PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
i	dnevni!
o-
o
V".
". w k
U4
?_
nije)
723

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 44 (12.676)
Trst, sobota, 21. februarja 198
o _
Za pomembno srečanje dala pobudo Skupnost Italijanov
V Portorožu začetek drugega
Dam 1
Berijvrc mi it
srečanja pisateljev ob meji
V prvem dnevu razprav med drugimi posegla tudi Boris Pahor in Fulvio Tomizza
MARIJ ČUK
PORTOROŽ — »Danes, na pragu drugega tisočletja, kljub mnogim vprašanjem, ki prizadevajo človeštvo, se v teh krajih vzpostavljajo čedalje bolj odprti in demokratični odnosi, odnosi sodelovanja in izmenjave. Tako vzdušje prerašča vedno bolj omejene tendence po narodni in kulturni nadvladi, jih zavrača, tako da so v vseh aspektih anahronistične. Odprtje meja in preskakovanje jezikovnih in kulturnih zaprek je cilj vseh narodnih skupin, ki živijo izven političnih obzirov države, na katera so vezani z jezikom, kulturo in tradicijo. Zato ima to portoroško srečanje nesporne zasluge pri rušenju ovir kakršnekoli oblike.«
S temi besedami je predsednik obalnih samoupravnih interesnih skupnosti Italijanov Giuseppe Deber-nardi včeraj odprl drugo mednarodno srečanje pisateljev ob meji, ki se bo v Portorožu nadaljevalo še danes in jutri. Tega izjemnega kulturnega dogodka ob naši meji sploh ne bi bilo potrebno posebej poveličevati, saj nosi že samo v sebi seme plemenitega sporočila, ki se kaže tudi v sodelovanju in udeležbi številnih pisateljev iz
Italije, Jugoslavije, Avstrije in Švice. Kljub temu pa moramo vendarle poudariti, da je značilno, da je pobudnik takega mednarodnega simpozija prav manjšinska inštitucija - Obalna skupnost Italijanov. Mimo tega pa še ugotovitev, da zmorejo tako rekoč samo še književniki brez vsakršnih travm razpravljati o usodi ljudi, literature in politike.
To je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal tudi minister za kulturo SR Slovenije Vladimir Kavčič: »Če kdo, smo torej pisatelji po svojih najglobljih, profesionalnih težnjah zainteresirani za prihodnost. Tem za razpravo in nalog za razmišljanje imamo več kot dovolj. Navsezadnje se tudi mi sami, ki živimo ob teh mejah, še ne poznamo dovolj. Zato so srečanja; kot je današnje, dragocena. Dragocena za naše medsebojno spoznavanje, za naše skupno razmišljanje o prihodnosti, o možnostih, ki jih kot pisate-Ijisploh imamo v sodobnem svetu.« »Ti kraji so tudi v najnovejši zgodovini uresničili visoko stopnjo sožitja, različnih kulturnih izročil, da ideološ-koin politično mejo, ob kateri se nahajamo, večinoma občutimo le še kot bolj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prisotni tudi slovenski in zamejski ustvarjalci
Srednjeevropske tapiserije v rimski palači Venezia
SANDOR TENCE
RIM — V palači Venezia, ki sodi med najbolj znamenite rimske razstavne prostore, so sinoči svečano odprli veliko razstavo srednjeevropskih tapiserij, ki jo je priredil mednarodni kulturni center za sodobno umetnost pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine. Na razstavi, ki jo je uredil znani arhitekt Paolo Portoghesi, direktor Beneškega bienala, sodeluje petdeset umetnikov iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Poljske, petdeset mojstrov tapiserije, ki si s precejšnjo naglico utira pot v svetu umetnosti, ustvarjalci iz Italije, Jugoslavije in Avstrije pripadajo idealnemu svetu Mit-teleurope, njihova dela, v katerih izstopajo žive barve, se na rimski razstavi harmonično spajajo s tapiserijami poljskih umetnikov, ki odražajo nostalgično obutljivost, a obenem notranjo razposajenost poljskega naroda.
Sinočnja otvoritev razstave, ki se je je udeležilo res veliko število ljudi, kar je ugodno presenetilo tudi same organizatorje, je izzvenela kot prisrčen kulturni dogodek v pravem mittelevropskem stilu in razpoloženju, ki je za
Rim povsem nenavadno. Med govorniki sta bila tudi »duša« organizacijskega odbora Sonja Barbieri ter ravnatelj ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik, ki je opisal zgodovinsko pot te umetnostne zvrsti v Sloveniji in v Jugoslaviji ter posebej predstavil umetnike iz tega kulturnega prostora, ki igra na tem področju v marsičem vlogo živahne avantgarde. Pobuda sodi vsekakor v okvir kulturnih iniciativ mednarodne delovne skupnosti Alpe-Adria, ki jo je sinoči zastopal koroški deželni glavar Leopold VJagner.
