krize do pravega preplaha Sergij Premru V ospredju poročanja medijev po svetu so tokrat vladni varčevalni ukrepi. The Economistjih ocenjuje pozitivno, saj se je Italija pridružila večini Evrope z nepričakovano ostrimi rezi. V nekaj dneh je Italija prešla od veselega zanikanja krize do pravega preplaha. Berlusconi je doslej trdil, da svetovna kriza ni tako negativno vplivala na Italijo kot na druge države, čeprav je bruto domači proizvod lani upadel bolj kot v Franciji, Španiji in Veliki Britaniji. To je dokaz, da so Ber-lusconijeve prodajalske sposobnosti in morda njegovo obvladovanje televizije prepričali Italijane in celo mednarodni trgi so verjeli zagotovilom iz Rima, da so računi v redu. Javnomnenjske raziskave pa so pokazale, da je Berlusconijeva stopnja priljubljenosti upadla na 41 odstotkov, z napovedanimi varčevalnimi ukrepi pa se utegne še bolj pogrezniti, meni londonski finančni tednik. The Wall Strete Journal navaja, da se je Italija, podobno kot druge evropske države, odločila za varčevalne ukrepe v skupnem znesku 24 milijard evrov v prihodnjih dveh letih, da bi tako uravnovesila javne finance. Vendar ima Italija izredno visok javni dolg, ki znaša 115 odstotkov bruto domačega proizvoda. Po drugi strani pa po pisanju newyor-škega časopisa, ima Italija sorazmerno nižji deficit in ga do prihodnjega leta namerava znižati na 2,7 odstotkov. El Pais piše, da italijanska vlada ni enotna glede varčevalnih ukrepov in da so zaposleni na predsedstvu vlade pričakali Tremontija v palači Chigi z ironičnim ploskanjem, medtem ko je največji italijanski sindikat Cgil že napovedal protestno stavko. Berlusconi je dolgo časa zanikoval ekonomsko krizo, sedaj pa se je kriza vsilila sama s svojo močjo. Madridski dnevnik navaja med drugimi napovedanimi ukrepi tudi legalizacijo 2,5 milijona črnih gradenj, kot tudi možnost, da bo finančno ministrstvo prevzelo odgovornost za civilno zaščito, ki je postala »simbol oblastni-štva in korupcije«. Italija je kot Evropa v malem, piše Financial Times. Kot Bruselj s težavo uveljavlja finančno disciplino v Grčiji, tako se v Italiji nekatere dežele izmikajo nadzoru Rima. Primer je Kalabrija, mafijska dežela, ki zgleda, kot da bi bila na drugem svetu, zelo daleč od bogatega severa države. Sploh so deželne uprave vir visokih izdatkov, tudi ker povprečno potrosijo 60 odstotkov svojega proračuna za tekoče stroške, poroča londonski finančni dnevnik. Prej ali slej bo treba obračunati s finančnimi derivati, ki bremenijo italijanske krajevne uprave, piše Neue Zürcher Zeitung, sicer bi se Italija utegnila potopiti v še večje težave kot Grčija. Krajevnim upravam namreč grozijo milijardne izgube zaradi najemanja derivatov swap. Zaradi plasiranja rizičnih finančnih obveznic je sodstvo že uvedlo preiskavo, v kateri so osumljene nekatere velike banke, kot švicarska USB. Med najbolj vpletenimi v nevarne finančne posle je milanska občina, ki na sodnem postopku zahteva od bank povračilo 239 milijonov izgube, piše zuriški dnevnik. The Guardian pod naslovom »Dobrodelna ustanova ONE poziva, naj Italijo izključijo iz skupine G7« navaja stališče znanih rockerjev Bona in Boba Geldofa glede prispevkov revnejšim državam, ki so jih sprejeli na zasedanju G7 pred 5 leti v Gleneaglesu. Takrat so se liderji najbolj razvitih držav obvezali, da bodo podvojili prispevke Afriki. Doslej so prispevke povišali povprečno samo za 61 odstotkov: Velika Britanija je dala 93 odst. obljubljenih sredstev, Kanada in Japonska sta izpolnili obljubo, ZDA so prispevale kar 150 odst. več, Francija in Nemčija pa samo 25 odst. več. Poglavje zase je Italija, ki bo letos namenila Afriki kar 6 odstotkov manj sredstev kot leta 2005. »Italijanskemu vodstvu ne smemo dovoliti, da bi še nadalje okuževal G7« in ga je zato treba »brcniti ven«, je izjavil direktor svetovne dobrodelne ustanove, piše britanski dnevnik. Le Monde napoveduje začetek vojne med javnimi in zasebnimi železnicami v Italiji. Z nastopom zasebnega potniškega železniškega prevoza se ne bo več dogajalo, da v predorih odpovejo mobilni telefoni, kot doslej. Sodobnejšo in hitrejšo povezavo bodo zagotavljali novi hitri vlaki družbe NTV, katere družabniki so industrijci Montezemolo, Della Valle in Punzo ob podpori banke Intesa San Paolo, zavarovalnice Generali in francoskih železnic. Pred kratkim je nova družba kupila 25 francoskih hitrih vlakov v vrednosti 600 milijonov evrov, ki bodo začeli voziti septembra letos, poroča pariški popoldnevnik. Globa 400 tisoč evrov zaradi objave novic na podlagi telefonskih prisluškovanj, iz katerih izhaja, da je milanska zasebna kinika opravljala nepotrebne kirurške operacije samo zato, da bi pridobivala neupravičeno povračilo od javne zdravstvene službe. Tako Le Temps prikazuje posledice zakonskega predloga vladne večine proti objavljanju informacij o preiskavah pred začetkom sodne razprave in za omejevanje možnosti preiskovalcev, da odredijo telefonska prisluškovanja. Besedilo, ki je v razpravi v senatu, je povzročilo protest novinarjev in založnikov, ki ocenjujejo, da se s tem zakonom skuša »mašiti usta« medijem, poroča fran-kofonski švicarski dnevnik. EVRO 1,2384 $ +1,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 28.5. 27.5. ameriški dolar 1,2384 1,2255 japonski jen 113,06 110,79 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,4599 37,9200 57,4347 8,3720 37,7950 574270 II lUMjIVa 1 ULJIJG danska krona rvritancKi ti int 7,4411 0,84995 7,4396 0,84625 UIILGIOKI IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ 9,6580 79615 9,6660 7,9860 1 1UI VCJKG M Ul IG češka krona 25,780 1 4258 25,629 1 4164 JVIUGIJKI IIGIIIS. estonska krona inanTafCKi TAnnt 15,6466 273,93 15,6466 276,86 1 1 IG. u- j. ■ 'TfflMTI REGI9NE AUTONOMA FRIULI VENEZIA GIUUA : fttOVINClA 71/D n V "TTUESTE 4J\D L" 46. -R AZSTAVA YHs( V ZQOHIKU DANES, 29. maja 2010 od 17.00 do 19.30 ob 18.00 ob 20.00 likovna delavnica za otroke odprtje kioskov ples z ansamblom HAPPY DAY od 16.00 do 19.00 brezplačni ogled botaničnega vrta CARSIANA* _ od 14.00 do 18.00 ogledi BRIŠKOVSKE JAME po znižani ceni* Urnik razstave na županstvu 18.00 - 21.00 Na dvorišču šole »1. maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja. *Kuponi bodo na razpolago na prireditvenem prostoru ali na županstvu v Zgoniku H Prireditve 46. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: danes, 29. maja, od 17.00 do 19.30 likovna delavnica za otroke, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Nedelja, 30. maja, ob 9. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku mednarodni turnir v karateju za »20. pokal Zgonik«; ob 15. uri pohod prijateljstva - odhod iz Pliskovice, ob 16.30 odprtje kioskov, ob 17. uri kulturni program in nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ob 19.30 ples z ansamblom 3 Prašički. Danes in nedeljo od 16. do 19. ure brezplačni ogled botaničnega vrta Carsiana, od 14. do 18. ure ogledi bri-škovske jame po znižani ceni; urnik razstave 18.00-21.00. Na dvorišču šole »1.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja. Kuponi za Car-siano in jamo bodo na razpolago na prireditvenem prostoru ali na županstvu v Zgoniku. FANTJE POJEJO NA VASI 6. revija moških vokalnih skupin in zborov se bo odvijal danes, 29. maja, v športnem centru Zarja v Bazovici ob 20.30. Gostujoče skupine bodo: MoPZ Slavnik, Hrpelje-Kozina; MoPS Pobje, Črni Vrh in Goriški oktet Vrtnica, Nova Gorica. Revijo bodo otvorili organizatorji MoVS Lipa z Bazovice skupaj s Tamburaško skupino F. Prešeren, Boljunec. Po nastopih sledi družabnost. Toplo vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »48. Praznik češenj« do ponedeljka, 31. maja, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: danes, 29. maja, od 20. ure dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 30. maja, od 18. ure dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 31. maja, ob 18.30 nastop folklorne skupine Srbskega kulturnega društva Mostovi iz Trsta, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški ovčarji. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« kraji-narja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi« v župnijski cerkvi na Opčinah v ponedeljek, 31. maja, po šmarnični sv. maši, ki bo ob 20. uri. Nastopili bodo: MlDPS Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban in solisti. Priložnostno misel bo podala Marica Dolenc. Spored bo povezoval Matej Susič. SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na literarno srečanje, posvečeno Ljubki Šorli, ob 100-letnici rojstva, ki bo v Narodnem domu v Trstu v torek, 1. junija, ob 17. uri. Predavala bo prof. Vilma Purič, izbrane pesmi in odlomke bo podala Julija Berdon. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustre-litve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje MlPZ bodo 3., 4., 10. in 11. junija ob 20. uri na sedežu Glasbene Matice v Trstu (Ul. Montorsi-no 2) in 2., 3., 8., 9., 10. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Za informacije pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626. SKD SLOVENEC vabi na »40. Praznik vina«, ki bo od 4. do 6. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu s sledečim sporedom: v petek, 4. junija, ples z ansamblom »Ne me jugat«; v soboto, 5. junija, ples z ansamblom »3 Prasički«; v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg in nastop folklorne skupine ruske skupnosti v Trstu »Rodnik«, sledi ples z ansamblom »3 Prasički«. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. SKD TABOR prireja v petek, 4. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah plesno prireditev »Zaple-šimo!« Nastopile bodo društvene plesne skupine osnovnošolk in sred- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni program Mestno gledališče ljubljansko Peter Stone, Me Styne, Bob Merrill Sugar Nekateri so za vroče Režija: Stanislav Moša ne lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Mar-tiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. H Čestitke Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. nješolk ter gostujoče skupine iz Ja-melj, Dutovelj in Šempetra. Prav lepo vabljeni! SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 4. junija, ob 21. uri na K'lužo na ogled enodejank: »Nič ni tako kot zgleda« in »Danes sem sitna...ahti kako ploskaš!«. Nastopata Irene Pahor in Tatjana Malalan. V primeru slabega vremena bo večer v društveni dvorani. SŠKD TIMAVA MEDJA VAS - ŠTIVAN vabi v petek, 4. junija, ob 20.30 pred novo štivansko cerkvijo, na ogled veseloigre v narečju »Tango, monsieur?« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec Ricmanje - Log. Avtor: Aldo Lo Castro, prevod, priredba v narečje in režija Ingrid Verk. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 5. junija, spominski koncert v poklon Antonu Korsiču »Oj, rojstni kraj!« Nastopajo MePZ F. B. Sedej (Števerjan), pod vodstvom Aleksandre Pertot, Aleksander Furlan-Šandrin-Spomini. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na »Zaključni koncert« svojih pevskih zborov v soboto, 5. junija, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. Nastopili bodo otroška pevska skupina, DPZ Kraški slavček in MePZ Igo Gruden. SKD TABOR - OPČINE v sodelovanju z GD »Viktor Parma« - Trebče prireja poletni koncert v nedeljo, 6. junija, ob 20. uri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah. Toplo vabljeni! UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop prost. H Šolske vesti NIŽJI SREDNJI ŠOLI sv. Ciril in Metod in Francesco Rismondo, osnovni šoli Fran Milčinski in Alessandro Pertini v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Lonjer - Kati-nara vabijo v petek, 4. junija, na predstavitev skupnih dejavnosti šol v okviru projekta »Tu smo doma«, ob 16. uri za voden ogled učne poti iz šole Milčinski, ob 17.30 za prireditev v športno-kulturnem centru v Lonjerju. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenje- V Slivnem cerkvena pevka ANICA KRALJ svoj rojstni dan slavi. Vse, kar si najbolj želi, naj se ji izpolni. Želimo ji to sopevci vsi. IVAN GULIČ, dolgoletni član našega društva, praznuje danes častitljivih 90 let. Hvaležni za ves trud , ki ga je posvetil društvu, mu iz srca čestitamo in želimo še veliko zdravih in plodnih let. SKD Tabor. Naš tovariš IVAN GULIČ praznuje danes 90 let. Še na mnoga leta, tako pokončno in mladostno, mu kliče VZPI-ANPI sekcija Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci. Ivanu Guliču za pomemben jubilej iskreno čestitamo in mu želimo še veliko srečnih dni. Bernardka, Sergio, Elisabetta, Barbara in Sabrina z družinama. Dragi naš Ivan danes praznuješ 90 let. Za vse, kar si preživel, si vreden vsega spoštovanja in naše ljubezni. Hvala za vso skrb, toplino in dobrosrčnost, ki si nam jih daroval. S teboj se veselimo Malka, Ana in Zoran, Jelka in Renzo, vnuka Andrej in Fabio z Roberto. V Slivnem pri Kraljevih slavi danes draga žena, mama in nona Anica 80 let Veliko sreče, zdravja in veselja ji iz srca želijo Ivo, Rosanda, Cirila, Andrej, Robi, Niko, Michela in vnuki Ivana, Martina, Marko, Marija ter Anastazija. Na Spolovini je zopet gneča, danes se Robi z Abrahamom sreča. Zdravja, ljubezni, sreče v obilo, to je od domačih iskreno voščilo! [HI Osmice BORIS IN SILVANA sta odprla osmi-co v Prebenegu. Nudita pristno kapljico in domači prigrizek. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino, ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni), Nabrežina center št. 10. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja v Sa-matorci št. 53. Tel. št.: 040-229586 in 340-1461778. OSMICO ima odprto Stubelj v Šem-polaju. OSMICO je odprla družina Briščak, Praprot 19. OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Vabljeni! Tel. št.: 040-225304. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040-211454. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Joško Škerk. S Poslovni oglasi PRODAM BELO IN RDEČE VINO. Tel.: 0038641216542 KRAS OKOLICA KOMNA -izjemna lega, s pogledom do morja. Stanovanjska hiša, novogradnja v 4 GRF, 193 m2, na parceli 539 m2. Cena: 990 EUR/m2. Tel.: 00386 41 669523. URADNICA import-export V MOBILNOSTI išče katerokoli zaposlitev. Tel.: 335-8206984 ZNANA GOSTILNA na tržaškem Krasu išče novega gostilničarja/ko. Interesenti pokličite 333-5849682 od 16. do 19.ure. 0 Mali oglasi PODARIM majhne mucke. Kličite na tel. št. 339-3036533. PRODAM električno pumpo (globina 9m), ročno pumpo za trte, napravo za rezanje vej in kopač - freza (6 konjev). Tel. št. 328-4185964. PRODAM scooter Gilera Runner 125, 4 takti, 26.000 prevoženih km, v dobrem stanju, komaj pobarvan. Okvirna cena 1.100,00 evrov. Tel. št.: 3771483123. PRODAM KRAŠKI PORTAL - tel. št. 334-6475337. V GABROVCU prodam hišo s komercialnim prostorom za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. V NAJEM dajemo stanovanje v Križu, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica z hidromasažo, dvorišče z avtomatskimi vrati. Tel. št. 360-844824 ali 040-220380. V SEŽANI dajem v najem novejše stanovanje s parkirnim mestom v garaži. Tel. št.: 328-9699156. V SEŽANI oddam novo, opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. št. 040229343. ZANESLJIVA IN IZKUŠENA 38-letna gospa išče delo kot negovalka ali či-stilka tudi full-time. Tel. 040-662786. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 29. maja 2010 1 1 □ Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. TABORNIKI RMV sporočajo, da bo predavanje o protipožarni varnosti danes, 29. maja, ob 15. uri v zgoniški obrtni coni za GG-je in vodstvo. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTO-VEL v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi v nedeljo, 30. maja, ob 11. uri na spominsko svečanost, ki bo ob 66-letnici naci-fašističnega pokola desetih talcev na travniku pri Proseški postaji. Spregovorila bosta Roberto Birsa in Dušan Kalc. Sodelovali bodo MoPZ Vasilij Mirk, ŽePZ Prosek-Kontovel in Godbeno društvo Prosek. OBČINA DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst, Slovenskim planinskim društvom Trst in Župnijsko skupnostjo iz Doline prireja v nedeljo, 30. maja, vsakoletno »Srečanje na Socerbu«. Tradicionalni pohod v spremstvu vodičev SPDT bo štartal pri izviru »Zgurenc« v Dolini (zbirališče ob 15. uri), krenil po stari romarski poti in se ob 17. uri zaključil v Socerbski jami; sledila bo Sv. Maša, krajši koncert Zveze slovenskih cerkvenih pevskih zborov, priložnostna beseda ter pozdrav županje Občine Dolina. POKAŽI, KAJ ZNAŠ - je naslov večera skritih talentov, ki ga prireja SKD Barkovlje. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recita-torje, glumače, posnemovalce-imitator-je, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do nedelje, 30. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po e-pošti: cla-ra.bevi@alice.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. maja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na izjemni večer z Jurijem Souč-kom. Član Mini Teatra bo po svoji zamisli izvedel Cankarjevega »Kurenta« v režiji Roberta Waltla, kostum Ana Savic Gecan. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 31. maja in 1. junija zaprti. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; email: info@yccupa.org; www.yccupa.org. SKD TABOR - OPČINE s Knjižnico P. To-mažič in tovariši v sodelovanju z open-sko sekcijo VZPI-ANPI vabi v torek, 1. junija, ob 18.30 v Prosvetni dom na pred- stavitev monografske št. 98 društvenega Glasnika: »Ivan Gulič številka 141451«. Spregovorili bosta Marta Iva-šič in Kostanca Mikulus. Sodeloval bo MoPZ Tabor. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. junija, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah generalka za koncert, ki bo v sredo, 2. junija, ob 18.30 v telovadnici v Lesah v Benečiji (odhod avtobusa iz Padrič ob 15.30). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave do 2. junija na in-fo@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja. DELAVNICA BORILNIH VEŠČIN AŠK Kras vabi vse radovedne na uvodno delavnico kitajskih borilnih veščin, dne 2. junija ob 14.30. Vpis in informacije 3284253103 (Mitja). KITAJSKA TELOVADBA AŠK Kras prireja delavnico kitajske telovadbe za zdravje in dobro počutje, ki se bo odvijala v naravi 2. junija s pričetkom ob 9. uri. Vpis in informacije 328-4253103 (Mitja). OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini Repentabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2009 da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 3. junija v občinskem tajništvu, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.00-12.00 (samo ob pon. in sredah 15.00-17.00). Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 2. julija, ob 12. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neodda-no, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 3. junija, v tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.00-12.00, (samo ob pon. in sredah 15.00-17.00). Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 2. julija, ob 12. uri. SKUPINA 35-55 IN MLADINSKI DOM iz Boljunca prirejata v četrtek, 3. junija, ob 20.30 v Mladinskem domu potopisno predavanje »Romanje v smeri Rimske ceste (do Santiaga de Compostela in Fi-nisterre)«. Svoje potovanje nam bo z digitalnimi fotografijami razkril Alen Ker-mac. Vabljeni! KD SLOVAN - PADRIČE vabi svoje člane in vaščane na redni občni zbor, ki bo v petek, 4. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih Gozdne zadruge na Padričah. NORDIJSKA HOJA: SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Nordijska hoja je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Ohranja in izboljšuje vzdržljivost in je primerna tudi za posameznike s prekomerno telesno težo. Tečaj bo vseboval pravilne tehnike hoje, vaje za raztezanje in krepitev. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 4., 11. in 18. junija od 17. do 19. ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Informacije in prijave na tel. 040220155 (Livio). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 4. junija, ob 20.30 v restavraciji v Sesljanu. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, na tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA DOLINA obvešča, da bo do petka, 4. junija, potekalo v občinskem šolskem uradu (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15. do 17. ure) vpisovanje v občinski poletni center, ki se bo odvijal na sledeči način: od 21. junija do 2. julija (urnik: 8.00-17.30): športni kamp nogometa/odbojke/košarke pri občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini (za otroke in mladino od 6. do 14. leta starosti); od 5. do 30. julija (urnik: 8.0017.30): tradicionalni poletni center pri osnovni šoli P. Voranc v Dolini (za otroke od 3. do 11. leta starosti); obrazci za vpis so na razpolago tudi na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na Urad za šole, na tel. št. 040-8329 240/281 ali po e-pošti na naslov: scuo-le-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 5. junija, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest za skupinsko po-čitnikovanje v Šmarjeških toplicah od 6. do 16. junija. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN vabi na »Nordijska nedeljska jutra« v nedeljo 6. in v nedeljo, 13. junija, od 9. do 12. ure. S tehniko nordijske hoje se bomo sprehodili po gozdnih poteh med Prosekom in Nabrežino in uživali ob pogledu na morje. Vabljeni začetniki in že izkušeni pohodniki, seveda v športni opremi. Možna je izposoja palic. Nordijska hoja je primerna za vse starosti. Zbirališče pred društvenim sedežem. Za info in vpis 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 8-14) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festivalkras.com, info@fe-stivalkras.com, tel.: 347-2576505. Prijave do 7. junija. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 7. junija, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Ul. Cicerone 8. ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo god-beniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. julija. Rok prijave zapade 8. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2010« za deklice in dečke letnikov 19972004 od 14. do 19. junija 2010 na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko) POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-teden-skih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 347-8386109 (Bi-serka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem defi-nitivnih vpisov. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šc Melanie Klein in Slovenske prosvete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Obveščamo, da za termin od 12. do 30. julija smo že dosegli maksimalno število vpisanih otrok. Vpisovanje za preostale tedne je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja Dan odprtih vrat 14. in 15. junija od 16.00 do 19.00 na sedežu GM v Ul. Montorsino 2 v Trstu. Na razpolago bodo profesorji vseh inštrumentov za poizkus oz. za informacije o pouku in raznih dejavnostih šole (otroški pevski zbor, predšolska glasbena vzgoja, balet...). Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za komorno igro (za flavtiste, pianiste in violiniste v različnih zasedbah) od 14. do 18. junija Igrajmo skupaj ljudske pesmi in še kaj... Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 14. do 25. junija; od 21. junija do 2. julija; od 5. do 16 julija; od 19. do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 14. do 25. junija, od 28. junija do 9. julija, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Za podrobnejše informacije in vpis se zainteresirani lahko javijo v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; e-mail: tpkcntsirena@libero.it. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Opčine. 40-LETNIKI IZ BREGA bomo praznovali našo okroglo obletnico v petek, 25. junija, zvečer, v Dragi. Za potrditev prisotnosti in za info pokličite na tel. št. 3333112140 (Igor) najkasneje do petka, 18. junija. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR IN ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletna športna tedna. Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Do 18. junija je obvezen predvpis! Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije: 040-51377 (ponedeljek - petek 15.00-18.00) ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21. do 25. junija in od 28. junija do 2. julija. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 338-5889958 ali marinandrej@alice.it. OBČINA ZGONIK sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj, za leto 2009, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgo-nik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 24. junija. Za podrobnejše in- formacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040229101 / 229150). OBČINA ZGONIK sporoča Javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 24. junija. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040-229101 / 229150). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Pro-seku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131, tel. 040-212289. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: jana@arteden.org, ali na tel. št. 333-8578924 (Ilary). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. Prispevki Ob 4. obletnici smrti drage žene Ivanke Guštin daruje Janko Simoneta 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob 4. obletnici smrti drage mame Ivanke Guštin daruje Zvonko z družino 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Carla Glaviča darujejo družina Bruno in Savi Zobec 20,00 evrov in družine Stoper, Bizjak, Zetin, de Waldresten in Terčon 50,00 evrov za šentjakobsko društvo. V spomin na Lauro Pertot darujejo Vali, Marica in Livio 100,00 evrov za TFS Stu ledi, Dolina. Za gradnjo novih kioskov Majence daru-jejo:Dušan in Dino Lavriha 50,00 evrov, N.N. 100,00 evrov, Walter Gaburro 20,00 evrov, N.N. 20,00 evrov, Mario Ga-brielli 50,00 evrov, N.N 50,00 evrov, Slavko in Ketty Slavec 50,00 in N.N. 20,00 evrov. V spomin na očeta Jožefa Komarja daruje hči Alina 50,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. Ob 29. obletnici smrti Danila Baše darujeta žena Lucia in hči Annamaria 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Marijo Micali vd. Pisani daruje Meri Romano 20,00 evrov za krožek Krut. 29.5.1991 29.5.2010 Laura Pertot por. Kozina V spomin svojci Lakotišče, Barkovlje, 29. maja 2010 12 Sobota, 29. maja 2010 KULTURA TOMIZZEV DUH Razum za sporazum Milan Rakovac / Čekajuci sa zebnjom na D-Day, kada ce slovenski narod na referendumu reci DA ili NE za arbitražni sporazum, koji ima jednom za uvijek rije-šiti naš biletralni spor, čitam neke ankete koje govore da je približno treci-na gradana za sporazum, trecina pro-tiv njega, a trecina neodlučna (časnik Finance 30-30-30, časnik Delo pa 52 ods. DA, 24 ods. NE). Zbog ove ne-dolučne trecine, prenosim ovdje s interneta djelove teksta i imena potpis-nika apela u korist sporazuma: »Podpisniki tega poziva smo prepričani, da je po devetnajstih letih neuspelih poskusov dveh sosednjih držav, da sami rešita mejne spore, arbitražni sporazum prava pot do trajne rešitve ... Hkrati z jasno podporo arbitražnemu sporazumu podpisniki od državnih ustanov in vseh odgovornih posameznikov zahtevamo temeljito pripravo vseh zgodovinskih, pravnih in drugih gradiv, ki bodo Sloveniji zagotovili stik z odprtim morjem, pravično mejo in sodelovanje dveh evropskih držav ter dobrososedsko sobivanje ljudi na obeh straneh meje. Zato je čas za sporazum. Zgodovinski argumenti potrjujejo našo samozavest, da zaupamo v pravično in pošteno rešitev, naša razumna pričakovanja o prihodnjem sožitju pa nam veleva, da si zanjo vsi skupaj aktivno prizadevamo. Zato podpisniki in podpisnice vabimo vse državljanke in državljane, da se nam pridružijo pri tem pozivu - in da na referendumu 6. junija glasujejo za arbitražni sporazum in za Prešernovo vizijo, da ne vrag, le sosed bo mejak. Podpisniki poziva, po abecedi: Dr. Ljubo Bavcon, Mirsad Begic, Jakov Brdar, dr .Bojko Bučar, Mitja Čander, dr.Lucija Čok, Iztok Čop, Ivo Daneu, Rajmond Debevec, dr. Mladen Dolar, Mate Dolenc, dr. Srečo Dragoš, mag. Mojca Drčar Murko, dr. Vito Flaker, dr.Božidar Flajšman, Miloš Florjančič, Peter Gabrijelčič, Brane Grubar, Matjaž Hanžek, Sašo Hribar, dr. Barbara Jaki, Franco Juri, dr.Janez Justin, Dušan Jovanovic, mag. Jelka Kernev Štrajn, dr. Manca Košir, dr. Bogo Kovač, dr. Janez Kolenc, dr. Miha Kovač, dr. Peter Kre-čič, dr. Lev Kreft, mag.Matevž Krivic, Mirjam Kulovec, dr. Vesna Leskošek, Gojmir Lešnjak-Gojc, dr. Marko Mi-kuž, Ranko Novak, Tone Partljič, Tone Pavček, Robert Pešut-Magnifico, Janez Pipan, dr. Jože Pirjevec, dr. Dušan Plut, Zoran Predin, dr. Rado Riha, Brane Rončel, Jurij Sadar, Janez Škrabec, dr. Darko Štrajn, dr. Vito Turk, Roman Uranjek, dr. Boris Vezjak, dr. Joso Vuk- man, Dejan Zavec, Milena Zupančič, dr. Igor Ž. Žagar ... Vi ča me štijete svake subote na stranic Primorskega, dobro znate da gledan biti najprija čovik, pisac, Istra-nin i Europejac. I dobro znate da jur deboto dvajset lit smo mi obalni Slovenci i Hrvati (ma i Talijani!) pržunjeri naših držav, Slovenije i Hrvatske, koje nas tošigivaju z svojin inkompetentnin politikan jena proti druge. I zato van ne moren reci drugo nego ča van govo-rin pasana lita; svaki sporazum je do-bar, čuda bolji nego uva VERGOGNA SU DRAGOGNA. Nacionalistični i rasistični ma-gnafogi&vendicazzi u Ljubljani i Zagrebu nikada nisu razumili, a ne razume ni danas, da su obalno slovenstvo i hrvatstvo najbolji kus njihovega nacionalnega koprusa, i ta dva nacionalna pozabljena koprusa na mo-ru su jur štufa svega: Jer mi smo ov-dje držali visoko u nebo nacionalni duh, slovenski i hrvatski, sa zajednič-kom formulom VZAJEMNOSTI, i mi najbolje znamo da su naši interesi identični, nedjeljivi - spasonosni! I zato je važno da slovenski narod posluša glas svog vlastitog razuma, koji zastupa ova krasna skupina mu-drih i moralnih ljudi. Uza nje, gotovo lsučajno izabiram još dvije istaknute osobe slovenskoga duha, akademika Cirila Zlobca i hstoričara Jožu Pirjav-ca, vlastita dva dobra znanca i prijatelja, koji smo se uvijek u svemu bit-nome dobro razumjeli. Govori Ciril Zlobec za tv-portal: »Akademik Tine Hribar je tako, denimo, dejal, da je sporazum akt kolaboracije, da je Slovenija okupirana država in da smo v vojnem stanju brez vojne napovedi ..?« »Mislim, da so take izjave tako ek-stremno neuporabne, da je treba nanje čim prej pozabiti ... »Kam vodijo takšne izjave in pozivi, kot je Hribarjev, da je treba Hrvaško izgnati z zasedenih ozemelj?« »Jaz sem bil kot mlad fant v partizanih - nobeden od teh razumnikov ni bil, in vem, kaj je vojna, ko pobiraš mrtve, ko se lahko zgodi strel, pa te ni več. Ti pozivi so še zlasti nesprejemljivi danes, ko smo sprejeli evropske normative, da se vse spore rešuje sporazumno ... To je tudi z vidika intelektualnega in logičnega razmišljanja popolnoma neresno.« Govori Jože Pirjevec za Delo: »Zakaj ste zagovornik arbitraže«? »Preprosto zato, ker je to edina konkretna rešitev, s katero lahko računamo, če se ne želimo spopasti s Hrvati na bojnem polju« ... STALNO GLEDALIŠČE FJK - Plesni abonma Aterballetto in njegova dinamična interpretacija ljubezni med Julijo in Romeom Plesno ljubezensko srečanje se je večkrat prevesilo v spopad Shakespearova zgodba o najstniški ljubezni med Julijo in Romeom je na odru zaživela že neštetokrat. Med najbolj priljubljenimi je njena plesna inačica s čudovito glasbo Sergeja Prokofjeva, ki nas, ne glede na tragični epilog, zaziblje v romantične sanje. Dvojica Mauro Bigon-zetti (koreografija) - Fabrizio Plessi (scene in kostumi) pa je svoj plesni projekt Romeo & Juliet zasnovala na silnosti ljubezenskega naboja. Glasbo Prokofjeva je premešala, tradicionalno koreografsko zasnovo pa povsem sprevrgla, saj se začne s smrtjo in nato se odvija zgodba, ki utemeljuje, zakaj je do takšnega zaključka prišlo. V predstavi, ki je bila v tržaškem gledališču Rossetti na sporedu od srede do petka, nastopa več Julij in Romeov, skupno devet mladih parov, ki jih odlikuje nadvse dinamična interpretacija. Skupina Aterballetto, ki je med najboljšimi italijanskimi predstavnicami sodobnega plesa, je tudi tokrat dokazala, da združuje mlade in že izurjene plesalce, ki prepričljivo sledijo navodilom hišnega koreografa Bigonzettija. Kot je sam povedal, so glavna vodila tega projekta ljubezen, smrt, srečanje in spopad: prav silovitost srečanj med zaljubljenci, kot rečeno ljubezenskih parov je več in se izmenjujejo, večkrat preide v spopad, o čemer pričajo tudi »borilni« oz. zaščitni dodatki, ki si jih nadenejo plesalci. Dogajanje na odru je zelo dinamično, ples hiter z nežnimi predahi v dvoje, vtis, ki ga predstava zapusti v gledalcu, silen, kar je tržaško občinstvo izrazilo z dolgim in prepričanim ploskanjem. (bip) IN MEMORIAM - Nepričakovana smrt ruskega slavista in baltista Umrl je Nikolaj Mihajlov Bilje eden od ruskih znanstvenikov, ki so pomembno prispevali k raziskavam slovenske kulturne in jezikovne dediščine V torek, 25. maja, je v Vidmu na pragu svojega 43. rojstnega dne (rojen je bil 11. junija 1967 v Moskvi) nepričakovano sklenil svojo življenjsko pot baltist in slavist Nikolaj Mihajlov. Nikolaj Mihajlov spada v plejado tistih ruskih znanstvenikov, ki so pomembno prispevali k raziskavam slovenske kulturne in jezikovne dediščine. Po osnovni izobrazbi je bil klasični filolog, toda izjemna nadarjenost za jezike in neizmerna zakladnica znanja, ki mu jo je nudilo domače okolje, sta ga pripeljali v slovansko filologijo in mitologijo. Življenjska pot ga je leta 1990 vodila v Italijo, kjer je več let deloval kot lektor za ruski jezik na univerzi v Pisi, nato pa v letih od 1995 do 1998 zažarel kot meteor na slavističnem in baltističnem nebu. Na univerzi v Leidnu (Nizozemska) je leta 1998 doktoriral z jezikoslovno analizo slovenskih jezikovnih spomenikov od 14. stoletja do Trubarja (knjiga Frühslowenische Sprachdenkmäller je izšla v Amsterdamu leta 1998, skrajšani slovenski kroma prevod Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine pa v Trstu leta 2001). Leta 1998 je postal izredni profesor na univerzi v Vidmu in predstojnik katedre za sloveni-stiko. Kot učenec Vladimirja N. Toporo-va se je z veliko vnemo lotil tudi raziskav na področju baltske in slovanske mitologije, zlasti na litovskem in slovenskem gradivu, zato je litovščino in slovenščino obvladal kot redkokateri tujec. Pri Slovencih je odločilno spodbudil zanimanje za poglobljeno raziskovanje domačega mitološkega izročila v slovanskem kontek- stu in za znanstveni opus V. N. Toporo-va. Na njegovo pobudo je leta 1998 v Ljubljani in Pisi (od leta 2000 v Ljubljani in Vidmu) začela izhajati mednarodna znanstvena revija Studia mythologica slavica (sourednica Monika Kropej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Z njegovim posredovanjem je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete leta 2002 izšel (fragmentarni) slovenski prevod knjige V. N. Toporova Predzgodovina književnosti pri Slovanih. Istega leta je v Trstu izšla knjiga Nikolaja Mihajlova Mythologia slo-venica: poskus rekonstrukcije poganskega izročila pri Slovencih. Presenetljivo je dejstvo, da je prav Mihajlov in ne kdo od Slovencev sestavil italijansko-sloven-ski in slovensko-italijanski žepni slovar, ki je v Milanu izšel v šestih izdajah med letoma 1996 in 2007. S svojimi deli se je za vedno vpisal v zgodovino slavistike in bal-tistike, s svojim človeškim šarmom pa tudi v srca vseh, ki smo ga osebno poznali. Silvo Torkar SODOBNI PLES - Festival Tokrat več zanimivih slovenskih ustvarjalcev V tem tednu Trst pleše. Od 25. maja poteka namreč v mali dvorani gledališča Rossetti osmi festival Trst za ple - Trieste per la danza, ki ga organizira tržaška