primorski dnevnik ,, začel. izhajali v Trstu 1945, njegov 5H°dnik PARTIZANSKI PNaEynNlK Pa 26. novem-Sp ,1943 v vasi Zakriž nad cikun.T’ razmnožen na £*"■ 0d 5 do 17 septembra 1944 se je tiskal skarni »Doberdob« v rVcHu Pri Gorenji Trebuši.; od 18. septembra 1944 »o, ' maJa 1945 v tiskarni D?Mrtenii*a<< pod v°iskim d ' dni'' do 8. maja 1945 kip V OSV°bojenem Trstu, ka d! iz®*a zadnja števil-Bl *e edini tiskani par-Sn-Ski. DNEVNIK v za-ZnJeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 275 (13.213) Trst, petek, 9. decembra 1988 Po nepopolnih podatkih je žrtev 70 tisoč, nekateri viri pa poročajo o znatno večjem številu mrtvih Katastrofa v Armeniji Delno porušeni sta mesti Leninakan in Kirovakan, popolno razdejanje pa vlada v Spitaku Predsednik Gorbačov prekinil obisk v New Yorku in bo najbrž že danes obiskal prizadete kraje Reševalne ekipe na delu brez prestanka, že aktivne tudi mednarodne solidarnostne akcije Moskva Potres v Armeniji je J.^ja naravna katastrofa, ki je v za-ipt t osemdesetih letih prizadela sov-sko zemljo. Vesti, ki prihajajo iz t °s^Ve govorijo o 30.000 žrtev, neka-1 viri pravijo, da je mrtvih 50.000, što -i °d Pa se že govori o še večjem * v*lu umrlih oseb, 70, celo 100 tisoč žrtev Zrf-‘dno težko. V noči na četrtek so se Stanje v Armeniji je vsekakor U. 1 a. tiskovna sporočila o številu pitnih žrtev. Tiskovna agencija o j.e najprej poročala o stotih, nato so že v prvih jutranjih urah pa Vp,stevdke poskočile na deset tisoč in pr ,Tredsednik Mihail Gorbačov je j,, .jntl svoj obisk v New Yorku, zu-. Je n1 ttl*n*ster Eduard Ševardnadze pa jjgP^dsinočnjim opolnoči (po ameriš-v r1 času) sklical tiskovno konferenco, ra?i-6r* te prisotnim novinarjem ob-vra-°zd, da se sovjetski predsednik PriCa domov zaradi katastrofe, ki je Q®dela zakavkaške republike. lgL,an Po katastrofalnem potresu smo p0vz° \e beležili grozovitosti, ki jih je te r°čil potresni sunek jakosti deve-levj^.Pnje po Richterjevi lestvici. Tene a iS*’ P°snetki so pokazali ruševi-Pa : Irienskih mest, snemalna kamera tUcjj na filmskem traku zabeležila so k;,Ur° na mestnem zvoniku. Kazalci v ne/' ustavljeni na 10.41, ko je potres kavi, » sekundah spremenil videz zamaških mest. biVfl| ninakanu, ki je štel 250.000 pre-stotk«v je potres porušil 30 do 40 od-č °v vseh poslopij, popolnoma uni-r‘adstPa ?.° bile stavbe s petimi in več r°pji. V približno 50 kilometrov nem mestu Kirovakan pa so ?ddaljePP' ^ približno 50 kilometrov pjgfti tresljaji porušili približno Potov-Sk‘ clruQj1COs*avb- Cestna povezava med arjjfg111 t.n tretjim najpomembnejšim Skim mestom ie nrekiniena. pr°ga iz0EneUp0rabna Pa ie železniška Posledice je potres pustil v dtšena -Pdak, kjer je večina stavb poki SQ .ln ni znano število prebivalcev, hii. šibili življenje pod ruševina-če, v , ? je bilo sicer manjše središ-prebiv a, l*d tednih pa se je njegovo artnenfi!SkVO bistveno povečalo zaradi zapušf t- beguncev, ki so množično Hiočje T11 . Azerbajdžan. Celotno ob-sledirp 1 !e občutilo katastrofalne po-dišče Potresa, je bilo v teh dneh sre-StaniePreSuy e vanj a tisočev Armencev. nevzdr->e Pred potresom že tako °blasti n°' so centralne sovjetske luških enot*a^e V leninakan nekaj vo- km Vt0riti en Zred: enote Avt°ritarni :redno i brebiv P|nM!e^e ,na pomoč prizadetim Poseg pa se je izkazal n° pozitiven, saj so vojaške ^ “OlVal {Tuinuc. inauclihi 9anizirfliem in že takoJ P° potresu oreško v? , Prevoze ranjencev v ere-b,A olnišnico, zasilna prenočišča ALJEVANJE NA 2. STRANI Delno porušena hiša v Spitaku bi lahko prerasla v simbol katastrofalnega potresa, ki je tragično prizadel armenska mesta na meji s Turčijo (telefoto AP) Presunljivi prizori v prizadetih krajih ANTON RUPNIK MOSKVA - »Ni tujega gorja«, postavlja današnja "Komsomolskaja Pravda" velik nadnaslov nad poročila, ki jih je prvotno hotela posvetiti hudi mednacionalni napetosti in usodi beguncev med Azerbajdžanom in Armenijo - polovico strani pa je v zadnjem trenutku in pod enakim naslovom posvetila reportaži svojih dopisnikov iz armenskega potresnega območja. V Leninakanu so bili po potresu vidni na vsakem križišču kresovi, kjer so se greli jokajoči starčki in osiroteli otroci. Skozi mesto se je bilo nemogoče prebiti z avtomobilom, kajti visoke stavbe so padale vsevprek čez ulice in jih zaprle za ves promet. »Na Ulici Gorkega se ustavimo ob šoli številka 9. Potres je presenetil vse šolarčke. Sesula'se je njihova šola, najbolj novi prizidek. Razvaline osvetljuje projektor. Vojaki, ki so prihiteli na pomoč, in prebivalci mesta, ki so se sploh rešili, z vso mogočo hitrostjo poskušajo odstraniti ruševi- ne. Vodnik Valerij Gumenjuk in mlajši vodnik Kajrat Adilbekov nam pripovedujeta, da sta izpod ruševin potegnila že več kot petdeset otroških trupelc. V tej šoli so se učili otroci od prvega do osmega razreda. Staršev je okoli te šole zelo malo...« * Iz vsega opisanega sledi, da je naravna stihija neusmiljeno delila ocene sodobnim gradnjam ter da so najbolj tragično ceno plačala prav tista poslopja, ki naj bi bila po svoje reprezentativna. Tako je v razvalinah tudi palača mestnega komiteja partije - znano je namreč, da so to povsod po Sovjetski zvezi najbolj razkošne stavbe in da stojijo obvezno na osrednjem trgu, koder navadno prirejajo parade in množična zborovanja. Nasproti partijske je podlegla silnemu sunku tudi poštna centrala. »V sosednji ulici je na vrhuncu delovnega dne padla skupaj zgradba tekstilnega kombinata. Na Leninovem trgu je ljudi kot v Babilonu, največ žensk in otrok, sedijo in se grejejo okoli kresov. Kot vse kaže, bodo tu morali prebiti vso noč.« Načelnik požarne uprave mesta Leninakan pravi, da je potres povzročil vrsto požarov, med drugim tudi na skladišču goriv, pa v turističnem naselju, v hotelih ih tekstilnem kombinatu. V zadnjem trenutku jim je uspelo obvarovati pred eksplozijo glavno skladišče nafte in bencina. Iz centrale Rdečega križa in Rdečega polmeseca (v Sovjetski zvezi je to enotna organizacija) je ponoči poletelo posebno letalo, ki je v Armenijo poneslo šotore, tople odeje, sanitetni material, posodo in kar je najnujnejše za prvo pomoč prizadetim. Minister za zdravstvo Jevgenij Čazov je tja poletel s posebno skupino zdravnikov. Ali Sovjetska zveza potrebuje pomoč iz tujine? Na takšno vprašanje je danes popoldne odgovoril predstavnik za tisk zunanjega ministrstva Vadim Perfiljev takole: »Sovjetsko vodstvo ne meni, da samo, z lastnimi močmi ne bi moglo zadovoliti potrebam ljudi, ki jih je prizadela katastrofa, ampak stvar vsakega ponudnika pomoči je, da jo ponudi in mi je ne bomo zavračali.« Stoletnica Ciril-Metodove šole co med včerajšnjo slovesnostjo (foto Magajna) TRST Več sto Slovencev, skupno s številnimi gosti s te in onstran meje, se je včeraj udeležilo velike proslave 100-letnice ustanovitve slovenske Ciril-Metodove šole, ki je delovala pri Sv. Jakobu v stavbi, v kateri danes delata ZTT in naš dnevnik. Okrog 200 nastopajočih je v različnih glasbenih in pevskih sestavah izvedlo program, ki je obsegal nastop mešanega zbora bivših učencev Ciril Metodove šole, dveh mladinskih zborov, dveh recitatorjev Tržaškega okteta, Komornega orkestra GM in za konec še nastop TPPZ P. Tomažič. Proslava je bila velik praznik za vse bivše učitelje in učence Ciril-Metodove šole, istočasno pa velik praznik za nas Slovence, saj smo občutili, da nas proslavljanje 100-letnice te šole ponovno povezuje, da utrjuje v nas zavest, da moramo svojo šolo spoštovati. NA 5. STRANI SSG na gledališkem dnevu v Celovcu MARIJ ČUK CELOVEC - »Že večkrat smo gostovali v Celovcu in tudi letos smo z zadovoljstvom sprejeli povabilo za nastop ob 8. decembru, gledališkem dnevu koroških Slovencev. Da je to zadovoljstvo resnično, dokazuje že podatek, da imamo danes v Trstu novo premiero, vendar se nismo hoteli izneveriti pričakovanju rojakov onstran Karavank. Radi bi našli možnost, da bi nastopali na Koroškem tudi mimo tega praznika, predvsem z manjšimi predstavami na vaških odrih. Ta naša prisotnost bi bila vsekakor pomembna, kljub temu pa lahko izrazim veliko zadovoljstvo ob nabito polni dvorani in nad toplim sprejemom.« Tako nam je povedal ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega.gledališča Miroslav Košuta ob včerajšnjem gostovanju naših gledališčnikov v celovškem Mestnem gledališču. Cankarjev Kralj na Betajnovi v režiji Maria Uršiča je, kljub prazniku, res privabil v osrednjo celovško gledališko hišo številno občinstvo (bila sta prisotna tudi italijanski gene- ralni konzul Roberto Martini in konzul SFRJ Borut Miklavčič), ki se je odzvalo povabilu Krščanske kulturne zveze. Gledalci so prišli z vseh krajev Koroške in uživali ob Cankarjevem sporočilu, ki velja v preobleki našega teatra tudi za današnji čas. To je bila za Slovence v Avstriji velika priložnost soočiti se z vrhunsko umetniško besedo in inscenacijo, zato je bilo odobravanje ob zaključku predstave razumljivo. Lahko torej rečemo, da je bilo to gostovanje SSG na Koroškem nekaj več od običajne gledališke predstave, kar nam je potrdil tudi tajnik KKZ Nužej Tolmajer: »Slovensko stalno gledališče je edino stalno gledališče v zamejstvu in prav je, da prihaja tudi k nam na obisk. Tudi leta 1966, ko smo začeli z gledališkem dnem 8. decembra, je prvo gostovalo prav SSG z Mahničevim Kmečkim rek-vijemom. Ta naš gledališki praznik daje možnost, da koroški Slovenci enkrat letno slišimo lepo slovensko gledališko besedo, za katero nimamo veliko priložnosti. To je tudi višek kulturne ustvarjalnosti, ki jo lahko nudimo koroškim Slovencem, ker si zaenkrat ne moremo privoščiti svojega gledališča.« . V Zakavkazju na desettisoče žrtev NADALJEVANJE S 1. STRANI in zdravniške centre. Reševalne akcije so torej stekle takoj, tudi zaradi pomoči, ki jo je nudil sosednji Azerbajdžan. Zaradi naravne katastrofe, ki je prizadela sosednjo republiko so se v Azerbajdžanu pomirili duhovi, medetnične spore pa so zamenjale solidarnostne akcije. V Erevan je že sinoči prispela komisija za usklajevanje pomoči in reševalnih akcij. Predseduje ji predsednik ministrskega sveta Nikolaj Rižkov, sestavljajo pa jo član KPSZ Nikolaj Sljunkov, obrambni minister Dimitri Jazov ter ministra Jurij Batalin in Lev Voronin. V prihodnjih urah se jim bosta pridužila tudi zunanji minister Ševardnadze in sam predsednik Gorbačov. Mednarodna solidarnost je že stekla. Ameriški predsednik Rdečega križa je sovjetskim kolegom nakazal 50 tisoč dolarjev za prvo pomoč, Velika Britanija, Bolgarija, Francija, Grčija, Norveška in Italija pa že pripravljajo pošiljke najnujnejšega materiala. V Italiji so izrazili svojo pripravljenost tudi izvedenci civilne zaščite, ki pričakujejo od Sovjetske zveze dovoljenje za odhod. Sovjetske oblasti sicer niso uradno prosile za pomoč tujih držav, vendar so diplomatsko javile, da pomoči ne bodo zavračale. V prizadetih krajih vlada pravo izjemno stanje. Pod ruševinami je lahko še neprevidljivo število preživelih in žrtev, saj je potres iznenadil prebivalstvo v delavnem času, ko so bili otroci v šolah, delavci pa v tovarnah. Potres ni imel tako katastrofalnih posledic v turškem mestu Kars, kjer so občutili prav tako močne sunke, žrtev pa je menda le pet, saj so hiše enonadstropne in delno vzidane v zemljo. Največje težave imajo reševalne ekipe zaradi temperature, ki v nočnih urah pade tudi do - 25 stopinj Celzija. Ogrevanje je torej primarna skrb vseh reševalcev, še posebno zaradi tega, ker so prekinjene vse električne povezave, telefonske in telegrafske zveze. Sovjetskim oblastem je izrazil svojo solidarnost predsednik Evropske komisije Jacgues Delors, Gorbačovu pa sta brzojavila tudi italijanski predsednik Cos-siga ter zunanji minister Andreotti, ki je sovjetskemu kolegu ponudil tudi konkretno pomoč. Operativnega značaja je bila tudi brzojavka britanske premierke Thatcherjeve, ki je ponudila SZ televi- zijske kamere za »toplotne posnetke« (služijo pri monitoraži ruševin in beležijo prisotnost morebitnih preživelih) in posebne mikrofone, ki so jih uspešno uporabili po potresu v Mehiki. Na območju, ki ga je tako težko prizadela naravna katastrofa, potrebujejo predvsem krvi, že v včerajšnjih jutranjih urah pa se je v Erevanu javilo 2.300 prostovoljcev, ki so na razpolago zdravniškim ekipam. Zbirajo se tudi zdravniki in bolničarji tako iz drugih sovjetskih republik kot iz tujine, le-ti pa morajo počakati na dovoljenje osrednjih sovjetskih oblasti. Ni izključeno, da bo SZ tokrat odprla svoje meje ljudem, ki so ji pripravljeni pomagati, saj je glasnost obsijala tudi ta neljubi del našega vsakdana. Sovjetski mediji niso zamolčali tragedije, poročila so bila izčrpna in podrobna, pa čeprav v časovnem sosledju z izredno pomembnim političnim obiskom predsednika Gorbačova v ZDA. Človek in tragedije, ki jih podoživlja, so končno pomembnejše od še tako zahtevnih političnih posegov. Prebivalci Spitaka. Potres je porušil večino stavb, tudi enonadstropnih hiš Ob potresu JE v Erevanu nepoškodovana EREVAN — Ob katastrofalnem potresu, ki je prizadel Armenijo, pa na srečo ni prišlo oo okvare v jedrski elektrarni, ki se nahaja približno petdeset kffl od armenske prestolnice. Ele*: trarna ima dva reaktorja, ki imata moč po 800 megavatov. Kot piše sovjetski tisk, je ere-vanska jedrska elektrarna z9r.a/ jena po vseh protipotresni” predpisih in ni utrpela niti najmanjše škode. Za delovanje te elektrarne s je zanimala tudi mednarodna agencija za atomsko energijo, ki ima sedež na Dunaju. Predstavnik te agencije, je povedal, so dobili zagotovila iz zanesljivih virov pri sovjetskem ministrstvu za jedrsko energijo, “a oba reaktorja delujeta popolnoma normalno. Epicenter potresa je bil približno 90 do 100 km oddaljen od nuklearke. Najhujši potres doslej na Kitajskem leta 1976 RIM — Na Kitajskem so bili kar trije med najhujšimi potresi tega stoletja, med te pa vsekakor sodi tudi potres v Reggiu Calabrii in Messini leta 1908, ko je umrlo skoraj 90 tisoč ljudi. Najhujši potres stoletja je bil v kitajskem Tangshanu, kjer je julija 1976 umrlo 240 tisoč ljudi, medtem ko sta druga dva katastrofalna potresa na Kitajskem leta 1920 in 1932 zahtevala 180 oziroma 70 tisoč življenj. Zanimivo je, da je do mnogih katastrofalnih potresov prišlo v mesecu decembru. Takih potresov je bilo sedem in sicer: - 28. december 1908: V Messini in Reggiu Calabrii, jakost 7,5, 87 tisoč žrtev; - 26. december 1932: Kitajska, jakost 7,6, 70 tisoč mrtvih; - 27. december 1939: Turčija, jakost 8,0, 23 tisoč mrtvih; - 28. december 1974: Pakistan, jakost 6,3, 5.200 mrtvih; - 23. december 1972: Nikaragva, jakost 6,2, 5.000 mrtvih; - 13. december 1982; Severni Jemen, jakost 6,0, 2.800 žrtev. - 6. december 1988: Armenija, jakost 6,9, najmanj 70 tisoč mrtvih? Če pogledamo vrstni red po jakosti, je bil v tem stoletju najmočnejši potres leta 1920 v Kantsunu na Kitajskem, ko so izmerili 8,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Temu sledijo potresi v Los Angelesu aprila 1906 (425 žrtev), na Kitajskem maja 1927 in v Čilu 24. januarja 1939 (28 tisoč mrtvih) z 8,3 stopnje. Le desetinko manj so izmerili ob najhujšem potresu v tem stoletju na Kitajskem leta 1976, medtem ko so leta 1939 in 1976 v Turčiji izmerili 8 oziroma 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici. V Messini leta 1908 so Zabeležili jakost 7,5 stopnje, enako moč pa je imel potres februarja 1976 v Gvatemali, kjer je pod ruševinami umrlo več kot 22 tisoč ljudi. Reševalna ekipa prenaša ranjenca, ki ga bodo nato odpeljali v Erevan Razorožitvena pobuda Gorbačova naletela na splošno odobravanje NEW YORK, BRUSELJ — Sovjetski državni in partijski voditelj Mihail Sergejevič Gorbačov je v svojem govoru pred Generalno skupščino OZN prižgal luč upanja, ne samo glede zmanjševanja konvencionalnega orožja, temveč je nakazal tudi edino smer bodočih medblokovskih in meddržavnih odnosov, ki naj zajamčijo človeštvu mir in ohranitev civilizacije. Vse zahodne vlade so včeraj pozitivno ocenile sklepe o enostranskem zmanjšanju sovjetske konvencionalne oborožitve kot prvi korak pri odpravi asimetrije med Vzhodom in Zahodom tako v tankovskih kot v motoriziranih in topniških enotah. Atlantsko zavezništvo pa je po končanem jesenskem zasedanju atlantskega sveta objavilo niz predlogov, ki so izhodišča za pogajanja o vzpostavitvi najnižjega ravnotežja v konvencionalni oborožitvi na evropski šahovnici. NATO predlaga vzhodnemu bloku pogajanja, ki bi znižala celokupno število tankov v Evropi na 40 tisoč, vsaka država pa ne bi smela imeti več kot 12 tisoč tankov. Prav tako naj bi znižali ali odpravili »zavezniške čete v tujih državah« posebno ofenzivne enote. Sodeč po včerajšnjih bruseljskih predlogih je tudi tokrat Gorbačov prehitel NATO, s tem pa si je zagotovil podporo Zahodne Evrope. V Bruslju so namreč kljub obvezni previdnosti vsi pozdravljali sovjetsko enostransko razorožitveno pobudo. Trditve Američanov, Britancev in Francozov, da so to dosegli le po zaslugi zahodne odločnosti in s pozicij sile, niso skalile splošnega odobravanja. Povsem razumljivo so predlog Gorbačova pozitivno pozdravili tako v Varšavi kot v Pragi in Budimpešti, saj je jasno, da se je Gorbačov pred tem posvetoval s svojimi zavezniki, ki sedaj upajo, da bodo lahko del finančnih sredstev uporabili za dvig življenjskega standarda. Govor Mihaila Gorbačova so spodbudno ocenili tudi v Pekingu, kar zgovorno priča o novih sovjetsko-kitajskih odnosih. Napoved, da bodo umaknili del sovjetskih čet iz Mongolije, Kitajska ocenjuje kot prvo konkretno pobudo za zmanjšanje napetosti ob sovjetsko-kitajski meji. Ob vseh teh reakcijah je zanimiva ocena-vatikanskega radia, ki odkrito govori o rojstvu »nove Rusije«. Sovjetski voditelj je po mnenju Vatikana v OZN predstavil novo filozofijo, ki bi morala spremeniti potek zgodovine, tako da bo dosedanje rušilno gospodarstvo skrbelo za konstruktivne dobrine. Gorbačov torej predlaga preustroj vojne industrije v mirnodobno z vsemi pozitivnimi učinki za človeštvo. Marsikdo na Zahodu pa je obenem ugotovil, da se je Gorbačov v svojem govoru v OZN odpovedal ideologiji kot glavnemu gibalu vsega dogajanja, obenem pa je priznal, kako Kremelj ni nositelj edine in končne resnice. Seveda se SZ ne odpoveduje svojim prepričanjem, filozofiji