Kot smo že omenili razstavlja v Rimu petdeset umetnikov iz štirih držav. Furlanijo-Julij-sko krajino zastopajo Luciana Ceschia, Giuseppe Zigaina ter naši rojaki Lojze Spacal, Klavdij Palčič in Bogdan Grom, sosednjo Slovenijo pa Adrijana Maraž, Valentin Oman, Janez Bernik ter Jože Ciuha, ki je bil tudi med udeleženci sinočnje otvoritve. Vsi razstavljalci so nedvomno dominantne osebnosti na področju te umetnosti, ki je širši italijanski publiki še precej tuja. Rimska razstava bo odprta do konca marca.
Prihodnji teden petstrankarski vrh
RIM - V petek ali najkasneje v soboto prihodnjega tedna bi se morali sestati ministri Craxi, De Mita, Spadolini, Nicolaz-zi in Altissimo, ki bi tako zadostili zahtevi KD po razčiščevanju v petstrankarski večini. Ministri se bodo najbrž sestali v soboto, 28. februarja.
Forlani je včeraj posredoval De Miti Craxijevo pismo, kiso ga nato dobili tudi vsi ostali tajniki strank večine in v katerem je tajnik PSI pisal, da sprejme zahtevo KD, kar je seveda omogočilo, da se je situacija sprostila.
»Gasilcu« Forlaniju so poverili nalogo, da preveri gledanja vseh petih tajnikov in organizira »vrh«. Pri tem pa je povsem jasno, da bo sobotno srečanje le prvo v daljši vrsti. »Mislim« -je včeraj izjavil Spadolini po s sestanku, ki ga je imel s predse-nikom vlade Craxijem - »da en sam sestanek ne bo dovolj. Razčiščevanje posameznih točk bo zahtevalo več sestankov, če seveda predhodno črtamo hipotezo, ki je po mojem mnenju zelo nevarna, da se pogajanja že na začetku in vertikalno razbijejo.«
Craxi je torej nazadoval, medtem ko KD vztraja na svojih pozicijah in še naprej zahteva od socialističnega predsednika vlade, da spoštuje julijske pakte. Včeraj, ko se je sestalo tajništvo stranke relativne večine, pa je podtajnik Scotti izjavil, da bo marca nastopila nova vlada, kar je, po njegovem mnenju, to, kar zahteva KD.
. Predsednik Craxi je moral včeraj seznaniti predsednika Cossigo z razpleti krize, ki vre v petstrankarski koaliciji. Predsednika republike skrbi razkol v vladni koaliciji in je apeliral na stranke, naj skušajo preprečiti predčasni razpust zbornic. Krpanje koalicije pa postaja vse bolj težavno, medtem ko se utrjuje možnost predčasnih volitev. Prav zaradi tega je republikanski tajnik Spadolini potrdil nasprotovanje PRI tej hipotezi, kot je to naredilo tudi liberalno tajništvo.	G. R.
BEJRUT Po četrtkovem porazu so Berijevi šiiti v zahodnem Bejrutu začeli protiofenzivo, da bi . ponovno pridobili izgubljene položafe. Premirje, ki so ga vsilili Sirci, skušajo sedaj šiiti izkoristiti. Po vsem sodeč pa jim to ne gre najbolje od rok. V težavah pa so tudi Džumblatovi druži in druge muslimanske skupine, saj so v štiridnevnih srditih spopadih opešali. Ni jim namreč uspelo prebiti šiitske blokade .ob palestinskih taboriščih, kar jim bi nedvomno zagotovilo izredno strateško prednost, saj bi se jim lahko pridružila tudi glavnina palestinskih borcev.
Kot vedno v libanonskih razmerah pa je položaj do skrajnosti nepredvidljiv, V zahodnem Bejrutu še vedno divjajo spopadi, premirja torej ne spoštuje nihče. Sirija ni vojaško posegla, kot je marsikdo pričakoval, Berijevi šiiti pa upali. Bržkone je Moskva opozorila Damask, naj se ne vpleta preveč ; .,y sedanji zaplet. Dobro poznavajoč 'švojega zaveznika, se je SZ bržkone zbala, da bi se sirska »pomiritev« spremenila v pravo klavnico. Druži, suniti, morabitunovci in Palestinci rfe bi namreč mirno pristali na sirsko okupacijo in na ponovno vzpostavitev šiitske hegemonije.
Ključ pomiritve je torej ponovno v Damasku. Tu so bili včeraj vsi muslimanski akterji sedanjega spora, od Be-rija, ki mu je Damask drugi dom, do Džumblata in voditelja libanonskih komunistov Havija. Slednjega ni sirski podpredsednik Kadam iz protesta sploh sprejel, Džumblat pa je v predsobi čakal dolgo uro. V Damask so tudi odpotovali premier Karame (sunit), predsednik parlamenta Husein (šiit) in prosvetni minister ter bivši premier Hos (sunit).