Skupina Arteffetto-Danza v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK in z uglednimi pokrovitelji. Letošnja izvedba uvaja novost prireditev na prostem, s katerimi naj bi spodbudili k ogledu plesnih predstav širše občinstvo. Resnici na ljubo so bile zaenkrat plesne predstave v Barto-lijevi dvorani bolj skromno obiskane, kar je čudno, saj je v Trstu in tudi v naši deželi nasploh malo priložnosti, da bi se seznanili z novimi prijemi in pogledi na področju plesne umetnosti. Teh je veliko več npr. v Sloveniji, kateri med drugim letošnji festival posveča veliko pozornost, saj so kar trije večeri v dvorani in en nastop na mestnem trgu zaupani slovenskim ustvar-jalcem-poustvarjalcem. Značilnost tržaškega festivala, ki ga med drugim odlikuje solidarnostna nota, saj med predstavami zbirajo sredstva za društvo Azzurra (to podpira znanstveno raziskovanje tako imenovanih redkih bolezni), je tudi ta, da so interpreti tudi avtorji predstavljenih projektov. Po ne povsem posrečenem začetnem večeru s skupino ErsiliaDanza sta v sredo Leja Jurišič in Mojca Kalar prijetno izvedli izvirno zamisel slovenske koreografinje Sanje Neškovic Peršin Roommate, v četrtek pa sta se v videu in nato na odru z Duetom 012 suvereno predstavila Rosana Hribar in Gregor Luštek. Plesalca, ki sta tudi življenjska sopotnika, sta svoje skupne izkušnje strnila v domiselnem projektu (na zgornji sliki). Petek in sobota sta v zakupu stare in zveste festivalove sodelavke, španske skupine Thomas Noone Dance, v nedeljo zvečer pa bo festivalovo dogajanje zaokrožil slovenski ustvarjalec Jurij Konjar s predstavo Ulysses (na spodnji sliki). (bip) Morje razlogov zakaj ' "xati študij v TRST MESTO OB MORJU IN OB MEJL V SRCU NOVE EVROPE 12 FAKULTET VELIKA tZBIRA DODIPLOMSKIH IN PODIPLOMSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV on entaunenlo^units JI www.uruts .it/orienia DOTTORAT1 Dl RlCERCA IN RETEINTERNAZIONALE DOKTORAT ZNANOSTI V MEDDRŽAVNE MREŽI STUDIJSKE IZKUŠNJE V TUJINE DELOVNA PRAKSA IN STAZj V EVROPI ]N V SVETU SPREJEMNA PISARNA ZA DELO PRILOŽNOSTI IN STORITVE ZA ŠTUDENTE TISOČ PRILOŽNOSTI ZA MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE V NARAVI, ŠPORTU, KULTUR). ZGODOVINI, ZABAV] urp@units.it www.units.it/urp www.units.it UNIVERZTTA DEGLL STUDI DI TRIESTE 1 4 Sobota, 29. maja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Sile javnega reda izolirale stavbo med Ulicama Sant'Ambrogio in San Marco Sumljivo pismo sprožilo alarm v občinskih uradih V kuverti, ki so jo naslovili na funkcionarko, skrivnostni prašek - Analize v prihodnjih dneh Sumljivo pismo je včeraj sprožilo alarm v uradih za protokol občine Tržič, kjer je funkcionarka prejela kuverto, v kateri je bil skrivnostni prašek. Preplah, ki se je med uslužbenci občine razširil v zgodnjih jutranjih urah, se je zmanjšal takoj po prihodu sil javnega reda, kljub temu pa so bili uradi podrobno preiskani in - posledično - zaprti do dopoldneva. Posebna enota gasilcev na delu altran Po včerajšnjih informacijah je pismo, na katerem je bil naslov napisan na roko, prejela funkcionarka Aurora Mofferdin, ki je generalna podtajnica in vodja uradov za socialne storitve. Na kuverti naj bi bilo napisano tudi ime odpošiljatelja. Pismo s praškom je po mnenju nekaterih poslala oseba, ki je iz osebnih razlogov v sporu z občinsko socialno službo. Uslužbenci občine so takoj poklicali sile javnega reda: ob znanstveni policiji so prišli tudi gasilci posebnega biološkega, kemijskega in radiološkega oddelka iz Trsta in Gorice, ki so izolirali urade in preprečili dostop do stavbe, ki je na vogalu med Drevoredom San Marco in Ulico SantAmbrogio. Gasilci so oblekli zaščitne obleke in maske ter pregledali pismo, ki ga bodo analizirali v tržaških laboratorijih. Prisotnost gasilskega tovornjaka in avtomobilov tržiške policije je včeraj pri- klicala pozornost mimoidočih, ki so izza pregrad opazovali dogajanje. Na kraj je takoj prišel tudi vodja trži-škega policijskega komisariata Andrea Lo-cati, ki je poklical župana Gianfranca Piz-zolitta in mu zagotovil, da se ni zgodilo nič zaskrbljujočega. Po vsej verjetnosti se bo izkazalo, da je bilo v kuverti le nekaj moke ali pudra, kot se je večkrat zgodilo po terorističnih napadih na stolpnici World Trade Centra v New Yorku. Takrat so pisma s praškom prejeli na različnih javnih uradih in ronškem letališču. GORICA - Minister Žekš na okrogli mizi Slovika in društva Fipef Izobraževanje ključnega pomena Slovenska narodna skupnost nujno potrebuje sposoben kader, zato mora več vlagati v projekte za izobraževanje mladih Manjšina potrebuje izobražen in sposoben kader. Za dosego tega cilja pa je potrebno vlagati v izobraževanje in v projekte, ki so namenjeni usposabljanju mladih. To je sporočilo srečanja z naslovom »Ali sploh potrebujemo izobražen kader?«, ki je potekalo v četrtek v Tumovi dvorani KB Centra. Vabilu Slovenskega izobraževalnega konzorcija - Slovik in društva Fipef so se odzvali minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj. V razpravi sta sodelovali še Ma-tejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika, in Veronika Milič, študentka Slovikovega multidisciplinarnega programa. Okroglo mizo je moderiral Simon Koren, Slovikov študent in predstavnik društva Fipef. Minister Žekš je uvodoma spregovoril o uvedbi bolonjskega sistema v Sloveniji, ki po njegovih besedah še ni dosegla za-željenih ciljev. »Bistvena razlika med evropskim in anglosaškim šolskim sistemom je v tem, da so anglosaške srednje šole boljše od naših in so zaradi tega tudi študenti, ki po treh letih zaključijo študij na univerzi, bistveno boljše pripravljeni kot v Evropi. Zato bo potrebno pri nas še veliko delati na tem, da izboljšamo obstoječi sistem šolanja, ki posveča premalo pozornosti praksi med študijem,« je poudaril Žekš in pojasnil, da je vloga Slovika svojevrstna, saj mladim omogoča enak dostop tako do gospodarskih kot do neprofitnih organizacij, kar je za obstoj skupnosti bistvenega pomena, saj ni izključeno, da se lahko strokovnjaki z določenega področja odlično preizkusijo v ne-profitnih organizacijah. Matejka Grgič je v nadaljevanju izpostavila, da danes univerze težijo k množičnosti: več študentov, več javnega denarja. »V takem kontekstu samo iz- Minister Žekš na okrogli mizi Slovika in društva Fipef obraževanje ni več dovolj, potrebno je tudi, da so kadri sposobni. To pa je odvisno od posameznikov. Poslanstvo Slovika je ravno v tem, da pomaga pri razvijanju dodatnih spretnosti mladih univerzitetnih študentov in omogoča njihovo vključevanje tako v gospodarske dejavnosti kot v neprofitne organizacije,« je pojasnila Grgičeva. Da manjšina potrebuje izobražen kader, je potrdil tudi Walter Bandelj. »Državni šolski sistem predstavlja velik problem, saj je stalno podvržen zakonskim in vsebinskim reformam. V kulturnih in neprofi-tnih organizacijah je kadrovanje povezano s servisom, ki ga le-te ustanove nudijo svojim članom in širši skupnosti. Zato je treba vlagati in graditi sposobne in izobražene ka- dre, ki so sposobni voditi naše ustanove ob upoštevanju dejstva, da so tudi neprofitne organizacije tako ali drugače povezane s komercialno dejavnostjo,« je pojasnil Bandelj, Pavšič pa je poudaril, da se danes manjšinski sistem navezuje na preteklost, v njem prevladuje ideološka razdelitev, težko je najti skupni jezik. »Naša vizija se mora spremeniti. Manjšina namreč potrebuje visoko izobražen kader za servise, ki jih ponuja, kvalitetne vodilne strukture in višji kakovostni pristop poslovodij v manjšinskih organizacijah. Le-to nam bo omogočilo, da bomo zadržali dobre kadre v naših vrstah ali pa da bomo zopet povabili mednje tiste, ki so se odločili za izkušnje v tujini ali v drugih sredinah,« je poudaril Pavšič. bumbaca Med razpravo je Boris Peric izpostavil pomen izobraževanja in ustvarjanja bodočih kadrov ne glede na politično pripadnost posameznikov. Mauro Leban je poudaril vlogo družine pri vzgoji mladih, Alenka Florenin pa se je spraševala, kdo odloča o tem, ali je oseba sposobna, čeprav nima formalne izobrazbe. Mitja Bauzon je pripomnil, da lahko tudi neprofitne organizacije ustvarjajo profit, le da ga vračajo skupnosti v drugačnih oblikah. Bernard Spazzapan je poudaril, da je treba mlade usmerjati pri izbiri univerzitetnega študija, Aldo Rupel pa je izpostavil potrebo po izobrazbi tistega kadra, ki prihaja »s terena«, David Peterin je bil mnenja, da je treba omogočiti visoko izobraženim kadrom iz Slovenije vključitev v naše strukture. GORICA - Aretacija Po drogo z ukradenim avtomobilom Karabinjerji iz Gorice so včeraj ponoči aretirali 29-letnika, ki se je z ukradenim avtom odpravil v Slovenijo po mamila. V četrtek okrog 23. ure je na karabinjersko postajo poklical moški, ki so mu pred gostinskim lokalom v Gradišču, v katerega je vstopil s prijateljem, ukradli avtomobil znamke Lancia fulvia. Le nekaj ur za tem sta patrulji goriške kve-sture in goriškega poveljstva karabi-njerjev v bližini bivšega mejnega prehoda pri Rdeči hiši ustavili mladeniča, ki se je z ukradenim avtomobilom vračal iz Slovenije v Gorico. 29-letni C.S., ki je doma iz mesta Lecce, živi pa na Goriškem zaradi službe, se je nameraval po vsej verjetnosti vrniti v Gradišče, karabinjerska patrulja pa ga je prepoznala in ustavila. »Med pregledom avtomobila so sile javnega reda našle zavojček z 0,4 grama kokaina in brizgalko, v kateri je bilo še nekaj mamila. Drogo, ki jo je 29-letnik verjetno kupil v Novi Gorici, so karabinjerji zasegli, mladeniča pa aretirali in odvedli v goriški zapor v Ulico Barzellini,« je povedal poveljnik goriških karabinjerjev Paolo Ban-zatti. 29-letniku bodo sodili v ponedeljek po hitrem postopku. NOVA GORICA - Eref V ospredju mobilnost človeških virov Boris Cizelj foton.n. V Novi Gorici bo 7. in 8. junija pod pokroviteljstvom evropskega Odbora regij potekal šesti Evropski regionalni gospodarski forum (EREF). Tematsko bo osredotočen na potrebo po visoko usposobljenih in mobilnih človeških virih, sposobnih z znanjem ustvarjalno oblikovati visoko dodano vrednost. »Forum sam je mreža, a tudi zaključno srečanje in zaokrožitev enoletnega delovanja te mreže in temelj za delovanje mreže v prihodnjem letu,« pravi direktorica no-vogoriške občinske uprave Elvira Šušmelj in pojasnjuje, da bo novost letošnjega foruma srečanje regijskih razvojnih agencij, ki so pomemben partner vsem pri pridobivanju evropskih sredstev. Šušmeljeva dalje razlaga, da so v tem letu na območju bivše Jugoslavije izvedli štiri delavnice na temo razvoja človeških virov, vse v povezavi z univerzami, regijskimi razvojnimi agencijami, ministrstvi in slovenskimi družbami. Poudarki teh srečanj bodo skupaj z zaključki delavnic v Gradcu, Istanbulu in Novi Gorici predstavljeni že na prvi dan foruma. Boris Ci-zelj, direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja, poudarja, da bodo zaključki delavnic na ta način rdeča nit diskusij na forumu, na katerem bo sodelovalo 130 do 140 ljudi. V zvezi s tremi delavnicami na zahodu Cizelj pojasnjuje, da so koncem aprila v Gradcu govorili o vlogi tujih direktnih naložb v pospeševanje regionalnega razvoja. Tema delavnice v Istanbulu v začetku maja je bila Kako pospešiti transfer znanja in tehnologij skozi diasporo, vsebina tretje delavnice, ki je v četrtek potekala v Novi Gorici, pa je bila vezana na bolonjske reforme. »V naslednjem desetletju bo v Evropi 40 odstotkov delovnih mest zahtevalo vsaj visokošolsko izobrazbo, kar pomeni da bo treba izobraziti 15 milijonov mladih strokovnjakov,« pravi Cizelj. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. maja 2010 15 gorica - Pomladni dan gojencev Dijaškega doma Simon Gregorčič Otroška pravljica prepletena s petjem, plesom in ljubeznijo V muzikalu Pepelka, Shrek in še marsikaj - V uvodu pozdravil minister Zekš Pomladni dan gojencev Dijaškega doma Simon Gregorčič v Kulturnem domu bumbaca Vrednote ljubezni, prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in zaupanja so bile vezna nit poskočnega mu-zikala »Naša pravljica«, v katerem so se v četrtek v goriškem Kulturnem domu izkazali gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič. Pisan in razgiban spektakel, s katerim so si prislužili bučen aplavz množične publike, so otroci in vzgojitelji pripravili ob Pomladnem dnevu, tradicionalnem prazniku, ki ga v Dijaškem domu prirejajo ob koncu šolskega leta. Med publiko so gojenci Dijaškega doma letos imeli tudi visokega gosta, slovenskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, ki je v uvodu pozdravil otroke in vse prisotne. Pred nastopom je spregovorila ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, ki je za trud, ki so ga ob vsakdanjih obveznostih vložili v pripravo četrtkovega nastopa, pohvalila gojence in vzgojitelje. »Naša pravljica« je izviren splet petja, plesa in recitala, v katerem so gojenci oživili zgodbo Pepelke in dobrosrčnega ogra Shreka ter pravljico o lepotici in pošasti »La bella e la bestia«. Srednješolska skupina plesalk in plesalcev je navdušila s priredbo slovitih muzikalov Mamma Mia in Fame, ob tem pa so bili na vrsti še nastop raperjev, breakdan-cerja in plesalcev v parih. Plesne in pevske točke so povezovali recitatorji, ki so slušateljem spregovorili o najstniški ljubezni in drugih pomembnih čustvih, ki lahko iz vsakogar, ki vanje verjame, naredijo »veliko in žarečo gorica - SKP »Spletna stran stala 18.000 evrov« »Nekoč je goriška občina imela svojo spletno stran brezplačno, zdaj pa zanjo plačujemo 18.000 evrov.« Tako poudarjajo iz goriškega krožka Stranke komunistične prenove in opozarjajo, da so pred več leti občinski uslužbenci izdelali občinsko spletno stran. »Z leti so stran ažurirali in je bila kar spodobna za goriško občino, ki ni ravno velika. Nato je občinski odbor župana Ettoreja Ro-molija odločil, da je bolje zaupati pripravo spletne strani in njeno upravljanje zunanjemu podjetju. Vse to seveda ima svojo ceno, tako da je bilo treba izbranemu podjetju za pripravo spletne strani odšteti 18.000 evrov,« opozarjajo pri Stranki komunistične prenove in opozarjajo, da so lahko izbrali podjetje brez dražb ravno, ker je bila zahtevana vsota za pripravo spletne strani nižja od 20.000 evrov. »Seveda bodo proti plačilu tudi vse spremembe spletne strani, pri vsem tem pa je zabavno, da podjetje nudi občini samo strukturo spletne strani, saj za njene vsebina morajo še naprej poskrbeti občinski uslužbenci,« poudarjajo člani Stranke komunistične prenove in opozarjajo, da je grafična podoba nove spletne strani nedvomno zelo vabljiva, ob pozornejšem brskanju pa je obiskovalcem kaj kmalu jasno, da so objavljene vsebine popolnoma iste kot na stari spletni strani. »V obdobju gospodarske krize je bilo smotrno potrositi 18.000 evrov za lepšo grafično podobo občinske spletne strani? Po naših informacijah je še vedno v veljavi zakon, ki prepoveduje poseganje po storitvah zunanjih podjetij, če le-te niso nujno potrebne in če isto delo lahko opravijo občinski uslužbenci,« opozarjajo iz Stranke komunistične prenove in pozivajo župana Romolija, naj pojasnil, zakaj se je odločil za tolikšno naložbo v prenovo spletne strani, istočasno pa je napovedal, da plač občinskih uslužbencev ne bodo povišali. »Kot vedno bodo tudi tokrat od kapitalističnega sistema oškodovani edino delavci,« zaključujejo člani goriškega krožka Stranke komunistične prenove. zvezdo«. Navdušenje je med publiko vzbudil tudi zaključni skupinski ples: ob ritmu pesmi slavne švedske pop skupine Abba so zaplesali prav vsi otroci, katerim so se na odrskih deskah pridružili tudi vzgojitelji, ki so jim sledili v letošnjem šolskem letu. V muzikalu, ki ga je idejno zasnovala vzgojiteljica Danjela Simčič, je nastopilo okrog osemdeset otrok, pri pripravi scenografij in spektakla nasploh pa so sodelovali vsi gojenci Dijaškega doma. Spletno besedilo je zrežirala Andreja Benedetič, pri pripravi pevske točke »La bella e la be-stia« pa je sodelovala tudi vzgojiteljica Nadja Kovic. gorica - Sklep občinskega odbora Občinski prispevki za športne prireditve Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, s katerim je desetim društvom dodelil prispevek za organizacijo športnih prireditev. Na pobudo občinskega odbornika Sergia Cosme so med društvi razdelili skupnih 11.000 evrov. Najvišji prispevek - 4.000 evrov - bo prejelo združenje Global Equiteam, ki bo konec junija priredilo tekmovanje »Konji v mestu« (Cavalli in Citta). 2.500 evrov bo prejelo združenje Unione sportiva goriziana za košarkarski turnir Dudi Krainer, po katerem bo na Trgu Battisti potekal tudi državni turnir v beach volleyu, ki ga prvič prireja društvo Pallavolo Lucinico. Za turnir odbojke na mivki je občina dodelila društvu iz Ločnika 1.000 evrov. Isto vsoto so namenili tudi za prireditev Rally Ronde. Po 500 evrov bodo dalje prejela združenja Scuderia Gorizia corse, Club Fiat 500 in Team Isonzo amatori, po 300 evrov pa center za arheološke raziskave in društvo Sa-botin iz Štmavra; slednje bo prispevek prejelo za sodelovanje pri organizaciji kolesarske dirke na Sa-botin. doberdob - Gostovanje v Srednji Bistrici Na srečanju Prežihovcev tudi doberdobski nižješolci Doberdobski učenci s spremljevalci Prejšnji teden je v Srednji Bistrici potekalo srečanje Prežihovcev, na katerem se je kot vsako leto srečalo sedem slovenskih šol, poimenovanih po Prežihovem Vorancu. Med temi je tudi doberdob-ska, ki jo je zastopala skupina devetih nižješolcev, ki so jih spremljali ravnateljica Sonja Klanjšček, učiteljica Vera Gergolet, profesorica Irena Pahor ter bivši ravnatelj in tajnik SSŠ Joško Prinčič. Ivana Jarc, Ivana Gerin, Hemala Cumin, Tina Poletto, Štefanija Suc, Eleonora Pahor, Cristian Visintin, Katerina Abrami in Andrea Brumat so v pe- tek popoldne nastopili na kulturni prireditvi, kjer so zapeli tri pesmi, in sicer belgijsko ljudsko »Hej, sosed«, 8. februar - Prešernov dan (besedilo Ljubke Šorli je uglasbila Dina Slama) in Zbadljivko Emila Adamiča. Doberdobski učenci in spremljevalci so bili nad gostovanjem, ki se je v soboto nadaljevalo z organiziranim izletom, zelo navdušeni, saj so bili gostitelji zelo prijazni. Ob doberdobski šoli in gostiteljih iz Srednje Bistrice so se srečanja udeležile šole iz Jesenic, Ljubljane, Maribora, Mačkovelj-Doline in Raven na Koroškem. 