in tradiciji, a prav tako naj to ohranijo tudi drugi. Prav tako pa SZ noče ostati jetnica svojih vrednot, saj bi to pomenilo intelektualno uboštvo. Namesto običajnih izjav o zmagi komunizma, si je Gorbačov zadal drugi ambiciozni cilj — nadvlado univerzalne človeške ideje nad ogromno množico centrifugalnih sil. Uradno stališče o »chicaški aferi« BEOGRAD - Glede avstralsko-jugoslo-vanskih odnosov in tako imenovane "chicaš-ke afere" je veleposlanik Vajgl, uradni glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva dejal, da "ne gre mešati vzrokov in posledic", oziroma spregledati dejstva, da avstralska vlada "ni zavarovala jugoslovanskega konzulata", kakor bi ga morala v skladu z odredbami dunajske konvencije. V zvezi z afero v Chicagu je Vajgl dejal, da je zunanje ministrstvo "takoj reagiralo" in da je od State Departmenta zahtevalo zaščito "funkcije generalnega konzula" pa tudi Bije-diča, "kar bi storilo za kateregakoli drugega jugoslovanskega državljana na svetu". Za Bi-jediča so tudi zagotovili, da ne bo zapustil ZDA in da se bo pojavil na sojenju, ko ga bodo pristojne oblasti pozvale." Vajgl je tudi povedal, da je Bijedič najel ameriškega odvetnika in da je ZSZZ neprestano povezan z ameriškimi pravosodnimi organi, s State De-partmentom in s samim Bijedičem. Javnost seveda tudi zanima narava tako imenovane diplomatske pošte. To nosijo le pooblaščene osebe. Po mednarodnih predpisih pa je zaznamovana s posebnimi oznakami in pečati. Način zapiranja, odprave in prijema te pošte ne dopušča možnosti pošiljanja kakr- šnihkoli prepovedanih predmetov. Kljub temu pa so v ZSZZ pazljivo preverili vso diplomatsko pošto iz ZDA in ugotovili, da je šlo za korekten postopek. To je bilo moč ugotoviti na temelju uradnih dokumentov in evidence, ki jo posedujeta generalni konzulat in ZSZZ. Sarajevski poročevalci so želeli vedeti, ali obstaja kakršnakoli povezava med različnimi dogodki (pri čemer je omenil Stanovnikove izjave, zapiranja konzulata v Sydneyu in aretacije konzula v Chicagu). Vajgl je dejal, da bi raje govoril o dejstvih, da pa je kljub temu zelo očitno, da se vse "dogaja v času uspešnih političnih pobud Jugoslavije". Komentiral je tudi Arafatove težave z vstopnim vizumom za ZDA in namero, da bodo o palestinskem vprašanju govorili v Ženevi. Izrazil je upanje, da bo razprava in resolucije, ki jih bodo sprejeli, odrazila predvsem najnovejši razvoj pogajanj z odločitvami palestinskega nacionalnega sveta z razglasitvijo palestinske države, z njenim priznanjem, kar so storile že mnoge države, in z vse širšim soglasjem glede sklica mednarodne konference o BV. (dd) V ZRN treščilo vojaško letalo: vsaj 5 mrtvih REMSCHEID — Ameriško vojaško letalo vrste fairchild A-10 thunder-bolt iz oporišča Bentwaters v Angliji je včeraj popoldne treščilo na stanovanjski objekt v centru Remscheida, mestu v Westfaliji v ZRN. Zaradi padca letala je prišlo do eksplozije, pri tem pa je umrlo najmanj pet oseb, 40 pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenci jih je nekaj v smrtni nevarnosti. Toda obračun nesreče bo najbrž še precej hujši. Za zdaj ni še nič znanega o pilotu letala, pod ruševinami šestih do tal porušenih stanovanjskih zgradb pa so našli še dele človeških teles. Očividci so povedali, da je ognjena krogla z izredno hitrostjo priletela v višini 15 metrov v sam center Remscheida in nato treščila v pročelje neke stavbe. Posledice nesreče so tako hude, ker je bilo vojaško letalo polno najrazličnejšega streliva. Boj proti inflaciji recept je na dlani LJUBLJANA - CK ZK Slovenije je včeraj v CanWj^v vem domu zbral okrog sto vidnih ekonomistov in p0}1 iz vse Jugoslavije, ki so bili presenetljivo soglasni 9 recepta zmanjševanja inflacije. Toda bili so tudi ^ soglasni, da v resnici grozi nadaljnji še hujši inflac ' val. v6- Uvodno poročilo je imel prof. Aleksander Bajt. hlaP p0 dal je tretji inflacijski val, ki se je v resnici že Pr‘f j jp-majskih ukrepih zvezne vlade je sledil določen zast t v flacije, toda prišlo je do povečanja osebnih dohodkov ^ zadnjih dveh mesecih do izrednega povečanja cen, ta ,fl. bi inflacija dosegla kar 500 odstotkov, če bi se trend ljeval tudi v prihodnosti. jp Ekonomska znanost nima nobenega novega rece9 apo ne more ničesar novega povedati, kar že ne bi bilo ■ ^e. stoletja. Do inflacije pride, kadar se v obtokujpovec ^. nama maso, za katero ni materialnega kritja. To se no dogaja v Jugoslaviji, zato je treba zmanjšati ernisil dl v,°' Seveda pa je veliko vprašanje, če to lahko nate< da, ki je sprožila že dve reformi in obakrat propadlo. V razpravo so posegli številni vidni predstavnik1- ^ o zveznega CK Štefan Korošec, ki bo v ponedeljek 0J- gospodarskih vprašanjih na seji CK ZK Jugoslavi/',g in številni drugi. vest Zanimiva pa je prav neka skupna zavzetost in - je da je treba zmanjšati emisijo novega denarja. 10 .Q jp-povezano z vsemi težavami in nasprotji, ki razburi goslovansko družbo. Narodna banka tiska denar, ke ,fl po ne izhaja s proračunsko predvidenimi dohodki. X fiacija' mora kriti zvišane izdatke armade, dohodke ji žre 1 ima probleme s pomočjo kmetijstvu in podobno. klirinški s al' Izredno resen problem predstavlja aktiven KU‘“'~važO . . . '~izaktiv ,n,c, SZ k vsako leto približno 2 milijardi dolarjev, česar to plača. Jugoslavija jo kreditira in ker vlada nima ^ (jS' da plača dobavitelje, mora seveda ponovno p°se karskemu stroju. nekai Za vlado pa je bistveno vprašanje konsenz. probie'. sklene in naredi, se prično težave in odpori. Bist fjpra'/ ma torej tudi po mnenju vlade ni v stroki in materiala, temveč v politični volji in odločitvah- Za Narodno banko je osnovni problem vm^.afre'dvsetzbasuie’ Po katerih kriterijih so bili Prvr°”i sedeži, v katerih bodo odigrali enstvene tekme in kako so določili držav, ki bodo v teh mestih na-listič- S svoi‘mi enajstericami. Socia-(e fni Predstavnik nadalje sprašuje, [„e 0 Pri teh izbirah upoštevali špor-snijradiciie izbranih sedežev in Ie_tj ne interese širših območij, kjer bo^l^10 dejstva, da deželni odbor ne VPrnl°^el odgovoriti na zastavljena graJania' ker pri sestavljanju pro-vejJ ov za svetovno nogometno pr-ne l v° nima in ne more imeti nobe-/e -esede, je povsem razvidno, kako °bičn' itak ostra polemika presegla nib Jne meje. Socialistični predstav-v0 j® sedaj obrača na deželno upra-n‘rni -° P°Ziva' da bi skupno z dežel-rarnhSP°rtn‘m‘ ergani nastopila v ob-Polpm ,mesta Vidma. V njem pa se Zadm • nadaljuje, kot pričajo tudi 60j7Jf ,Z1 ave bivšega deželnega od-°bfož ° ^ertolija, socialdemokrata, ki hičnnU,e Cescuttija demagogije in iro-Pre/ei ugotavlja, da je Videm lahko Poocj , ^ar /e pač prejel le s takim ,alcem kot je Cescutti... (as) WWF zahteva preiskavo o štirih odlagališčih VIDEM — Svetovni sklad za zaščito narave -VVVVF- je postavil zahtevo, da je treba ugotoviti odgovornosti pristojnih organov glede izdajanja dovoljenj za odlaganje odplak v odlagališčih San Gottardo (v videmski pokrajini), v Nabrežini, v Ul. Errera v Trstu in v Talmassonsu (v videmski pokrajini). Vse to VVVVF zahteva, je rečeno v tiskovnem poročilu, v luči nedavnih dogodkov, v katere je bil vpleten bivši deželni odbornik Adriano Bomben in sklepa deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je razveljavil dovoljenja za omenjena odlagališča zaradi velikih nepravilnosti. Poleg tega je Svetovni sklad za zaščito narave zahteval, da je treba oceniti delo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine glede izdajanja vseh dovoljenj, ki so bila izdana za odprtje odlagališč ali upepeljevalnikov z namenom, da bi ocenili morebitno prisotnost nepravilnosti. Zadeva Bomben-Meriin je očitno z vso silo 'odprla vrsto vprašanj, ki so jih nekatere ekološke sile, in ne samo te, postavljale že pred časom. V luči zadnjih dogodkov bo torej težko, da bi šlo vse v pozabo, saj je problem odlaganja odpadkov in odpiranja novih odlagališč zelo aktualen in gotovo eden glavnih, na katerega mora odgovoriti deželna uprava. Sicer pa je sam predsednik Biasutti zagotovil, da bodo vsa dovoljenja in akti, ki so povezani s tem vprašanjem, javni. O njih bo razpravljala pristojna svetovalska komisija deželnega sveta. Nakazilo za boj proti mamilom TRST — Na predlog pristojnega odbornika Maria Brancatija je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine namenil eno milijardo in 601 milijon lir za razne posege v boju proti zasvojenosti z mamili. Finančni prispevek bo porazdeljen med dvanajst Krajevnih zdravstvenih enot. Porazdeljen je bil na osnovi proračunskih razpoložljivosti in programov, ki so jih predložile zdravstvene enote, upoštevajoč navodila deželnega zdravstvenega načrta. Pri porazdelitvi sredstev je deželna vlada upoštevala mnenje deželnega odbora za preventivne ukrepe pred zasvojenostjo z mamili in za boj proti alkoholizmu. Omenjene prispevke za leto 1989 bodo dopolnili z nakazilom iz državnega zdravstvenega sklada. Naravni davek na človekov malomarni odnos do okolja Glivična bolezen redči bore na Krasu Glivična bolezen borov, ki običajno vsako leto doseže vrhunec šele marca, je to zimo na Spodnjem Krasu nad Vipavsko dolino izjemno silovito izbruhnila že oktobra. Strokovnjaki ta pojav pripisujejo letošnji suši, ki je dodatno oslabila kraško drevje, katero zaradi onesnaženega zraka že desetletja opazno izgublja svojo odpornost, podlega boleznim in se vse bolj množično suši. Širitev glivične bolezni cenangiuma, ki je doslej prizadevala predvsem mlade bore, je naravni davek na človekov malomarni odnos do okolja. Ker je drevje zaradi suše letos še posebej oslabljeno, so bolezni tokrat podlegla tudi starejša drevesa, tako da so se začeli sušiti celo gozdovi iz prvega obdobja pogozdovanja. Pospešeno umiranje gozdov je seveda zahtevalo takojšnje gozdarske ukrepe. Kot nam je povedal Ivan Švara, vodja proizvodnje v sežanskem Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa, so takoj, ko so opazili nepričakovan izbruh bolezni, v najbolj ogrožene revirje (goriškega, komenskega, sežanskega in divaškega) odšle okrepljene ekipe gozdarjev, ki so začele ocenjevati in popisovati poškodbe gozdov. Na osnovi njihovih ugotovitev bodo v nekaj dneh v zavodu pripravili lokacijsko in količinsko karto poškodovanih gozdov in temu prilagojen sečno-spravilni načrt za prihodnje leto. Gozdarski strokovnjaki seveda hkrati opravljajo tudi biološko-kemične raziskave, ki naj bi potrdile ali ovrgle sum, da je zmanjšana odpornost kraških gozdov posledica škodljivih (predvsem žveplenih) emisij iz tržiške termoelektrarne. Bolezen in pospešeno sušenje seveda povzročata neprecenljivo škodo. Med drugim bodo intervencije na poškodovanih gozdnih območjih v celoti podrle skrbno sestavljene sečne in spravilne načrte. JANEZ ODAR (Foto Križmančič) V obalno-kraški regiji Izvoznikom storitev gre trenutno najbolje KOPER — Turistična organizacija Portorož, Luka Koper in Intereuropa Koper, so najbolj uspešne organizacije v obalno-kraški regiji. To lahko trdimo po devetmesečnih rezultatih poslovanja, o katerih so danes novinarjem poročali na koprski enoti Službe družbenega knjigovodstva. Omenjene tri organizacije so namreč ustvarile najvišjo akumulacijo, nasploh pa je značilno, da so uspešnejše tiste organizacije, ki izvažajo storitve. Od drugih - proizvodnih organizacij pa so najbolj uspešni štirje tozdi Iplasove kemične industrije, ki so ustvarili 2,8 milijarde dinarjev akumulacije. Turistična organizacija Portorož je prigospodarila v letošnjih devetih mesecih 12,8 milijarde dinarjev akumulacije, Luka Koper 9 milijard, Intereuropa Koper pa 8,1 milijarde. Sledijo Emona Commerce, Adria Commerce, šesti je Iplas, sedma pa Droga, v kateri so štirje tozdi zbrali 2,46 milijardno akumulacijo, kar je zanimivo zato, ker lani akumulacije sploh niso imeli. Od vseh 190 ozdov lahko akumulacijo izločijo le 135 ozdov (90 milijard, ali za 267 odst. več), 16 ozdov pa je poslovalo s tako imenovano ' pozitivno ničlo" (brez akumulacije, vendar tudi brez izgube - med temi so štirje Ipla-sovi tozdi, trije Tomosovi, Slavnik Koper, Mehano Izola, Astra Steklarna Hrpelje...) Nobenega dvoma ni, da ima za so-, razmerno ugodno poslovanje regijskega gospodarstva zasluge izvozna ne-ravnanost le-tega, saj so v devetih mesecih na tujem trgu ustvarili skoraj četrtino vsega prihodka (23,8 odstotka), še lani pa je ta delež znašal le 19 odstotkov. Zaslužek na tujem trgu se je v regiji povečal hitreje kot v republiki, ugodneje kot v republiki pa se je povečal tudi dohodek obalno-kraškega gospodarstva - za 225 odstotkov (v republiki za 183 odstotkov). Izguba je znašala nekaj več kot 13 milijard, kar pa je nominalno ravno toliko kot lani - to pomeni občutno realno zmanjšanje izgub, medtem ko so se v republiki izgube povečale za 71 odstotkov. Z izgubo je poslovalo 15 ozdov, kar je deset manj kot ob polletju, oziroma pet manj, kot v lanskem devetmeseč-ju. Skoraj polovico regijske izgube so ustvarili v želežniškem gospodarstvu ŽTO Postojna - 6,5 milijarde dinarjev, na drugem mestu je portoroška Droga s 3,2 milijardami, vendar se tu izguba zmanjšuje iz četrtletja v četrtletje. Z izgubo so poslovale še Iskra Elektroa-kustika Sežana (1,36 milijarde), SIP Krasmetal Sežana (770 milijonov dinarjev), med organizacijami s področja družbenih dejavnosti pa je največji bolnik Zdravstveni center Koper z 2,24 milijarde izgube. V strukturi porabljenih sredstev so gospodarske organizacije najbolj obremenile carine in davščine, ki so se povečale kar za 316 odstotkov. Zanimiv je še podatek, da so obveznosti za skupno in splošno porabo v deležu razporejenega dohodka znižale za 1,9 strukturne točke, prav tako se je v deležu razporejenega dohodka močno znižal del namenjen osebnim dohodkov in skupni porabi in sicer z 38,8 ns 33,9 odstotka. Povprečni osebni dohodek je znašal v regiji 549 tisoč dinarjev in je po podatkih službe družbenega knjigovodstva za 14,7 odstotka nižji, medtem ko znaša povprečni osebni dohodek za republiko v devetih mesecih 539 tisoč dinarjev in je za 16,1 odstotka realno nižji. BORIS ŠULIGOJ COLLEEN McCULLOUGH Uvedla Breda K( onte 101. videl^ '*e Zc^ °b sončnem vzhodu razmišljal o tem, je V0(W> ve ^ °^e natančno vedel, kaj se bo zgodilo; oče to °ster *yi° n°5 J® na zahodu divjala nevihta in v zraku je bil se je zpi111^ voni P° dežju. Ko je bil še majhen deček, strah iZcp “al neviht, dokler mu ni oče pokazal, kako hitro Parajo te6' 66 ^re ven opazuje, kako lepo je, ko strele bik. Tak mn° ,neb° in se grom oglaša kot ogromen, neviden Pa Verand 86 zvečer kot ponavadi stuširal in gol odtaval ren. v v.; ?.°'da bi opazoval nevihto. Bil je zbegan in nemi-■ erasi, k)S1 ■ Se strab°vi iz vseh špranj zaganjali vanj, tu na ltheli rno"1 ^6 v*azen veter božal njegovo golo kožo, pa niso Neli njena1 d^ nRm' *n postopoma je blaga noč omečila cirni bitr ' zr rbnil je v brezčutno enovitost z nerazmišljujo-Pvetrh li Jt na zerrdji- Zdelo se mu je, da lahko vidi vsak tega sveta 113 vsa^! oddaljeni cvetici in da vse pesmi ptic Sprva PrePNvljajo njegovo bit z brezzvočno glasbo, dokler se ie le medlo zavedal njene prisotnosti, vse ni ljubljena roka kot žerjavica dotaknila njegove- ga ramena in ga napolnila z bolečino, ki ni bila prava bolečina. Njemu ni bilo potrebno razglabljati, da bi uganil spremembo v njej, njeno priznanje, da se ga prav tako rada dotika, kot je on hrepenel po njenem dotiku. Naslonil se je nazaj, da je začutil njene prsi; njena dlan na njegovem trebuhu ga je omamila in počutil se je, kot bi ga udaril električni tok. Ni si drznil niti dihati, ker se je bal, da se bo odmaknila. Njun prvi poljub pred toliko meseci ga je navdal z lakoto, ki je ni znal potešiti, toda ta drugi poljub ga je, po vsem tistem, s čimer ga je oborožila očetova pripoved, napolnil z neko čudno, zmagovito močjo. Hotel je začutiti dotik njene kože, vendar je lahko našel le delček, ker so ga ovirala njena oblačila. Toda uspelo mu je, da se je dovolj obvladal, da je storil, kar je bilo potrebno, da jo je nežno slekel, ne da bi jo prestrašil. Koraki so ga vodili dol na vrt, ker je sovražil hišo v Artamonu. Ni je imel za svojo, tako kot je imel letno hišico, in zato ni vedel kam naj jo pelje. Le na vrtu se je počutil kot doma, zato je šel na vrt. In na vrtu je končno otipal njene prsi, na vrtu, kjer je bil enostavno eden izmed množice bitij, je lahko pozabil, da ni popolnoma pri pravi. Tam se je lahko izgubil v medeni, ganljivi toploti njenega telesa. In tako se je izgubil za nekaj ur, ves v ognju zaradi neznosnega užitka, da jo občuti in ker je vedel, da je z vsem svojim bitjem ves čas z njim. Žalost je prišla, ko ga je pregnala v hišo in je ugotovil, da se morata ločiti. Objemal jo je tako dolgo, kolikor je mogel, nosil njeno majhno telo v svojem naročju in trpel ob misli, da jo bo moral izpustiti, ter se spraševal, koliko časa bo moral čakati, preden se bo to spet zgodilo. Strašno se je počutil, ko jo je položil na njeno posteljo in se obrnil, da bi odšel v svojo; ko pa ga je potegnila nazaj in mu rekla, naj leže k njej, je to storil, paraliziran od začudenja. Ni mu namreč prišlo na misel, da bi očeta vprašal, če bo z njima natanko tako, kot je bilo z mamo in očetom in če bosta vse noči prespala skupaj. Sele v tistem trenutku se je zavedal, da resnično spada k njej, da bo tudi zadnje, brezkončno spanje pod zemljo spal z njo, da bo varen pred strahovi, ker bo ona vedno v temi z njim. Nič ga ne bo moglo več preplašiti; premagal je zadnji strah, ko je odkril, da nikoli več ne bo sam. Njegovo življenje je bilo namreč tako zelo osamljeno, vedno je bil izločen iz razmišljujočega sveta, vedno je opazoval dogajanja na nekem zunanjem robu, si srčno želel, da bi lahko vstopil v ta svet, vendar tega nikoli ni mogel storiti. Tega tudi nikoli ne bo mogel, nikoli. Vendar to zdaj ni pomembno. Mary se je končno povezala z njim na kar se da tolažeč način. In zato jo ljubi, ljubi, ljubi... Spet je zlezel po postelji navzdol in položil obraz med njene prsi, samo da bi začutil njihovo mehkobo, s prsti ene roke pa je delal kroge okrog trde bradavice, ki ga je strašno mikala. Zbudila se je in zdelo se je, kot da bi predla, njene roke pa so ga objele. Spet si je zaželel, da bi jo poljubil, zelo si je želel, vendar se je namesto tega začel smejati. »Kaj pa je tako smešnega?