Rešitev spora je vse prej kot lahka. Sirci se dobro zavedajo, da je v Bejrutu nastalo novo bolj pragmatično zavezništvo, ki bi lahko doseglo sporazum z maroniti in falango v vzhodnem • Bejrutu, in tako končalo desetletno kr-, ' voprelitje. To pa bi za vedno pokopalo sanje Damaska o ustanovitvi velike Sirije. Sirski voditelji bodo torej še vedno dajali prednost Berijevim šiitom, s tem pa se pomiritev oddaljuje, saj so šiiti v svojem triletnem vladanju v zahodnem Bejrutu dokazali, da niso sposobni združiti muslimanskih interesov, ko so v bistvu delovali le za svoje ozke verske in ideološke koristi.
Njihova vojna za palestinska taborišča jim je odvzela še zadnji ugled, ki so ga imeli med arabskimi vrstami. Danes so v bistvu sami. Podpirajo jih le hezbolahi Božje stranke, bržkone tudi skrajneži iz vrst Islamske svete vojne, in seveda Sirija. Brez nje bi jim že zdavnaj odvzeli oblast. Kot vedno pa je temeljni problem palestinsko vprašanje, ali bolje rečeno: palestinska prisotnost v Libanonu. Po Džumblatovi zamisli bi morala nastati nova koalicija, v kateri bi si druži, suniti in Palestinci delili oblast s kristjani v Bejrutu, severnem in vzhodnem Libanonu, jug pa prepustili šiitom, (voc)
V tržaški športni palači
Nezaslišani
protislovenski
izpadi
italijanskih
dijakov
Sinoči v nabito polni telovadnici gor iškega Kulturnega doma
Svečana akademija ob 100-letnici Sokola
GORICA — Sinoči so v Kulturnem domu svečano proslavili pomembno obletnico v zgodovini Slovencev na Goriškem. Letos namrfeč poteka 100 let, odkar so v Gorici ustanovili društvo Sokol, organizacijo, ki je pomenila prelomnico v telesnokulturnem gibanju na Slovenskem. Za to priložnost je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v telovadnici goriškega Kulturnega-doma pripravilo slavnostno akademijo, katere se je udeležilo izredno veliko občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo tribune in telovadne prostore. Ob tej priložnosti so bili prisotni predstavniki številnih telesnokulturnih in družbenih organizacij z obeh strani meje, župani treh slovenskih občin na Goriškem, konzul SFRJ v Trstu Ilič. S prireditvijo v telovadnici je bila povezana tudi dokumentarna razstava o delovanju goriškega Sokola ter o današnjih športnih društev na Goriškem, ki so jo pripravili v preddverju doma.
Ob sinočnji slovesnosti, ki je obsegala točke kul-turno-športnega značaja, je predsednik TO ZSŠDI za Goriško prof. Aldo Rupel izrazil ponos, da goriški Slovenci praznujemo tako pomembno obletnico, ki je zgodovinskega pomena na področju organizirane
telesne kulture. »Potem je tu zavest«, je nadaljeval, »da smo v sto letih kar štirikrat uspeli obnoviti od začetkov telesnokulturno dejavnost. Prekinitve so imele poleg objektivnih razlogov še druge, ker so si nas, kot narodnostno skupnost, še posebej privoščili ob zgodovinskih prelomnicah.«
Govornik je nato ocenil današnje stanje v telesni kulturi in naglasil potrebo, da bi morala biti ta, včasih, bolje vrednotena za to, kar pomeni v naši narodnostni stvarnosti. Glede 100-letnice goriškega Sokola pa je obžaloval dejstvo, da se ni uspelo postaviti spominsko ploščo, izdati primerno publikacijo oziroma pripraviti kakovostnejšo dokumentarno razstavo. Svoj nagovor pa je takole sklenil: »Zato naj bo zaključek obrnjen navznoter: večja kakovost ob še večji množičnosti z vzgojnim pristopom, kar zahteva višjo stopnjo organiziranosti, kot smo jo trenutno zmožni. Poleg ten misli še eno priporočilo: zavestni zasidranosti v današnji čas, a pogumnim pogledom uprti v prihodnost, ne pozabimo na preteklost izpostavljanja naših sedanjih dosežkov. Letošnja stoletnica organiziranega telesnokulturnega delovanja mora biti priložnost za razmišljanje v to smer.«
Kulturno-športni spored so uvedli člani Godbe na pihala Kras iz Doberdoba ob nastopu mažoretk iz Nove Gorice. Zatem so pod vodstvom Marjana Cig-liča nastopili pevci moškega zbora Andrej Paglavec iz Podgore. Sledil je prikaz raznih vaj v športni ritmični gimnastiki in orodni telovadbi, ki so jih izvedli člani in članice društev iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in Ljubljane. Nad 80 otrok je nato prikazalo nekaj vaj v miniodbojki in nogometu, odobravanje so žele tudi kotalkarice KŠD Vipava s Peči.