608 Četrtek, 27. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - VZPI predstavil Patatovo knjigo o fašizmu v naših krajih Prišleki s trdo roko, ■ V« • I •• • v • domačini spravljivejši Diktatorskemu sistemu na Goriškem primanjkovalo kadrov Predstavitev knjige, ki jo je napisal na osnovi dolgega raziskovalnega dela Luciano Patat, v sedanjem mandatu krminski župan, je potekala v nižjem tonu v primerjavi z ostalima dvema večeroma, ki jih je VZPI-ANPI priredila v tej sezoni. Vse tri pobude, tako je povedal predsednik mestne sekcije Mirko Primožič tudi v imenu sekcij iz Štandreža in Pod-gore, so v Združenju sprožili, da bi se skozi obravnavo knjižnih del zo-perstavili dolgoletni revizionistični kampaniji povezani s pred, med in povojno zgodovino naših krajev. Pisci ostalih dveh del so Alessandra Kersevan, Sandi Volk, Claudia Cer-nigoj in Jože Pirjevec. Petnajstorico prisotnih je pozdravil najprej gostitelj Igor Komel v imenu Kulturnega doma, Mirko Primožič je obrazložil že opisani niz srečanj, Dario Matiussi je v imenu ustanove Gasparini iz Gradišča, ki je knjigo založila, nakazal njeno vsebino, nato pa je avtor dokaj podrobno opisal nastanek organiziranega fašizma v tedanji goriški pokrajini, ki je poleg sedanjega ozemlja zaobjemala tudi Soško in Vipavsko dolino, ozemlje do Idrije in v drugo smer segala v Spodnjo Furlanijo. Naslov Patatove knjige - Il Duce ha sempre ragione (Mussilini ima vselej prav) - je povzet po dokaj znani krilatici, ki je veljala v obdobju med dvema vojnama. Mimogrede: v sedanjem obdobju je njena vzporednica Z leve Primožič, Mattiussi, Patat in Komel stavek sedanjega predsednika vlade -Ghe pensi mi! (Za vse poskrbim jaz!). V samem naslovu je čutiti ironično ost in hkrati diktatorsko miselnost sistema. Tudi bolj vešči poznavalci tedanjega dogajanja lahko iz Patatovega pisanja izluščijo marsikaj zanimivega, če že ne povsem drugačno predstavo števerjan - Danes in jutri po vsej deželi Odprte kleti Kmetija Draga bo izkupiček od prodaje kozarcev namenila paraplegikom Po vsej Furlaniji-Julijski krajini se bo danes začela dvodnevna pobuda Cantine aperte-Dan odprtih kleti, h kateri je pristopilo kar 155 kmetij in vinogradnikov. Vrata svojih kmetij bodo za dva dni odprli tudi nekateri vinogradniki v Števerjanu in na Oslavju, ki bodo gostom v pokušnjo ponudili vse najboljše, kar hranijo v svojih hramih. Vabilu prirediteljev so se odzvali vinogradniki Aleš Komjanc in Gradisciu-ta na Jazbinah, Simon Komjanc in Humar na Valerišču, kmetija Draga v Ščednem, Mužič na Križišču, Formentini v zgornjem Števerjanu in Fiegl na Oslavju. O sami pobudi, ki iz leta v leto privablja v Brda vedno več obiskovalcev, smo se pogovorili z družino Mikluš v Ščednem, ki upravlja priznano kmetijo Draga. Gospodar Milan, njegova žena Ana in sin Mitja so pojasnili, da bodo svojo klet odprli obiskovalcev danes in jutri od 10. do 18. ure. Gostom bodo ponudili več vrst belih in rdečih vin, na voljo pa bodo tudi sir, pršut in domač kruh, ki ga v krušni peči pripravlja gospa Ana. Vse to bodo gostom ponudili zastonj, ker je pobuda namenjena zgolj degustaciji. Šele po pokušnji se bo gost odločil za nakup tega ali onega vina. Med pokušnjo bodo seveda gostu prikazali svoje kleti in mu obrazložili ves potek, kako iz grozdja nastane žlahtna kapljica. Po želji bodo goste peljali tudi v vinograd, kjer jim bodo pokazali, kaj vse je potrebno postoriti, da trta dobro in bogato obrodi. Možen bo tudi ogled starega kmečkega orodja, ki se je v desetletjih nabralo na kmetiji Draga. Na prodajo bodo tudi kozarci za pokušnjo vin. Iztržek od prodaje kozarcev bodo Mikluševi letos namenili združenju paraplegikov v FJK. Jutri bo dogajanje popestril Florjan Vogrič iz Pevme, ki velja za pravega mojstra pri pletenju košar in drugih podobnih predmetov. Na kmetiji Draga si bo mogoče ogledati tudi umetniške fotografije Borisa Prinčiča. Tematika razstave so steklenice, ki poleg hranjenja pijač predstavljajo tudi okrasni predmet. Tudi ostali zgoraj navedeni vinogradniki bodo gostom ponudili podobne dobrote, ki jih z ljubeznijo in ponosom hranijo v svojih kleteh. (vip) corona Tenuta Luisa z razstavo in novo etiketo V okviru Odprtih kleti bo vinogradniško podjetje Tenuta Luisa v zaselku Corona pri Marianu jutri predstavilo letošnje novosti, ki jih bodo pospremili z odprtjem razstave likovnih del goriškega umetnika Alfreda de Locatellija. Med 10. in 18. uro bodo vsakih dvajset minut priredili obiske podjetja s predstavitvijo lastne zgodovine in tehnik pridelave vina. Razkrili bodo tudi novo etiketo Luisa; njeno preoblikovanje so zaupali oblikovalski agenciji z evropskim slovesom, Minale & Tattersfield iz Londona, ki je zanje izdelala sodobno in hkrati s tradicijo uglašeno podobo. Novosti ni še konec. Poleg zlate rebule Brut Millesimé iz lanskega leta bodo ponujali še vino Rosé Brut Millesimé, ki so ga pridelali z grozdjem iz avtohtonih furlanskih trt. Predstavili bodo še novo ponudbo vin E.Motion, ki so jim vtisnili mladostni pečat, in sicer White E.Motion in Red E.Motion, pridelanih iz mešanja raznih vrst grozdja. Med obiskom domačije bodo gostje lahko pokusili hišna vina, ki so jih združili z novo podobo, dokaz pozornosti za estetiko pa bo tudi razstava likovnih del de Locatellija, večstranskega ustvarjalca, ki poučuje na akademiji Brera v Milanu. Družinsko podjetje Tenuta Luisa z 80 hektarji z vinsko trto nasajenih površin se vinogradništvu posveča od leta 1927. Danes ga upravlja Eddi Luisa s sinovoma Michelejem in Davidejem, v tej navezi dveh generaciji pa se spajata tudi tradicija in inovacija. bumbaca od običajnih kalupov, ki so pisani bolj na kožo tržaških in istrskih okoliščin. Na primer osnovno spoznanje, da je nastajajoči sistem na goriškem območju zelo dolgo časa bolehal na pomanjkanju kadrov; ne le na ozemlju, ki ga naseljujemo Slovenci, kjer so »fašije« vodili prišleki (učitelji, poštarji, postajenačelni-ki), temveč tudi v italijansko in furlansko naseljenih krajih. Druga pojavnost se tiče notranjih nasprotovanj v nastajajočih oblastnih odborih in telesih, kjer so prišleki iz Italije zastopali trdo, škvadristično in sploh vojaško nastopanje za poko-ritev novih ozemelj, domači - čeprav nacionalistični desničarji - pa so se teh pristopov skušali otresti. Volilni rezultati leta 1921 so bili za posoško in spodnejfurlansko fašistično gibanje katastrofalni: v rimski parlament so odšli štirje Slovenci, od Italijanov pa en komunist. Šele razkosanje goriške pokrajine je skupaj z uvedbo imenovanj po-destatov namesto volitev županov pripomoglo k obvladovanju položaja. Slednje ni nikoli povsem uspelo, ker je bil konspirativen ali odkrit upor vedno prisoten, a to so za nas Slovence že znane pojavnosti. (a.r.) gorica - Policija izsledila 54-letnico Voznica trčila v parkirana avta in pobegnila Trčila je v dva avtomobila in pobegnila, sile javnega reda pa so jo osem ur kasneje že izsledile. V noči med sredo in četrtkom je v Ulici Scuola Agraria v Gorici prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročila 54-letna avtomobilist-ka iz Gorice. Ženska se je z osebnim avtomobilom peljala v smeri iz Ulice Terza Armata proti Rdeči hiši, v bližini hišne številke 10 pa je iz neznanih razlogov - verjetno zaradi neprilagojene hitrosti - trčila v dva avtomobila, ki sta bila parkirana ob cesti. Pri tem je povzročila večjo gmotno škodo, kljub temu pa ni počakala na prihod lastnikov, pač pa je pritisnila na plin in zbežala. Nesreča se je zgodila okrog dveh ponoči. 54-letna R.S. iz Gorice se je z avtomobilom znamke Suzuki wagon peljala po Ulici Scuola Agraria, na rahlem ovinku pa je izgubila nadzor nad vozilom in silovito trčila v avtomobila znamke Peugeot in Citroen C1, ki sta bila pravilno parkirana na pločniku na desni strani ceste. Trk je bil tako močan, da so se stanovalci bližnjih hiš prebudili in prihiteli na cesto, med tem časom pa se je 54-letnica že oddaljila od kraja nesreče. Lastnikoma avtomobilov, 40-letnemu S.F. in 68-letnemu R.S., ni preostalo drugega, kot da sta poklicala sile javnega reda in prijavila dogodek. Na kraj je prišla patrulja goriškega poveljstva prometne policije, ki je preučila dinamiko nesreče in pregledala koščke razbite karoserije pobeglega avtomobila, ki so bili razpršeni po cestišču. »Preiskava se je zaključila v nekaj urah. Iz razbitin so preiskovalci razbrali kodeks avtomobila in izsledili lastnico, ki je po nesreči zbežala domov,« so povedali goriški prometni policisti, ki so bili v četrtek ob 10. uri že na domu 54-letne R.S., kjer je bil parkiran tudi poškodovan avtomobil Suzuki. »Voznica bo morala plačati stroške za popravilo parkiranih avtomobilov, na katerih je povzročila škodo,« so včeraj povedali na poveljstvu prometne policije. (Ale) ronke - Moreu in Miniussi Skrbi ju usoda vrtca v Ulici Campi V svojem vprašanju županu omenjata tudi slovenski šolski center V Ronkah sta se v zvezi s šolskimi poslopji spet oglasila občinska svetnika iz skupine »Cittadini per Ronchi - Centro democratico« Umberto Miniussi in Livio Moreu, ki tokrat župana Roberta Fontano-ta in njegovo upravo sprašujeta, kdaj bo poskrbljeno za gradnjo novega vrtca v Ulici Campi. »Občinska uprava ni sposobna načrtovati obnovitvenih posegov, med odborniki ni nobene koordinacije,« sta kritična Moreu in Miniussi, ki sta pred dnevi vložila svetniško vprašanje v zvezi z začetkom gradnje slovenskega šolskega centra v Rom-janu, le-tega pa omenjata tudi v svojem zadnjem dopisu županu. »V proračunu za leto 2009 je ronška občinska uprava dala prednost uresničitvi slovenskega šolskega centra v Romjanu in prenovi sedeža konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine, po drugi strani pa bodo pomembne posege, med katerimi je nedvomno tudi gradnja novega vrtca v Ulici Campi, vključili komaj v proračun leta 2011, seveda, če ne bo prišlo do dodatnega krčenja državnih prispevkov,« pravita Miniussi in Moreu, ki opozarjata, da občinska uprava bo morala odplačati posojilo, preden se bo lotila rušenja dotrajanega šolskega poslopja v Ulici Campi. Po njunih besedah je ronška občina leta 1991 najela posojilo za preureditev šolskega poslopja v Ulici Campi, čeprav je stavba že nekaj let zaprta, pa dolg še vedno naj ne bi bil odplačan. »To pomeni, da nov vrtec v Ulici Cam-pi nedvomno ne bo dograjen pred letom 2013,« sta prepričana Mi-niussi in Moreu. števerjan - Danes v priredbi Vinoteke Števerjanski griči in društev Praznik vina in turizma Ob 11. uri okrogla miza, ob 16.30 vodena degustacija raznih vrst tokaja, ob 17.30 predavanje Danes bo v Števerjanu potekala peta izvedba praznika Likof, ki ga prireja Vinoteka Števerjanski griči v sodelovanju s kulturnima društvoma Briški grič in F.B. Sedej ter lovskima družinama Jazbine in Pevma. Pokrovitelja sta občina Števerjan in pokrajina Gorica, pristopila pa so tudi združenje Movimento turismo del vino, Odprte kleti 2010, vinarski konzorcij Collio Carso - Kras ter italijansko združenje pokuševalcev vin.K pobudi, ki cilja na turistično promocijo Brd, je letos pristopilo štirinajst domačih vinogradnikov, pet gostiln in tri turistične kmetije. Letošnji Likof ne bo potekal na osrednjem šte-verjanskem trgu pri cerkvi, kot je bilo do sedaj v navadi, pač pa v parku na Dvoru in v dvorani, ki so jo tam usposobili pred nekaj leti. Praznik vina in turizma se bo začel ob 10.30, ko bodo uradno odprli stojnice, na katerih bodo lahko obiskovalci pokusili krajevna vina in domače dobrote. Ob 11. uri bo okrogla miza na temo »Goriška Brda: nove priložnosti v turizmu«, med katero bosta spregovorila ekonomist Francesco Marangon iz Vidma in Erike Koncut iz slovenskega dela Brd, ki bo podala analizo čezmejnega sodelovanja. O možnostih ureditve kolesarskih prog po Brdih bosta spregovorila arhitekt Camilla Mancini in Američan Paul Wagner, ki bo prenesel ameriške izkušnje s tega področja. Vse predavanja bodo simultano prevedena. Strokovnemu delu bo ob 16.30 sledila vodena degustacija raznih vrst tokaja z Giannijem Ottogallijem in Tonijem Gomiščkom, srečanje pa se bo zaključilo s predavanjem o vlogi gostinca in potrošnika v turistični ponudbi (ob 17.30). Organizatorji so tudi poskrbeli, da bodo na prazniku karabinjerji prikazali delovanje aparata, ki meri stopnjo alkohola v krvi. Lanski Likof v Števerjanu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. maja 2010 1 7 ŠTANDREŽ - Izlet na predvečer prvega maja Nekdanji štandreški pevci na pevskem pohodu po Krasu Štandreški pevci v Štanjelu Družba se je zbrala, šla na izlet in se lepo imela. To je bila štan-dreška klapa, ki je pred nekaj desetletji sestavljala priznan moški pevski zbor pod okriljem kulturnega društva Oton Župančič. V šestdesetih in sedemdesetih letih ter v mešani zasedbi še desetletje kasneje je zbor Oton Župančič veljal za dokaj kvaliteten pevski sestav. Pod vodstvom raznih dirigentov, kot so bili Franc Lupin, Ciril Silič, Ivan Mignozzi, Aleš Hoban, Stanko Benko, Elda Gravner in drugi, je zbor nastopal na koncertih, pred spomeniki NOB, na raznih proslavah in srečanjih s sorodnimi društvi, pa tudi na žalnih svečanostih in pogrebih, če je bilo treba. Bila je tudi izjemno živahna družba, ki je znala ob vsaki priložnosti ustvariti vedro in veselo razpoloženje. Kljub ne več rosnim letom, se štandreški pevci tudi sedaj niso veliko spremenili. Večina pevcev se je odpovedala aktivnemu petju že sredi devetdesetih let in je prepustila mesto mlajšim. Pevci pa se še vedno kar pogostoma srečujejo in zapojejo kakšno »od ta lepih« izpred tolikih let. Stalno pa sodelujejo na pogrebih, ko se s pesmijo poslovijo od preminulih pevcev, prijateljev in zaslužnih vaščanov. Od Romjanski Dan veselja ■ a VI • • v •• s Kraškimi ovčarji Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana prireja jutri ob 16.30 v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu 7. Dan veselja. Za otroke bo na voljo ex-tempore, za odrasle pa delavnica balkanskega plesa; okrog 20. ure bo koncert Kraških ovčarjev. Na Dnevu veselja bodo dobrodošli vsi, ki si želijo vesele družbe in dobre glasbe. Bio dan v Novi Gorici Zveza združenj ekoloških kmetov vabi danes na Bevkov trg v Novi Gorici, kjer se bodo od 9. do 14. ure predstavljale ekološke kmetije s severne Primorske in drugih krajev Slovenije. V pokušino bodo ponujali številne okusne ekološko pridelane izdelke in bio hrano od špargljev, jagod, solat in druge zgodnje zelenjave do vseh vrst sirov in drugih mlečnih izdelkov, vin, sokov, peciv in kruha.(nn) Prva svetovna vojna v Jamljah in Dolu Kulturno društvo Kremenjak prireja danes ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah predavanje na temo »Jamlje in Dol med prvo svetovno vojno«. Govorili bodo Dario Frandolič, Pierpaolo Russian in Renato Pacor, Bruno Santini bo postavil na ogled slike in predmete iz prve svetovne vojne. Trgovina s kavo V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 17. in 21. uri gostovalo gledališče Tea-troroncade iz Veneta s komedijo Carla Goldonija »La bottega del caffe«. Režiser predstave je Renzo Santolin. Predstavi prireja združenje New teater iz Raven-ne. Vstopnina za popoldansko predstavo znaša 15 evrov, za večerno pa 20 evrov. Dobrodelni piknik Društvo prijateljev živali severne Primorske prireja danes ob 13. uri dobrodelni piknik pred prostori društva za podvodne dejavnosti Soča pri jezu ob Soči v Solkanu. Organizatorji pozivajo udeležence, naj s seboj prinesejo predmete, ki bi jih radi podarili za licitacijo, katere izkupiček bo namenjen oskrbi brezdomnih živali.Zainteresirani lahko s seboj pripeljejo svoje štirinožne prijatelje. (nn) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481-882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481410341. Gledališče SEZONA SSG 2010 V GORICI: v torek, 1. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter); informacije in razervaci-je v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). da v okviru 35-letnice ustanovitve Slovenske skupnosti na Goriškem; do 31. maja ob prireditvah v KC Lojze Bratuž ali s predhodnim dogovorom po tel. 0481531445. Ogled je možen tudi preko interneta in sicer na spletni strani www.slo-venskaskupnost.org ali na povezavi http://www.flickr.com/photos/ssk-go/4604166756/. V GALERIJI A. KOSIČ (Travnik 61 - Raštel 5/7) v Gorici je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom Druga narava; do 31. maja od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič). V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v torek, 1. junija, ob 18. uri odprtje razstave angleškega slikarja Colina Deana; na ogled bo do 21. junija od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami.. U Kino ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.30 »Sex and the City«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Draqui-la - L'Italia che trema«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.30 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 22.20 »Final Destination 3« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.15 »Robin Hood«. Dvorana 4: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La regina dei castelli di carta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.00 »La no-stra vita«. Razstave V AGRITURIZMU PRI CIRILI v Doberdobu je na ogled razstava gabrske slikarke Kar-mele Rusjan. Ogledate si jo lahko v urnikih odprtja agriturizma ob petkih, sobotah in nedeljah.KC LOJZE BRATUŽ, KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabijo na ogled razstave »Volilni lepaki 35-letnega samostojnega političnega nastopanja«, ki spa- [H Osmice ^21.22. 