« je zaspano vprašala in se pretegnila, ko se je nekoliko zdramila. »Oh, Mary, veliko lepša si od mojega medvedka!« se je zahihital. Marsikdo si je privoščil počitniški most Jesensko sonce razveselilo včerajšnji praznični dan ^ Do nedelje prodajna razstava umetnostne obrti Če iščete lepo in izvirno darilo se napotite na Pomorsko postajo Včeraj je bilo v naših krajih naravnost čudovito vreme, tako da je bil praznični dan tako rekoč še bolj prazničen. Nebo je bilo ves dan skoraj popolnoma jasno in sonce je veselo sijalo, čeprav s svojimi poznojesenskimi žarki ni kaj prida grelo. Kljub temu pa je veliko ljudi privabilo na izlet v naravo ali pa vsaj na sprehod po praznično mirnem mestu. Letošnji 8. december je padel na dan četrtka, zaradi česar se je marsikdo odločil, da »potegne most« do ponedeljka. S tem pa si je nabral že toliko dela prostih dni, da si je lahko privoščil pravcate predčasne zimske počitnice. In dejansko so včeraj zjutraj odpeljali proti gorskim krajem številni avtomobili s smučkami na strehi. Toda snega je na južni strani Alp komaj kje za smučanje, tako da so ga mnogi šli iskat v Avstrijo ali še dlje. Tudi na mejnih prehodih z Jugoslavijo so včeraj zabeležili precej prometa, vendar brez hujših zastojev. Veliko ljudi pa se je sprehajalo tudi po tržaškem Krasu in v samem mestu, kjer je včeraj med drugim bilo mogoče na Akvedotu še zadnji dan obiskati Miklavžev sejem. Sicer pa je bil včerajšnji dan za vernike zapovedan praznik brezmadežnega spočetja. Po vseh cerkvah so torej bile praznične svete maše, ki so bile toliko bolj svečane tam, kjer imajo Marijo za zavetnico. Kot je že kakih trideset let običaj, so včeraj dopoldne s cveticami okrasili Marijin kip na Trgu Garibaldi v središču mesta. Gasilci so venec po lestvah ponesli na vrh stebra, na katerem kip stoji, številni ljudje pa so cvetice položili ob njegovem vznožju. Obreda so se med drugimi udeležili župan Richetti, prefekt De Felice in škof Bellomi, ki je prav včeraj obhajal tudi enajst let službovanja v naši škofiji. Na sliki (foto Križmančič) gneča sprehajalcev na barkovljanskem nabrežju Sicer jih je le peščica, tržaških umetnostnih obrtnikov, aktivno delujočih v treh stanovskih organizacijah in preko njih v povezanih v samostojno skupino, a se njihova prizadevanja na tem specifičnem področju obrti iz leta v leto bolj obrestujejo. To dokazuje tudi letošnja, že 7. prodajna razstava umetnostne obrti, darilnih predmetov in spominkov, ki so jo s krajšo slovesnostjo odprli včeraj dopoldne v prostorih tržaške Pomorske postaje. Poleg udobnejših prostorov v prvem nadstropju poslopja (za razliko od prejšnjih razstav, ki so se morale zadovoljiti s turobnejšim pritličnim predelom), je letošnja novost tudi v organizacijskem pristopu. Zamisel je s tehnično pomočjo vseh treh stanovskih združenj obrtnikov (Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, CNA in Associazione artigiani) izpeljal novoustanovljeni medstanovski paritetni odbor pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, Ustanove za razvoj obrti (ESA), Tržaške trgovinske zbornice ter s prispevkom Tržaške kreditne banke in Tržaške hranilnice (CRT). Prodajne razstave ki bo z neprekinjenim urnikom od 10. do 20. ure odprta do vključno nedelje, 11. decembra — se udeležuje 21 umetnostnih obrtnikov s samostojnimi razstavnimi prostori, medtem ko se jih deset predstavlja s skupinsko ponudbo darilnih in spominskih predmetov. Zvestemu obiskovalcu teh tradicionalnih predprazničnih »srečanj« med ustvarjalci najžlahnejše obrtne zvrsti in Tržačani pa kot rečeno - ni mogla uiti ugotovitev, da je kakovostna raven predstavljenega blaga iz leta v leto višja in da se njegovi ustvarjalci v veliki večini dodobra zavedajo pomena izvirne in pristne obrtne produkcije. In pri tem ne moremo mimo dejstva, da so med najuspešnej- šimi prav slovenski umetnostni obrtniki, člani SDGZ, ki so (v osebah Silve Bogateč, Gabrijele Ozbič, podjetja Bor in med zlatarji Petra Malalana) že pred leti ubrali pot pristne, na našo zemljo in navade vezane ustvarjalnosti. Usnje, keramika, kamen, les so za tovrstno izražanje najbolj primerni materiali in letošnja razstava jih ponuja v nekaterih novih kombinacijah. Med samostojnimi razstvaljalci si bodo nedvomno številni obiskovalci — ki so že po včerajšnji otvoritvi napolnili razstavni prostor — lahko ogledali (in kupili) izdelke zlatarjev in bi-žuteristov, restavratorjev, izdelovalcev ročno izdelanih okvirjev za slike, oblikovalcev keramike, rezbarjev, izdelovalcev lutenj in usnjenih predmetov, ročnih tkalcev in izdelovalcev goble-nov oziroma tapiserij. Med darilnimi in okrasnimi predmeti, ki bodo tako dobrodošli za izvirno božično darilo, pa bodo lahko izbrali privlačne aranžmaje suhega cvetja, ki se zgledujejo po severnjaški tradiciji, izdelke iz le®' nih listov in pisanega papirja, iz po1' dragih kamnov, voska in drugih materialov, ki si jih pač omisli bolj ali man) plodna domišljija posameznega ustvarjalca. Nam so zelo ugajali uporabni predmeti, ki so nastali iz srečanja med usnjem (Silva Bogateč) in keramiko (Andrea Pavan), medtem ko smo pri izvirnih daguljarskih stvaritvah ostali le pri občudovanju... Nedvomno dobrodošla predpraznična pobuda, ob kateri pa moramo se enkrat pritegniti njenim organizatorjem, ki že leta zahtevajo ustrezen Pr°' štor v središču mesta, da bi si v njem uredili stalno prodajno razstavo m tako rešili nelahek problem komercializacije svojih izdelkov, ki pač ne sodijo v krog nujnih življenjskih potrebščin, temveč v sfero, v kateri se praktična uporabnost nekega izdelka srečuje z njegovo estetsko vrednostjo. (vb) Na sliki (foto Magajna) pogled na prodajno razstavo umetnostne obrti. Samo še danes in jutri čas za dvig bonov Jutri zapade rok za dvig drugega svežnja bonov za bencin po neobdavčeni ceni. Večina občinskih uradov in izpostav, na katerih delijo bone, bo odprta tako danes kot jutri. Kot je znano, bo bone treba porabiti do 30. aprila prihodnjega leta, upravičenci pa jih morajo dvigniti v uradih ali na izpostavah, kjer so vložili prošnje in dvignili prvi kontigent bonov. Naj opozorimo, da bonov nikakor ne bo mogoče dvigniti z zamudo. Na občinski izpostavi za Zahodni Kras bodo delili bone samo jutri od 14. do 16. ure, na svetoivanski občinski izpostavi bodo delili bone danes in jutri od 14. do 16. ure, na vseh ostalih občinskih izpostavah pa danes in jutri od 17. do 20. ure. Vsi uradi okoliških občin bodo odprti danes in jutri; na Repentabru od 8. do 14. ure, v Miljah od 15. do 19. ure, v Dolini od 8.30 do 12. ure, v Zgoniku od 8. do 14. ure, v Nabrežini od 9. do 13. ure, danes popoldne pa še od 17. do 19. ure. Tudi uradi ACI so odprti do jutri od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30. Jutri začetek proslav ob 90-letnici mačkoljanskega društva Jubilejne prireditve KD Primorsko Tudi ta konec tedna bo kulturno življenje v Bregu zelo živahno. Že jutri se bo namreč začelo večdnevno praznovanje 90-letnice ustanovitve KD Primorsko iz Mačkolj. Uvod v jubilejno slavje bo jutrišnji večer, ko bodo med drugim predstavili brošuro, ki je nastala prav ob tej priložnosti. O jubilejni brošuri KD Primorsko bo spregovoril Aleks Kalc. Poleg tega pa bo na vrsti še otvoritev dveh razstav. Za eno od teh, ki nosi naslov Mačkolj e in KD Primorsko skozi časovni objektiv, je poskrbel Mario Magajna. V drugem likovnem trenutku pa se bodo s svojimi deli predstavili trije slikarji, in sicer Luciano Zonta, VValter Chendi in Mitja Zonta. Po spremni besedi Jožeta Korena bo sledil umetniški nastop Bogdane Herman, ki bo interpretirala primorske ljudske pesmi. Uvodna prireditev se bo začela ob 20. uri in bo v prostorih mačkoljanske srenjske hiše, kjer se bodo odvijale tudi ostale prireditve na sporedu. Druga kulturna priložnost ob proslavljanju 90-letnice bo nedeljski glasbeni večer, ki ga je mačkoljansko društvo posvetilo mladim izvajalcem. Poleg dekliškega pevskega zbora Glasbene matice, ki bo nastopil s svojim zborovodjo Stojanom Kuretom, MAČKOLJE 1898-1988 harmonikarjema Aleksejem Mahničem in Francescom Furlanichem ter s pianistom Aljošo Starcem, se bodo občinstvu predstavili še mladi člani breške skupine The hard knobs. Peter Jankovič, Aleksi Jercog, Niko Tul in Edvard Žerjal bodo večer poživeli s svojo razposajeno lahko glasbo. Proslavljanje 90-letnice KD Primorsko se bo nadaljevalo v četrtek, 15. t. m., ko se bodo v Mačkolj ah zbrali domači pesniki: večer, ki se bo začel ob 20. uri, ima namreč naslov Dolinski Breg v pesniški besedi. Nastopili pa bodo Nadja Švara, Irena Žerjal, Alek-sij Pregare in Boris Pangerc. Umetnike bo predstavila prof. Marija Cenda, poleg pesnikov pa bo nastopil še Godalni kvartet Glasbene matice. Osrednja proslava ob častitljivem jubileju mačkoljanskega društva bo v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri. V pozdrav bo spregovoril predsednik KD Primorsko David Stepančič, slavnostni govornik pa bo Duško Kalc. Poglavitno vlogo bo imel mešani pevski zbor KD Primorsko, ki bo pod vodstvom Antona Baloha nastopil s samostojnim koncertom ljudskih in umetnih pesmi. Med prvim in drugim delom slavnostnega koncerta se bodo z recitalom predstavili mačkoljanski učenci, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo Simon Gregorčič v Dolini. Še pred zaključno pesmijo, Premrlovo uglasbitvijo Zdravice, pa bodo na vrsti pozdravi gostov in kulturnih organizacij, (dam) TRŽAŠKA KNJIGARNA PRIREJA od 1. do 31. decembra »BOŽIČNO RAZPRODAJO« Ponujamo vam cenejša knjižna darila! tudi grafiko lahko daruješ: prijatelju ali sebi ob marsikateri priložnosti Za nasvet ti je na razpolago Galerija Goriški kvartet drevi gost Openskega glasbenega večera Goriški kvartet - Ouartetto Gorizia-no bo gost tretjega Openskega glasbenega večera, ki ga priredi SKD Tabor danes ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Kvartet, ki ga sestavljajo Daniela Brussolo, Maria Laura De Ponte, Katerina Gorjup in Fosca Valentinuzzi, je nastal leta 1985 z namenom, da bi širil glasbene stvaritve za svojevrstno in nenavadno komorno zasedbo, kakršna je kvartet prečnih flavt. Članice skupine so dokončale glasbene študije na tržaškem Konservatoriju Tartini, v razredih prof. Gior-gia Marcossija in Monice Finco. Vzporedno z individualnim študijem so tudi obiskovale razred komorne igre za pihala, ki ga v okviru konservatorija vodi glasbenik in glasbeni pedagog Giorgio Brezigar. Po dokončanih študijah se je kvartet še utrjeval in izpopolnjeval pod vodstvom Ovidia Danzia. Skupina je že sodelovala na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Na tekmovanjih Citta di Porcia, na turinskem tekmovanju in na ko- mornem mednarodnem tekmovanju v Portogruaru, se je skupina uvrstila na 3. mesto; drugo mesto je kvartet osvojil na mednarodnem tekmovanju za mlade glasbenike Citta di Stresa, na flavtističnem tekmovanju Citta di S. Antimo pri Neaplju pa se je Goriški kvartet uvrstil na odlično prvo mesto. Naj poudarimo, da je skupina sodelovala tudi na mednarodnih tekmovanjih v Novem Sadu in v Ljubljani. NIVES KOŠUTA Zmagovalca natečaja za kompozicijo Poljak Zbigniew Wisznieski in Madžar Ferenc Farkaš sta zmagovalca Mednarodnega natečaja za kompozicijo, ki so go organizirali v okviru proslav ob 450-letnici ustanovitve "Cappelle civice". Mednarodna žirija, ki ji je predsedoval Marco Sofianopu-lo, je zmagovalca natečaja proglasila med kratko slovesnostjo v občinski palači. Danes v Bazovici zbor o sinhrotronu Koordinacijsko združenje kraških vasi prireja danes ob 20.30 v Bazo viškem domu v Bazovici v sodelovanju z vaškimi organizacijami sesta nek, na katerem bodo govorili problemu lokacije sinhrotrona. VaDj Ijeni so vsi Bazovci, še zlasti lastnik zemljišč, ki bi jih gradnja stroja ne posredno prizadela. V nedeljo v Repnu veselo srečanje z domačo glasbo Niso še dobro zamrli odmevi z zU senikovega večera v Zgoniku, ko nam že obeta ponovno srečanje z d mačo glasbo in pesmijo v vseh njunh: inačicah - to pot v Repnu. Tjakaj v nedeljo "Narodna glasba treh a žel": tak je namreč naslov velik*- P tujoče zabavno-glasbene priredit'> < na kateri bodo nastopili ansarn ' godci in pevci iz Slovenije, iz naS ]U zamejstva in s Koroškega. PriredlteJ/ to je mladina iz Repna, obljuba dve uri glasbe in dobre volje. Seznam nastopajočih je dolg . pester. Pozdravil nas bo ansarn . Stoparji iz Mengša, eden izmed ^ mlajših in hkrati najboljših dop10 p ansamblov, dobitnik številnih P znanj in reden gost vseh RTV PT°^ua. mov. Tu je nato harmonikar Erph berz, bivši vodja znanih in priilUD U. nih "Rosentaler" iz Avstrije, dalle■ .Jj letni virtuoz na diatonični barmo Toni Raik iz Metlike in Tine ^ prav tako harmonikar in v°dia.n ° y. sambla, ki se po njem j/nefiu; ■ • Repnu bodo nastopili tudi nepoz Beneški fantje iz vrst pionirjev .j. venske domače glasbe, pa spet ša zasedba in sicer ansambel p0? ^ ki velja za eno najbolj obeta glasbenih skupin na Slovenskem- pa vse ne bo preveč spd^^P^niki praznik polk in valčkov, so Poba,. cp. te prireditve povabili medse tu fl rarja Tomaža Plahutnike, Pfd J 0_ na kamniški Glasbeni šoli, dah ^ kalno skupino mladih bratov S s Koroškega, nastopila bo fol f. skupina KUD Vnanje Gorice, n ,gina-moniko pa bo naposled zaigral e čin Renzo Tavčar in tako brani p. naših. Spored bo povezovala p ^fena napovedovalka z ljubljansK . vizije Mojca Blažej-Cirej, z pl bosta tudi Stane Maslej in doz ^p nikar, člana dramske skupin Miran Jarc iz Domžal. Vsa ves tajiO, zikalična druščina bo nastopi nj. kot sta si zamislila pisatel] 1 jn kar prof. Ivan Sivec ter re p0jze vsestranski kulturni delave v£2S Stražar. Godci in pevci treh , einbrO. pričakujejo v nedeljo, H- a pep-ob 17.30 v Občinski telovadnici nu. (jb) Zelo uspela proslava 100-letnice Ciril-Metodove šole Vez med preteklostjo in sedanjostjo Velika dvorana Kulturnega doma v r*u bi bila morala biti dvakrat tako euka, da bi bila lahko sprejela vse otine in stotine Slovencev, ki so se eleli udeležiti svečane proslave 100-.e|nire ustanovitve Ciril-Metodove 0 e' šole, ki je začela s svojim delom Pred tolikimi desetletji, ki pa ostaja Po svojem delu, idealih in po številu cencev, ki so jo obiskovali trdna vez ®d preteklostjo in sedanjostjo. Proslava je bila s slavnostnim govo-orn, z nastopi pevskih in glasbenih kupin v različnih sestavih, z recitaci-jaini, predvsem pa z udeležbo števil-občinstva in številnih gostov z eh strani meje, prireditev, ki so si jo rSJanizatorji v srcu želeli. Na tihem ^Pali, da bo takšna kakršna je bila, da v teh časih raznih stisk priredi- . uuaiu rudnin ouoi\ prucur v; ki je bila nam vsem nujno potreb na in z navdušenjem sprejeta. Na odru, kjer je visel napis o oblet-C1 šole, ob njem pa je imela častno : ®sto zastava Ciril-Metodove družbe, ^delana leta 1900 in sedaj skrbno res-rirana, se je zvrstilo skupaj okrog P nastopajočih. Od mladih dijakov j ?-je srednje šole Ivan Cankar pri Sv. kobu, mladinskega zbora Vesela po-ort z ®Poin ter mladega komornega kestra Glasbene matice, do našega ^Prezentativnega Tržaškega okteta, esanega pevskega zbora bivših . eilcev Ciril-Metodove šole. Vse do ra n Pa Tržaškega partizanskega zbo-zaklj"^ Tomažič, ki je prireditev tudi Bilo je to enkratno sodelovanje mla-n in starejših rodov, tistih, ki komaj NPajo v življenje, in tistih, ki so se v , u druge svetovne vojne, pa še veli-ju ^reh odločali za boj proti okupatorji® ^pravico do uporabe slovenske- Dp^°i Yehko prireditev je začel mešani tori * zhor bivših učencev Ciril-Me-§ °Ve šole, ki je pod vodstvom Vlada are zapel Venturini]evo Zdravljico. Pevke, oblečene v narodne noše, in pevci (skupaj jih je bilo 24) so se izkazali tako, kot so si verjetno sami želeli in kot so jih razumeli in jim prisluhnili udeleženci proslave. Pevka Olga Ban je bila tudi recita-torka pesmi "Naša šola", ki jo je že pred tolikimi leti posvetila tej svoji šoli. Pesem Karla Široka "Umrl je Jezus" je v nadaljevanju programa podal Danilo Turk. Sledil je slavnostni govor Danila Turka - Joca, bivšega učenca Ciril-Metodove šole, ki je najprej pozdravil vse bivše šolnike in šolarje šentjakobske šole, nato številne goste, med katerimi so bili predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje, gostje iz raznih krajev Primorske, Koroške, slovenski župani, predstavniki naših denarnih zavodov, slovenskih šol, itd. Potem ko se je zaustavil pri raznih pomembnih etapah, ki jih je prehodila Ciril-Metodova šola, je Turk svoj govor zaključil z mislijo na leto, ki se izteka. »Leto, od katerega se poslavljamo, ni bilo preveč radodarno do Slovencev, saj je bil slovenski jezik na žalost deležen nepričakovanih, zato pa tem bolj bolečih napadov. Stopali bomo zato v novo leto 1989 z željo, ki bi jo želel strniti v en sam stavek: Naj bi povsod, kjer žive Slovenci, delovale slovenske državne šole, v katerih bi se govorilo slovensko«. Kratek pozdravni govor z najboljšimi željami, je udeležencem, kot tudi organizatorjem proslave, prinesel Bogdan Vran, član predsedstva Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki je dejal: »Dokler bomo ohranjali naš jezik in našo kulturo, ni strahu, da bi naš narod propadel.