Naj povemo, da bo v okviru proslav ob 100-letnici goriškega Sokola prihodnji četrtek večer posvečen kratkometražnemu filmu s športno tematiko.
RUDI PAVŠIČ
Košarka: drevi »’ tržaški športni palači
Jadran - Petrarca
Zaradi objave prispevkov o slovenskem nacionalnem programu
Jože Smole obsodil pisanje Nove revije ker je kršila načela ustanovne listine
LJUBLJANA — Predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole je v zvezi z objavljanjem »prispevkov za slovenski nacionalni program« v 57. številki »Nove revije« na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da je uredniški odbor revije skupaj z glavnim in odgovornim urednikom prekršil določila akta o ustanovitvi. Jože Smole je prebral tudi izjavo, ki jo skoraj v celoti objavljamo.
V	svoji 57. številki, ki je pravkar izšla, obravnava Nova revija prispevke za slovenski nacionalni program na način, s katerim posamezni pisci na več mestih zanikajo ali postavljajo, pod vprašaj legitimnost narodnoosvobodilnega boja in iz njega izhajajoče družbene ureditve, njenih institucij in nosilcev, oblasti ter na zgodovinsko netočen in politično skrajno tendenciozen način prikazujejo položaj in vlogo slovenskega naroda znotraj samoupravne socialistične in federativne Jugoslavije ter njegovo perspektivo. Nesprejemljiva in netočna so tudi posamezna stališča o vlogi in položaju nekaterih drugih narodov Jugoslavije, ki naj bi jim bila oktroirana (vsiljena) njihova nacionalna državnost, kar v končni posledici spodbija veljavnost ustavne zasnove Jugoslavije kot federativne države in samoupravne socialistične skupnosti enakopavnih narodov in narodnosti.
Pobudniki Nove revije, mesečnika za kulturo in umetnost, so se ob njeni ustanovitvi zavezali, da bodo ,v osnovnih pogledih spoštovali programsko platformo socialistične zveze.
V	aktu o ustanovitvi Nove revije piše: »Nova revija — mesečnik za kulturo in umetnost se opira na predlog pobudnikov zanjo, med njimi tudi podpisnikov pisma za Novo revijo, vsebinsko pa
izhaja s temeljnih izhodišč kulturne politike na Slovenskem, iz samoupravne usmeritve naše družbe, z namenom in z odgovornostjo na napredek slovenske kulture, za bogatitev kulturnega življenja v slovenskem prostoru. V tem se ne ločuje od programskih usmerjenosti ustanoviteljice...«
Tretji člen akta o ustanovitvi pa se glasi:
»Združevanje in notranje razlikovanje o predlagani reviji bo potekalo na temelju samoupravne socialistične usmeritve. Zainteresirani za revijo menijo, da se njihovo delo že dogaja in da se bo nadaljevalo na tleh socializma, v smeri razvijanja pluralizma samoupravnih interesov in v smislu kritike stalinističnih, meščanskih, malomeščanskih, tehnobirokratskih in drugih preživelih teženj v kulturi in umetnosti. Namesto kulture, ki naj bi bila odraz splošnih družbenih razmer ali vzvod za doseganje večje (intenzivnejše in razsipnejše) materialne proizvodnje, naj bi si prizadevali za človeške odnose po meri umetnosti, ustvarjalne svobode in osebne samostojnosti kot bistvenih sestavin sistema socialističnega samoupravljanja.«
S priobčenjem nekaterih člankov, v katerih se v načelu zavrača sistem socialističnega samoupravljanja, vključno z drugimi vprašljivimi, skrajno problematičnimi tezami, je uredniški odbor Nove revije, skupaj z glavnim in odgovornim urednikom, prekršil določila ustanovitvenega akta. Gre za resno zadevo, do katere socialistična zveza nikakor ne more biti indiferentna. Zato sem kot predsednik RK SZDL Slovenije predlagal, da predsedstvo o tem razpravlja na prihodnji seji in zavzame stališča.(dd)
Še težave s plazom v Zagorju
Že skoraj tri dni traja boj vse razpoložljive mehanizacije z ogromno gmoto plazu jalovine na območju Ruardija v zahodnem delu Zagorja. Drseča gmota, ki ji mokro sneženo vreme še pomaga pri njenem napredovanju in ki je v noči s četrtka na petek z novimi odlomi s pomočjo jalovine pridobila najmanj dvakratno količino plazečega se materiala, je doslej na svoji poti povsem porušila že pet stanovanjskih hiš, dve večji obrtniški delavnici, močno poškodovala še dve hiši, povsem pa že zatrpala del regionalne ceste med Trbovljami in Zagorjem in je vse bližje zgradbi tovarne konfekcije Lisca.