23. <0 30. <0 Scm PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ V STANDREŽU w PRAZNIK ŠPARGLJEV * * Danes, 29. maj^ J-' ob 20.30 PLES z ansamblom SOUVENIR Jutri, 30. maja ob 19. uri Nagrajevanje ex-tempore in Bike Cross Otroški zbor Štandrež, MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe in dramska skupina P.D. Štandrež s komedijo PLES z ansamblom HRAM Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača BOGAT SREČELOV V ŽUPNIJSKEM PARKU I Doberdo e Savogna MED LIPAMI Doberdob m Sovodnje M Izleti foto vip časa do časa pa si vzamejo čas in se odpravijo na skupen izlet, ki je seveda povezan z družabnostjo in petjem. Tako je bilo tudi na predvečer 1. maja. Štandrežci so najeli manjši avtobus, ki jih je odpeljal na Kras. Obiskali so Štanjel, kjer so si ogledali Spacalovo galerijo, kraško hišo, Fabianijev vrt, rojstno hišo Josipa Abrama, vaško cerkev in se sprehodili po uličicah znamenitega kraja. Nato jih je avtobus odpeljal v vas Sveto pri Komnu, kjer so obiskali krajevno cerkev in si ogledali tudi starodavno lipo, ki stoji ob cerkvi, in vojaško avstroo-grsko pokopališče, ki je zelo lepo urejeno. Sledila je družabnost v bližnji osmici, kjer se je zaradi predprazničnega dne kar trlo gostov od vsepovsod. Po večerji so pevci zapeli. Kot na tekočem traku so si sledile narodne in partizanske pesmi, pa pesmi drugih jugoslovanskih narodov, ki so jih Štandrežci naštudirali pred desetletji. Ploskanja in nazdravljanja kar ni hotelo biti konec, saj tovrstni nastopi žal niso več običaj, kot je to bilo nekoč. V Štandrež so se pevci vrnili ravno v času, ko so se mladi pripravljali za dvig visokega maja, ki bo ves mesec stal zraven spomenika NOB. (vip) OB DNEVU MLADOSTI 2010 ŠZ Dom in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita v nedeljo, 30. maja, na 6. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče ob 5.30 pri spomeniku padlim v Bra-niku-Rihemberku; informacije na an-drejro@gmail.com ali po tel. 3201423712. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481882071 ali 329-4009625. □ Obvestila GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 1. junija, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert Slovenskega klavirskega tria. KD OTON ŽUPANČIČ prireja pevski večer v spomin na Eldo Grauner Nanut v torek, 1. junija, ob 20.30v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Nastopili bodo otroška pevsko-glasbena skupina Oton Župančič, ženski zbor goriških upokojenk, bivši pevci kulturnega domačega društva, vokalna skupina Sraka in mešani pevski zbor Lojze Bratuž. SNOVANJA 2010: v sredo, 9. junija, ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju Bruno Mereu nastopil s klavirskim recitalom; vstop prost. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481-547569), na in-fo@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). PIHALNI ORKESTER KRAS Doberdob prireja glasbeno poletno središče namenjeno otrokom od 6. do 12. leta, ki bo potekalo od 5. do 16. julija. Spoznavali bodo svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010 bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češ-čut). DRUŽBA ROGOS v sodelovanju z OK VAL in ZSŠDI organizira Odbojkarski kamp 2010 od 21. junija do 2. julija. Športne dejavnosti za otroke od 6. do 12. leta se bodo vršile v jutranjih urah v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, popoldne pa bodo na Gradini potekale delavnice, vodeni ogledi, tečaji tujega jezika, skupinske igre in mnogo drugega (urnik: med 7.45 in 16.30); prijave in informacije do 16. junija po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. TELOVADNA AKADEMIJA ŠZ DOM IN KŠD VIPAVA bo danes, 29. maja, ob 18.30 uri na igrišču športnega središča na Peči. Na tradicionalnem športnem pikniku se bodo predstavili kotalkarji in plesna skupina domačega društva Vipava, nato otroci domovega športnega vrtca in skupine, ki se ukvarja z motoriko. Sledil bo prikaz mladih domovih košarkarskih upov in nato novonastala skupina Cheers Dance AŠZ Dom. V tem okviru bo nastopila tudi plesna skupina Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice. Ob slabem vremenu bo prireditev prenešena na torek, 1. junija, ob 18.30. SKD HRAST prireja danes, 29. maja, 6. izvedbo Iger brez meja za vse otroke in mlade, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo. Zbirališče je travnik ob žup-nišču v Doberdobu, igre se bodo začele ob 14.30. Vpisnina je brezplačna. V OKVIRU POLETNIH DEJAVNOSTI MLADINSKEGA DOMA (POLETNOSTI 2010) bodo od 14. junija do 2. julija potekali Izzivi (videodelavnica, dnevne ekskurzije, zeleni teden); vpisi in informacije do 31. maja na sedežu MD in po tel. 0481546549, 0481-536455 ali 328-3155040. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 31. maja in 1. junija zaprti. 0 Prireditve IZ NIZA KNJIGA OB 18.03 bo danes, 29. maja, ob 10. uri startal avtobus s trga pred železniško postajo. Cinzia Benussi bo predstavila knjigo novinarja Roberta Covaza »Il tesoro del Carso«; informacije in rezervacije po tel. 335-1765415. TURISTIČNO REKREACIJSKO DRUŠTVO GLOBOČAK IN OBČINA KANAL OB SOČI prirejata 8. kulturne dneve pod Globočakom v veteranskem domu na Kambreškem v nedeljo, 30. maja. Na programu: ob 11. uri na pokopališču v Ro-činju poklon spominu brusača iz Rezije Dominika Užbeta; ob 12. uri v veteranskem domu na Kambreškem kosilo za vse povabljene; ob 14. uri otvoritev 8. kulturnih dnevov pod Globočakom, sodelovali bodo folklorna skupina Razor Tolmin, skupina Kmečke žene iz Goriških Brd, društvo Kraški šopek iz Sežane, Slovensko kulturno društvo Grad (Trst), CAMA brusači iz Rezije, kulturno društvo Rozojanski dum (Rezija), kulturno društvo Kobilja glava (Benečija), krajani KS Kambreško; v soboto, 12. junija, ob 20. uri bosta predstavitev Trin-kovega koledarja in nastop Beneškega gledališča z igro »Weekend na morju« v režiji Marjana Bevka. V FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 31. maja, ob 17. uri pevsko glasbena skupina Oton Župančič nastopila s pravljico »Slon Slononos, hudobni netopir in živalice v džugli«. ZSKD vabi v ponedeljek, 7. junija, ob 19. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev Naj otroci - pregled otroške ustvarjalnosti. DRUŽBA ROGOS prireja v juniju tečaj Rastline in zdravje v sprejemnem centru Gradina, Pot v dol 32, Doberdob 11., 12. in 18. junija od 19. do 20. ure. Na predavanjih bo mentorica Elisa Sinosich poleg teoričnega dela prikazala tudi pripravo nekaterih zeliščnih čajev, ob zaključku bo tudi botanična ekskurzija; informacije in vpisovanje po tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com, www.riservanaturalegradina.com. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Giacomo Scardo-velli v cerkvi Sv. Ignacija in na glavnem pokopališču. DANES V ŠTMAVRU: 11.00, Stefania Ben-sa por. Leban (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Francesca Depol na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Leonardo Pizzin (iz tržiške bolnišnice) na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 18 Sobota, 29. maja 2010 BENETKE - Razstava v galeriji A+A Vojni spomini Mušiča in Stupice V beneški galeriji A+A bo do 26. junija na ogled razstava Mu-šič/Stupica Reminiscence na čas vojne, ki so jo pripravili ob peti obletnici Mušičeve smrti. Razstavni projekt se je v Benetke preselil iz Galerije sodobne umetnosti Celje. Po pregledni razstavi Zorana Mu-šiča v ljubljanski Moderni galeriji leta 2009 in leto prej prvič predstavljenih gvaših Gabrijela Stupice v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani je tokrat v Benetkah - pred tem je bila že marca v Celju - predstavljena tema, ki je skupna obema umetnikoma, vojna, so sporočili iz galerije. Mušič je zadnje leto vojne preživel v koncentracijskem taborišču Dachau. Tam je nastala zbirka risb o nacističnih grozodejstvih, ki se kaže v najodmevnejšem slikarskem in grafičnem ciklu z naslovom Nismo poslednji. Gvaši Stupice na temo Upor pa so nastali med letoma 1961 in 1962. Slikar je v njih upodobil prizore podtalnega delovanja v času vojne, ki se po vsebini in likovni obliki dotikajo drug drugega, vseh dvanajst pa tvori enovito sliko tragičnih vojnih usod. V galeriji sta razstavljena tudi avtoportreta obeh slikarjev, ki sta postala prijatelja že na zagrebški akademiji, in grafična mapa z sedmimi litografijami »Cadastre de Cadavres« iz stalne zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, s katerimi je Zoran Mušič opremil poezijo Reneja de Soliera. Zoran Mušič (1909-2005) se je rodil v Bukovici blizu Gorice. Po maturi na mariborskem učiteljišču se je vpisal na zagrebško likovno akademijo, kjer je diplomiral leta 1934. Pozneje je študijsko obiskal Španijo. Kopiranje Goyevih del v madridskem Pradu ter daljša slikarska potovanja v Dalmacijo so bila pomembna za ves Mušičev nadaljnji razvoj. Po II. svetovni vojni je živel med Benetkami in Parizom. Gabrijel Stupica (1913 - 1990) se je rodil v Dražgošah. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je dve leti študiral risanje in tri leta slikarstvo. Med letoma 1946 in 1977 je bil redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi leta 1981 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. (STA) FOLKLORA - Drevi ob 19. uri v Štanjelu Pevke KD Kraški šopek bodo predstavile prvo zgoščenko Kulturno društvo Kraški šopek iz Sežane že nekaj let posveča svojo dejavnost obujanju ljudskih tradicij ter ljudskemu plesnemu in pevskemu izročilu. V tem okviru to izročilo negujeta tako plesna folklorna skupina kot skupina pevk ljudskih pesmi, pri čemer je treba poudariti, da prihajajo člani oz. članice tako iz matične Slovenije kot tudi iz zamejstva. Pevke ljudskih pesmi, ki delujejo v okviru društva, pa so prišle do svojega prvega večjega podviga, saj so izdale zgoščenko ljudskih pesmi s Krasa z naslovom Zdej pej boste slišali. Predstavitev zgoščenke bo drevi ob 19. uri na grajskem dvorišču v Štanjelu. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG Danes, 29. maja, ob 20.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v nedeljo, 30. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) V torek, 1. junija, ob 20.30 / Peter Quil-terij: »Dueti«. Režija: Matjaž Latina. Nastopajo: Maja Blagovič in Vladimir Jurc. Predstava bo opremljena z podnapisi v italijanskem jeziku. Jutri, 30. maja, ob 16.00 in ob 21.00 / Carlo Goldoni: »La bottega del caffè«. Nastopa Teatro Roncade iz Benetk. Info.: 0481.33288. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom Danes, 29. maja, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. Premiera. / Ponovitve: v nedeljo, 30. maja, ob 19.00 - prva repriza. LJUBLJANA SNG Veliki oder V sredo, 2. junija ob 17.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v petek, 4. in v soboto, 5. junija, ob 19.30. Danes, 29. maja, ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. / Ponovitve: v ponedeljek, 31. maja in v torek, 1. junija, ob 19.00. V četrtek, 3. junija, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v ponedeljek, 7., v petek, 11. in v soboto, 12. junija, ob 19.30. Mala drama Danes, 29. maja, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. V ponedeljek, 31. maja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V torek, 1. junija, ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska naveza«. V sredo, 2. junija, ob 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 31. maja, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. V torek, 1. junija, ob 19.30 / Ivor Mar-tinic: Drama o Mirjani in tistih okrog nje«. / Ponovitve: v sredo, 9. in v četrtek, 10. junija, ob 19.30. V sredo, 2. junija, ob 15.30 in ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v ponedeljek, 7., ob 19.30, v torek, 8., ob 15.30 in ob 19.30, v četrtek, 10., ob 11.00, v petek, 11. in v ponedeljek, 14. junija, ob 19.30. V četrtek, 3. junija, ob19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v petek, 4.,v soboto, 5. in v soboto, 12. junija, ob 19.30. Mala scena V torek, 1, junija, ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 5. in v soboto, 12. junija, ob 20.00. V sredo, 2. junija, ob 20.00 / Simona Semenič: »5fantkov.si«. / Ponovitve: v torek, 8. in v ponedeljk, 14. junija, ob 20.00. Cankarjev dom V ponedeljek, 31. maja, ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 29. maja, ob 17.00 / G. Verdi: »Otello«. / Ponovitve: v torek, 1., v četrtek, 3., ob 20.30, v soboto, 5., in v nedeljo, 6., ob 16.00 ter v ponedeljek, 8. junija, ob 20.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Jutri, 30. maja, ob 21.00 / Koncert pevke Irene Grandi pod naslovom: »Alle porte del sogno«. Dvorana Bartoli Danes, 29. maja, ob 21.00 / »Tort / Chaos«. Nastopa skupina Thomas Noone Dance. Jutri, 30. maja, ob 21.00 / Jurij Konjar: »Ulysses«. Park Miramarskega grada V nedeljo, 6. junija ob 20.00 / Koncert Big band RTV Slovenija, v sodelovanju s Slovenkim stalnem gledališčem. ZGONIK ■ 46. razstava vin Pred županstvom Danes, 29. maja, ob 20.00 / Nastopa skupina »Happy days«. Jutri, 30. maja, ob 19.30 / Nastopa skupina »3 prašički«. GORICA ■ SNOVANJA 2010 Dvorana pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju V sredo, 9. junija, ob 20.30 / Nastopa Bruno Mereu s klavirskim recitalom; vstop prost. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Frančiškanski Samostan Sveta Gora V nedeljo, 6. junija. Ob 16.00 / vabi na dobrodelni koncert za Družinski center na Sveti Gori in slovesno mašo v ne- PRIREDITVE deljo, 6. junija. Ob 16. uri bo maša, na kateri bo sodeloval MePZ Anton Foer-ster iz Ljubljane, na orgle bo spremljal Gregor Klančič; ob 17. uri bo dobrodelni koncert s solistko sopranistko Sabino Cvilak, nastopil bo MepZ Anton Foerster , na orgle bo igral Gregor Klančič. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. maja, ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester iz Pitts-burgha«. Dirigent: Manfred Honeck; solist: Jan vogler - violončelo. Jutri, 30. maja, ob 20.30 Gallusova dvorana / »Do nazga! - The Full Monty , glasbena komedija«. Režija: Matjaž Pograjc; igrajo: Uroš Smolej, Vid valič, Damir Leventič, Gašper Jarni, Danijel Malalan, Brane Vižintin, Sandi Pavlin, Sebastjan Starič, Žiga Krajnčan, Nuška Drašček, Maja Martina Merljak, Lara Jankovič in Sabina Kogovšek Zrnec. Križanke V ponedeljek, 7. junija, ob 20.00 / Nastopa legendarna rock skupina Deep Purple. Hala Tivoli V četrtek, 13. junija ob 20.00 / Nastopil bo Bob Dylan. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled slikarske razstave umetnika Vincenza Cec-heta pod naslovom: »Sprehodi«. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras in goriški muzej Kromberk, je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije - slovenske šolske sestre in aleksandrinke«. O razstavi bo spregovorila avtorica, etnologinja mag. Inga Brezigar. Na večeru bo sodelovala Dramska skupina Društva žena iz prvaščine, na ogled pa dokumentarec Vesne Humar in Iva Sakside: »Alek-sandrija, ki odhaja«. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. GORICA Galerija A. Kosič (Travnik 61 - Raštel 5/7): je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom: »Druga narava«. Urnik: do 31. maja, od torka do sobote, med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič). Kulturni dom: je na ogled razstava: »Platnic časopisa Isonzo - Soča od leta 1999 do leta 2009«., katere je zasnoval umetnik Anton Špacapan. Urnik: na ogled bo do 28. maja, od ponedeljka do petka, med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. Pokrajinski muzeji v grajskem naselju: od 30. maja, bo na ogled razstava digitalne fotografije tiskane na platno, pod naslovom: »Avtorski tekstil«. Dela predstavljajo Giulio Calderini, Fabio Fonda, Elisabetta Gon, Mauro Mauri, Ter Lorella Klun in Paul D. Redfern, člana fotokluba Skupina 75. Urnik: odprto od torka do nedelje, med 9. in 19. uro. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: prireja odprtje arheološke razstave Pivsko posodje iz slovenskih muzejev in fotografske razstave Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka v ponedeljek, 31. maja, ob 20. uri. Kulturni dom: v torek, 1. junija ob 18.00 bo odprtje razsave angleškega slikarja Colina Ddeana. Galerija "La Bottega" (Ul. Nizza 4): danes, 29. maja, ob 18.30 odprtje razstave Alessandra Visentina z naslovom »Nel segno e nel colore«. Razstavo bo predstavil Diego Antonio Collovini; na ogled bo do 12. junija od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. -/ RONKE Kavarna Trieste (Trg Oberdan): je na ogled razstava fotografij Borisa Prinči-ča z naslovom: »Cvetje, vrtovi in koz-mična harmonija«. Ogled bo možen do 12. junija. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija, je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. KOZINA Knjižnica Kozina: do 5. junija je na ogled razstava akademskega slikarja Simona Kastelica iz Sežane, pod naslovom: »You like this«. TOMAJ Krajevna skupnost: danes, 29. maja, bo otvoritev razstave: »V osrčju dežele terana«. KOPER ■ Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita Galerija pokrajinskega muzeja Koper (Kodričeva 21): je na ogled razstave »Josip Broz-Tito - od vajenca do predsednika, od vojaka do maršala, od upornika do svetovnega voditelja«. Ob 30-letnici smrti Josipa Broza Tita, osebnostiki je v 20. stoletju močno zaznamovala tako jugoslovanski kot mednarodni prostor. Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Pilonova galerija: Donacija Laure Safred Pilonovi galeriji; je na ogled skupine umetniških del, ki jih je lastnica Laura Safred namenila galeriji. Zbirka je sestavljena iz del izbranih slovenskih in italijanskih avtorjev, delujočih na zahodnem obmejnem prostoru: Pope, Sergio Scabar, August Černigoj, Mario Sillani Djerrahian, Mario Tudor, Luciano Tro-janis, Adriano Bon, Patrizia Devide, Lucio Saffaro, Marjan Kravos, Enzo Navarra, Bruno Ponte, Maria Lupieri, Giorgio Valvassori, Carmelo Zotti, Gi-rolamo Caramori, Roberto Kusterle, Lilian Caraian, Petra Maitz, Adriano Stock, Franz Pichler, Florence Faval in Marianne Boberg, Julius Deutschbauer, Anita Pittoni, Fulvia Spizzo, Cesare Pi-cotti, Nino Perizi, Demetrij Cej, Gustav Januš, Luciano de Gironcoli, Cesare Mocchiutti, Dora Kovačevic, Zora Koren, Sergej Glinkov, Paolo Jacob, Franko Vecchiet, Livio Schiozzi, Mirella Brugnerotto, Aldo Fama, Mario Bessa-rione in Mirella Schott Sbisa; na ogled od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. NOVA GORICA Mestna Galerija: bo Roberto Kusterle razstavljal svoje fotografije. Odprtje razstave bo v petek, 4. junija, ob 20. uri, umetnika bo predstavi Fulvio Dell'Agnese; na ogled bo do 24. junija od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Mala galerija: je na ogled fotografska razstava Mare Lakovič: »Svet, ki izginja - izgubljena ljudstva Azije in Afrike«. Razstava bo na ogled do 27. junija. Vstop prost. Prvo preddverje: je na ogled razstava pod naslovom: »KaMeN«. Razstavljajo bosensko - hercegovski likovni umetniki Ante Kajinic, Mirko Maric in Edin Numakandic. Razstava bo na ogled do 13. junija. Vstop prost. / SVET Sobota, 29. maja 2010 19 FINANČNA KRIZA - Na letnem forumu članic v Parizu Države OECD za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev Vendar to ne bi smelo prizadeti gospodarske rasti, ki je na globalni ravni vsekakor pozitivna PARIZ - Predstavniki držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so se ob koncu letnega foruma v Parizu zavezali k zmanjševanju proračunskih primanjkljajev brez oviranja gospodarske rasti. Napovedali so, da bo svetovno gospodarstvo to leto raslo po 4,6-od-stotni stopnji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Pomembno je, da razvijemo kredibilne in transpa-rentne načrte za srednjeročno fiskalno konsolidacijo," so zapisali ministri 35 držav članic OECD. "Udejanjili jih bomo na način, ki ne bo ogrožal rasti," so poudarili. Voditelji držav so izpostavili, da svet robustno okreva po gospodarskem padcu, a so opozorili na dolžniške težave nekaterih držav z evrom ter možnost pregrevanja hitro rastočih gospodarstev. Skupina najbolj razvitih držav sicer ocenjuje, da bo letos svetovno gospodarstvo raslo po 4,6-odstotni stopnji, potem ko se je lani znižalo za 0,9 odstotka. Poročilo OECD poziva države članice k prizadevanju za znižanje spiralno naraščajočih stopenj zadolženosti, potem ko so se države pri okrevanju po recesiji zatekle k dragim stimulacij skim ukrepom. Poročilo izpostavlja, da se mora izredna pomoč držav končati takoj, ali pa najkasneje do leta 2011. V okviru letnega foruma OECD je bila v četrtek k članstvu v OECD povabljena tudi Slovenija. O tem podrobneje pišemo na 2. strani. Italijanski premier Silvio Berlusconi trenutno predseduje OECD, na njegovi levi generalni sekretar organizacije Angel Gurria ansa Obama obiskal onesnaženo plažo v državi Louisiani WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj obiskal plažo v ameriški zvezni državi Louisiani, kjer si je ogledal škodo po nesreči naftne ploščadi britanske družbe BP, vendar pa okoliške prebivalce predsednikov obisk ni navdušil, saj nafta še vedno bruha iz vrtine. Generalni direktor BP Tony Hayward je včeraj zjutraj dejal, da bodo šele čez dva dni zanesljivo vedeli, ali je bil zadnji poskus zamašitve vrtine s težkim blatom uspešen. Nafta izteka v morje vse od 20. aprila, ko je prišlo do eksplozije na ploščadi Deepwater Horizon, pri čemer je umrlo 11 ljudi. Po ocenah znanstvenikov naj bi doslej v morje izteklo že med 72 do 147 milijonov litrov nafte. Na Češkem začetek volitev PRAGA - Na Češkem se je včeraj ob 14. uri odprlo skoraj 15.000 volišč, na katerih bodo do danes volili novi parlament. Javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago levih socialdemokratov (ČSSD) pred desno Državljansko demokratično stranko (ODS). ČSSD, ki jo vodi karizmatični Jiri Paroubek ter med drugim zagovarja višje davke in nasprotuje povečanju števila vojakov v Afganistanu, se obeta okoli 30 odstotkov glasov, medtem ko naj bi jih ODS prejel okoli 20. A obeti, da bodo Čehi dobili stabilno vlado, niso veliki. (STA) PAKISTAN - V mestu Lahore na vzhodu države V napadih Al Kaide na mošeji ahmadov najmanj 80 mrtvih LAHORE - V napadih na mošeji, v katerih se zbirajo pripadniki manjšinske muslimanske skupnosti ahmadi, je bilo včeraj v mestu Lahore na vzhodu Pakistana ubitih najmanj 80 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. Po dve uri trajajočih spopadih med napadalci in varnostnimi silami je policija rešila okoli 2000 ljudi, ki so bili v času napadov pri molitvi. Skrajneži so mošeji s strelnim orožjem in granatami napadli v času molitve, ko je bilo v njiju na desetine vernikov. Po napadu so napadalci mošeji zavzeli, vernike pa zadrževali kot talce. Odgovornost za napad je že prevzela skrajna islamska skupina blizu mednarodni teroristični mreži Al Kaida. Ta je že sporočila, da je bil napad zadnje opozorilo ahmadom, naj zapustijo Pakistan, sicer jim grozi smrt, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Televizijski posnetki so sicer med drugim prikazovali napadalca, ki se je povzpel na minaret ene od mošej ter z avtomatsko puško streljal na policiste in metal ročne bombe. Poleg tega je pred mošejo potekalo silovito obstreljevanje med policisti in napadalci. Ena od napadenih mošej se nahaja v bogati soseski Model Town, druga pa v gosto naseljenem predelu Garhi Šahu. Pripadniki verske ločine ahmadi so sicer že vrsto let izpostavljeni diskriminaciji, ki jo podpira država, ter občasnim napadom skrajnih sunitov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ahmadi - v Pakistanu jih živi okoli štiri milijone - so bili leta 1974 razglašeni za nemuslimane, za razliko od ostalih muslimanov pa verjamejo, da je bil ustanovitelj njihove verske skupnosti Mirza Gulam Ahmad tudi prerok. (STA) Reševalci odnašajo truplo iz ene od napadenih mošej ansa INDIJA - V zvezni državi Zahodna Bengalija Maoisti napadli vlak: na desetine mrtvih Reševalci na prevrnjenem vagonu ansa ZDA - Eden glavnih izzivov nacionalni dolg Obamova strategija nacionalne varnosti vztraja pri vodilni vlogi ZDA WASHINGTON - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v četrtek predstavila novo strategijo nacionalne varnosti. Pri tem je izpostavila razlike z administracijo Georgea Busha, med drugim z zavezo po kaznovanju teroristov v skladu z zakoni. Najpomembnejši element strategije sicer ostaja ameriško vodstvo v svetu, ohranja pa tudi možnost preventivnih vojn. Ameriški predsedniki morajo po zakonu iz leta 1986 kongresu podati svojo strategijo nacionalne varnosti, kamor spada tudi zunanja politika. Predsednik Barack Obama je v 52 strani dolgi strategiji dal poseben pomen tudi notranji politiki ZDA, kar je poleg spremenjenega tona tudi največja razlika z zadnjo strategijo Georgea Busha iz leta 2006. Kot je na inštitutu Brookings dejala Clintonova, postaja nacionalni dolg, ki je dosegel 13.000 milijard dolarjev, velika grožnja nacionalni varnosti in ameriškemu vodstvu v svetu. Brez zmanjšanja primanjkljajev in dolga bodo ZDA po njenih besedah izgubile vpliv. Krivdo za finančne težave je v glavnem naprtila Bushevi administraciji in davčnim olajšavam za bogate. "Zdrava ekonomija je temelj nacionalne moči za soočanje z globalnimi izzivi," med drugim piše v strategiji, ki za razliko od Busheve vojno omenja "šele" v drugem odstavku in ne govori več o vojni z islamskimi skrajneži, ampak o vojni proti mreži sovraštva in nasilja. Svetovalec za nacionalno varnost John Brennan je že v sredo pojasnil, da ZDA niso v vojni proti terorizmu, ker je terorizem pojem, in ne z islamskimi skrajneži, ker to teroristom daje večji pomen, kot si ga zaslužijo. "Smo v vojni proti Al Kaidi in podružnicam," je dejal Brennan. Strategija priznava, da vseh napadov ne bo mogoče preprečiti, zato je potrebno utrditi odpornost Američanov ter sposobnost prilagajanja in okrevanja. Ponavlja se Obamova obljuba o zaprtju taborišča za teroristične osumljence Guan-tanamo na Kubi, vendar brez datumov. Strategija pa se od Busheve razlikuje tudi po tem, da se zavezuje h kaznovanju teroristov v skladu z zakoni in ustavnimi procesi. Tako Clintonova kot Brennan sta pojasnila, da morajo ZDA uporabljati svojo moč na pametnejši način. Včasih naj bi bil potreben "skalpel namesto kladiva". Po besedah Clintonove je "pametna moč" kombinacija moči in vpliva, uravnoteženje elementov vojaške moči, diplomacije, razvoja in go- spodarstva. ZDA lahko politične interese najbolje uresničijo s promocijo vrednot, kot so demokracija in človekove pravice. Diplomacija je sicer postavljena na prvo mesto pri reševanju sporov, vendar si tudi Obamo-va strategija pridržuje pravico do preventivnih vojn. ZDA ostajajo edina država na svetu, ki lahko uporabijo in ohranijo velike vojaške operacije na velike razdalje, vendar strategija priznava, da brez zaveznikov in drugih načinov urejanja problemov to ne bo dovolj. Strategija pravi, da so trajni nacionalni interesi ZDA varnost, blaginja, vrednote in mednarodni red. Za vse to je potrebno ameriško vodstvo in po besedah Clintonove danes bolj kot kdaj prej. Podobno kot Busheva strategija tudi Obamova poudarja potrebo po sodelovanju z drugimi centri moči v svetu, kot so Rusija, Kitajska, Indija, Brazilija in druge države. Poseben pomen daje partnerstvu s Kanado, Mehiko in Japonsko, pa tudi z Izraelom, čeprav le na kratko. V delu, ki govori o Evropi, strategija poudarja, da ostajajo odnosi z evropskimi zaveznicami temelj ameriškega sodelovanja s svetom. Zveza Nato je opredeljena kot najpomembnejše varnostno zavezništvo v današnjem svetu. (STA) KALKUTA - V iztirjenju hitrega vlaka, v katerega je nato trčil tovorni vlak, je na vzhodu Indije umrlo najmanj 71 ljudi. Za nesrečo naj bi bili odgovorni uporniški maoisti. Gre za zadnjega v vrsti napadov levičarskih maoističnih upornikov. Kot opozarja policija, bo število žrtev napada verjetno še občutno naraslo, saj naj bi bilo v razbitinah vlaka ujetih še na desetine trupel. Vlak je imel sicer 13 vagonov, od tega je bilo več spalnikov. Več kot 120 ljudi je ranjenih, med njimi so številni v kritičnem stanju. Nesreča se je zgodila ob 1.30 po lokalnem času v indijski zvezni državi Zahodna Bengalija, v odročnem okraju Zahodni Mid-napore, ki velja za utrdbo maoistov, približno 135 kilometrov zahodno od Kalkute. Vlak je bil na poti iz Kalkute v mesto Kurla. Medtem ko je indijski minister za železnice Mamata Banerjee izjavil, da je vlak iztiril zaradi močne eksplozije bombe, pa predstavniki policije, med drugim vodja policije v Zahodni Bengaliji Bhupinder Singh, govorijo, da naj bi bile na progi odstranjene plošče, ki med seboj povezujejo zaporedne dele tirov. Vsekakor pa gre po besedah Singha za "očiten primer sabotaže", za katerega so krivi maoisti. Potem ko so preiskovalci na kraju nesreče našli maoi-stične letake, zaradi česar so že od samega začetka sklepali, da je napad njihovo delo, so sicer maoisti medtem že tudi sami prevzeli odgovornost za napad. Odgovornost so v telefonskem klicu indijski tiskovni agenciji Press Trust of India prevzeli pripadniki Ljudskega odbora proti krutosti policije, ki je blizu maoistom. Upor maoistov v imenu obrambe pravic plemenskih skupnosti v Zahodni Bengaliji se je začel leta 1967, nato pa se je razširil v 20 od 28 indijskih zveznih držav. Indijski premier Manmo-han Singh je dejavnost upornikov že označil za največjo grožnjo notranji varnosti. Doslej najhujši napad skrajnežev na indijske varnostne sile se je zgodil aprila letos, ko je v napadu iz zasede v zvezni državi Chhattisgarh umrlo 76 policistov. Včerajšnji dogodek sicer velja za najhujšo železniško nesrečo v Indiji po lanskem oktobru, ko je v bližini kraja Agra hitri vlak trčil v potniški vlak, pri čemer je umrlo 22 ljudi. (STA) 1 4 Sobota, 29. maja 2010 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - Dirka po Italiji Basso po Mortirolu oblekel rožnato majico Etapo osvojil Scarponi - Cadel Evans veliki poraženec APRICA - Ivan Basso je že po prvi od zadnjih treh zahtevnih etap dirke po Italiji iztrgal rožnato majico Špancu Davidu Arroyu Duranu in malo verjetno je, da bi jo zdaj lahko zapravil, čeprav čaka danes kolesarje še težek vzpon na prelaz Gavia, jutri pa kronometer. Basso je na včerajšnji etapi z vzponom na Mortirolo in ciljem v Apri-ci gladko osvojil dvoboj s Cadelom Evansom, medtem ko se je Arroyo hrabro boril, a je bil preveč osamljen, da bi lahko dosegel več. Nasprotno, Basso je imel včeraj dva pomembna zaveznika, moštvenega tovariša Nibalija in Mic-heleja Scarponija, ki sta mu pomagala tako med vzponom na Mortirolo kot med spustom in vzponom proti cilju, na koncu pa je etapo osvojil Scarponi, saj je bilo dvojci moštva Liquigas bolj do rožnate majice kot do etapne zmage. Novi vodilni ni ničesar prepustil naključju. Njegovo moštvo je pripravilo napad na najtežjih klancih na Mor-tirolo, ritmu Bassa, Scarponija in Ni-balija pa nista mogla slediti ne Aleksander Vinokurov ne Evans, pa tudi Carlos Sastre ne. Le na spustih vodilna trojica ni preveč tvegala - Arroyo je tako pred zadnjim vzponom do Apri-ce prišel celo le do 40 sekund zaostanka, toda ko so vodilni spet pritisnili na pedala, je bilo jasno, da bo razlika hitro spet narasla. «Tako Nibali kot Scarponi sta opravila izredno delo. Nisem želel preveč tvegati na spustih, a na koncu smo v zadnjih desetih kilometrih spet pritisnili. Počutim se izvrstno, že štiri leta nisem tako dobro kolesaril,» je bil po prevzemu majice navdušen Basso. Basso je tokrat ob pobegu trojice, ki si je nazadnje tudi privozila tri minute naskoka, ob Arroyu premagal Basso oblekel rožnato majico ansa še enega glavnih tekmecev za skupno zmago Cadela Evansa. Avstralec je v cilj prikolesaril z enakim časom kot Arroyo, skupno pa za Bassom zdaj zaostaja štiri minute. Vrstni red 19. etape (Brescia -Aprica, 195 km): 1. Michele Scarponi (Ita) 5.27:04; 2. Ivan Basso (Ita) isti čas; 3. Vincenzo Nibali (Ita) isti čas; 4. Aleksandr Vinokurov (Kaz) + 3:05; 5. John Gadret (Fra) 3:05; 6. Cadel Evans (Avs) 3:06; 7. David Arroyo (Špa) 3:06; 8. Carlos Sastre (Špa) 3:06; 9. Bra-nislav Samojlav (Blr) 5:27; 10. Marco Pinotti (Ita) 5:27 .. 14. Richie Porte (Avs) 5:31; 17. Damiano Cunego (Ita) 8:17; 34. Filippo Pozzato (Ita) 23:08; 40. Stefano Garzelli (Ita) isti čas; 82. Go-razd Štangelj (Slo) 27:26 Skupno: 1. Ivan Basso (Ita) 81.55:56; 2. David Arroyo (Špa) + 0:51; 3. Vincenzo Nibali (Ita) 2:30; 4. Michele Scarponi (Ita) 2:49 5. Cadel Evans (Avs) 4:00; 6. Carlos Sastre (Špa) 5:32; 7. Richie Porte (Avs) 6:00;8. Aleksandr Vinokurov (Kaz) 6:02; 9. Robert Kišer-lovski (Hrv) 12:44; 10. Marco Pinotti (Ita) 13:40 .. ; 11. Damiano Cunego (Ita) 15:2393. Gorazd Štangelj (Slo) 2:42:00. Gilbert vodi v Belgiji BRUSELJ - Francoz Jimmy Casper (Saur-Sojasun) je zmagovalec tre- tje etape kolesarske dirke po Belgiji. Na preizkušnji od Knokke-Heista do Mec-helena, dolgi 192 kilometrov, je v ciljem sprintu ugnal Italijana Danila Napolitana in domačina Gerta Steegmansa. Edini slovenski udeleženec Borut Božič (Vacansoleil) je bil 25., skupno je na desetem mestu. V črni majici vodilnega bo dirko nadaljeval domačin Philippe Gilbert (Omega Pharma-Lotto), ki ima deset sekund prednosti pred Francozom Ronyjem Martiasom. Božič, ki je na četrtkovi drugi etapi osvojil drugo mesto, pa na repu deseterice za vodilnim zaostaja 27 sekund. Dirka po Belgiji se bo končala jutri. nogomet - Izbor Franciji EP 2016 Pred Italijo tudi Turčija! ŽENEVA - Evropska nogometna zveza (Uefa) je evropsko prvenstvo leta 2016 dodelila Franciji. Ta je v izboru za prireditelja prvenstva stare celine 2016 ugnala Italijo in Turčijo. Francija je EP gostila že v letih 1960 in 1984 in je tako prva, ki bo najboljše nogometaše v Evropi gostila trikrat. Pred izvršnim odborom Uefe sta kandidaturo Francije podprla predsednik države Nicolas Sarkozy in nekdanji zvezdnik francoskega in svetovnega nogometa Zinedine Zidane. Italijo so izločili že v prvem krogu glasovanja (tam je Francija dobila 43 točk, Turčija 38, Italija 23), v «finalu» pa je Francija s 7:6 v glasovih ugnala Turke, ki so že tretjič zapored obstali na zadnji stopnički (pred tem za Euro 2008 in Euro 2012). Razočaranje v italijanskem taboru je bilo precejšnje, ne pa izjemno, saj je bil rezultat pričakovan. »Mi smo pripravili realističen načrt, proračun je namreč znašal 745 milijonov evrov, kar je v skladu s sedanjim finančnim in gospodarskim stanjem v državi, Francozi bodo porabili 1,7 milijarde evra. Ne vem, kako jim bo to uspelo,« je povedal predsednik nogometne zveze Giancarlo Abete po izboru v Ženevi. Abete ni povsem izključil možnosti, da bi Italija zdaj kandidirala za EP leta 2020, ker pa to sovpada z olimpijskimi igrami, za katere kandidira tudi Rim, je verjetnost zelo majhna. Mourinho prost MILAN - Predsednika Interja Massimo Moratti in Real Madrida Florentino Perez sta se dogovorila za prestop trenerja Mourinha v Real Madrid. V Milanu trdijo, da bo španski klub v celoti plačal odškodnino, ki jo mora portugalski strokovnjak odšteti Interju za predčasen odhod iz Milana. Mourinha bodo v Madridu predstavili v ponedeljek. jar 2010 Na pokalu dovolj prostora za prvake še do leta 2038 Med odgovori, zakaj se ekipe na svetovnih prvenstvih v nogometu borijo ves mesec, je eden popolnoma jasen. Cilj vsake ekipe, ki sodeluje na SP, je dobiti vsaj v nekajdnevno last zlat kipec, ki ni visok niti 40 centimetrov, a simbolizira dosego enega največjih uspehov na svetu. Ko je leta leta 1971 italijanski umetnik Silvio Gazzaniga sprejel naročilo krovne nogometne organizacije za izdelavo pokala, ki ga bo prejel zmagovalec naslednjega svetovnega prvenstva, verjetno ni razmišljal o tem, kakšen objekt poželenja bo ustvaril in se za večno vpisal tudi med pomembne stvaritelje upodabljajoče umetnosti. Materialno vrednost