« Govorom je sledil izredno bogat in pester kulturni program, ki ga je začel več kot 50-članski zbor nižje srednje šole Ivan Cankar od Sv. Jakoba, ki je pod vodstvom Nade Žerjal zapel Vrabčevo "Na širnem Primorju" in Harejevo "Bazoviškim junakom". Šest pesmi iz bogate zakladnice slovenske pevske ustvarjalnosti je z vso bravuro in dognanostjo zapel Tržaški oktet, ki je imel na programu na koncu dve zelo zahtevni pesmi, Kogojevo "Zima" in Vrabčevo "Tolmin". Komorni orkester Glasbene matice, ki ga je vodil prof. Borut Logar, je precizno in lepo izvedel Vivaldijev Koncert za violino in godala. Kot solistka je tu nastopila mlada violinistka Maj la Ozbič. Štiridesetčlanski mladinski zbor "Vesela pomlad", ki ga vodi Franc Po-hajač, je s svojimi svežimi glasovi zapel štiri pesmi, med temi Vrabčevo "Mladini" in Cossetta "Lieti pesem". Slovesnost je zaključil Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra in ob sodelovanju solistov Edit Kocjan in Igorja Pavletiča ter recitatorja Staneta Raztresena, izvedel kantato Janija Goloba "Še pomnite tovariši". Prireditev, ki jo je režiral Marko Sosič, je lepo napovedovala Jasna Rodošek. Tako lepo in pomembno srečanje bivših učencev Ciril-Metodove šole se ni moglo končati drugače kot v prijetni družabnosti, ob obujanju spominov, pa tudi ob ugotovitvi, da je in da mora ostati naša šola naslednik Ciril-Metodove šole, predvsem v njeni vlogi utrjevanja slovenske zvesti. Včeraj so bivši učenci Ciril-Metodove šole in člani KD Tabor položili venec na grob bivšega ravnatelja in profesorja CM šole Andreja Čoka. Priložnostni govor je imel Rinaldo Vremec. NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Magajna): Vlado Švara vodi zbor bivših učencev Ciril-Metodove šole. Nov izvršni odbor SDZPI Po novembrskem občnem zboru Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, na katerem so izvolili nov upravni in nadzorni odbor, je upravni odbor na prvem sestanku izvolil tudi nove vodilne organe Zavoda: predsednika, podpredsednika, izvršni odbor in predsednika nadzornega odbora. Za predsednika je bil potrjen profesor Josip Tavčar, za podpredsednika pa inž. Bogdan Petelin. V izvršni odbor so bili poleg njiju izvoljeni še Norina Bogateč za Slovenski raziskovalni inštitut, Mario Gregorič za Kmečko zvezo, Dragica Jerina za Dijaško matico, Živka Marc za Sindikat slovenske šole, Danilo Pilat za Kasto in Silvij Tavčar za Slovensko deželno gospodarsko združenje. Za predsednika nadzornega odbora je bil potrjen dr. Franc Škerlj. Črnuški oktet nocoj v Devinu Nocoj bo v devinski osnovni šoli Josip Jurčič slovenski pevski večer. Domača zbora, t.j. Fantje izpod Grmade m Dekliški zbor Devin, sta povabila Črnuški oktet iz Ljubljane, da nastopi na celovečernem koncertu. Prireditev, ki se bo pričela ob 20.30, sodi v okvir plodnega sodelovanja, ki se je v zadnjih letih razvilo med Zvezo kulturnih organizacij Občine Ljubljana-Be-žigrad, v katero je Črnuški oktet včlanjen, in kulturnimi društvi iz devin-sko-nabrežinske občine. Prihodnji torek pa bo celotna devinska vaška skupnost imela drug praznik. Na pobudo Devinskega kulturnega združenja (Associazione culturale duinese) bodo ob 18. uri na vaškem trgu slovesno postavili božično drevo. Ob priložnosti bodo nekaj pesmi zapeli Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in zbor Jadranskega zavoda združenega sveta. Večer se bo zaključil z veselico v pravkar obnovljeni Bridarjevi hiši. Drevi v postavitvi SSG Striček Vanja A. Čehova Bova premierna predstava a stalne-ehova v Sa^gled^v^-111 ^omu bo drevi tretja premierna predstava Slovenskega ^°9al^Uv^n.a 'J°vanov*ča- Poleg Maje Blagovič, Vladimira Jurca in Toneta Milena’ -z vidimo na sliki (foto Montenero) nastopajo še Anton Petje, Zupančič, Mira Sardoč, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec. Začetek ob 20.30 Priznanje Pristaniške ustanove sovjetskemu veleposlaniku Lunkovu Sovjetski ambasador v Italiji Nikolaj Mitrofanovič Lunkov, podjetnik Giovanni Cogolo in ladjar Jack Cleri-ci bodo danes prejeli prestižna priznanja, ki jih Pristaniška ustanova pode-luje vsako leto tistim, ki so kakorkoli prispevali k razvoju tržaškega pristanišča. Najbolj pričakujejo seveda prihod sovjetskega ambasadorja, ki si je zadnja leta veliko prizadeval za razvoj sodelovanja med tržaškim pristaniščem in sovjetskim gospodarstvom in zlasti zato, da bi čim več sovjetskih ladij pretovarjalo v tržaškem pristanišču. Sovjetska prisotnost v Trstu je čedalje bolj opazna v našem pristanišču in močno prispeva k njegovemu vsestranskemu razvoju. Priznanje sovjetskemu ambasadorju pa pomeni tudi odpiranje vrat vzhodnim tržiščem. Danes pa bodo podelili priznanje tudi bivšemu uslužbencu pristaniške ustanove - 99-letnemu Giuseppu Gi-annolli, ki je začel delati pri družbi Magazzini Generali (kot se je takrat imenovala družba) že leta 1911. ■ Danes ob 18.30 bodo v hotelu Sa-voia Excelsior nagradili udeležence pesniškega natečaja, ki ga letos že drugič prireja kulturno in umetniško združenje Exploit in ki so ga poimenovali po tržaškem pesniku Umbertu Sabi. Poezije bosta brala igralca Luisa De Santi in Giuliano Crevatin, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel Fulvio Minghinelli. Ob 20-letnici obnovitve Uspel jubilejni nastop kriške godbe na pihala Kriška godba je z včerajšnjim jubilejnim koncertom v Domu Alberta Sirka praznovala dvajsetletnico obnovitve. Številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, je pozorno sledilo izvajanju klasičnih in sodobnih skladb ter koračnic. Godbeni aansambel, ki ga vodi Livio Sulčič, so posebno za to priložnost okrepili nekateri člani ric- V ponedeljek podelitev zlatega sv. Justa 96 občincv6^6^ bodo v dvorani tržaškega Justa 6^a sveta podelili zlatega svetosti trarii’ .na9rad°' s katero tržaški kro-Ustanovp ?lona^no nagrajujejo osebe ali 9a mesta 80 Ponesle v svet ime naše-valtiici p' at*.sv- Just gre letos zavaro-Stu leta ir-)?31' ki 50 j° ustanovili v Tržnica na ie najmočnejša zavaro->spešn0Vtahjailskein trgu ter med ^ristana AiKlmi na svetu. Kipec kiparja ga za, a A.lbertija, ki upodablja mestne-bo predsedniku zavaroval- iriCU RflnHnnoin Nrnpil TtistanflSnAeiuimi na svetu. Kipec 9a zavetni61?3' ki “Pobija ____________ 116 dru»ke W ■ Predsedniku zavaroval-Za^ki žunar, cncu Randoneju izročil tr-Pa sta tu m kranco Richetti, predvidena i neqa ,J,ozdrava predsednika Vsedr-, arocca in ruze,nja kronistov Marcella tov Giom: Predsednika tržaških kronis-. Zlateoa ! CeTsareja. kle Pomemk Justa 80 v preteklosti pre-,enih, Zn, ne osebnosti z raznih družiti na 8 venih in kulturnih področij. , pacal ni a).e”.ci 80 doslej slikar Lojze Včeraj zvečer na Rebri pri Čedazu Neznan moški, star okrog 40 let umrl pod kolesi potniškega vlaka Neznanega moškega srednje starosti je včeraj zvečer pričakala grozna usoda. Na železniški progi blizu strmine pri Čedazu ga je povozil potniški vlak, ki je kakih petnajst minut pred nesrečo odpotoval iz Trsta. Policisti do pozne večerne ure niso mogli ugotoviti istovetnosti pokojnika. Za njegovo ime bo mogoče izvedeti šele čez nekaj dni, saj moški ni imel pri sebi dokumentov, poleg tega pa je bilo njegovo truplo tako izmaličeno, da bo pokojnika težko identificirati. Dežurni zdravnik Rdečega križa Monti je ugotovil, da je bil ponesrečenec star okrog 40 let. Moški je bil srednje visoke rasti, na sebi pa je imel teman jopič in hlače, sivo srajco in stare vojaške škornje. Preiskovalci domnevajo, da je neznani moški napravil samomor. V poštev pa kaže vzeti tudi možnost nesreče. Strojevodja, ki je upravljal krajevni vlak Trst-Videm, je ravnokar privozil izza ovinka, ko je pred sabo videl obris človeka. Začel je zavirati, nesreče pa ni mogel več preprečiti. Vlak je povozil moškega, ga povlekel za seboj in se ustavil šele čez kakih 300 metrov. Strojevodja je takoj razumel, kaj se je zgodilo, ustavil je vlak in obvestil železniško policijo. Preiskovalcem je povedal, da je neznanec sedel ali pa stal globoko sklonjen nad tračnicami, kar bi potrjevalo domnevo samomora. Možno pa je, da je moški hodil ob progi in je (npr. zaradi pijanosti) za trenutek sedel na tračnice in sploh ni pomislil na smrtno nevarnost. Po mnenju preiskovalcev je bil pokojnik berač ali potepuh, saj je imel na sebi zelo borne obleke. Policisti niso v njegovih žepih našli ničesar, kar bi jim lahko pomagalo ugotoviti, kdo je bil ali kje je stanoval. Nesreča se je pripetila prav pred hišo družine Karlsen, ki stanuje tik ob železniški progi. V tistem trenutku ni bilo v hiši nikogar, kake pol ure kasneje pa se je vrnila domov mlajša hčerka. Ko je opazila policiste, se je sprva prestrašila, da se je kaj pripetilo njenim staršem. Preiskovalci so ji takoj povedali, da je vlak povozil neznanca in jo vprašali, ali ga je morda kdaj videla. Dekle je zanikalo. »Pred približno mesecem dni se je v bližini pripetila podobna nesreča. Ženska srednjih let si je vzela življenje tako, da se je vrgla pod vlak. Kar strah me je, kadar sem zvečer sama doma,« je priznalo dekle. Ko je železniška policija opravila vse izvide, so uslužbenci pogrebnega podjetja odpeljali pokojnika v mrtvašnico. Pokopali ga bodo verjetno šele ko ga bodo identificirali. manjske godbe, s katero Križani že dolgo časa uspešno sodelujejo. Na včerajšnjem koncertu so nagradili dolgoletnega dirigenta in enega od ustanoviteljev nekdanje mladinske godbe Hermana Sulčiča, priznanja pa so prejeli tudi godbeniki, ki so od obnovitve člani domače godbe. Priznanja so prejeli Dario, Maurizio in Miloš Košuta, Livio Sulčič, Ermano Gogna, Danilo Kobau, Wili Fabbro in Natali-no Savi. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev je spregovoril referent za zborovsko in godbeno dejavnost Ignacij Ota. V okviru vaškega godbenega društva že nekaj časa deluje tudi glasbena šola, ki jo trenutno obiskuje deset gojencev. Na sliki (foto Križmančič): kriška godba med včerajšnjim nastopom na odru Sirkovega doma 9. 12. 1978 9. 12. 1988 Danilo Sardoč Z vso ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Prosek, 9. decembra 1988 Ob težki izgubi dragega očeta Franca Geča izrekajo kolegice in kolegi Radia TS A iskreno sožalje Loredani in prizadeti družini. pismo uredništvu Zakaj ne maram »špinače v kozici« Spoštovani! Po zadnji obravnavi »šolskega kosila ali refekcije« v vašem dnevniku, lahko še vedno ostanemo pri isti temi. Ko me je pot zanesla v vrtec, sem na oglasni deski prebrala jedilnik. Med drugimi jedmi, ki so bile na jedilniku, sta bili tudi »špinača v kozici« in »glavnati koromač«. Napaki sta pogosti in splošni, zato ju je vredno obravnavati. Spomnila sem se dogodka iz študentske menze v Ljubljani, ko je moj prijatelj zahteval »krompir v kozici«. Kuharica mu je smeje odvrnila: »Saj je vsak krompir v kozici.« Prijatelj si je zapomnil poduk in odtlej vedno zahteval le praženi krompir. Moramo pa razlikovati med izrazoma pražen in dušen. SSKJ razlaga osnovni pomen takole - dušiti = kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe; dušiti meso, zelenjavo - dušeni riž, dušeno zelje. Geslo pražiti pa pojasnuje z naslednjim - pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe; pražiti jetra, pražiti koščke mesa, pražiti krompir - to je pražiti kuhan, na lističe zrezan krompir. Če vemo, kako se katera jed pripravlja, bo naša špinača dušena. Kako pa je s koromačem? (ital. fi-nocchio). Zelo preprosto. Vse, kar zraste nad zemljo v obliki glav, je glavnato (tudi glavato - SP in SSKJ - glavato zelje, glavata solata), v zemlji pa se lahko razvije gomolj ali čebula. Za koromač vem, da naredi v zemlji gomolj, ki ga jemo, nad zemljo pa pridobivamo le dišavno seme, ki ga uporabljamo kot začimbo. Za koromač je značilen čebulasti gomolj, od tod tudi njegovo ime - gomolj ni janež, v SP tudi sladki janež, koprc, nar. primorsko komarček), nikakor pa ne more biti glavnati koromač, saj nad zemljo razvije le mesnate listne peclje in seme. Da ne bodo naši malčki iz vrtca zakorakali v svet s »špinačo v kozici« in glavnatim koromačem, je najmanj, kar lahko storimo v šolah in vzgojno-var-stvenih ustanovah za njihovo jezikovno znanje, da jih naučimo pravilnega poimenovanja in prosvetlimo njihovega (ali pa tudi svojega) duha. Olga Lupine Vrsta prireditev v KD Barkovlje Vse te dni je v barkovljanskem društvu veselo in prijetno. Po ponedeljkovem miklavževanju domače šole in vrtca bo jutri v župni cekrvi v Barko vij ah koncert mešanega pevskega zbora VOKALKREIS iz Jeniga pri Beljaku. Koncert, z začetkom ob 20. uri, bo obsegal nabožne in ljudske pesmi, ki jih bo izvajalo 30 mladih pevcev. Barkovljanski zbor Milan Pertot je bil gost omenjene pevske skupine letošnjega meseca semptembra. Po koncertu bo za vse pevce družabnost v barkovljanskem društvu. V nedeljo ob 17. uri bo v Barkovljah gostovala dramska skupina SKD Tabor z Opčin z igro Deštin. Tako se bo nadaljevala tradicija nastopov Opencev v barkovljanskem društvu. Za nedeljo, 18. t.m., ob 17. uri pa je že napovedano gostovanje dramske skupine Jaka Štoka KD Prosek-Konto-vel z delom Josipa Tavčarja Ločitev. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Donne suIForlo di una crisi dl nervi, kom., Šp. 1988; r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas. EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 II piccolo diavolo, kom., It. 1988; r. Roberto Benigni; i. Roberto Benigni, Walter Mat-haw. EKCELSIOR II- 17.45, 21.45 Un affare di donne, dram., Fr. 1988; r. Claude Chab-rol; i. Isabelle Huppert, Fracois Cluzet. NAZIONALE I - 16.30, 22.10 Ehi, ci stai?, kom.; i. M. Ringwald, R. Downey. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Congiun-zione di due lune, dram., ZDA 1988; r. Z. King; i. S. Fenn, R. Tyson, □. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Sex Biz-zarre II, porn., D D. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 I giorni del commissario Ambrosio, kom., It. 1988; r. S. Corbucci; i. U. Tognazzi, C. Amendola. PENICE - 17.00, 22.00 U2 - Rattle and Hum, glasbeni film s skupino U2. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Arturo.2 On the rocks, kom., ZDA 1988; r. B. Vorking; i. D. Moore, L. Minelli. MIGNON - 16.30, 22.15 II bambino d'o-ro, i. Eddie Murphy. EDEN - 15.30, 22.10 Impulsi carnali in Sogni indecenti, porn., VITTORIO VENETO - 17.00, 22.00 Trap-pola di cristallo, krim.; i. Bruce VVillis. CAPITOL - 16.30, 22.10 Poltergeist III, srh., i. Tom Skerrit, D. LUMIERE FICE - 16.30, 22.10 Beetlejui-ce - spiritello porcello, kom., ZDA 1988; r. T. Burton; i. M. Keaton, A. Bal-dwin. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La moglie e la bes-tia, porn., □ D. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom d □ f:£?> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton P. Čehov STRIČEK VANJA Režija: Dušan Jovanovič Igrajo: Anton Petje, Maja Blagovič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Boris Cavazza, Silvij Kobal, Stojan Colja, Zlata Rodošek in Dušan Jazbec Premiera v petek, 9. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A PONOVITVI: v soboto, 10. decembra, ob 20.30 v nedeljo, 11. decembra, ob 16.00 ABONMA RED B ABONMA RED C prva sobota prva nedelja gledališča VERDI Nocoj ob 20.00 (red C) bo v gledališču Verdi ^ponovitev opere PIKOVA DAMA M. 1. Čajkovskega. Režija Giorgio Press-burger. Dirigent Spiros Argiris. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku razdeljevanje novih abonmajev za red A, B, C, D in G. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 Nocoj ob 20.30 bo RAIUNO predstavila Massima Lopeza, Anno Marchesini in Tullia Solenghija v ALLACCIARE LE CINTURE DI SICUREZZA. Predstava je izven abonmaja, zato imajo abonenti popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 13. do 24. decembra bo Stalno gledališče iz Turina v sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine predstavilo Magdo Mercatali in Uga Gregorettija v delu A. Jarryja RE UBU'. Sodelujejo Alessandro Esposito, Pino Patti in lutkovna skupina "I Piccoli di Podrecca". Režija U. Gregoretti, Gerva-sio. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Arbuzovega dela VECCHIO MON-DO. Nastopata Ariella Reggio in Carlo Montagna. Režija Francesco Macedonio. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic. Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2, so v teku vpisovanja novih abonmajev. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje danes, 9. t. m., s predstavo RDEČA KAPICA ob 10. uri v osnovni šoli v Dolini ter ob 14. uri v osnovni šoli v Boljuncu. koncerti Komorni orkester gledališča Verdi V ponedeljek, 12. t. m., bo komorni orkester Gledališča Verdi nastopil v Piranu. Koncert organizirata Ljudska univerza iz Trsta in Unija Italijanov iz Istre in z Reke ter spada v niz petih nastopov, ki jih bodo glasbeniki komornega orkestra izvedli po Istri. Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 12. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. SPIVAKOVOM. SKD Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI. Nocoj ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert GORIŠKEGA KVARTETA, ki ga sestavljajo flavtistke Daniela Brussolo, Maria Laura Deponte, Caterina Goriup in Fosca Va-lentinuzzi. Na sporedu Dittersdorf, Kuh-lau, Tcherepnin, Paubon in Bozza. Vabljeni! Musič Club Tor Cucherna Nocoj ob 22.00 bo nastopila jazz pevka Fiorella Agliata. včeraj - danes razstave KD F. Venturini obvešča, da je odprta razstava likovnikov dolinske občine in arhivskega fotografskega materiala vsak dan od 16. do 18. ure v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. V galeriji Cartesius bo do 13. decembra razstavljal svoja dela Ugo ČARA. V galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - je na ogled razstava tržaškega slikarja VValterja Joseja MENDIZZE. V galeriji Feniks v Ljubljani razstavlja še jutri IVO PETKOVŠEK. V Prosvetnem domu na Opčinah -SKD Tabor - je odprt X. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov. V foyerju Tržaške kreditne banke -Ul. F. Filzi 10 - razstavlja svoja novejša dela slikarka BREDA BEBAN. V Peterlinovi dvorani v Trstu razstavlja svoje ikone slikarka TERZA KEIL-EHRLICH iz Žabnic. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure. razna obvestila Enotna komisija za socialno-zdrav-stvena vprašanja borcev, aktivistov in vojnih invalidov NOV v Trstu obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih SFRJ za leto 1989 do 20. decembra. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI - Ul. Crispi 3 in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje - Ul. Cicerone 8/B in ZVI-NOV - Ul. Cicerone 8/B. Zbor srbsko-pravoslavne občine v Trstu razpisuje natečaj za eno mesto II. basa, po eno mesto I. in II. tenorja, dve mesti alta in eno soprana. Prijave v tajništvu omenjene občine v jutranjih urah do torka, 15. t. m., osebno (Trst, Ul. Genova 12) ali po telefonu 631328. Avdicija bo v torek, 15. t. m., ob 19.30 v šoli omenjene občine, Trg sv. Antona 7. Slovenski kulturni klub vabi jutri, 10. t. m., vse člane na ANDREJEV SEJEM v Gorico. Prijave sprejema Tomaž Susič, tel. 211551. Novoletno srečanje udeležencev NOB v Lipici. Na pobudo ZZB NOB Sežana bo tudi letos v Lipici v hotelu Ma-estoso srečanje udeležencev NOB in njihovih svojcev. Srečanje bo 17. t. m. z začetkom ob 17. uri. Na večerji nudijo: li-piško ploščo in četrt litra vina. Za pojasnila tel. na št. 211831 od 19.30 dalje. šolske vesti Danes, PETEK, 9. decembra 1988 VALERIJA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 8.10 in zatone ob 16.04. Jutri, SOBOTA, 10. decembra 1988 SMILJAN PLIMOVANJE DANES: ob 2.39 najnižje -9 cm, ob 8.33 najvišje 53 cm, ob 15.43 najnižje -67 cm, ob 22.28 najvišje 28 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb raste, veter 16 kilometrov na uro severovzhodnik, vlaga 32-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. decembra, do sobote, 10. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi _5, Ul. delVOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi _5, Ul. delVOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 ' Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373),. MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V torek so na tržaški Pravni fakulteti uspešno diplomirali IGOR KOROŠEC, SAMO SANZIN, ANDREJ BERDON in BORIS ČOK Iskreno jim čestita društvo JUS mali oglasi čestitke Danes praznuje v Boljuncu rojstni dan naša draga mama in nona ANICA ZOBEC. Vse najboljše ji iz srca želijo Adelka, Miki, Franco, Nadja, Maja in Ivan. Danes praznuje teta Beta 85. rojstni dan. Vse najboljše in da bi bila še dolgo let čila in zdrava med nami ji želimo vsi, ki jo imamo radi. razne prireditve Urad Sindikata slovenske šole je odprt s sledečim urnikom: v torek in četrtek od 11. ure, v sredo in petek od 16. do 17. ure. Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 9. t. m., na sedežu Zavoda, Vrdelska cesta 13/11., ob 17. uri: 3.a, 3.b, 4.c in 5.C; ob 18.30: 4.a, 5.a, 4.b, 5.b, 3.c; v ponedeljek, 12. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16: ob 17. uri: l.a, 2.b, 2.c, l.č, 3. razred geometrov, 4. razred geometrov, 5. razred goemetrov; ob 18.30: 2.a, l.b, l.c, 2.č. Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, ki obiskujejo pedagoški študij ob delu, da se bodo danes, 9. t. m., ob 17. uri začele lekcije v Finžgarjevem domu na Opčinah. Glasbena matica vabi na NASTOP danes, 9. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29. Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin prirejata KONCERT ČRNUŠKEGA OKTETA iz Ljubljane danes, 9. t. m., ob 20.30 v osnovni šoli v Devinu. KD Kraški dom obvešča, da bo ČLANSKI VEČER jutri, _10. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu. Predvajali bomo flash posnetke o društvenem delovanju v teku letošnjega leta. Vabljeni! SKD Barkovlje in MePZ M. Pertot vabita na koncert mešanega zbora VOKALKREIS iz Jeniga pri Beljaku, ki bo jutri 10. t. m., ob 20. uri v barkovljanski cerkvi. DSMO in zbor Jadran prirejata jutri, 10. t. m., ob 20.00 v Slovenskem šolskem centru v Miljah vesel večer ob obletnici zbora. Gostuje ženska pevska skupina Stu ledi. V barkovljanskem društvu - Ul. Cer-reto 12 - bo v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri nastopala dramska skupina Tabor z Opčin z veseloigro DEŠTIN. Vabljeni! KD Vesna prireja v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje AO J. Štoka_ s Proseka-Kontovela, ki bo uprizoril LOČITEV. Delo je napisal Josip Tavčar, režiral pa Drago Gorup. KD Primorsko - Mačkolje vabi na niz prireditev OB 90-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA, ki bodo od 10. do 18. decembra v srenjski hiši v Mačkoljah: jutri, 10. t. m., bo ob 20. uri otvoritev RAZSTAVE Maria Magajne in domačih slikarjev VValterja Kendija, Lucianota in Mitje Zonte, PREDSTAVITEV jubilejne brošure ter NASTOP Bogdane Herman s primorskimi ljudskimi pesmimi; v nedeljo, 11. 12., ob 17. uri MLADINSKI VEČER s sodelovanjem Dekliškega pevskega zbora Glasbene matice in rock skupine The hard Knobs; v četrtek, 15. 12., ob 20. uri DOLINSKI BREG V PESNIŠKI BESEDI s pesniki dolinske občine in sodelovanjem Godalnega kvarteta Glasbene matice; v nedeljo, 18. 12., ob 17. uri OSREDNJA PROSLAVA z nastopom učencev srednje šole S. Gregorčič in mešanega pevskega zbora Primorsko ter slavnostni govor Duška Kalca. V ponedeljek, 12. t. m., bo v DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu, Donizettijeva 3, predaval dr. France Bučar iz Ljubljane na temo KRISTJANI IN POLITIKA. Začetek ob 20.30. Zadružni center za socialno dejavnost vabi na petkov popoldan, ki bo danes, 9. t. m., ob 16. uri v prostorih odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4. Srečanje bo na temo SVET V DIAPOZITIVIH- IN FOTOGRAFIJI. Gost popoldneva bo Lojze Abram. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 NAŠEL SEM denarnico v nedeljo, 27. n° vembra, v Boljuncu. Tel. 228422. V ZGONIKU se je 30. 11. izgubil mlad pes (angleški setter) črno-bele barv • Najditelj je naprošen, da telefonira n št. 229293. PODARIM psičko z dvema mladičema (1 mesec stara), majhne pasme. » 228146 v večernih urah. PRODAM pletilni stroj brother KH 820 s priključkom KR 830, malo rabljen, P polovični ceni. Tel. 51853. UGODNO PRODAM renault 5 v dobrem stanju. Tel. 228146 v večernih urah. PRODAM avto simca horizon 1100, 9 lab v dobrem stanju, cena po dogovor • Telefonirati od 14. do 15. ure na 291053. PRODAM apecar in ape 501, prevoženih 2.000 km po ugodni ceni. Tel. 824381- OSMICO ima odprto Jožko Colja v Sa matorci št. 21. OSMICO ima odprto v Borštu Danilo Glavina. DRAGULJARNA "A.B.", Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090, nudi čudovito izb ro po konkurenčnih cenah. Široka izb • ra bižuterije. Veseli bomo vašega ob ska. SLADOLEDARNA V NEMČIJI zaposh mlade s prakso ali ne. Tel. samo zai teresirani na št. 0437/31900. prispevki V spomin na Iva Ščuko daruje družin Blažič 20.000 lir za Skupnost družina OP čine. V spomin na drage starše, brate ib moža daruje Ana Terbižan 50.000 lil * Slovensko skupnost, 50.000 lir za DijaSK matico, 50.000 lir za Glasbeno matico 1 50.000 lir za proslavo ob 100-letnici Cim Metodove šole. Ob 10. obletnici smrti Danila Sardoča daruje žena Marija 30.000 lir za Zadrug Kulturni dom na Proseku, 20.000 lir 1 FC Primorje, 20.000 lir za cerkveni Pe ski zbor na Proseku in 30.000 lir za am terski oder J. Štoka. V spomin na Josipa Castellanija daru jejo Pepka in Ivan 20.000 lir ter Mario Graziella 15.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Danila Daneva daruj Stanislav Danev 25.000 lir za MPz-Mirk. V spomin na Marijana Oppelta daruje ta Marija in Mirka Prašelj 20.000 lir MPZ V. Mirk. - V spomin na Alojzija Cijaka dar J Stanislav Danev 25.000 lir za Kultu dom Prosek-Kontovel. V spomin na Marijana Oppleta daruje ta Marija in Mirka Prašelj 20.000 lir z Kulturni dom Prosek - Kontovel. Konzocij kmetijskih zadrug Grmada daruje 100.000 lir za proslavo ob 100-le niči Ciril Metodove šole. Namesto cvetja na grob Iva Ščuke darujeta Vanda in Renato 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Francko Štoko por. neu darujeta Miranda in Zofka 10.000 za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Podporni člani TPPZ darujejo za zbo TPPZ P. Tomažič: Angel Gerlanc (Kom vel 441) 10.000 lir, Srečko Orel 25.000 Darko Kobal (Katinara) 50.000 lir, R Marc (Bazovica 55) 50.000 lir, Nevo * vačič (Bazovica 77) 10.000 lir, Saoi_„ 86) Fonda vd. Križmančič (Bazovica . 10.000 lir, Mario Žagar (Bazovica 10.000 lir, Miro Križmančič (Bazovica 10.000 lir, Bruno Žerjal (Boljunec . 20.000 lir, Josip Bolčič (Boljunec ■> . 50.000 lir, Germano Švara (Boljunec r. 30.000 lir, Milan Pangerc (Dolina gj 10.000 lir, Silvan Žagar (Bazovicai -g 10.000 lir, Stane Žagar (Bazovica) 2' lir, Mario Sossi (Bazovica 216), U Križmančič (Bazovica 185) 10.000 m. -v ester Grgič (Bazovica 89) 25.000 Im £udj Lorenzi (Lonjer 263) 10.000 lir ter Križmančič (Bazovica 123) 10.000 lm V spomin na dragega bratranca _ Ščuko darujeta družini Jankovič m tograndi 150.000 lir za SKD Barkovlje-N. N. daruje 50.000 lir za Zadružni c ter za socialno dejavnost. ^u. Ub 11. obletnici smrti dr. Angel^vela kanje daruje družina ■ Franja Ko 10.000 lir za Dijaško matico. Jadranski koledar 1989 □ JADRANSKI KOLEDAR, almanah Slovencev v Italiji □ SANTORINI, Alistair MacLean, vojni roman — uspešnica LEPOTA IZ CVETJA IN SADJA, Chris Stadtlaender priročnik o naravnih kozmetičnih sredstvih OBLAKI SO RUDECI, ljudske in umetne pesmi i: prve svetovne vojne MOJ KRAS, Scipio Slataper, izpoved o razdvojenosti obmejnega človeka □ □ Vrednost po cenah v knjigarnah ....................... 100.000 Popust za naročnike prazničnega paketa................. 68.000 CENA .................................................. 32.000 lir lir lir Cvetje, ploskanje in žvižgi v Scali: občinstvo pa obožuje Riccarda Mutija nr^^kurjenja je bilo dovolj pred Jj etnier° v milanski Scali, zdi pa se, ,a 9a bo še nekaj tudi po njej. Seve-v,Je Predstavo spremljalo praznično dušje' a občinstvo je bilo po petih n ab glasbe le manj navdušeno kot začetku in je s toplim ploskanjem ^ 9radilo izključno dirigenta Riccar-izv ■ Utija, junaka večera, in nekatere 0 , jalce, medtem ko je burno izžviž-aal° režiserja Luco Ronconija. k,, rv° premiero te slavne operne ipSa J6 spremljalo že običajno ozrač-v j rava bitka je bila seveda za 150 2J0Pnic p0 20.000 lir, ki jih uprava prC*?e prodajati šele nekaj ur pred Vr t S'iaVo' Nekateri so se postavili v j. to že v ponedeljek zvečer. Prespati0 seveda v avtu. Vratar vodi zelo Sl en seznam imen: vsakega posebej zapiše in mu občasno dovoli, da na kavo ali po obložen kruhek. Se Se Predolgo ne javi, ga zbriše iz sti tIaitla' V torek zvečer je bilo v vr-Pred6 60 oseb, nekaj ur pred v v?S^a-Vo Pa 80 se zadnji umaknili in sd je ostalo le 150 oseb, ki so uro pred predstavo lahko vstopile. Med temi najbolj zvestimi je kar precej študentov, naj starejši pa je 76-letni upokojenec, ki obiskuje Scalo že dolgih 35 let. Pred gledališčem pa je bilo zvečer kar pestro. Ob pravi množici redarjev in policistov, ki so skušali skrbeti za red, so se zbrali običajni radovedneži, ki si radi ogledujejo slavne osebnosti s parterja in lož, zbrala pa se je tudi skupina tiskarskih delavcev, uslužbencev dnevnika Corriere della sera, ki jim grozijo z odpustom skoraj 1.000 oseb zaradi nabave novih tehnoloških pripomočkov. Vse težave in zapetljaji pred premiero pa so bili pozabljeni, ko se je dvignil zastor v dvorani, ki jo je krasilo na tisoče nageljnov različnih roza odtenkov. Kar petnajst cvetličarjev je namreč skrbelo za okras dvorane in foyerja, v katerem sta prevladovali bela in rumena barva. 20.000 nageljnov za vrednost kakih 60 milijonov lir. Nageljni so bili celo brez običajne žice, ker so bili namenjeni prisotnim gospem, saj so jih po predstavi lahko odnesle s seboj. Skratka: cvetlični poklon zbranim damam. Strošek se sicer zdi pretiran, vendar se upravniki Scale ukvarjajo s številkami, ki imajo še več ničel. Funkcionar je namreč povedal, da bi imelo gledališče kaki 2 milijardi izgube, ko bi odpadla premiera, saj bi poleg neprodanih vstopnic izgubili še sponso-rizacije in televizijsko odškodnino. Ob vseh teh zakulisnih, izvengle-daliških in »nekulturnih« pripetljajih, se skoraj zazdi, da pritiče glasbi, ki naj bi bila protagonistka večera, nekakšna drugorazredna vloga. Pa kljub vsemu le ni tako. To je dokazal dirigent Riccardo Muti, ki je znal ustvariti pravo praznično in svečano ozračje že po prvih taktih. In zdi se tudi, da občinstvo le ni tako naivno, saj je priljubljenega dirigenta pozdravilo s ploskanjem, čim se je pojavil. Njegov trud, da bi izgladil sindikalne spore, se kljub težavam dogovoril za zadostno število vaj in torej za dostojno izvajanje, ni šel neopazno mimo in občinstvo ga je nagradilo tudi za to. Kot običajno je tudi dokazal svojo dirigentsko spretnost, saj ga je občinstvo pozdravilo z istim navdušenjem po petih urah in desetih minutah intenzivnega izvajanja. Kljub vsemu pa ni uspel prelisičiti občinstva, ko je sam pripeljal na oder režiserja Luco Ronconija. Njemu se občinstvo ni nameravalo pokloniti in ga je izžvižgalo: očitno njegova »filmska scenografija« in veleekrani niso doživeli uspeha. Med izvajalci je občinstvo bilo navdušeno nad ameriškim tenoristom Chrisom Merrittom. Viljem Tell baritonista Giorgisa Zancanara je bil nekoliko manj prepričljiv, razočarala pa je sopranistka Cheryl Studer v vlogi Matilde. Kritiki so seveda nekoliko bolj previdni, zdi pa se, da tudi razdeljeni v dva tabora. Le Muti ta trenutek nima nasprotnikov. Priljubljeni Nomadi spet v naši deželi AncoraNomadi: naslov zadnje plošče znane italijanske skupine Nomadi se odlično ujema z njihovim delovanjem in nastopanjem, obenem pa odraža tudi njihovo željo po prisotnosti na tržišču italijanske avtorske popevke, v katero še vedno uvajajo nove in sveže ideje. Emilijanska skupina, ki jo še vedno vodi pevec Augusto Daolio, deluje na italijanski glasbeni sceni že celih 22 let. Z igranjem so začeli sredi šestdesetih let, ko se je v Italiji začela uveljavljati avtorska popevka. Osrednje motive so Nomadi v vseh teh letih obdržali, z leti pa so jih seveda prilagajali trenutnim stanjem in popestrili z boljšo glasbeno spremljavo. V vseh teh letih so Nomadi posneli veliko plošč, sodelovali s številnimi drugimi kantavtorji, predvsem s Fran-cescom Guccinijem, s katerim so pred leti posneli tudi album v živo. Nomadi so najbolj prijetni »v živo«. V dolgoletni karieri so seveda imeli na stotine koncertov, vsak njihov nastop pa ima še poseben čar. Radi nastopajo v živo, (foto VValtritsch) kar dokazuje tudi dolžina njihovih koncertov, saj redko zapuščajo oder, ne da bi vsaj tri ure igrali in kramlja-lin s publiko. Morda so prav zaradi tega povsod zelo priljubljeni in na njihovih nastopih ljudje sodelujejo s petjem raznih pesmi. Predvsem v Emiliji, pa tudi v naši deželi, so v vseh teh letih njihovi poslušalci ustanovili kar lepo število fans clubov, s katerimi je skupina iz Modene v stalnem stiku. V naši deželi nastopajo kar pogosto, s koncertoma v Tržiču in Pordenonu letos kar štirikrat. Skupino Nomadi sestavljajo poleg pevca Augusta Daolia še klaviaturist Beppe Carletti, kitarist in violinist Chris Dennis, bobnar Beppe Lancelot-ti in basist Dante Pegroffi. Še vedno Nomadi torej, in to jutri, 10., in v ponedeljek, 12. decembra, v Pordenonu oziroma v tržiškem disku Valentinis, v okviru promocijske turneje njihove zadnje plošče AncoraNomadi. Oba nastopa se bosta začela ob 21. uri, vstopnina pa znaša 12.000 lir. (aw) C ■■Bi .. današnji televizijski in radijski sporedi □t rai i______________ 9.4n ^tualno: Uno mattina Nadaljevanka: La valle lO.oo r PioPPi I1- del) Variete: Ci vediamo alle 11 On KTeci’ vmes dnevnik Nadaljevanka: La valle H.55 v * Pi°PPi (2. del) l2.os Xreme in dnevnik 13 -in Xariete: Via Teulada 66 Roo £flnevnik 14 is ariete: Fantastico bis 1<30 paliti.čaa tribuna rin“ena °ddaja: Disco- Izobraževalna oddaja: Od-16 00 DriVai™° svet - Zambija 16.15 Sanke: Cartoon clip I7.55 t ladinska oddaja: Big! I8.05 i»..Par!amenta in dnevnik RAI 2 !9.30 Kviz: D 'omani sposi °U ^,rika: Knjiga, naša pri- 19.40 A,6ljlca 20.3o ?!manah in dnevnik ^ktualno. viaggio intorno ailuomo (vodi sergio Za-0 O, vmes film Lalbero iqS*i zoccoli (dram., It. 21.40 n ' r' Emanno Olmi) 21.45 FneVnik ,rn E albero degli zoc-24.00 Dn (Z d6l» O.15 ,”avnik-zadnje vesti normativna oddaja: Fnvutniki v ogledalu -Enuho Greco 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Amici per la pelle (kom., It. 1955, r. Franco Rossi, i. G. Meynier) 10.00 Nanizanka: Cuore e batti-cuore 11.00 Rubrika: Trentatre 11.05 Tečaj angleščine 11.35 Nanizanka: Uno psicologo per tutti 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 12.15 SP v smučanju: moški smuk (iz Val Gardene) 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nan.: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 16.55 Iz parlamenta in dnevnik 17.05 Rubrika o zdravju 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Eurocops 19.30 Horoskop in dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Diogenes 20.30 Variete: Fate il vostro gioco 22.25 Dnevnik - športne vesti 22.35 Variete: Videocomic 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Glasbena oddaja: International D.O.C. Club (G. Te-lesforo in M. Nannini) 0.30 Film: II tigre (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. Vitto-rio Gassman) R Ro^anke: Storie di vita, na V„na famigha america-«>' Matnmonio a Walton, f?, otel - Le frecce di IO.35 k Pldo 17!'(p-Jpantando cantando, Bis 12 3Usnnfamiglia- 12-°° to 11 pranzo e servi- n 30 Cari genitori, 14.15 1S °5 Na °CO delle coppie Nanizanki: La časa nella deloerlc" 'Jno scherzo cru- , prohi 16'°5 Webster - Un 16.50 Rroblema difede Cw\Doppio slal°m, 17.20 , pre,, 18 Vie' 17-30 O.K. II l8'55 Kv?za° ngiusto! (vodi n1 gioco del nova 19 4s Keimondo Vianello), „ (vodi » ,ra mogbe e marito 20-30 TvdV?arcoColumbro) 1987Diva (kr™., It. cer 'n bteno. i- Bud Spen- 22.30 ^sT KarVU' UrSUla 23.15 ,vodi O.35 ^nzoshowMaUriZi° C°- 0.45 kubrika: Premiere dena1Za"ki: Sulle strade Unei_ a i orn^a - Capitan RETE 4 NnCin°' i-New York RAI 3 11.10 Umetnostno drsanje 12.00 Informativna oddaja: Vabilo v gledališče - La fa-mea del Santolo (G. Galli-na, i. Cesco Baseggio) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Izobraževalna oddaja: Te-ledidattica 15.30 Popoldne z opero: Posvečeno Pucciniju 16.15 Dok. oddaja: Drobci 16.35 Hokej na ledu: Fiemme- Merano (iz Cavaleseja) 17.10 Aktualno: Spaziolibero 17.30 Dok. oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti - Drobci 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Aktualnosti: Telefono giallo - Primer Gambettola 21.50 Dnevnik - nocoj 21.55 Telefono giallo (2. del) 23.15 Znanstvena rubrika: Delta 23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Šport: jahanje (iz Trsta) 0.15 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti - Drobci RTV Ljubljana 1 (jP) TV Koper 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Tednik, 11.00 Mednarodna obzorja 11.40 Nadaljevanka: Afera Cail-laux (pon. 2. dela) 12.40 Video strani 16.25 Poročila 16.40 Mozaik. Tednik (pon.) 17.40 Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Vrnitev antilope (9. del) 18.15 Dokumentarna oddaja: Nobeden gozd ni navaden gozd (Majhna slovenska pokrajina je kar precej pokrita z gozdovi in sprehod po zanimivih gozdarskih poteh nam lahko nudi možnost pristnejšega odnosa z njimi; 5. del) 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik, Okno, Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Hokej: Kompas Olimpija-Medveščak (prenos) 20.40 Nadaljevanka: Melba (R. Mc Donald, 5. del) 21.35 Dokumentarec: Čas negotovosti (10. del) 22.35 Dnevnik 22.50 Film: Goli v sedlu (dram., ZDA 1971, r. Dennis Hop-per, i. Peter Fonda, Dennis Hopper) 0.20 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Športna rubrika: Juke Box 14.10 Nogomet: ena od tekem za evropske pokale 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Nove možnosti razvoja tržaških znanstvenih centrov TRST — Prireditev ob obletnici Ciril-Metodove šole GRADIŠČE — Razstava penečih se vin TRST — Razstava umetnostne obrti 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Ameriški football NFL 22.00 TVD Novice 22.15 Sportime magazine 22.30 Rubrika: Sottocanestro 13.15 Nočni boks RTV Ljubljana 2 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Glasbeni večer s Simfoničnim orkestrom RTV-Lj 22.10 Hokej: Kompas Olimpija-Medveščak (posnetek) ITALIA 1 c ~ ' Iork - ] CaPpello d' oro --— v—uw 1 LCl 1-45 Sceriffo a L'uomo dal 7.30 Nanizanke: Lou Grant -Vite difficili, 8.20 11 Santo, 9.20 Adam 12 - Segno del Leone 9.50 Film: II ladro di Venezia (pust., It. 1950, r. John Brahm, i. Maria Montez, Massimo Serato) 11.30 Nanizanki: Cannon - Una citta difficile, 12.30 Agen-zia Rockford - II ritratto di Elisabetta 13.30 Nadaljevanka: Sentieri 14.30 Film: Uccidero un uomo (dram, Fr.