Prvi podatki o več kot milijon kubičnih metrov drsečega materiala iz Ruardija v dolino niso bili dovolj točni. V noči med četrtkom in petkom se je na Ruardiju odtrgala nova količina materiala od pobočja levo od začetnega plazu in v prav tolikšni širini kot začetni plaz. Če sedaj že lahko poročamo o nad treh milijonih kubičnih metrov plazeče se gmote, smo še vedno precej skromni v ocenah te količine. Vrh plazu, oziroma njegova udarna glava je usmerjena v zgradbo tovarne Šivalnice Zagorje in je v času poročanja oddaljena od plazu vsega 20 metrov. Zamisel o razbremenjevanju zadnjega dela plazu pa tudi o njegovem upočasnjevanju ter morda celo o zaustavitvi plazu so v Zagorju zbrani strokovnjaki jugoslovanskih najuglednejših ustanov s področja rudarstva, geologije in geodezije, kot tudi sami Zagorjani, že opustili. V tem času jim gre bolj za to, da bi vendarle poizkusili preusmeritev. V ta namen pa so se na prostoru med tovarno in nekaterimi stanovanjskimi hišami na spodnji strani ceste odločili za izkopavanje globoke in precej široke struge, kamor naj bi usmerjali prodirajoči plaz. (dd)
• Srečanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI ali manj zanimivo folklorno znamenitost.« Glavni tajnik mednarodnega PEN Aleksander Bloch pa je menil, da >>imeti takšno srečanje ob eni najbolj tragičnih meja, kar jih je kdajkoli bilo v modernem svetu, zares pomeni pokazati velik intelektualni pogum«.
Po pozdravnih besedah podpredsednika piranske občine Claudia Bartola in Erosa Bičiča, ki srečanje vodi, so se zvrstili posegi. Prvi je spregovoril Fulvio Tomizza, ki je poudaril, da je portoroško srečanje krona dolgega obdobja zgodovine, v katerem se je dogajalo prav vse. Srečanje samo pa pomeni vrh kulturnega sodelovanja.
Po Ginu Brazzoduru je v jutranjem delu zasedanja spregovoril še Boris Pahor. Pahor je govoril o odnosu ljudi do književnosti, predvsem do manjšinske, in dejal, da je bistvo vprašanja v vztrajnem iskanju potrdila svoje enkratnosti in upravičenosti, in nujnost zvestobe svoji biti. In še, da književnost majhnega naroda, oziroma njegove ločene skupnosti, lahko ponudi ogroženim članom tako prvine, ki so jim potrebne za preživetje, kakor tudi, da jim pokaže, katere poti naj se varujejo, da se ne bodo približali izginitvi.
Ob tem, da je popoldne tekla beseda o narodih, narodnostih in mejah v luči naporov za združitev Evrope in sodobnega tehnološkega razvoja, naj v tem kratkem zapisu omenimo še, da je za to priložnost izšla posebna številka Primorskih srečanj, ki v štirih jezikih ponatiskujejo prispevke z lanskega simpozija.
Razprava o dolarju v ospredju
PARIZ — V uradu za tisk državnega ministra Edouarda Balladurja (»podpredsednika vlade« za gospodarske zadeve) so včeraj popoldne potrdili napoved generalnega sekretarja japonske vlade Masaharuja Gotade, da se bodo »G-5 in potem G-7 sestali konec tega tedna nekje v pariški okolici.« Kraj sestanka peterice oziroma sedmerice najbolj industrializiranih držav - ZDA, ZR Nemčije, Japonske, Velike Britanije in Francije, v sestavu sedmih pa še Italije in Kanade - še ni znan. Glavna točka na programu težko doseženega sestanka: ameriško-francoski., predlog, po katerem naj bi določili meje, v katerih se lahko gibljejo tečaji glavnih zahodnih valut in ameriška zahteva, naj Japonska in Zvezna republika ogrejeta svoji gospodarstvi. Sestanek, v soboto najprej peterice in v nedeljo sedmerice, prihaja natanko leto in pet mesecev po zadnjem srečanju te vrste, znanem pod imenom »sporazum iz Plaze« (po ne-wyorškem hotelu, kjer se je skupina sestala 22. septembra 1955). Združene države, v skrbeh zaradi ogromnega zunanjetrgovinskega deficita so prepričale partnerje v sporazumno znižanje vrednosti zelenega bankovca nasproti jenu, marki, franku itd. Toda od tega sporazuma do danes se je ta sporazum močno izrodil - po zaslugi Reaganove politike - posledica katere je vztrajno padanje vrednosti dolarja in zmeda na valutnih tržiščih.