zlatega kipca, gre za 18 karatno zlato, visokega 36 centimetrov, na podstavku iz malahita, so že pred leti ocenili na deset milijonov dolarjev, njegova vrednost za tiste, ki ga smejo držati v rokah, pa je seveda neprecenljiva. Fifa 5,5 kilograma težak pokal skrbno čuva. Vse do SP v Nemčiji 2006 ga je na stadionih predstavila le na začetku in ob koncu vsakega prvenstva, sicer pa je bil varno spravljen v sefu. Pred SP 2006 pa so uvedli svetovno turnejo. Pokal je takrat gostoval v 31 mestih 29 držav in prepotoval kar 102.570 kilometrov. Zdajšnja turneja pred SP v Južnoafriški republiki se je začela 21. septembra lani na sedežu Mednarodne nogometne zveze v Zurichu. Na svoji poti, dolgi 225 dni v 83 državah sveta, je konec marca obiskala tudi Ljubljano, že v začetku maja pa je trofeja pripotovala v JAR. Sicer pa zmagovalna ekipa na svetovnem prvenstvu lahko pokal le prinese v svojo državo in ga pokaže navdušenim navijačem, nato pa ga mora vrniti v varstvo krovni nogometni organizaciji, v tolažbo pa dobi v last kopijo pokala, vredno 50.000 dolarjev. Zdajšnji pokal je prvi dobil v roke kapetan nemške ekipe iz leta 1974 Franz Beckenbauer. Prejeli ga bodo še kapetani vseh zmagovalnih ekip do leta 2038, ko bo na podstavku zmanjkalo prostora za graviranje imen zmagovalcev, takrat pa bo Fifa morala predstaviti nov pokal. Ta bo šele tretji v zgodovini, saj je pred aktualno lovoriko najboljšemu pripadel pokal Julesa Rimeta. Ta je bil prehoden in so ga leta 1970 Brazilci s svojim tretjim naslovom svetovnega prvaka dobili v trajno last. A ga je doletela žalostna usoda, saj so ga neznanci 13 let kasneje ukradli iz prostorov brazilske nogometne zveze in ga najverjetneje, brez spoštovanja do nogometne zgodovine, pretopili in prodali. odbojka - Matej Černic za Gazzetto dello sport »Verjetno grem na Poljsko« Odličen za reprezentanco, nezanimiv za klube: »Ponudb iz Italije za zdaj ni« Matej Černic je v svoji karieri dosegel vrhunske uspehe. V Italiji je eden najbolj cenjenih odbojkarjev in je med tistimi, ki so v zadnjem desetletju reševali zamajani ugled državne reprezentance. Vsi se še zdaj dobro spominjajo, da bi Italija brez njega ne osvojila ne srebrne kolajne na olimpijskih iger v Atenah leta 2004 ne»zlata« na evropskem prvenstvu v Rimu leta 2005, kar sta zadnja dva odmevna uspeha »azzurrov«. Dosti manj sreče pa je Matej imel z italijanskimi klubi, tako da je najbolje rezultate dosegel, ko je igral v Grčiji oziroma v Rusiji. Po povsem ponesrečeni sezoni v Perugii, vse kaže, da bo 31-letni Matej kariero spet nadaljeval v tujini. V intervjuju za včerajšnjo Gazzetto dello sport je namreč slovenski odbojkar iz Gabrij dejal, da po vsej verjetnosti odhaja na Poljsko, h klubu Rzeszow, ki ga vodi znani hrvaški strokovnjak Ljubo Travica. »Zamude pri plačah v Perugii so nesprejemljive in nedopustne. Žal se to v Italiji dogaja vse bolj pogostokrat. Kar zadeve prihodnost v Italiji za zdaj nimam ponudb, nikogar ne mislim prosjačiti, da me vzame, zato se verjetno selim na Poljsko,« je dejal Matej, s katerim smo se v preteklih dneh zaman skušali povezati tudi iz našega uredništva. Černic je svojo poklicno pot začel leta 1997 v bolonjski Zinelli, kamor se je preselili naravnost iz štandreškega OK Val, štiri leta je nato igral v Ferrari, tri pa v Mo-deni. V sezoni 2005/2006 je branil barve solunskega Iraklisa, nato je bil leto dni v sibirskem Novem Urengoju, v sezoni 2007/2008 pa je igral za moskovski Dinamo, preden se je vrnil v Italijo k Martini Franci, v minuli sezoni pa je igral v Pe-rugii, kjer pa moštvo ni doseglo minimalnega cilja uvrstitve v končnico za naslov, zdaj pa se utaplja v dolgovih in še ni jasno, ali se bo sploh vpisalo v A1-ligo. Kvalifikacije za EP, 2. krog, Gioia del Colle: Italija - Belorusija 3:0 (25:21, 25:19, 25:19), Fei 19, Savani 10, Černic 9; Turčija - Romunija 3:0. Tel Aviv: Slovenija - Madžarska 3:2 (25:21, 27:29, 25:18, 19:25, 15:8); Jakopin 18, Pajenk, Radovič in Ur-naut 12; Španija - Izrael 3:1. Ženske, Constanta: Belgija - Slovenija 3:1. Slovenke so zapravile vse možnosti, da bi naslednje leto igrale na prvenstvu Stara celine. tenis - Pariz Pennetta izločila Hercogovo PARIZ - Na teniške prvenstvu Francije je Slovenko Polono Hercog v tretjem krogu gladko premagala Italijanka Flavia Pennetta. Štirinajsta nosilka je najboljšo slovensko teniško igralko premagala s 6:3, 6:0. V osmino finala sta se uvrstila prvi nosilec Švicar Roger Federer in druga nosilka Američanka Venus Williams. Brez težav sta napredovala tretji nosilec Srb Novak Dokovic in drugi nosilec Španec Rafael Nadal. Branilec naslova Federer je odpihnil kvalifikanta Nemca Juliana Reisterja s 6:4, 6:0, 6:4. Že dan prej sta se od Roland Garrosa poslovila Slovenca Gregor Žemlja (6:3, 6:1 in 6:1proti Rusu Gabašviliju) in Blaž Kavčič. Slednji se je odlično upiral 6. nosilcu proti šestemu nosilcu turnirja Andyju Roddicku iz ZDA. Ljubljančan je izgubil v štirih nizih s 6:3, 5:7, 6:4, 6:2. / ŠPORT Sobota, 29. maja 2010 21 nogomet - Jutri za Kras povratna polfinalna tekma končnice za napredovanje v D-ligo V Lombardiji bodo skušali doseči zadetek V finale vodi tudi neodločen izid ali pa tesen poraz z dvema doseženima goloma 2. AL: Primorje Nogometaše repenskega Krasa Koimpex čaka jutri v kraju Besozzo, v pokrajini Varese (med jezeroma Maggiore in Varese), »tekma leta«. Na povratnem polfinalu državne končnice za napredovanje v D-ligo bodo krasovci proti Verbanu branili vodstvo 2:1, ki so si ga izborili na prvi tekmi v Repnu. Varovanci trenerja Musolina so ta teden opravili tri treninge. Vse pa ni šlo po načrtih, saj se je v torek lažje poškodoval zvezni igralec Matteo Centazzo, čigar nastop je pod vprašajem. Trener Musolino vseeno upa, da ga bo poslal »v ogenj« od prve minute. »Tudi Radenka Kneževiča mučijo bolečine pri dimljah. Naš kapetan pa bo stisnil zobe in igral, je še dejal Musolino.« Katero taktiko pa bo izbral Krasov trener? »Igrali bomo s tradicionalnim 4-4-2. Tako kot ponavadi bomo skušali igrati napadalno. Prepričan sem, da bomo dosegli vsaj en zadetek. Treba pa bo paziti v obrambi, saj bodo gostitelji prav gotovo začeli zelo napadalno,« meni Musolino. V taboru Verbana še ne vedo, če bodo vsi nared za jutrišnji dvoboj. »Nekateri niso še stoodstotno okrevali, tako da še ne vemo, če bodo lahko igrali. Igrali bomo napadalno in skušali na vse načine obrniti rezultat v svojo korist,« obljubljao v Verbanu. Krasovi nogometaši in odborniki bodo v Besozzo, kjer bodo v pričakovanju jutrišnje tekme prespali, odpotovali že danes po kosilu. Do Besozza je iz Trsta približno 472 kilometrov (približno 5 ur vožnje z avtobusom). Navijači Krasa (avtobus in kombi) pa bodo v Lombardijo odpotovali jutri zjutraj (ob 7. uri z glavnega trga v Repnu). Kras bo v finale napredoval če bo zmagal, igral neodločeno ali tesno izgubil z golom razlike, s tem da Ver-banu zabije vsaj dva gola. Z rezultatom 2:1 za Verbano bi bili na vrsti podaljški oziroma enajstmetrovke. V drugem polfinalu bosta jutri igrala Spoleto in Jesina. Na prvi tekmi je Jesina zmagala s 3:0. Zmagovalec tega dvoboja bo nasprotnik Krasa ali Verbana. v Medeuzzi proti Aurori V okviru play-offa 2. amaterske lige bodo jutri stopili na igrišče tudi nogometaši Primorja. V boju šele za morebitni repasaž bo ekipa proseške-ga društva igrala proti Aurori, ki je redni del sezone v skupini B končala na 4. mestu (59 točk, 42 danih golov, 22 prejetih). Tekmo bodo igrali na nevtralnem igrišču v Medeuzzi (začetek ob 16.30). Trener Primorja Bojan Gulič bo imel precej težav s postavo, saj bodo zaradi dvojnega kartona odsotni Zidarich, Ferro, Pulitano in Mer-lak. Sodil bo Valeri iz Maniaga. (jng) IL GIULIA - Primorje je po porazu izpadlo s turnirja Il Giulia. Gu-ličevi varovanci so proti Opicini izgubili z 2:0 (po prvem polčasu 0:0). Primorec pa bo nadaljeval svoje nastop, in sicer v četrtek, 3. junija, ko se bodo trebenski nogometaši pomerili z Zaulami. Krasov cilj je, da bi se tudi jutri veselili gola kot prejšnji teden kroma Domači šport Danes Sobota, 29. maja 2010 NOGOMET ZAČETNIKI - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Capriva MINIBASKET TROFEJA ZSŠDI - 15.30 pri Briščiki: 15.30 Polet/Kontovel - Sokol; 15.40 Polet/Kontovel -Breg; 15.50 Sokol - Breg; 16.00 Polet/Kontovel -Sokol; 16.10 Polet/Kontovel - Breg; 16.20 Sokol - Breg; 16.30 Polet/Kontovel - Sokol; 16.40 Polet/Kontovel - Breg; 16.50 Sokol - Breg; 17.00 Polet/Kontovel - Sokol; 17.10 Polet/Kontovel -Breg; 17.20 Sokol - Breg. Jutri Nedelja, 30. maja 2010 NOGOMET ELITNA LIGA (play-off ) - 16.30 v Besozzu (Varese): Verbano Calcio - Kras Koimpex 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Medeuzzi: Primorje - Aurora (play-off) ZAČETNIKI - 12.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Pomlad A TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - CT Pisticci (play-out) ŽENSKA D1-LIGA - 15.00 v San Giovanniju al Natisone: Natiosne - Gaja. MOŠKA D2-LIGA - 9.00 v Forgarii: ForgSria - Gaja KARATE 20. POKAL ZGONIK - 9.00 v Zgoniku, organizira Shinkai club SKIROLL 20. MEDNARODNI GRAND PRIX ALPE ADRIA -9.30 pri Samatorci, organizira ŠD Mladina karate - V priredbi Shinkai cluba Jutri jubilejni 20. Pokal Zgonik Jutri bo v zgoniškem športnem središču tradicionalni Pokal Zgonik. To je turnirj v tradicionalnem karateju, ki ga prireja domači Shinkai club. Kot je že ustaljena praksa, bo ta ena izmed pobud, ki se bodo zvrstile v okviru tamkajšnjega občinskega praznika. Podčrtati gre, da bo Pokal doživel letos svojo dvajseto izvedbo. Treba je še priznati, da ko je klub deloval šele samih pet let, ustanovili so ga namreč leta 1985, so tedanji društveni delavci imeli res veliko poguma, da so začeli s tako zahtevno pobudo. Bili pa so tudi dovolj vztrajni, da so jo nato letno obnavljali (z izjemo enega leta) in tako dočakali letošnjo jubilejno izvedbo. Za pripravo letošnjega turnirja je klub lahko računal na sodelovanje občine Zgonik, ZSŠDI, pokrajinske sek- cije Libertas, deželnega odbora FIKTA, njegovi pokrovitelji pa so občina Zgo-nik, tržaška pokrajina in ZSŠDI. Organizator je poslal vabila za udeležbo tako deželnim klubom kot klubom iz Veneta, klubom slovenske zveze tradicionalnega karateja, v Avstrijo in na Hrvaško. Na turnirju bodo pri posameznih likih nastopali športniki vseh starosti, v ekipnem kumiteju (borbe) pa samo mladinci letnikov med '89 in '93. Med krajšo uvodno slovesnostjo, ki bo ob 9. uri, bo predsednik kluba Ne-di Hrovatin podelil spominske plakete uglednim gostom in prestavnikom vseh nastopajočih ekip. Ob zaključku kat in pred izvedbo borb bo v režiji društvenega mojstra Sergija Štoke krajša eks-hibicija štirih rjavih in črnih pasov. odbojka - Državni finale U14 Olympia za razvrstitev od 9. do 16. mesta Odbojkarji Olympie, ki te dni nastopajo na državni fazi prvenstva za dečke do 14. leta starosti v Caserti, so včeraj v drugem krogu kvalifikacij ostali brez zmage. Obe srečanji so Markičevi varovanci izgubili z 2:0 in bodo danes igrali za razvrstitev od 9. do 16. mesta. Po kvalifikacijah so namreč osvojili 14. mesto. Goriški odbojkarji so zjutraj igrali proti Kampaniji 2, ki je bila v bistvu ekipa domačega kluba iz Caserte, in je v četrtek v 1. krogu kvalifikacij osvojila zadnje mesto v skupini G. Caserta je že v uvodnem nizu visoko po-vedla, nato je Olympia reagirala in izenačila z 21:21, povedla s 23:21, nato pa s serijo napak dopustila, da so slavili zmago domači igralci. Poraz je psihološko pokopal igralce goriškega kluba, tako da je Caserta v nadaljevanju imela lahko pot do zmage. Tudi popoldansko srečanje so igralci Olympie zaključili brez osvojenega niza. Fizi- čno in tehnično boljši Volley Milano je gladko zmagal z 2:0 in dokazal, da sodi med najboljše ekipe državnega finala. Oba niza je Olympia začela z več napakami, tako da je bilo zaostanek težje nadoknaditi. Volley Milano je večji del srečanja igral z rezervnimi igralci, prav tako so priložnost dobili tudi mlajši igralci slovenske ekipe. Danes se bo Olympia pomerila z ekipo, ki je bila po kvalifikacijah 11. Če bo prvo jutranjo tekmo zmagala, bo popoldne igrala polfinale, jutri pa še finale za 9. oz. 11. mesto. V primeru poraza na prvi tekmi pa bo preostala srečanja za razvrstitev od 13. do 16. mesta igrala že danes. Goričani bodo zdaj skušali osvojiti 9. mesto, torej uvrstitev, ki jo je lani na finalu dosegla ekipa iz naše dežele Gemona. Izida: Caserta - Olympia 2:0 (26:24, 25:18), Volley Milano - Olympia 2:0 (25:10, 25:15). šolski šport - Športni dan za osnovnošolce v organizaciji večstopenjske šole Doberdob in ZSŠDI Poligon in atletske veščine Nastopilo je 277 učencev in učenk iz Doberdoba, Romjana, Vrha in Sovodenj p j ■':. : ■ .■ ~ .■ ■ 1 ■• '---t; l.\ -.Il-oJ-AII Na nogometnem igrišču v Doberdobu se je včeraj, v organizaciji večstopenjske šole Doberdob in ZSŠDI, odvijal športni dan za osnovnošolce. Kot pred tednom dni so svojo pomoč organizatorjem nudili tudi trije člani prostovoljne civilne službe ARCI SC Gorica, Nikol Križmančič, Elena Visintin in Federico Capuano. Ob njih so bili prisotni tudi nekateri starši in nekateri odborniki ŠZ Mladost. Na športnem dnevu je sodelovalo kar 272 učencev iz Dobedoba (46 deklet + 33 fantov), Romjana (65 + 65), Vrha (7 + 9) in Sovodenj (27 + 20). Učenci 1. in 2. razreda so se preizkusili v poligonu in v krožni vadbi s šestimi postajami; učenci 3., 4. in 5. razreda pa so tekmovali v šprintu na 50 m, v suvanju krogle, v štafetnem teku in kot novost v poligonu, ki je bil izveden le poskusno in je lepo uspel. Pri štafet-nem teku je sodelovalo kar 10 ekip. Prva tri mesta so zasedle ekipe: Romjan 1, Sovodnje 1 in Vrh 1. Na nagrajevanju in zaključku športnega dne je sodelovala tudi ravnateljica Sonja Klanjšček, ki je pohvalila vse nastopajoče. Posebno zahvalo za sodelovanje in za uspešen zaključek športnega šolskega leta so si prislužili tudi vaditelji Andrej Vremec, Erik Piccini in Ludmyla Učenci in učenke so tekmovali tudi v šprintu in štafetnem teku Onischenko, ki so skozi celo šolsko leto v sodelovanju z ZSŠDI nudili strokovno pomoč učiteljem pri rednih urah športne vzgoje. Poligon 1. razred Dekleta: 1. Furlanetti Alice (Romjan) 15.78; 2. Cej Jennifer (Romjan) 15.87; 3. Volčič Sanja (Vrh) 16.78; 3. Bi-sanzi Anastasia (Romjan) 16.78. Fantje: 1. Vallati Zeno (Romjan) 15.77; 2. Ocretti Jurij (Doberdob) 15.85; 3. Ce-cotti Pietro Andrea (Romjan) 16.01. 2. razred Dekleta: 1. Piva Sara (Sovodnje) 16.08; 2. Jarc Tina (Doberdob) 16.45; 3. Cotič Julija (Vrh) 16.68. Fantje: 1. La-kovič Manuel (Vrh) 13.51; 2. Kobal Saša (Doberdob) 13.61; 3. Demma Thomas (Romjan) 13.85. Suvanje Krogle 3. razred Dekleta: 1. Frandolič Denise (Doberdob) 6.95m; 2. Terpin Anja (Doberdob) 6.40m; 3. Frandolič Eva (Doberdob) 6.20m. Fantje: 1. Fumis Matteo Alessandro (Romjan) 7.90m; 2. Pilutti Massimo (Romjan) 7.80m: 3. Braida Riccardo (Romjan) 7.79m. 4. razred Dekleta: 1. Brecelj Julija (Doberdob) 6.90m; 2. Lakovič Ines (Doberdob) 6.89; 3. Gerin Letizia (Doberdob) 6.80. Fantje: 1. Caus Riccardo (Romjan) 9.80; 2. Del Negro Mattia (Romjan) 9.70: 3. Zuzič Saša (Doberdob) 9.69. 5. razred Dekleta: 1. Violin Anna (Dober- dob) 8.66m; 2. Jarc Demetra (Doberdob) 8.25; 3. Butkovič Jasmin (Sovodnje) 8.20; 3. Bregant Monica 5.35. Fantje: 1. Faidiga Cristian (Doberdob) 11.10; 2. Pahor Francesco (Sovodnje) 10.60; 3. Petejan Janez (Sovodnje) 10.30. Tek 60m 3. razred Dekleta: 1. Violin Gaja (Doberdob); 2. Sambo Veronika (Sovodnje); 3. Comuzzo Alessia (Romjan). Fantje: 1. Sette Simone (Romjan); 2. Pilutti Massimo (Romjan); 3. Fumis Matteo Ales-sandro (Romjan). 4 razred Dekleta: 1. Zambon Giada (Doberdob); 2. Gergolet Giulia (Romjan); 3. Galbiati Sara (Romjan). Fantje: 1. De-ganutti Thomas (Sovodnje); 2. Caus Ric-cardo (Romjan); 3. Preschern Alan (Doberdob) 5. razred Dekleta: 1. Lavrenčič Mara (Doberdob); 2. Dissegna Aurora (Romjan); 3. Butkovič Jasmin (Sovodnje). Fantje: 1. Papais Enrico (Romjan); 2. Petejan Janez (Sovodnje); 3. Faidiga Cristian (Doberdob) Štafetni teki 1. Romjan 1; 2. Sovodnje 1; 3. Vrh 1. (IT) 22 Sobota, 29. maja 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat spregovorila o prvem spomladanskem koncertu, ki ga je priredila Narodna Delavska Organizacija v Trstu. »Uspel je v vsakem oziru kar najboljše. Sicer je nekoliko nagajalo slabo vreme, ploha se je vlila ravno tedaj, ko so hoteli udeležniki oditi z godbo in društveno zastavo na čelu s trga sv. Jakoba na veselični prostor, a vreme se je kmalu zbolj-šalo in sprevod se je razvil prav imenitno. Italijani so sicer nekoliko postrani gledali godbo v sokolskem kroju, a padla ni niti ena žal beseda. Na veseličnem prostoru, ki se je kmalu napolnil narodnega občinstva, samega delavstva, se je nato razvil spored, ki ga je otvorila godba herpeljskega društva »Zvezde«. O godbi je bila le ena sodba: splošno priznanje. Pevske točke sporeda je izvajalo pevsko društvo »Ilirija« pod vodstvom gospoda J. Laha s priznano točnostjo in dovršenostjo. Diletantje istega društva so tudi priredili igro »Kateri bo?« Igra je uspela kar najbolje in vzbudila mnogo smeha. Vsa čast igralcem! Skupina je res lahko hvaležna društvu »Ilirija«. Po končanem vsporedu se je razvil vesel ples in občinstvo se je izborno zabavalo s šaljivo pošto, srečolovom in drugimi takimi napravami. Vzlic neugodnosti vremena je bila udeležba prav po-voljna, zato je tudi upati, da se je lepemu moralnemu pridružil tudi enak gmoten uspeh v korist prepotrebnemu podpornemu fondu za obolele člane. In na takem uspehu je le čestitati marljivi skupini sv. Marka in sv. Andreja!« V teh dneh je tržaški Sokol priredil »javno telovadbo«, »ki je vspela nad vse pričakovanje, kar se tiče proizvajanja prostih vaj in vaj na orodju. Mladi So-količi in Sokoličice stali so poleg ženskega oddelka in članstva in vseh teh je bilo preko stotrideset. Tolikega števila doslej še ni postavil naš Sokol. Občinstvo je ploskalo vsakemu telovadcu za izvajanje težkih vaj in je bilo res presenečeno nad izvajanjem naših Sokolov. Le vstrajno naprej po začrtani poti!