-It. 1969, r. Claude Chabrol, i. Michel Duc-haussoy) 17.00 Nanizanki: La grande val-lata - II vecchio cowboy, 18.00 New York New York - II nome del successo 19.00 Aktualno: Dentro la noti-zia 19.30 Nanizanka: Gli intoccabili - Elemento pericoloso 20.30 Film: I peccatori di Peyton Plače (dram, ZDA 1957, r. Mark Robson, i. Lana Turner, Arthur Kennedy) 23.35 Dok. odd.: Off limits 0.20 Aktualno: Dentro la noti-zia 0.50 Film: Dimmi guello che vuoi! (kom, ZDA 1980, r. Sidney Lumet, i. Alan King) 7.15 8.15 13.00 14.00 14.30 15.05 15.30 16.00 18.30 20.25 20.35 22.50 23.05 23.35 23.45 0.45 Risanke Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Supervic-ky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Aktualno: Smile Glasbena oddaja: Deejay Television Tečaj angleščine Nan.: Family Ties Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanke: Magnum P.I, 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina Variete: Striscia la notizia Film: Tutto in una notte (pust, ZDA 1985, r. John Landis, i. Jeff Goldblum, Michelle Pfeiffer) Variete: Megasalvishovv Nanizanka: Tre cuori in af-fitto Rubrika: Premiere Rock opolnoči: Fleetwood Mac Nanizanka: Star Trek 10.30 Kviz: La spesa in vacanza 11.00 Nad.: Aguaviva 11.30 Kviz: La spesa in vacanza 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nad. Maria 15.45 Sugar... (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Variete: Look of the Year 22.30 Športna oddaja 23.30 Nanizanka: I classici dell'-erotismo 0.15 Dražba slik 1.30 Nočni spored TMC ODEON 8.30 Risanka 9.00 Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Aguaviva 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip clip 15.00 Nanizanka: Batman 15.30 Film: Temporale d'estate (dram, ZDA 1944, r. Douglas Sirk, i. Linda Darnell) 17.45 Rubrika: Tv donna 18.45 Dokument, o naravi 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: II prezzo di una vita (dram. Fr.-ZRN 1980, r. Hans Noever, i. Michel Piccoli) 22.20 Nanizanka: II teatro di Ray Bradbury 22.55 Aktualno: TMC nocoj 23.10 Športne vesti | TELEFRIULI | 13.30 Dok. oddaja: Delta 14.30 Risanke 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.00 Nad.: Giorno segreto, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zelena dežela 20.30 Nanizanka: Lulu 21.30 Inf. tednik: Tigi 7 22.00 Dok.: Velike reke 22.30 Nanizanka: Al banco della difesa 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: II salotto di Franca 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: restavratorska delavnica, glasbeni listi, paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi, Filmi, Cecili-janka 1988; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Sto nagrad za moj zaklad; 14.30 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Nomadi brez oaze (12. del); 15.17 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jugoslovanskih narodov; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Rž; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugo-ton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casa-dei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Nekdanje popevke; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 O opereti. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matine- ja; 12.00 Glasba za prijetno popoldan; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time,- 21.00 Glasba, nato Nočni val. » Sindikati spet postavljajo v ospredje možnosti razvoja tekstilne industrije Še zmeraj nerešen položaj nad dvesto delavcev tekstilne tovarne v Podpori, ki se jim izteka ukrep dopolnilne blagajne, iz proizvodnje izločeni delavci tovarne Torcitura di Sagrado, v Zagraju, težave v nekaterih drugih tovarnah, načrt razvoja tekstilne industrije na Goriškem. To so vprašanja, ki so jih obravnavali na skupni seji pokrajinskih tajništev sindikatov tekstilnih delavcev CGIL-CISL-UIL, prejšnji teden in kjer so se dogovorili o pobudah, ki naj bi vsa zgoraj omenjena vprašanja premaknila z mrtve točke. Prvo pobudo bodo izvedli že v ponedeljek, 12. t. m. To bo javna skupščina na katero so povabili predstavnike političnih sil, deželne, pokrajinske in krajevne upravitelje, predstavnike gospodarskih združenj in raznih ustanov. To je prvi korak, ki bo pokazal, če pred kakšnim letom sklenjeni dogovori še veljajo, ali pa je treba iskati drugačnih rešitev, menijo sindikati. Dogovor je predvideval, da bo na Goriškem postopoma nastal regionalni center tekstilne industrije in da bo torej Goriški s tem dejansko povrnjena vloga, ki jo je v preteklosti že imela. Nekatere nove pobude v drugih krajih dežele (n.pr. na Tržaškem), kažejo na to, da se dogovor ne upošteva. Ponedeljkova javna skupščina naj bi torej pokazala, do kakšne meje se je spremenila dogovorjena usmeritev. In še, kako je z načrtom za izrabo zemljišč v nekdanji tovarni v Podgori. Tesno povezano z možnostmi razvoja tekstilne industrije na Goriškem je vprašanje zaposlitve odvečne delovne sile, izločene iz proizvodnje zaradi zaprtja industrijskih obratov ali zaradi drugih razlogov. Tak je recimo primer nad dvesto delavcev nekdanje tovarne Cotonifio Triestino v Podgori, ki se jim izteka ukrep izredne dopolnilne blagajne, ki pa so danes v še bolj nejasnem položaju, kakor pred skoraj desetimi leti, ko so je pričelo nezadržno propadanje podjetja s kasnejšo zaporo. Bodo našli zaposlitev? Se bodo morali zadovoljiti z odpustom? Nekaj odgovorov naj bi posredovala prav ponedeljkova javna skupščina. Pokrajina naj poskrbi za javni prevoz Na skupnem sestanku, v torek, 6. t. m., so člani sindikalnih svetov podjetja APT in občinskega podjetja v Gorici, so razpravljali o najbolj aktualnih vprašanjih s katerimi se soočajo v omenjenih dveh podjetjih. Pri podjetju APT najbolj občutijo potrebo po ureditvi avtobusne postaje, drugačna vprašanja prizadevajo uslužbence občinskega podjetja, ki skrbijo za avtobusni promet v mestu. Na sestanku so naglasili potrebo hitrih in trajnejših odločitev. Da bi pospešili iskanje ustreznih rešitev, so sklenili zaprositi za pogovor s predsednikom Pokrajine. Agropop kljub spodrsljaju navdušil goriško občinstvo Večer o človekovih pravicah v Jugoslaviji Igor Bavčar nocoj v Gorici Predsednik odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar bo nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici gost na večeru, ki ga prireja Mladinski odbor SKGZ. Srečanje z Bavčarjem sodi v ciklus informativnih večerov na temo Slovenija v Jugoslaviji leta 1988, s katerimi želijo mladinci omogočiti neposredno spoznavanje in živahnejšo razpravo o današnjem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji. Zaradi tega so povabili vrsto vidnih osebnosti, ki predstavljajo različne organizacije in svetovnonazorska stališča, da bi tudi v našem prostoru odjeknil val demokratizacije, ki je danes zajel Slovenijo. Pred nekaj tedni (17. novembra), je v tem okviru bil v Gorici zelo zanimiv razgovor z dr. Ljubom Bavconom. Nocojšnjemu srečanju pa bodo sledila še druga tako v Gorici kot v Trstu. V tem pogledu bo razgovor z Bavčarjem - predsednikom odbora, ki je nastal ob aretaciji Janše in vodil ogorčene reakcije slovenske javnosti ob aferi okrog ljubljanskega procesa - nedvomno zanimiva priložnost. Dijaško srečanje v Verdiju pod geslom Skupaj za mir Skupaj za mir — pod tem geslom se bodo jutri, 10. t. m., v Verdijevem gledališču srečali dijaki nižjih srednji šol na Goriškem ter sledili izvajanju pevskih in glasbenih točk, recitacijam, plesom. Med izvajalci in poslušalci bodo tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko. Pobudo za prireditev je dala goriška pokrajinska uprava, oziroma odborniš-tvo za šolstvo, v sodelovanju s pokrajinskim odborom ustanove UNICEF, Goriško občino, Šolskim skrbništvom in tržiškim in goriškim šolskim okrajem. Namen prireditve je vzgoja mladih k miru in sodelovanju med narodi. Ta vzgoja pa gre preko spoznavanja in medsebojnega spoštovanja. Take odnose je treba vzpostaviti, oziroma utrjevati najprej v lastnem okolju in jih potem prenašati na mednarodno področje. "Mladi so zelo navdušeno sprejeli pobudo in tudi doslej dokazali, da pravilno razumejo cilj," je v predstavitvi dejal pokrajinski odbornik Mirko Spazzapan. Pojasnilo mestnega podjetja v zvezi z zahtevami uslužbencev Uslužbenci mestnega podjetja, zaposleni na področju javnih prevozov, so prejšnje dni izvedli protestno stavko. Razlog za stavko so zahteve, ki jih postavljajo že lep čas in ki jih vodstvo podjetja do zdaj ni rešilo. Zahteve se nanašajo na povečanje števila uslužbencev, na povečanje nekaterih ugodnosti, na izboljšanje delovnih pogojev. Predsednik mestnega podjetja, Antonio Jakončič, je včeraj, s posebnim poročilom za tisk, obvestil, kako nameravajo rešiti vprašanja povečanja števila zaposlenih, da pa ni nobene možnosti ker zakon to izrecno prepoveduje — da bi uslužbencem povišali obseg ugodnosti, ki jih že uživajo glede dobave plina, vode in elektrike. Pri mestnem podjetju bodo še ta mesec razpisali javni natečaj — to namreč omogočajo novi predpisi, ki so stopili v veljavo 1. decembra — za dve delovni mesti. Upravna komisija je ugotovila, nadaljuje Jankoncic, da so utemeljene pritožbe glede delovnih pogojev. Predlog o gradnji novih hal in pralnice pa ni sprejemljiv v trenutku ko so v teku pogovori za ustanovitev enotnega avtobusnega podjetja za celo pokrajino. Ustanovitev enotenega podjetja je želja skoraj vseh političnih strank in ne bi bilo prav, ko bi zdaj Do ponedeljka na razstavi v dvorani v Ul. Bergamas Peneča se vina in žganja v Gradišču V razstavni dvorani v Ul. Bergamas v Gradišču imajo v teh dneh ljubitelji kakovostnih vin in žganih pijač možnost pokušnje izbora deželne proizvodnje. Predsinoči so namreč odprli 7. razstavo in natečaj penečih in polpe-nečih se vin iz Furlanije-Julijske krajine ter 2. deželno razstavo žganj in sadnih destilatov. Izbor je hkrati kakovosten in bogat, saj so med vini izbrali 41 različnih sort, med žganji in destilati pa 28. Razstavi, ki jih prireja deželne eno-teka "La serenissima" v sodelovanju z Občino Gradišče, Turistično in leto-viščarsko ustanovo za Gradišče in Re-dipuglio, Trgovinsko zbornico in Pokrajino, so odprli v sredo zvečer. Poleg predstavnikov navedenih ustanov je spregovoril deželni odbornik za kmetijstvo odv. Vinicio Turello, ki je organizatorjem izrekel priznaj e in podporo deželne uprave. Take manifestacije, s katerimi se vrednoti predvsem kakovost so dobrodošle, je dejal, saj imajo pozitivne učinke na razvoj vinogradništva. Povedal je, da so deželna sredstva za kmetijstvo omejena in da bo zato pri dodeljevanju podpor in investicij potrebna večja selekcija. Po njegovem mnenju je med kriteriji za izbi- '••'v t Pokušnja žlahtnih pijač po odprtju razstave (foto Marinčič) ro gotovo kakovost proizvodnje, zlasti v vinogradništvu, ki ima vodilno vlogo v našem kmetijstvu. Razstava v dvorani Bergamas bo odprta do ponedeljka, vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 23. ure. V prostorih enoteke, kjer so tudi pripravili likov- no razstavo Novella Tentora, pa se bosta zvrstila dva gastronomska večera. Nocoj ob 20. uri bo večerja z jedmi, ki jih bodo pripravili z dodatkom penečih se vin, prihodnji petek pa večerja z žganji. Za oba večera je potrebna rezervacija mest. začeli zapravljati denar za izvedbo drugačnih posegov. Tako stališče vodstva mestnega podjetja je bilo opredeljeno tudi na nedavnem srečanju s sindikati (28. novembra). Na srečanju so sindikati soglašali s tako usmeritvijo. Jutri v Števerjanu Razstava fotografij in nastop zbora KD Briški grič že vrsto let uspešno sodeluje s pevskimi zbori, kulturnimi društvi in likovnimi umetniki iz Škofje Loke. V okvir tega sodelovanja sodi tudi jutrišnja prireditev. Pravzaprav bi morali zapisati, da gre za dve prireditvi: odprtje razstave fotografij članov fotokluba Iskra iz Železnikov in koncert mešanega pevskega zbora "Tine Rožanc". V Domu na Bukovju bodo ob 20. uri odprli razstavo črno-belih fotografij. Sledil bo ob 20.30 celovečerni koncert železničarskega zbora. Zbor, ki deluje že 62 let, šteje 55 pevk in pevcev, vodi pa ga prof. Srdan Ribarovič. Njihov repertoar obsega narodne in umetne pesmi v priredbi slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev. Še nekaj mest za Pajk’s show V Kulturnem domu zaključujejo v teh dneh z zbiranjem prijav za drugi goriški kabaretni večer Pajks show, ki bo prihodnjo soboto, 17. decembra. Uspeh prvega tovrstnega večera je v prejšnjih dneh sprožil pravo dirko k rezervaciji mest pri omizjih. Ker je prostih le še nekaj mest opozarjajo vse, ki bi radi prisostvovali na večeru, naj poskrbijo za pravočasno prijavo v uradu Kulturnega doma, tel. 33288. Zavarovati vodne števce Zima je že pokazala zobe in skrajni čas je, da s primernimi ukrepi zavarujemo vodovodne števce in druge naprave na vodnem omrežju. Na to opozarja ravnateljstvo konzorcija CAFO. Zaradi mraza namreč lahko nastane tudi večja gmotna škoda, ki jo morajo poravnati občani, če se ugotovi, da je nastala zaradi malomarnosti. ■ Rajonska sveta za mestno središče ter Podturn in Sv. Ano se bosta nocoj ob 20.30 sestala na skupni seji v dvorani zavoda Lenassi v Ul. Vittorio Ve-neto 7. Razpravljali bodo o načrtu za obnovo območja ulic Rabatta, Capuc-cini in Baiamonti. Seje se bodo udeležili tudi občinski odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir in načrtovalci, ki bodo izvajali sanacijo območja. Društvo glasbenih pedagogov Primorske KULTURNI KllTURNI in DOM W MLADINSKI ODBOR f Glasbena matica Gorica 'm SKGZ vabita na MIHIČA GffiMCA Prvo srečanje Priredi v sklopu ciklusa informativnih večerpv "SLOVENIJA V JUGOSLAVIJI V LETU 1988" glasbenih šol Primorske javno razpravo z Igorjem Bavčarjem Nastopajo: Glasbena šola Izola, Glasbena šola Nova Gorica in Glasbena matica - Gorica. predsednikom odbora za varstvo človekovih pravic Sodeluje: Gledališka skupina - Gorica. Mala dvorana Kulturnega doma Kulturni dom, 12. decembra 1988 ob 17. uri. danes, 9. decembra, ob 20. uri IH (Foto Čubej) Agropopovci privlačijo. To je Potrv dil njihov nastop v Kulturnem domu Gorici, v sredo zvečer. Všeč so zlas mladim. Škoda, da je bil koncert, z katerega je vladalo veliko zanimanj ' obeležen z nepredvidljivim. Iz tehm nih razlogov je bobnar skupine pnr mal v Gorico šele okrog polenajsh_ ko se je spored že nagnil v drugo p lovico. Zato v prvem delu prograiua ko so iznajdljivi Ljubljančani predst vili svojo novo kaseto V imenu lju° stva, ni bilo med gledalci tistega ra^ posajenega vzdušja, ki je konstanta o nastopih te skupine. Prihod bobnafl Dragana Triviča je oživel poleg obči stva tudi Polda, Aleša, Urbana, Si®0” in seveda Šerbi, ki so v drugem de večera navdušili še najbolj nejevoljo ga gledalca. Uspešna pot agropop0 cev se torej nadaljuje. Športno združenje MLADOST iz Doberdoba priredi PLES jutri, 10. decembra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici. I Castel S. P. 11 7 4 891:929 O Imola 11 7 4 984:1002 1« Ravenna 11 6 5 1003:919 V Faenza 10 6 4 808:777 y Jadran 11 6 5 987:1006 V Castelfranco 11 5 6 805:778 J Dueville 11 5 6 841:858 1» Asola 10 4 6 913:951 » Petrarca 11 4 7 991:965 Montebelluna 11 4 7 932:947 ” San Dona 11 3 8 806:883 3 Čampi Bis 11 3 8 973:1008 ° Treviso 11 1 10 809:970 PRIHODNJE KOLO (10. IN 11. l2 > Virtus Padova - Jadran; Montebellu na - Faenza; Malaguti - Castelfr311' co; Asola - Castel S. P.; Imola Oderzo; Ravenna - Dueville; 5,3 Dona - Čampi Bis; Stefanel - Petra ca PD. JADRANOVI STRELCI Ban 205; Rauber 147; Čuk 133; Gobbo 125; Starc 121; Daneu 119; Manzan« 72; Sosič 53; Persi 13; Corsi 3 Odbojka: v moški C-l ligi Odbojka: sinoči v ženski C-l ligi Odbojka: v moški C-2 ligi 01ympia praznih rok San Giustina - Olympia 3:1 (5:15, 15:12, 15:8, 15:12) OLVMPIA: Sfiligoj, I. in M. Špacapan, D. Terpin, Prete-jan, Marassi, Dornik, S. Cotič, S. in A. Terpin, Komjanc, Bello. Goričani prihajajo s svojega najdaljšega gostovanja brez prepotrebnih točk, ki bi bili še kako dobrodošli za nadaljevanju prvenstva. Ekipa iz Šante Giustine se je namreč pokazala kot poprečno moštvo, vendar so Goričani tudi tokrat ostali praznih rok. V prvem setu so naši povedli s precejšnjo lahkoto, malo so grešili, servis je bil učinkovit. Naj povemo, da je bilo dosti servisov v skoku in dobro plasiranih žog, tako da je bil rezultat 15:5 pravzaprav vidna slika dogajanja na igrišču. V drugem setu pa je bil preobrat, katerega je bil kriv predvsem zelo slab sprejem naših. Domači odbojkarji so se seveda ob takem stanju opogumili, začeli so nabirati točko za točko in še sami sebi niso verjeli, ko so uspeli dospeti do petnajstice. V tretjem setu se je pravzaprav nadaljevala slaba predstava