Mnenja o stabilizaciji valutnih tečajev in izravnavi neravnovesij v trgovinski menjavi danes, dan pred sestankom, niso enotna in v Parizu je bilo slišati dvome, če bo sestanek sploh lahko prinesel otipljive rezultate. Toda po obotavljanju čez teden in končno po potrdilu iz vseh prestolnic, da se bodo sestanka udeležile, je sklepati vsaj na to, da so bila utrjena izhodišča za razpravo. Iz ameriških virov pa je slišati, da bi neuspešen sestanek samo škodoval dolarju, ki je včeraj na pariški borzi ob prvih novicah nervozno poskočil (od 6,10 na 6,19 franka za dolar). Oboje se povezuje v celoto -vrednost dolarja je osrednja točka pogajanj. Francozi so naklonjeni sestanku iz docela jasnih razlogov: po januarski »prilagoditvi« odnosov v evropski košarici bi se utegnilo spričo slabih rezultatov francoske zunanje trgovine zgoditi, da bi bil frank še enkrat devalviran. A če so Američani in posebno Francozi naklonjeni določitvi mej gibanju dolarja, so Japonci in posebno Nemci baje skeptični, češ da je laže določati in izvajati domačo gospodarsko politiko, če trg sam odloči spodnje in zgornje meje vrednosti dolarja oz. marke.
Scenarij, ki kroži v Parizu, je naslednji: Združene države bi pristale na določitev tečaja dolarja v (referenčnih) mejah (plus, minus), toda samo v zameno za politiko zagona gospodarstva nekaterih velikih partnerjev.
Japonska naj bi znižala svojo osnovno obrestno mero za pol odstotka (od 3 na 2,5) in razširila svoj davčni program, ki naj bi spodbudil domačo dejavnost in večji uvoz.
ZR Nemčija, ki je že januarja znižala obrestno mero na 3 odstotke, naj bi premaknila naprej datum za 1. januar prihodnjega leta predvideno znižanje davkov na osebni dohodek - od 9 do 10 milijard mark - oboje naj bi okrepilo uvoz in zmanjšalo ameriški primanjkljaj v trgovinski bilanci.
JAKA ŠTULAR
SRCOMP
6-^ .nC
Odkrije vznemirljivo vzdušje tekem svetovnega pokala, kjer se je kalil naš SR, njegovo močno konstrukcijo školjke, Izdelane Iz najkvalitetnejših materialov.
Bodite pripravljeni na takojšnjo reakcijo in direktni prenos gibov na smučko.
Zapnite čevelj s petimi kovinskimi mikro-nastavljivimi zaklopkami, občutite progresiven flex, pravilno nastavitev naklona pri gibanju naprej in vstran ter trden,
a vendar udoben oprijem ročno izdelanega notranjega čevlja. Če omenimo še anatomsko steljko in volneno podlogo ter Thinsulate izolacijo notranjega čevlja, potem je očitno, zakaj trdimo, da je SR COMP
ena sama moč.
Zapadlo je tudi precej snega
Slabo vreme v F-JK se še nadaljuje
Strokovnjak za manjšinska vprašanja Veiter:
»Koroški Slovenci znatno na slabšem«
VIDEM — Slabo vreme, ki je v četrtek ponovno zajelo Furlanijo-Julij-sko krajino, se je včeraj še nadaljevalo. V nižinskih predelih je včeraj v glavnem deževalo, snežilo pa je še na Trbiškem. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo slabo vreme še nadaljevalo: napovedujejo oblačnost s padavinami, ki se bodo spremenile v sneg tudi v višinah pod 1000 metri.
Najnižjo temperaturo so včeraj zabeležili na Nevejskem sedlu, kjer so izmerili -4 stopinje Celzija; tudi v prejšnji noči so najnižjo temperaturo zabeležili na Nevejskem sedlu in sicer -6 stopinj.
Nadaljevale so se tudu težave v prometu. Cesta, ki pelje proti Trbižu je bila sicer prevozna brez večjih težav, vendar z veliko previdnostjo. Obvezna zimska oprema za avtomobile pa je bila potrebna na cestah Bela Peč - Predil, Ampezzo - Sedlo Mauria, Comeglians - Sappada in-
Sutrio - Pradibosco; zaprto je bilo sedlo Lavardet, zaradi nevarnosti plazov pa so zaprli tudi cesto, ki pelje s Kluž na Nevejsko sedlo; še naprej je ostala zaprta cesta, ki pelje s tega sedla do Predila ter cesti, ki peljeta na Mokrine in na Sedlo Monte Croce Cranico.
Slabo vreme se je nadaljevalo tudi v pordenonski pokrajini. Največje težave so bile v Dolini Cellina, ki je bila zaradi nevarnosti plazov v bistvu odrezana od ostalih krajev. Močno je snežilo predvsem na Pianca-vallu, kjer so včeraj izmerili 210 cm snega v dolini in 260 cm na vrhu zimsko športnega središča.