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V mali dvorani stadiona Prvi maj se je odvijal glasbeno literarni večer. »Bilo je res pravo presenečenje tako zaradi števila nastopajočih kakor tudi zaradi visoke izvajalne ravni. Akademski klub Jadran je povabil tržaške akademike z ljubljanske univerze in tamkajšnjih umetnostnih šol, da nastopijo tudi doma kot so že nastopili v okviru svojega kluba v Ljubljani. Po tem večeru lahko z veseljem ugotovimo, da rasto Slovencem tudi iz zamejstva še vedno novi umetniki. Ra-sto v Trstu samem, v njegovih predmestjih, v njegovi okolici. Slišali smo dva pesnika: Miroslava Košuto in Ireno Zerjal. Prvi nam je že nekoliko bolj znan, saj je že tu in tam nastopil tudi pri nas. Njegova poezija je vedno bolj poglobljena, njegov izraz postaja vedno bolj izdelan. In še ena, ne prav pogosta vrlina: Košuta je umetnik že v prednašanju. Prav tako čutimo umetnico že med samim recitiranjem v Ireni Zerjal. Njene pesmi so polne zelo moderne lirike. Evelina Umek, mlada pisateljica, ki jo že tudi poznamo s podobnih večerov (sicer pa so vsi ti mladi literati rasli iz »Literarnih vaj«), je prebrala dve zgodbi. Pisateljica ima mnogo posluha za občutke posameznih oseb in mogoče ni daleč čas, ko se bo lahko opogumila in zajela širši izsek življenja. Prepričani smo, da so vsi trije mladi literati, ki so se nam predstavili, že dovolj trdno na poti, ki vodi v pravo književnost. Spored večera je bil zelo prijetno prepleten in tako smo že takoj za pesmimi slišali tudi mlado Barkovljanko Nadjo Pertot, ki v Ljubljani študira petje. Vsi smo lahko ugotovili, da ima Pertotova sijajen naravni glasovni material, ki se obdeluje v odlični šoli. Pevka, ki se je še spominjamo z nastopa v »Boccacciu«, se bo še prav gotovo po-bliže seznanila z odrskimi deskami opernih gledališč. Nastopila je dvakrat in zapela dva slovenska samospeva - skladateljev Ipavca in Srebotnjaka - ter dve operni ariji (Mozart in Boito).« FILMI PO TV Nedelja, 30. maja, Canale 5, ob 23.30 Palermo - Milano, solo andata Režija: Carlo Fragasso Igrajo: Raul Bova, Giancarlo Giannini, Romina Mondello, Stefania Sandrelli Šestim policistom je zaupana odgovorna naloga, da pospremijo mafijskega osumljenca iz Palerma do Milana. Na poti bodo morali premostiti neverjetne zapreke, in policisti se bodo za las izognili tragediji. Ko bo njihov avtomobil končno prispel do prestolnice Lombar-dije, bodo uprizorili neke vrste zmagovalno koračnico, ki je v marsičem podobna slavju dokončne zmage nad kriminalom... Torek, 1. junija, Rete 4, ob 23.25 Pazzi in Alabama Režija: Antonio Banderas Igrajo: Melanie Griffith, David Morse in Cathy Moriarty Igralec Antonio Banderas se je s črno komedijo želel preizkusiti tudi v vlogi režiserja. Melanie Griffith je zaupal vlogo protagonistke, temperamentne ženske ameriškega juga. Naveličana moževega nasilja, se prikupna Lucille odloči, da ga bo obglavila, in ko to zares stori se z njegovo glavo odpravi v smeri Holly-wooda. Doma je pustila šest otrok, ki se morajo med drugim, filmska zgodba je namreč postavljena v leto 1965, boriti tudi proti rasizmu. Banderasov prvenec označuje izjemna igralska zasedba in privlačni pripovedni ritem, brez katerih bi film ne naletel na uspeh, ki je označil igralčevo režisersko preizkušnjo. Sreda, 2. junija, La 7, ob 14.05 Parenti serpenti Režija: Mario Monicelli Igrajo: Alessandro Haber, Maria Confalone, Cinzia Leoni in Pia Velsi Priletna zakonca predlagata svojim otrokom, da bi jih gostili v času božičnih praznikov in jim obljubita celotno premoženje. Sinovi in hčerke pa bi se staršev radi čimprej znebili, pri čemer pa se ne mislijo odpovedati njihovemu imetju. Ironični film, ki se v marsičem navezuje na legendarne prvine italijanske komedije, skriva v sebi tudi kar nekaj temnejših plati sedanje družbe. ^//Juvw Četrek, 3. junija, Rete 4, ob 16.25 La finestra sul cortile Režija: Jeff Bleckner Igrajo: Christopher Reeve, Daryl Hannah in Robert Forster Po istoimenski zgodbi Cornella Woolricha, ki je sicer leta 1954 navdahnila že Alfreda Hitc-hocka, je leta 1998 prepričala tudi Blecknerja, da ji posveti celovečerec. Tokratni protagonist ni fotograf, temveč arhitekt, ki je zaradi nesreče priklenjen na invalidski voziček. Kratkočasi se z radovednim opazovanjem življenja sosedov. Nekega dne pa ravno ob pogledu skozi okno prisostvuje umoru. Sobota, 5. junija, Rai 3, ob 01.35 Signs Režija: Manoj Night Shyamalan Igrajo: Mel Gibson, Rory Culkin in Abigail Bre- slin Graham Hess je protestantski pastor, ki pa izgubi vso svojo vero v trenutku, ko mu žena umre v hudi prometni nesreči. Nekega dne opazi, da so se na njegovem žitnem polju pojavili ogromni obroči, za katere seveda ne ve, kdo bi jih lahko tako perfektno zarisal. Grahama nadnaravni pojav zelo prestraši. Tako on kot njegov brat in oba sinova se namreč zavedajo, da se dogaja nekaj nerazumljivega, kar jim bo v celoti spremenilo življenje. Na zemlji namreč pristanejo dokaj čudna in hudobna bitja, ki si izberejo ravno ta svet za svoj novi dom. Režiser pa se pri tem ni želel preizkusiti v vodenju znanstvenofantastičnega filma, temveč pri opisu naključij in pri iskanju dokazov, ki naj bi neizpodbitno pričali o tem, da v našem vesolju poleg nas obstaja še kdo drug... (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO KRAJ NA SLOVAŠKEM ČLOVEK S TELESNO OKVARO CLAN SKRIVNE ORGANIZACIJE V ITALIJI DELOVNA SKUPINA NA KAKEM PODROČJU RENZO ARBORE IZABELA (KRAJŠE) TOVARNA ZLITINE 2ELE-ZA Z DRUGIMI ELEMENTI USTAŠKI VELJAK PAVELIfi NASAD OB HIŠI ODSTRANITEV IZ STRANKE DEJANJE NEUGLAJENA ŽENSKA LAMBERT EHRLICH 2ERJAL IVAN GORIŠKI POLITIK (GIORGIO) SLOV. NOGOMETAŠ ČEH LAHKA SVILENA TKANINA PRVI SLOVENSKI ŽUPAN V LJUBLJANI POLJSKI GRAFIK ITAL. POLITIK (SERGIO) ŽGANI SLADKOR ZA BARVANJE PIJAČ KRAJ PRI SALERNU PALICA, FIŽOLOVKA OTOK V JADRANSKEM MORJU PRI ZADRU ZALIV OB SAHALINU PAKRO2NO TELO ELDA NANUT ITAL. PRI-TRDILNICA IT. ZAVAROV. DRUŽBA OSVEŽILNA PIJAČA IZNAJDITELJ SISTEMA STENOGRAFIJE BERI PRIMORSKI DNEVNIK KRAJ NA PRIMORSKEM (PLEZALNE STENE) APENINSKI POLOTOK RAZVE-ZANOST KORNER; DOLINA POD TRIGLAVOM OLIMPIJSKE IGRE TUREK, OSMAN KEMIJSKA PRVINA (SI) SL. PISATELJ (IVO) ONASSISOV VZDEVEK UČNO-ZNANSTVENE ENOTE UNIVERZE NOG. STADION PORTA SP. POLITIK (JOSE MARIA) BRAZILSKI NOGOMETAŠ MILANA NAS PATRONAT PREGRETI VODNI HLAPI SAHOVSKA FIGURA ODPRTINA V STENI / RIBIŠKA MREŽA NEMŠKI SLIKAR CORINTH BIBLIJSKI OČAK KRAJ V SLOV. GORICAH CIMA, KLICA, POGANJEK BELGIJSKO-FRANCOSKI PISATELJ (GEORGES) TOVARNA V MARIBORU NATHALIE DELON ANATOLIJ KARPOV GLAVNO MESTO KORZIKE PEVKA IN IGRALKA UAR NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE) TROPSKO DREVO, KI DAJE DIŠEČ IN TRD LES SLOVARČEK - ABRIL = španska igralka • ANIVA = zaliv ob Sahalinu • ANTAS = nogometni stadion Porta * BAKA = kraj na Slovaškem • LENICA = poljski grafik in ilustrator (Jan) 1 2 3 4 m s 6 7 8 ■ 9 10 ■ 11 12 13 ■ ■ 14 VODORAVNO: 1. rastlina ovi-jalka, njivski plevel; 5. največji otok Sundskih otokov; 7. španska balerina (Carolina); 8. kdor se obveže poravnati dolg kakega drugega, če bi ga ta ne poravnal; 9. ita-lij anska pevka Pavone; 10. breznog plazilec; 11. nekdanji poljski konjeniki; 13. ameriški (Stephen Vincent) in španski pisatelj (Juan); 14. kravica, telička. NAVPIČNO: 1. mednarodni cestni znak; 2. obala, ob rež-je, primorje, zlasti jadransko; 3. prebivalci nove celine; 4. prebivalec stare Koroške; 6. zgornja okončina; 10. tretja potenca števila; 12. del imena slovenske umetniške igralke Ide Kravanja, ... Rina. (lako) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. maja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro- vatin: Risba + Družina ježkov 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.35 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.15 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 0.35 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Talent show: Ti lascio una canzone 0.45 Aktualno: Cinematografo 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00 Film: Open Water (dram., ZDA, '03, r. C. Kentis) ^ Rai Due 6.00 Aktualno: Scanzonatissima 6.10 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.20 Aktualno: Il filo di Arianna: Pom- pei, amore e morte 6.45 9.35 Variete: Mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 9.30, 10.00, 12.30, 23.25 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 12.45 Šport: Pit lane 13.00 Šport: Avtomobilizem, F1, V.N. Turčije 14.20 Glasb. odd.: Top of Pops 2010 TOP 15.25 Nan.: Giardini e misteri 16.20 Nan.: Kate & Emma - Indagini per due 17.05 Aktualno: Sereno Variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Variete: Secondo canale 18.40 Nan.: Squadra speciale Lipsia 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Variete: Žrebanje lota 21.05 Nan.: NCIS 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie V" Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 7.55 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Rai Educational - Tv Talk, sledi Art News 11.00 Aktualno: Tgr BellItalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik - športne vesti in vremenska napoved 12.30 15.20 Kolesartsvo: 93° Giro d'ltalia 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike 14.20 Dnevnik, vremenska napoved in Tg3 Pixel 14.50 Športna odd.: Rai sport, sledi Magazine Champions league 15.15 Dnevnik L.I.S. 17.10 Processo alla tappa, sledi Konjeni-štvo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.40 Proza: La mia prima volta 0.50 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: Agenda del mondo 1.15 Aktualno: Il cartellone di Palco e Retropalco Rete 4 Nan.: La dottoressa Gio Aktualno: Vivere meglio Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne vesti Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot: Memorie di un delit-to (krim., V.B., '95, r. A. Grieve, i. D. Suchet) 15.50 1.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dok.: L'Eden ai confini del mondo - La Patagonia 18.55 21.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.20 Nan.: Law & Order - Unita speciale 0.15 Film: Safe Harbor (triler, Kan./ZDA, r. M. Griffiths, i. T. Gold) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Aktualno: Super Partes 10.45 Film: Se fossi in te (kom., It., '01, r. G. Manfredonia, i. P. Cortellesi) 11.50 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Aktualno: Verissimo di primavera (v. S. Toffanin) 17.00 Film: Cake - Ti amo, ti mollo... ti sposo (kom., ZDA, '05, r. N. Gana-tra, i. H. Graham, D. Sutcliffe) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 1.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. Ficarra & Picone) 21.10 Variete: Ciao Darwin 6 - Il lato oscuro (v. P. Bonolis) 0.00 Nan.: Vanished O Italia 1 6.25 7.00 10.45 11.35 12.25 13.40 14.10 15.05 16.10 18.00 Nan.: I Robinson 13.40 Risanke Resničnostni show: La Pupa e il secchione - Il ritorno Aktualno: Tv moda Dnevnik in športne vesti Nan.: Til Death - Per tutta la vita Film: Ragazze nel pallone -Tutto o niente (kom., ZDA, '06, r. S. Rash, i. M. Rylan) 17.05, 20.05, 22.00, 23.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Le ragazze nel pallone 4 (kom., ZDA, '07, r. S. Rash, i. A. Benson) Nan.: Samantha chi? 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Spot - Supercane anticrimi-ne (kom., ZDA, '01, i. D. Arquette) 21.10 Film: Underdog - Storia di un vero supereroe (fant., ZDA, '07, r. F. Du Chau) 22.45 Film: The Breed - La razza del male (triler, Južna Afrika/ZDA, '05, r. N. Mastandrea, i. M. Rodriguez) 0.40 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 15.05 Dokumentarci o naravi 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Aktualno: Archeologie 14.10 Klasična glasba 17.00 Risanke 19.10 Glasb.: Musica, che passione! 20.00 Športne vesti 20.05 Variete: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Stoa La 7 6.00 7.00 10.05 10.40 11.15 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 0.35 1.35 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: InnovatiON Aktualno: L'intervista Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Fantomas Minaccia il mondo (kom., Fr./It., '66, r. A. Hunebelle, i. J. Marais) Nan.: Il ritorno di Missione im-possibile Film: Noi siamo angeli - La fortuna piove dal cielo (kom., It., '97, i. B. Spencer, P.M. Thomas) Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Victor Victoria Aktualno: Tg La7/M.O.D.A. Film: O.K. Nerone (kom., It., '51, i. S. Pampanini) (t Slovenija 1 6.10 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. progr.: Križ Kraž 9.00 Film: Kino Kekec (pon.) 10.40 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Vrnite mi kužke 15.55 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh - Oddaja Tv Maribor 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Alternativa 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne, sledi Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 18.00 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.00 Pesem Evrovizije 2010 0.55 Nad.: Gandža 1.50 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 29.05.1992 (pon.) 2.10 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 2.25 Zabavni infokanal 7.40 Skozi čas 7.50 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 29.05.1992 9.20 Posebna ponudba (pon.) 9.40 Circom Regional (pon.) 10.10 Primorski mozaik (pon.) 11.20 Pesem Evrovizije 2010 13.20 Dok. serija: Ljudstva sonca 14.10 Šport in špas 15.00 Pot v južno Afriko, 7. oddaja (pon.) 15.55 Film: Moj prijatelj Percy (pon.) 17.55 Rokomet: polfinale lige prvakov, Ciudad Real - Kiel 21.45 Kolesarska dirka za veliko nagrado Kranja, reportaža 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Slovenski magazin 23.55 Sobotno popoldne (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 16.30 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.10 21.00 0.45 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Srečanja v skupnosti Italijanov Nautilus Zoom 23.40 Vsedanes - Aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika 23.00, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Tednik Dokumentarec 23.15 Oslo: 55. Evrosong, neposredni prenos Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 0.15 Videostrani 15.00 Kajža 16.30 Hrana in vino (pon.) 17.30 Kultura: Istrski večer v Ljubljani (pon.) 18.00 Izzivi mladih (pon.) 18.40 Settimana Friuli (pon.) 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 21.00 Primorski tednik (pon.) 22.00 Tudi nam sije sonce, posnetek dobrodelnega koncerta 23.40 Veliko platno RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.25 Kulturni dogodki; 9.10 Radio paprika; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00, Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Mladi izvajalci; 17.45 Glasba za vsakogar; 18.00 Mala scena, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.1519.00 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Na val na šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Vincenzo Bellini: Puritanci; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 29. maja 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika él o GRADEC 11/20 TRBIŽ O 8/19 O 9/18 KRANJSKA G. ČEDAD O 15/24 CELOVEC O 10/19 tRŽič < 10/20 O LJUBLJANA 12/21 POSTOJNA O 9/20 KOČEVJE 5&K° MARIBOR o 11/20 M. SOBOTA 010/21 REKA 14/24 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme. Dopoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki bodo verjetnejše po nižinah in ob morju. Čez dan pa se bo delno razjasnilo; predvsem v hribih pa se bodo lahko še pojavljale posamezne plohe in nevihte. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo krajevne plohe, nastale bodo tudi posamezne nevihte.Naj-nižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. J Nad našo deželo dotekajo bolj vlažni in nestabilni jugozahodni višinski tokovi. V noči na ponedeljek bo Alpe prešla izrazita hladna fronta, kar bo povzročilo poslabšanje vremena. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 Dolžina dneva 15.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 5.17 Nad jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, drugod nad Evropo pa je območje nizkega zračnega pritiska. Čez dan bo Alpe dosegla oslabljena fronta. Od jugovzhoda bo dotekal nad naše kraje vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.58 najnižje -60 cm, ob 12.51 najvišje 26 cm, ob 17.41 najnižje -3 cm, ob 23.17 najvišje 39 cm. Jutri: ob 7.12 najnižje -46 cm, ob 14.57 najvišje 20 cm, ob 19.20 najnižje 10 cm, ob 23.52 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 8 2000 m............ 6 1000 m .......... 14 2500 m............3 1500 m............ 9 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 7,5, v gorah do 8,5. O GRADEC 12/22 CELOVEC O 11/21 TOLMEČ O 10/22 TRBIŽ O 9/21 VIDEM O 14/24 O PORDENON 15/23 ČEDAD O 15/23 o 10/20 KRANJSKA G. O N. GORICA o 10/21 S. GRADEC O TRŽIČ 11/22 O KRANJ __ O^ LJUBLJANA 13/23 POSTOJNA O 10/22 KOČEVJE CELJE 11/23 O MARIBOR 012/22 PTUJ O M. SOBOTA O 11/23 N. MESTO 12/24 o ^ ZAGREB 13/24 O _ o ČRNOMELJ REKA 15/26 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo prevladovalo spremenljivo vreme. Čez dan se bodo pojavljale nevihte, najprej v hribih nato pa tudi v nižinskem pasu. Nevihte bodo pogostejše v predalpskem pasu. Ob morju bo pihal zmeren jugo. Od večernih ur pričakujemo izrazitejše poslabšanje z nevihtami in močnejšimi padavinami na celotnem deželnem ozemlju. Ú. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo predvsem v južnih krajih razmeroma sončno, drugod pa bolj oblačno. Popoldne bodo predvsem v hribovitem svetu krajevne plohe. Spet bo zapihal jugozahodni veter. V ponedeljek bo sprva oblačno s padavinami, popoldne pa se bo od severozahoda delno zjasnilo. Hladneje bo.