Goričanov iz drugega setu, le v 4. setu so naši odbojkarji zbrali spet moči, vendar jim je zmanjkalo prepotrebne preudarne igre in čeprav so že vodili z 12:8, so v končnici seta pustili domačinom, da so prišli do petnajstice. Kaj lahko rečemo ob taki predstavi? Mislimo, da je bila to naj slabša tekma 01ympie v letošnjem prvenstvu. Skoda, da so naši zaigrali najslabše prav proti nasprotniku, ki zares sodi med slabše ekipe te lige. (M. Špacapan) Borovkam v Tržiču zlata vredni točki Fincantieri - Bor Elpro 2:3 (15:13, 8:15, 15:7, 3:15, 9:15) BOR ELPRO': Načinovi, Maver, Dambrogio, Foraus, Grbec, Vidali, Superina, Brazzani, Fučka, Sancin, Vitez, Vizen-tin. TRŽIČ Po uspehu na gostovanju v Fiume Venetu so borovke zmagale tudi v Tržiču in tako že tretjič zapored vknjižile točki. Hkrati so sinočnjega nasprotnika dohitele na lestvici in so si po izredno slabem prvenstvenem Startu pred mestnim derbijem z OMA še nadalje opomogle. Včeraj so plave igrale dokaj živčno in spremenljivo in spet so se občasno pokazale pavze, ki so bile doslej večkrat pogubne. Verjetno bi lahko naše igralke zmagale s 3:1, če v tretjem nizu ne bi dovolile, sicer solidnim nasprotnicam, da povedejo s 6:1, zaostanka pa nato niso več nadoknadile. Toda v četrtem nizu in tudi v igri »tie-break« sta prišli na dan njihova večja moč v napadu in izkušenost nekaterih igralk. Če je ekipa v prvih treh nizih temeljila predvsem na igri nosilnih igralk Maverjevi in Nacinovijevi, so v nadaljevanju prišle naposled v ospredje tudi ostale članice začetne postave, tako da zmaga pravzaprav ni bila več v dvomu. V igri »tie-break« so gostiteljice v strahu, da ne grešijo, popustile na servisu in tudi v napadu, tako da borovkam niso prišle več do živega. Borovke so tako v Tržiču osvojile zlata vredni točki. Nogomet: 3. amaterska liga Dobra igra Brežanov BREG - AURISINA 3:1 (1:0) STRELCA: Celin 2, Albertini 1. BREG: Suraci, Pavletič, Tul, Cor-batti, Germani, D Agostino, Olenik, Giuressi, Albertini, Jež (Prašelj), Celin, Petronio, Diminich. V zaostali tekmi, so Brežani zasluženo zmagali in končno so tudi s prikazano igro zadovoljili. Brežani so dobro začeli, saj so kmalu zadeli prečko in v 15. min. so tudi povedli. Tekma je bila v nadaljevanjuizenačena. Gostje so zadeli vratnico, a to je bila edina priložnost za goste, saj so Brežani dobro igrali v obrambi. V drugem polčasu se igra ni spremenila in tako so Brežani dosegli še drugi zadetek po zelo lepi akciji Celina. Gostje so nato skušali reagirati, vrgli so se v napadu in tudi dosegli zadetek. To pa je »zdramilo« domačine, tako da so dve minuti pred koncem dosegli še tretji gol. (E. Bevk) Nogomet: včeraj v prijateljski tekmi Pro Gorizia po pričakovanju premagala moštvo Juventine PRO GORIZIA - JUVENTINA 3:0 (1:0) STRELCA: Romano 2 in Lazzara. PRO GORIZIA: Gremese, Candutti, Calvani, Cotterle, Marassi, Gon, Della Valentina, Bruscia, Romano, Giacomelli, Lugnan, Fabro, Stacul, Lazzara, Bano. JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Paziente, Furlan, Kaus, Tabaj, Cingerli, Tesolin, Tegas, Scermino, Bastiani, Del Negro, Frandolič, R. Molinari. SODNIK: Ouintana (Gorica). GLEDALCEV: 350. V prijateljskem srečanju (izkupiček prostovoljnih prispevkov so namenili združenju za fizično in umsko prizadete osebe) je Pro Gorizia premagala Ju-ventino. Da so si Del Nerovi varovanci zmago zaslužili, je bilo pričakovati, saj sta si stali nasproti postavi, ki nastopata v kakovostno različnih prvenstvih. Zaradi tega je tekma, kateri je prisostvova- lo veliko število gledalcev, v prvi vrsti služila trenerjema, da preverijo kondicijo posameznih igralcev ter poizkusijo nekatere sheme. Prvi polčas je bil očitno boljši od drugega, ko so stopili na igrišče vsi rezervni igralci, (pr) MINIBASKET TURNIR ZINI-ROSENVVASSER KONTOVEL - DARDI 69:11 KONTOVEL: Rustja 4, Spadoni 10, Colja 24, Starc 7, Škerk 14, B. Spacal 4, M. Starc 4, Rizzante, Štoka, Daneu 2. Kontovelci so z lahko zmago proti moštvu Dardija začeli letošnje nastope na turnirju Zini-Rosenwasser. S hitrimi protinapadi so si naši takoj priigrali visoko prednost, ki so jo nato še večali. V Kontovelovi ekipi sta se posebno izkazala Marko Colja in Aljoša Škerk. (B. Spadoni) Borovci še na vrhu lestvice BOR CUNJA AVTOPREVOZ - CIMA SACILE 3:1 (10:15, 15:13, 15:10, 15:6) BOR: Batič, Marega, Romano in Paolo Pernarčič, Starc, Budin, Stančič, Štrajn. ^ Sinoči smo bili na stadionu »1. maj« priča res lepi in napeti tekmi. Borove ^ morali na tem srečanju absolutno zmagati, tako da bi ostali na vrhu lestvice-^ začetku so bili naši zmedeni in predvsem dokaj slab je bil sprejem. Nasprotnik J® .p izredno učinkovit v obrambi in v napadu. V nadaljevanju so se naši končno zbu^!-čno z mirnimi živci izenačili stanje. V zadnjih dveh nizih so igralci Sacileja vedno odllvjjj štartali, tako da so vodili s 5:0. Borovci pa so se zbrali in nasprotnike odločno usta z boljšo obrambo. Pohvalo si zaslužijo tudi Borovi navijači. (M. Marega) 0:3 (7:15, 11:15. 4:l5) Lavrenčič, Lutma MEBLO IMSA - ASFJR MEBLO IMSA: Vogrič, A. Ferri, M. Ferri, Koršič, Petejan, Bucinelli, Prinčič, Superga, Tomšič, Zavadlal. POTEK SETOV:‘l. 4^2, 5:7, 7\\2, 7:15; 2. 4:0, 6:0, 7:3, 9:8, 11:15; 3. 2:6, 4:8, 4:12, 4:15- Srečanje med Meblom Imsa in čedajskim ASFJR je v goriškem Kulturnem f0 trajalo le dobro uro. Zmagali so povsem upravičeno gostje, ki so predvsena v vnovčili vrsto napak domače šesterke, ki je sinoči zaigrala eno slabših P1,5.^^ Ob tem je treba dodati, da tudi sreča ni bila naklonjena Brozi med igro poškodovala dva člana nrvp nnstave: K°r . prvenstvu, varovancem, je sta se poli3' Vogrič. Ob tem pa gre povedati, da so naši fantje grešili kot za stavo. Igra sprejem in blok so bili zelo slabi. (R. Pavšič) Ženska C-2 liga: nepotreben spodrsljaj Agoresta FONTANAFREDDA - AGOREST 3:2 (9:15, 12:15, 15:9, 15:5. 1 ^ AGOREST: Marassi, Černič, Klemše, Primožič, Roner, Cotič, Vižintin, Zava Černe, Lovisutti in Rupil. ., tretj> Vse je kazalo, da bodo Goričanke na gostovanju v Fontanafreddi posprav ^ared prepotrebni par točk. Kljub temu da Vižintinova in Lovisuttijeva nista povsem ^vj. in sta le občasno vstopili na igrišče, so naše pričele dokaj zanesljivo in tudi uC. -cami to. Potem ko so namreč povedle v setih z 2:0 so bile prepričane, da so z naspro jo že odpravile. Tako kot se velikokrat zgodi v podobnih primerih, pa je P preobrata in gostiteljice so nepričakovano zmagale. (D. R.) Ženska D liga: Nabrežinkam četrti par točk SOKOL INDULES - PROMOVOLLEV 3:0 (15:7, i5:3'^eTk, SOKOL INDULES: Brumat, T. in L. Masten, Pertot, Radetič, Stopper. Visentin, Ušaj in Žbogar. 0 vst°" Odbojkarice Sokola Indulesa so zlahka izbojevale novi točki. Nabrežinim tQta ;o pile na igrišče zelo zbrane, a obenem tudi sproščene. Varovanke trenerja je držale vajeti igre trdno v rokah. Pod taktirko odlične podajačice Pertoto^ ^ap3du zalagala napad z uporabnimi žogami, so domačinke bile izredno učinkovite in še posebej takrat, ko je akcije zaključevala Žbogarjeva. (T. Masten) g i5:7) LAVORATORE FIERA - KONTOVEL ES 3:0 (17:15, 15- ^giša, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Conestabo, Černjava, Daneu, lanezic, Maver, Štoka in Umek. n;a drU5_ Poraz Kontovelk na gostovanju v Martignaccu je posledica nerazume rko- 2 tva do igralk. Obenem pa so številne poškodbe dobesedno zdesetkale fia tak nameček odbojkarska ekipa pri društvu ni deležna nobene podpore. jemoraliz^rau vzdušje je povsem razumljivo, da so gostje igrale živčno, nesproščeno in d teneio b°J no. Prvi set je bil sicer izenačen, vendar so gostiteljice po dolgem in izena osvojile set. V drugem in tretjem nizu so naše povsem popustile. (M. Iane . 12 l5:7) AL FUNGO - BREG AGRAR 3:0 (15:4. 1 "a y Ta1' BREG AGRAR: Slavec, Debenjak, Kocjančič, Pertot, Taučer, Elena, Eri ^ jana Žerjal, Canziani. notrebno 0111 g Brežanke so v Huminu nastopile močno_ okrnjene. Vsekakor pa )e P servis3’ niti, da gostje niso zaigrale tako kot znajo. Še najbolj je pešal slab sPr jejStvo, °3 a. omeniti je potrebno, da so gostiteljice izredno dobro servirale. Glede n -lineie dom bil slab sprejem in ni bilo mogoče organizirati učinkovitega napada, činke izdatno olajšano pot do prve delne zmage. (J. T.) Namizni tenis: Krasove igralke že na poti v Budimpešto Jutri Kras Globtrade proti MadMam za pokal Nancv Evans Veteranka Sonja Milič vc j fi se v ženski namiznoteniški edržavni ligi začenja povratni del ti Ve9a dela prvenstva za ekipni dr-vavF* naslov. Kras Globtrade bi moral , niem odigrati tekmo z lanskim prva-j h* Surgelati Arena Verona, vendar šiv, • ma preložena zaradi nastopa na-n lgralk v mednarodni areni. Krasove prvoligaške so že na poti v Budimpešto, kjer se bodo v okviru tretjega kola evropskega tekmovanja za pokal Nancy Evans srečale z madžarsko ekipo Fovarosi Vizmiivek. Igralke trenerja Šercerja so v drugem kolu evropskega pokala prepričljivo premagale grško ekipo Thessalo-niki, madžarska ekipa pa je za nas popolna neznanka. Vemo le, da je bila v lanskem prvenstvu četrta ekipa na Madžarskem (isto mesto je osvojil tudi Kras Globtrade v Italiji), kar pa vseeno ne daje realnega vpogleda za primerjavo kakovosti. Namizni tenis na Madžarskem ima več kot polstoletno tradicijo. Na prvem svetovnem prvenstvu 1926 v Londonu so Madžari pobrali vsa zlata odličja in po prodoru azijskih igralcev predstavljajo vodilno namiznoteniško silo v Evropi. Obstaja tudi posebna šola madžarskega stila itd., zato bodo imele krasovke jutri težko nalogo. Imena igralk Fovarosija Eva Braver, Gabri Bohn, Akna Hegeda (po fonetičnem zapisu) ni med prvimi desetimi na madžarski lestvici, zvedeli pa smo, da je ena od igralk bila članica mladinske državne reprezentance. Priprava naših igralk na mednarodno srečanje je bila specifična in usmerjena k taktično boljši igri in planirani formi. Razpoloženje v Krasovem taboru je dobro. Igralke s Sonjo Milič, Branko Batinič, Alenko Obad in Tanjo Ravbar pa spremlja na Madžarsko avtobus najzvestejših navijačev. Pred odhodom na to pomembno mednarodno srečanje je kapetanka Sonja Milič izjavila: »Zavedamo se, da naloga ne bo lahka, kajti madžarski namizni tenis je zdaleč med najboljšimi v Evropi, le če bomo vse tri igrale dobro lahko pričakujemo uspeh. Ne glede na izid srečanja bomo lahko zadovoljne, da smo igrale oziroma prišle do tretjega kola evropskega pokala.« (J. J.) Ekipno mladinsko prvenstvo F-JK Danes bodo namiznoteniški igralci opravili prvo preizkušnjo v okviru ekipnega mladinskega prvenstva Furlanije-Julijske krajine. Na ravni dežele je to najpomembnejše tekmovanje z dvema preizkušnjama, ki se ga udele- žujejo brez izjeme vsa društva. Ekipo sestavljata dva igralca, tekmuje se po Davisovem sistemu. Zmagovalci se uvrstijo na državno prvenstvo. Kras Globtrade tekmuje s šestimi ekipami v naslednjih kategorijah: dečki (Andrej Šuligoj, Kristjan Hrovatin); deklice (Katja Stoka, Jasna Simoneta, Sara Gabrielli); pionirke (Biserka Simoneta, Monika Radovič); pionirji (Aljoša Milič, Marko Zaccaria); mladinke (Martina Ravbar, Elena Colja) in mladinci (Igor in Marjan Milič). Lani se je Krasova mladinska ekipa (Alenka Obad, Tanja Ravbar) kvalificirala na državno prvenstvo z osvojitvijo prvega mesta. (J. J.) Moška C liga V nedeljo bodo fantje gostili klub Alto Adige B iz Bočna. Tekma bo v mali dvorani zgoniške telovadnice ob 10. uri. Po porazu v Bologni krasovci v šestem kolu namiznoteniškega prvenstva napovedujejo zmago nad bocen-sko ekipo, ki ima za seboj le eno zmago in zaseda 6. mesto na skupni lestvici. Kras Globtrade je peti s tremi zmagami. (J. J.) Rokomet: moška C liga Prva zmaga krasovcev KRAS TRIMAC - OUARTO D ALTINO 17:13 (9:5) KRAS TRIMAC: Klinc, Glavina, Sardoč 6, Raseni 4, Gruden, Weissineger, Oberdan, Race, Kozlovič 1, Milič 1, Simoneta, Šosič 5. Kras Trimac je dosegel prvo zmago v C ligi in to proti močni in izkušeni ekipi. Ouarto D'Altino je namreč v lanskem prvenstvu pristal na drugem mestu in je bil letos glavni favorit za napredovanje, zato so nasprotniki morda podcenjevali naše rokometaše in to jih je drago stalo. Krasovci so začeli odlično in z nepremagljivo obrambo onemogočili vsakršen nasprotnikov poskus napada. Po četrt ure igre so naši presenetljivo vodili s 7:0 in si tako pozneje lahko dovolili bolj sproščeno igro. V drugem polčasu pa so nasprotniki zaigrali na vse ali nič in se nevarno približali na en sam gol razlike (9:8 v 34. minuti). Naši rokometaši pa so se takoj zbrali, uredili vrste v obrambi in spet z delnim 6:0 zagotovili varno prednost (15:8 v 47. min.). Pri tem je treba omeniti, da je sodnik kar dvakrat enostavno spregledal, da so krasovci dosegli zadetek in bi lahko bila prednost Krasa še večja. (Pjotr) V pokrajinskem promocijskem košarkarskem prvenstvu Tokrat bi vsi radi igrali... Brp-i°mociisko Prvenstvo bo postopno b esi° v elitno tekmovanje za tiste orie^neže, ki ne bodo dobili obvestila o Povedi (ekem zaradi pomanjkanja 'IlllknV 7 n f-n/J -li v\ nnrimiVl n I Vi jPbh (oz. šestih in petih) je razpredel-Itnv, Podobna telefonskemu imeniku ' ilkP je različnih številk). Vsj ®e, da bodo tokrat lahko igrali res bo , oleženci, če se ne bo zgodilo, da zv^eza odposlala telegrame v petek predstavniki bodo tokrat za- Naš: p0si < i-ueasiavniKi ooao lonrai za-y h ’ X gosteh in z izjemo Cicibone, Srr,„P igrala proti izkušeni postavi Vel Ba, bi morala biti tako Konto-ri^ti? Tronic Shop kot tudi Breg Ad-nasp?rin favorizirana proti tokratnima jPr°tnikoma. ril) jiliovelovi košarkarji bodo preve-ga , k°st Libertasa, ki je doslej zma-svojdvakrat in ki hoče izboljšati no jp °l?žaj v razpredelnici. Objektiv-vin v 8aa napoved na strani Medeno-so n a*°vancev, za katere upamo, da šlj tist-Vetl zaPorednih uspehih le na-reqast 1 kanček samozavesti, brez kate-v fe£g° neposredno po startu zabredli Henrik Maver (Breg Adriatherm) Pri Bregu Adriatherm je prisilna preložitev kola lahko prišla celo prav, glede na to, da je dolinska telovadnica postala skoraj, čakalnica za bolniško sobo. Trener Cok se ubada s številnimi težavami, ki so vezane na poškodbi Salvija in Mezzaville, ki sta pomembna za igro pod košema, ter na zadnjo poškodbo, ki je doletela gleženj play-makerja Žerjala. Kljub tem nevšečnos- tim bodo Brežani proti postavi CUS nastopili kleno in z željo po zmagi. (Cancia) NA GORIŠKEM Domovci bodo v nedeljo gostovali v občinski telovadnici v Standrežu proti ekipi Ist. Manzoni, ki je v prvih štirih kolih letošnjega prvenstva nekoliko presenetljivo osvojila kar šest točk in zaseda trenutno drugo mesto na skupni lestvici. Dornikovi varovanci so v prejšnjem kolu nehote počivali zaradi pomanjkanja sodnikov, to odsotnost pa so izkoristili, da so z Ardito odigrali prijateljsko srečanje. V nedeljo čaka belg-rdeče nelahek posel, saj je igrišče v Standrežu že od nekdaj težko prebavljivo za vse gostujoče ekipe. Domovci bodo seveda skušali popraviti katastrofalen nastop izpred 14 dni, ko so odpovedali na celi črti. Srečanje med Istitutom Manzoni in Domom Gometal Simek bp v nedeljo v občinski telovadnici v Standrežu ob 11. uri. V tem kolu pa bo na sporedu nekaj res zanimivih srečanj, ki bodo končno prikazala pravo vrednost ekip, ki se bodo borile za prestop v višjo ligo. (af) Košarka: v D ligi Bor Radenska v gosteh Na videz brezupno Potem ko so nekaj upanja povrnili tudi dotlej zadnjeuvrščenemu moštvu Miane, bodo Borovi člani gostovali v Pordenonu, na igrišču prvouvrščenih rijateljev košarke, ki so doslej (tako ot Soteco) utrpeli le en poraz. O medli predstavi, ki so jo košarkarji Radenske prikazali v nedeljo, je pred tem gostovanjem mogoče predvidevati samo najslabše, tudi zato, ker nastopajo borovci že praviloma v okrnjeni postavi. Na zadnjem srečanju sta bila npr. odsotna Kojanec in Laudano in jasno je, da si moštvo ne more privoščiti takih in tolikšnih izostankov, če se težave pojavljajo tudi takrat, ko nastopa s popolno postavo. Po vseh nič kaj navdušujočih dosedanjih razpletih je težko verjeti, da bi ekipa s številnimi težavami lahko igrala enakovredno s starimi in prekaljenimi pordenonskimi »mački«. Že v nedeljo je Turcinovich razpolagal le s štirimi »veterani« in s šestimi mladinci, ki nimajo pravih izkušenj. Poleg tega se je spet izkazalo, da se borovci lahko enakovredno kosajo s tekmecem na zunanjih pozicijah, ven- dar da so daleč prešibki pod košema, ravno tam, kjer so najbolj čvrste tiste ekipe iz zgornjega doma razpredelnice. Videti je torej, da je vzrokov za zaskrbljenost kar precej in da je treba v kratkem nekaj ukreniti, sicer bo razmak od sredine vse večji... (Cancia) Najmlajše odbojkarice protagonistke Zmage Bora in Sloge Skoraj 70 nadebudnih miniod-bojkaric se je včeraj zjutraj v Borovem športnem centru udeležilo turnirja ZSŠDI za Sklad Mitja Čuk. V miniodbojki in su-perminiodbojki se je pomerilo skupno 17 ekip od 5 društev s Tržaškega. Turnir v miniodbojki je dobila ekipa Bora A, v su-perminiodbojki je v skupini A zmagala Sloga, v skupini B pa spet Bor. O tej uspeli prireditvi bomo poročali v eni naših prihodnjih številk. Po tekmi s Teol Slovanom Koper na tretjem mestu liuhn°nciv*Ieno tekmo med Kopron v srerinsklm Teo1 Slovanom, ki je ial iP ° na koprski Bonifiki, se je k pub e.nski del tekmovanja v mei stal n ^nogometni ligi. Koper je kar jBa, ^ mestu prvenstvene lestv Bled Pa uvrstitev (z njo je najv neka to ?venskimi moštvi), toda 1 še hn1i9h spodrsljajev bi bil izkupi ljubit Jr1' koper je navdušil okrog Brezmv nog°meta. Gole so dosi enerra w-^va ter Jermaniš in Zulič PrvUtV Vlloš Breznikar je z 12 , venstva6 6C P° jesenskem delu Prijet^ujkarskih tekmovanjih je je ojaavPresenetil kanalski Salonit gaška "I0. zgubil v Brčkem. Drug težav skTn3 N,°Va Gorica Pa je t Maalira j, odpravila slabo šeste deklet"- t te^mi slovenske lige Von7ir-1 \z Kopra nudila trd odpor Ohp m MlslinJi in osvojila dva n Prvi Pf«i ekiPi, ki nastopat zni bg1, sta izvrstno začeli t movanji. Kegljači Tekstine so v Ajdovščini dvakrat zmagali, kegljavke Nove Gorice pa so na gostovanjih po enkrat zmagale in izgubile. Novogoriški košarkarji so osvojili prvi par točk v letošnjem slovenskem prvenstvu. Po razburljivi igri so bili za 3 točke boljši od kranjskega Triglava. Postojna je zanesljivo premagala Rudarja, košarkarice Cimosa pa so s točko razlike klonile proti Jesenicam. Končan je tudi prvi del tekmovanja v obeh slovenskih rokometnih ligah. Pri dekletih so naslov jesenskih prvakinj osvojile igralke ajdovskega Mlinotesta, ki so nazadnje v gosteh premagale Olimpijo, Burja in Ferrotehna sta sredi lestvice, Cerkno pa pri koncu. V moški ligi je Jadran pristal na 3. mestu, Ajdovščina pa na 6. Ob tem naj omenimo še nov uspeh mlade ekipe ajdovskega Mlinotesta, ki je že drugič zapored zmagala na turnirju bratstva in enotnosti v Hadžičih, (dk) Turnir Corag: hvalevredna pobuda v Gorici UNDER 18 MOŠKI V drugem kolu povratnega dela je odpadlo najpomembnejše srečanje, ki je veljalo za vrh razpredelnice. Val Naš prapor Imsa in S. Luigi nista stopila na igrišče in tekma je bila prene-šena na kasnejši datum, ki ga bo morala zveza šele določiti. Drugo slovensko moštvo v tej konkurenci, Soča Če-rimpex, pa je gladko odpravilo Torriano. IZIDI 9. KOLA: Fincantieri - Grado 3:1, Soča Čerimpex - Torriana 3:0; počivala je ekipa ACLI Ronchi. LESTVICA: Val Naš prapor Imsa 14, S. Luigi 12, Soča Čerimpex 10, ACLI Ronchi 8, Torriana in Fincantieri 4, Grado 0. Val Naš prapor Imsa in S. Luigi imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (11. 