Snežna odeja v F-JK je včeraj bila naslednja: Forni Avoltri 55-60 cm, Forni di Sopra 150-220, Sauris 200-220, Matajur 30-60, Ravascletto-Zon-colan 85-210, Sedlo Chianzutan 90-110, Nevejsko sedlo 165-295 in Trbiž-Višarje 70-230 cm snega.
Po načrtu sežanskega Jadrana
Tudi v Kopru »brezcarinka«
KOPER - V Kopru so pred dnevi odprli prvo izmed dvanajstih brezcarinskih prodajaln, ki jih namerava sežanski »Jadran« (deluje v SOZD Ti-mav) do poletja odpreti v različnih naseljih na Obali, na Krasu in na Gorenjskem (v gradu Podvin). V njej bodo tako med delavniki kot med prazniki med 8. in 18. uro kupcem ponujali standardni uvozni program, ki obsega znane žgane pijače, kozmetiko, video tehniko, akustične naprave in cigarete, izbiro pa bodo dopolnili tudi z domačimi znanimi izvoznimi izdelki: usnje, kozmetika, športna oprema, kristal, zlato, čaji in vina.
Ureditev posebne prodajalne, ki je na dovolj dobro obiskani točki v Kopru (ob mestni avtobusni postaji in parkirišču) je Jadran veljala 20 milijonov dinarjev. Ostale prodajalne iz programa pridejo na vrsto kasneje, vsekakor pa do 15. junija. Uredili jih bodo v Portorožu (hotela Palače in Metropol), na Belvederu nad Izolo, v Ankaranu, v motelu na Kozini, v Lipici in v že omenjenem Podvinu. Skupaj z Emono in Kompasom pa bodo blago »v brez-carinkah« ponujali še na mejnih prehodih Fernetiči, Krvavi potok in Škofije. Svoje prodajalne bodo razpostavile tudi Emona, Kompas in še kdo, ki je zainteresiran za večji pritok blaga in devizni iztržek od tujih turistov in naših »stalno začasnih« zdomcev.
Tako se napreravajo tudi trgovci vključiti v devizni krog, saj so zaradi »odstavitve od deviz« in tovrstnih beneficij prav oni še najbolj bentili. In če pomislimo na dobrote, ki jih je še lani deviza prinašala na tak ali drugačen način, so imeli nedvomno prav.
Treba je še reči, da bodo »brezcarin-ke« ob siceršnjih pripravah na turistično poletje in ob krmarjenju med nikoli do konca znanimi predpisi poslovanja ena redkih pridobitev letošnjega turizma. Razen če ne bo tudi pri tem prišlo kaj vmes.
CELOVEC — Skoraj istočasno s tiskovno konferenco poglavarjev treh koroških deželno-zborskih strank na Dunaju, o kateri smo poročali že, je imel pogovor z novinarji tudi mednarodni Inštitut za narodnostno pravo in regionalizem (INTEREG), kjer je prav tako šlo za vprašanja manjšinske zaščite v Avstriji. Medtem ko je trojica VVagner-Haider-Scheucher enoglasno ponavljala trditve o izpolnjenem členu 7 in o »vzorni« ureditvi položaja koroških Slovencev, so predstavniki omenjenega inštituta položili na mizo neizpodbitne dokaze in statistične podatke, ki nasprotno kažejo, da je manjšinsko vprašanje v Avstriji vse prej kot zadovoljivo rešeno.
To je zlasti mednarodno priznani strokovnjak prof. dr. Theodor Veiter opozoril, da za gradiščanske Hrvate doslej ni izpoljeno niti eno samo določilo člena 7 državne pogodbe. Glede koroških Slovencev pa je Veiter poudaril, da se je njihov položaj v zadnjih desetih letih »ogromno« poslabšal. Svojo trditev je podkrepil s statističnimi podatki: od leta 1971 do leta 1981 je število Slovencev na Koroškem nazadovalo od okroglo 25.000 na kakih 14.700! To »statistično izginjanje« pa jasno kaže, da se je njhi-hov položaj poslabšal, je argumentiral Veiter, kajti tako močnega nazadovanja ni mogoče utemeljevati z naravnimi vzroki, temveč le z močnim družbenim pritiskom.
Na tiskovni konferenci je Veiter tudi povedal, da se je Inštitut za narodnostno pravo in regionalizem (pri katerem zavzema Veiter mesto podpredsednika) ponovno izjavil za ohranitev dvojezične šole na Koroškem. Sicer pa je inštitut pozval sedanjo dunajsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, naj za obravnavanje-manjšinske problematike ustanovi poseben odbor strokovnjakov; tozadevno
bo konferenci posredoval tudi ustrezen osnutek resolucije.