12.): Grado - Val Naš prapor Imsa, S. Luigi - Soča Čerimpex. UNDER 18 ŽENSKE V tej konkurenci so dekleta odigrala zadnje srečanje prvega dela prvenstva. Na razpredelnici še vedno vodi ekipa Villacher Biera iz Tržiča. Slovenske odbojkarice Agoresta so tokrat klonile, a šele v petem setu. Očitno je to znak, da je ekipa dosegla boljšo uigranost. IZIDI 9. KOLA: Farra - Villacher Bier 0:3, Agorest - Pieris 2:3, S. Luigi -Morarese 3:0, Lucinico - Torriana 2:3, Libertas Gorizia - Fincantieri 0:3. LESTVICA: Villacher Bier 18, S. Luigi 16, Fincantieri 14, Torriana 12, Lucinico 10, Pieris 8, Farra 6, Libertas Gorizia 4, Agorest 2, Morarese 0. Fincantieri in Lucinico imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (9. 12.): Agorest - Villacher Bier. UNDER 16 ŽENSKE Dekleta so odigrala svojo tretjo prvenstveno tekmo. Na vrhu lestvice sta postavi Fincantierija in Soče Čerim-pex, ki je zmagala sredi Mariana. IZIDI 3. KOLA: Intrepida Mariano -Soča 0:3, Sagrado - Fossalon 3:0, Farra - Azzurra 0:3, Grado - S. Luigi 3:2, Fincantieri - Libertas Gorizia 3:0. LESTVICA: Fincantieri in Soča 6, Azzurra, Grado, Intrepida in Sagrado 4, Fossalon in Libertas Gorizia 2, Farra in S. Luigi 0. TURNIR CORAG Na pobudo nekaterih staršev, po katerih nosi tudi turnir ime, so priredili skupaj z odbojkarsko zvezo iz Gorice turnir za dekleta under 14. Turnir v celoti sponsorizirajo trije starši, ki so tudi ponudili pokal. Na turnir se je predstavilo kar 12 ekip, ki so jih razporedili v štiri skupine. Zmagovite ekipe vsake skupine in drugouvrščena nadaljujejo s tekmami v osmini finala. 1. SKUPINA: Šanson Lucinico -Dom Agorest 3:0, Libertas Gorizia -Šanson Lucinico 0:3, Dom Agorest -Libertas Gorizia 2:1. V osmino finala sta se kvalificirali Šanson in Dom Agorest. 2. SKUPINA: Capriva - Torriana 2:1, Torriana - Intrepida 2:0, Intrepida -Capriva 2:0. 3. SKUPINA: ACLI Ronchi - Staran-zano A 1:2, Staranzano - Villesse 0:3, ACLI Ronchi - Villesse 1:2. 4. SKUPINA: V tej skupini sodelujejo Grado, Staranzano B in Fossalon. (MJ) Ob rojstvu malega DANJELA čestita mami Lori in kapetanu Diegu odbojkarska ekipa BORA Cunja Avtoprevozi šah: turnir ŠŠ-Ts za najmlajš Drugi zavrtljaj 'vsklrJ30 na vrsti drugi zavrtljaj no!6?®, ^irja, ki ga v ok li Še tri vrf' Udeleženci bodo odigr tsstviri , • ' P° katerih bo stanje i da hn verJetno že dovolj razčlenjer kancPri P0kazal° ožje število glavn Sobotni t°V za osv°jitev prvega mesi ne ob iYUrmr se bo začel ob 15.30 čeno. (-bojUjn kot Bilo prvotno dol obvestila Vabi^°R°R KLUB b° danefeAda se udeležijo sestanka, ki Studencu'v D v" °b 20 30 v 9°slilni Pri obve-BRDlN^ mi *oVanCada le v teku vpisovanje za zi-do 2 na Pohorju od 26. decembra •nacije j“ar,a v hotelu Habakuk. Infor-vsak in,„. vpisovanje na sedežu kluba rek m četrtek od 19. do 21. ure. V Rimu je verjetno najboljši Le-mon Dra (sk. 1), ki je že pred kratkim zmagal v podobni shemi. V sk. 2 se mu bo zoperstavljal Lurabo Blue, ki se je pred kratkim uvrstil na drugo mesto, ko je zmagal Lemon Dra. V sk. X bi lahko bil presenečenje Lammark Jet. V Rimu Eva la Grande (sk. 2) računa na zmago. V sk. X bodimo pozorni na Ervinga EC, ki ima dober sprint, v sk. 1 pa bi omenili Fiono Gal-lo, četudi bo štartala v drugi vrsti. V Bologni lahko poskusimo bazo v sk. X, saj je Eguazione najboljši konj. V sk. 2 izberemo Deliveryja, ki se lahko v taki shemi dobro izkaže, v sk. 1 pa bo opozorili predvsem na Frizzotta, ki je pač zelo hiter. V Milanu smo za Cosmetico (sk. X), ki bi se moral izkazati. V sk. 2 se mu bo zoperstavil Dolco Bru, presenečenje pa je lahko Filogamo (sk. 1). V Firencah je Furore OM, če seveda ne napravi kake napake, gotov kandidat za zmago. V sk. 2 pazimo na Delgerja, ki je v dobri formi, v sk. 1 pa je pozitiven Fewod. V Padovi je Dalwa (sk. X) sposoben zmagati, saj lahko izkoristi prednost nekaj metrov. V sk. 2 bi omenili Fene Fragario, ki se je do sedaj vedno dobro izkazal, v sk. 1 pa se bo Ekemberg gotovo boril s prvimi. Dirka tris Naši favoriti: Daiacco CM (12), Fantasiland (19), Diderot (7). Dodatek za sistemiste: Dibattito (15), Evo-luzione (11), Super Fast (21). 1. — prvi 1 drugi X 2 2. — prvi 2 drugi X 1 3. — prvi X drugi 2 1 4. — prvi X drugi 1 2 5. — prvi X 1 drugi 2 6. — prvi X drugi 1 2 :: danes igra za ms - danes igra za vas Cristian Donda Ascoli - Cesena 1 Atalanta - Piša 1 X Bologna - Torino 1 Fiorentina - Pescara 1 X Verona - Napoli 1 X 2 Juventus - Sampdoria 1 2 Lecce - Lazio X Milair- Inter 1 X 2 Roma - Como 1 Taranto - Bari X Pro Livorno - Carrarese 1 X Cagliari - Perugia 1 Sorrento - Siracusa 2 Cristian Donda, 14-letni dijak 1. razreda zavoda Cankar v Gorici, je za las zamudil priložnost, da bi postal milijonar. Prejšnji teden je namreč zadel dvanajstico pri nogometni stavi (igral je 4 stolpce), s čimer si je zagotovil približno 5,5 milijona lir dobitka. Če pa bi pravilno napovedal izid med Comom in Ascolijem, bi si zagotovil vsoto 168 milijonov lir, kar bi verjetno spremenilo standard družine s Palkišča v doberdobski občini. Prejšnji teden je Dario Vremec pravilno napovedal 7 izidov. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.-din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 - din, letno 75.000 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 9. decembra 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisom založnikov FIE Premiera Rossinijeve opere prej mondena priložnost kot kulturni večer Wilhelm Tell v Ronconijevi režiji ni navdušil zagrizenih puristov MILAN — Po tridnevnem prenočevanju pred templjem italijanske operne kulture, so se srečneži predsinočnjim prerinili do stojišč slavnega teatra La Scala. Na programu je bila premiera VVilhelma Tella, Rossinijeva opera, ki jo le redkokdo vključi v repertoar, ker je zahtevna in svojevrstna. Postavitev opere v La Scali je bila dokaj obetavna, saj je orkester vodil Riccardo Muti, švicarskega heroja je interpretiral Chris Merrit, scenografijo in režijo pa je podpisal Luca Ronconi. Mnoge gledalce je Ronconijeva scenografska izbira izredno motila. Ronconi je namreč zanemaril tradicionalne operne postavitve in se raje posvetil projekcijam arhivskega materiala, ki so ustvarjale naravno ozadje ključnim trenutkom dramskega dogajanja. Rossini je trdil, da bi morali glasbi VVilhelma Tella prisluhniti v naravi in Ronconi je to sporočilo dojel ter okrasil Scalo s podobami alpskih hudournikov, skalnatih pobočij in slapov. Če je Ronconijeva postavitev motila puriste, ki so delno izžvižgali tudi nekatere pevce, je večina izvedencev navdušeno ploskala izvajalcem. Premiera teatra La Scala pa pomeni le nekaterim glasbeno priložnost. Ostali - tisti, ki lahko odštejejo nepojmljive vsote denarja za fotelj v parterju -so težko dočakali prvi premor, da so se lahko zbrali v veži, kjer so nonšalantno dopuščali ostali publiki, da jih je opazovala. Elegantne obleke, bleščeči dragulji, tout Milan, politiki in seveda vsi lovci na mondene prisotnosti (od Marte Marzotto do gospe Ripe di Meana), se veselo sprehajajo po marmornatih tleh. Kot je pravilno ugotovil neki uslužbe-necmilanskega gledališča, bo uspeh VVilhelma Tella v reži-jiRonconi-Muti odvisen od ploskanja ali žvižgov tistih gledalcev, ki bodo operi prisluhnili na ponovitvah. Bettino Craxi in soproga na premieri v La Scali Osvobodili atentatorja na rimsko sinagogo Ogorčenje v Italiji ob izpustitvi Zomara RIM — Ogorčenje in srd med rimskimi Židi, diplomatske pobude italijanske vlade na meji protestnih not po sklepu grške vlade, da »izžene« v Libijo palestinskega terorista Abdela al Zomara Omana, enega od krivcev za atentat na rimsko sinagogo, v katerem je 9. oktobra 1982 izgubil življenje 2-letni Stefano Tache, 40 oseb pa je bilo ranjenih. Glavni rabin Elio Toaff je z ogorčenjem poudaril, da grški sklep žali italijansko židovsko skupnost ne samo, ker je omogočil teroristu, da se je vrnil v svoje oporišče, kar je nedvomno politična odločitev, ki jo je marsikdo predvideval, temveč predvsem zaradi nedopustnih izjav ministra Vasilisa Rotisa. Grški pravosodni minister je namreč navedel, da je bil atentat na rimsko sinagogo le vojaško dejanje v sklopu vojne za osvoboditev Palestine in da je bil atentat kot tak »dejanje za svobodo«. Židovska skupnost se torej sprašuje, kako lahko minister Vasilis Rotiš govori o vojaški akciji, ko pa je teroristično dejanje prizadelo le italijanske državljane. Morda pa je za grškega ministra umor italijanskih državljanov, prav zato ker so Židi »narodnoosvobodilno dejanje« in ne »teroristični napad«. Če je tako pojmovanje pravilno, se je Grčija postavila uradno v bran bližnj evzhodnega terorizma, ugotavlj z zagrenjenostjo Elio Toaff. . V sredo je Farnesina poklicala sebi grškega veleposlanika v Rimu A hanasiuja, da bi pojasnil grško odloča tev. Italijansko sodstvo je namreč z več let zaman zahtevalo izročitev A dela al Zomara Omana. Grki pa so na vse te zahteve požvižgali, in ko J Zomar Oman prestal zaporno kaze zaradi prekrškov v Grčiji, so ga kra komalo izgnali. Izgon nekega palestinskega terorista v Libijo pa pomeni bistvu osvoboditev. . Višek celotne zadeve pa je ugotov tev, da so atentatorji na rimsko sina^ gogo pripadniki Abu Nidalove skupi ne, ki jih je PLO ožigosala kot odpa nike in izdajalce palestinskega boj > ker se poslužujejo slepih teroristični napadov na nedolžne ljudi. Atensk sklicevanje na pravičen boj palestin skega ljudstva je v tem primeru nedo pustno, saj so se Palestinci že v Prf teklosti ogradili in obsodili metode abunidalovcev. Atentat na rimsko si nagogo v nobenem primeru ni opra vičljiv. . ,, Italijanska vlada bo morala Prei ® slej storiti prepotrebne korake, da G čija ne bo istovetila italijanskih Žido z izraelsko državo, kot je to posredn izjavil minister Rotiš. Ni upanja za rešitev srednjeameriške krize MANAGUA - Predsedniki cen-tralnoameriških držav se bodo v sredini prihodnjega meseca sestali v Salvadorju, da bi ponovno razpravljali o vzpostavitvi miru na tem področju. Toda po mnenju nikaragovskega predsednika Daniela Ortege so možnosti, da bi v Salvadorju našli primerno rešitev, minimalne, saj so nasprotja v Srednji Ameriki še vedno izredno velika. Kriza traja že desetletja in tudi leto 1988 prebivalcem tega področja ni prineslo miru. Nasilje v teh državah narašča, vse to pa je privedlo do skoraj popolne gospodarske paralize. Pesimizem še povečujejo izidi predsedniških volitev v ZDA in Mehiki in pa vse večja gospodarska kriza, ki vlada v Panami. V posameznih državah skoraj ni bilo nobenega dialoga med gverilci in vladnimi silami. Poskusi so bili v Nikaragvi, kjer pa je odprtih še mnogo spornih vprašanj, tako da je nemogoče govoriti o stvarnem dialogu med sandinisti in contrasi, ki računajo na večjo pomoč novoizvoljenega ameriškega predsednika Busha. Nič drugače ni v Salvadorju in Gvatemali, položaj pa je kritičen tudi v Hondurasu, ki je tradicionalni gostitelj nikaragovskih contra-sov. Toda morda je najbolj zaskrbljujoče, da se je zaradi notranjih problemov še dodatno ošibil pola-žaj kostariškega predsednika in Nobelovega nagrajenca za mir Ari-asa, kateremu očitajo, da se bolj zanima za tuje kot domače probleme. Zato so skoraj vsi prepričani, da januarsko srečanje ne bo prineslo nič novega in da tudi prihodnje leto ne bo prineslo toliko zaželenega miru temu področju. Popravil staro napako Britanski prestolonaslednik Charles je po 15 letih v novi uniformi poveljnika bojne ladje spet obiskal vojno ladjo Fox in v dnevniku popravil mladostniško napako, ko je na ladji služil kot poročnik (Telefoto AP) Tragična smrt epikurejca Petra Langana LONDON Po dolgi agoniji i je Essexu umrl Peter Langan, kralj o tonskih epikurejcev, lastnik že rni' ne Langan‘s Brasserie in »prijat i filmskih zvezd, milijarderjev podobnih petičnih ponočnjakov. Langan se je 21. oktobra letos kr P ko spričkal z ženo, ki ga ni hotela prenašati in mu je zato sporočila, ga bo pustila. Možakar je reaPh;ij tako, da je podtaknil ogenj Iastn!ljpV. in skočil v objem ognjenih zubil Žena se je rešila s skokom s^0ZI,?pael on pa je predsinočnjim podle9 opeklinam. , ;e Bivši kuhar in izreden gostine i imel svojevrstno navado, da je P" 15 steklenic šampanjca na večer/ . ključno s tistimi gosti, ki so mU. v všeč, ostale je kar podil iz lokal ■ zadnjih časih je obljubljal, da b° P ■ nehal s pitjem, saj je nameraval n Pg sati svoje spomine, ki bi nedvo ^ šli izredno dobro v prodajo 1 »j samo v Veliki Britaniji, ampak drugod po svetu. Leto 1989: nič vojn več Banda RIM — Se nekaj tednov, pa bomo stopili v leto 1989. Običajno gre za podatek, ki ne razburja ljudi (izvzeti so seveda tisti, ki nestrpno čakajo novoletno noč, da lahko vržejo skozi okno odvečno pohištvo), razburja pa vedeževalce. Preroki dvajsetega stoletja so že najavili, da bo 1989. leto brez vojn. Bush bo pomagal ameriškemu gospodarstvu spet na noge in vrednost dolarja bo bistveno višja. De Mita bo ohranil dvojno funkcijo, nogometna ekipa Napoli pa bo zmagala državno prvenstvo. To seveda ni vse. V prihodnjem letu bodo rojeni pod ozvezdjem dvojčkov deležni velikih uspehov, na dobrem pa bodo tudi tehtnice, vodnarji, strelci, ribe in device. Na slabšem bo Gorbačov, ki mu italijanski vrači prerokujejo padec popularnosti, vedeževalka Antares (za matično knjigo Gio-vanna Moja) pa preudarno trdi, da bo 1989. leto ekologije. Naravnost šokantna pa je prerokba, da bo v prihodnjem letu Pippo Baudo ponovno zasedel italijanske televizijske mreže in nastopal v pomembnih večernih oddajah. Kako se lahko izognemo najavljeni katastrofi pa je seveda predmet, s katerim se vrači ne ukvarjajo. V Genovi zaplenili 24 kg heroina GENOVA — Leteči oddelek genovske policije je včeraj ponoči zaplenil 24,4 kg najčistejšega heroina, ki bi na trgu dosegel vrednost 25 milijard lir. Gre za največjo količino zaplenjenega heroina v ligurskem glavnem mestu, pa tudi na področju celotne države so v zadnjem času le redko kdaj zaplenili večjo količino mamila. Le v Rimu in Milanu jim je pred časom uspelo zapleniti 40 kg heroina. Kot je povedal vodja genovskega letečega oddelka Paiella, bo ta akcija za dva meseca ustavila oskrbo s heroinom na genovskem trgu. V tej akciji niso aretirali še nobene osebe, vendar pa se policijski obroč okrog trgovcev z mamili, ki delujejo med Milanom in Genovo, vse bolj oži. Heroin so policaji odkrili 0 bivalnem vozilu znamke ford, ki so ga skušali ustaviti v bližini cestninske postaje na avtocesti Genova-Nervi. Takoj ko je zagledal policaje, je voznik ustavljenega vozila pobegnil. Pri pregledu vozila so nato odkrili skoraj 25 kg heroina, ki je bil skrit v kolesu nekega tovornjaka. Kolo je bilo v kabipi bivalnega vozila. Policija je kasneje tudi ugotovila, da je bilo bivalno vozilo ukradeno nekemu avtoličarju, katerega preteklost še preverjajo. Heroin naj bi v Ligurijo prišel iz Turčije, preiskovalci pa tudi ne izključujejo možnosti, da je plen iz sinočnje policijske akcije povezan s podobno akcijo aprila letos, ko so zaplenili 1,5 kg heroina in istočasno aretirali približno 40 turških trgovcev z mamili. Na sliki (AP): zaplenjeno mamilo na genovski kvesturi. Avtobus zgrmel v prepad življenje izgubilo 9 oseb TITOVA MITROVIČA — Nedaleč od Zubinega P°g toka se je v sredo okoli 22.30 zgodila huda prome ^ nesreča, v kateri je, po dosedanjih podatkih, urnr ^ ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Vsi so se pejJav0. avtobusu sarajevske organizacije Centrotrans, ki Je zil na progi Priština - Sarajevo, preko Titove jr Nesreča se je pripetila, ko je voznik avtobusa N Fatič, na sicer drsečem cestišču izgubil oblast nad ^ zilom, ki je nato zletelo v prepad, globok okoli metrov, in se zaustavilo tik nad jezerom Gazivode. g Med prevračanjem avtobusa je del potnikov P -e iz njega in se je ranilo - naj maj dvajset oseb je s ranjenih. Največ ranjencev so z avtomobili, rešilci nSid pomočjo miličnikov in vojakov, prepeljali v me“1^1-rljr-center v Titovi Mitroviči, pet pa se jih zdravi na 1 ški kliniki medicinske fakultete v Prištini. -rtev Medtem pa se mnogi bojijo, da se bo število & še povečalo. Voznik avtobusa Nazir Fatič iz ^ara^vto-ki je skupaj s še nekaterimi potniki prvi padel iz ,nj busa, je bil le lažje ranjen. Priprli so ga, preisko^ ^0, sodnik okrožnega sodišča v Titovi Mitroviči pa 1 per njega začel preiskovalni postopek, (dd) Na avtocesti Al štiri mrtvi RIM Štiri osebe so izgubile življenje in tri s° fc\\ ranjene v dveh prometnih nesrečah, ki sta se 9 . je prejšnjo noč na avtocesti Al pri Valmonteju. V ”srneri' voznik porscheja prepozno opazil spremembo ^bojni pomel smerokaze, trčil v sredinski cementni 0 • je zid, tako da se je avto prevrnil. Šofer Renzo ca p3 bil lažje ranjen, njegov sopotnik Raffaele .®onareSti je je izgubil življenje. V drugi nesreči na isti avt §e osebni avtomobil ritmo, ki je vozil proti ^iran' čelu0 nepojasnjenih vzrokov »preskočil« smerni pas ^e, ^ trčil v osebni avtomobil, v katerem so bile tri 0 p0tnik so izgubile življenje, voznik ritma in njegov pa sta bila le lažje ranjena.