Sicer kritične, vendar stvarne in utemeljene ugotovitve na račun avstrijske in posebej koroške manjšinske politike so na Koroškem imele odziv, ki je naravnost značilen za razmere, ki vladajo v tej Deželi. Sam deželni gla-
Dr. Theodor Veitez
var VVagner se je namreč - kakor da bi ga pičile ose - zaletel v Veiterja ter ga »diskvalificiral« na način, kakor da bi imel pred seboj porednega šolarčka, ki se je drznil svojemu učitelju pokazati jezik. Toda ravno ta žolčna, vodilnega politika nevredna in za izšolanega učitelja naravnost porazna reakcija je pravzaprav najboljše potrdilo, da sta INTEREG in Veiter govorila resnico: ker VVagner nima argumentov, s katerimi bi ovrgel Veiterjeve ugotovitve, je očitno zgubil živce in se za-lektel k »govorici«, s katero je najbolj diskvalificiral samega sebe.
Močno je snežilo predvsem v pordenonski pokrajini; na slikiposnetek iz
Barcisa
Zakaj
izginjajo
avtohtona
imena
krajev
KOPER Že lani so pripadniki italijanske narodnosti iz Kopra postavili delegatsko vprašanje na občinski skupščini, kdo je odgovoren za to, da so na primer v novem atlasu Slovenije namesto Žusterna ta kraj imenovali Podmarkovec. To seveda ni bil edini primer in poizkus spreminjanja ledinskih, oziroma avtohtonih imen na območju slovenske Istre. Podobna usoda grozi tudi drugim krajevnim imenom, imenom trgov in ulic, kot na primer Valdoltra, Prade, Huda, Brolo... Že v preteklosti so stara imena nadomeščali z novimi, umetnimi. Enkrat je ime izginilo zato, ker je začelo prevladovati ime krajevne skupnosti, večjega kraja (izginjala pa so imena manjših krajev), drugič so nekateri nerodno slovenili avtohtona imena, tretjič so nova imena nastajala iz povsem političnih razlogov (vsak kraj je na primer moral imeti trg revolucije)...
Kot je povedal na današnjem sestanku sveta za kulturo pri obalni konferenci SZDL njegov predsednik Janko Tedeško, pa skrbi za ohranjanje avtohtonih imen ne bi smeli prepustiti le pripadnikom italijanske narodnosti. Mnogi namreč napačno razlagajo, da so vsa imena z italijanskim prizvokom bila vsiljena s strani fašizma. V resnici so ta imena nastajala že prej, rastla so iz sožitja tudi tedaj narodnostno mešanega prebivalstva: »Nikakor ne bi bilo dopustno, da bi kulturo italijanskega naroda preprosto enačili s fašizmom.«
Doslej so kulturi, ki se kaže skozi imena krajev, ulic, trgov, zaselkov, rek in hribov, na tem območju posvečali vse premalo pozornosti in je zato edina resna študija o teh imenih diplomska naloga Franca Jurija, učitelja s srednje šole z italijanskim učnim jezikom v Kopru. Svet za kulturo pri Obalni konferenci SZDL Koper pa je predlagal strokovnim institucijam iz regije, predvsem pa medobčinskemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, da pripravijo analize, oziroma študije teh imen, s čimer naj bi pomagali zajeziti izginjanje starih, izvirnih imen krajev, ulic, trgov itd.
BORIS ŠULIGOJ
Slovenci pri Hawlicekovi
CELOVEC — V vlaku, s katerim se je vozil na uradni obisk v Jugoslavijo, je novi avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky še enkrat potrdil, da v vprašanju manjšinskega šolstva na Koroškem ne more priti do rešitve, ki bi je manjšina ne sprejela. »Manjšinsko šolsko vprašanje je še daleč od konkretnih rezultatov,« je podkrepil Vranitzky. S tem ostaja kancler še naprej v nasportju z voditelji treh koroških deželnozborskih strank, ki so za 26. februar napovedali dokončno sprejetje »koroškega pedagoškega modela« v deželnem zboru. Vranitzky je poudaril, da se ne pusti postaviti pod časovni pritisk. Nekateri mislijo, da mora nova ureditev veljati že v šolskem letu 1987/88. »Toda ne bo nas umorilo, če bomo prekoračili ta časovni limit,« je dejal Vranitzky. »V manjšinskem vprašanju mora veljati načelo, da se pripadniki manjšine počutijo v skupni domovini tako dobro kot nemškogovoreči Avstrijci,« je poudaril Vranitzky.
Včeraj je na Dunaju nova ministrical za pouk dr. Hilda Hawlicek prvič sprejela predstavnike koroških Slovencev, s katerimi je skupno obravnavala odprta vprašanja. Sicer so koroški Slovenci že neštetokrat svoja stališča razlagali zveznim ministrom, je pa bilo včerajšnje srečanje izrednega pomena, ker se tudi ministrica za pouk noče priključiti koroškemu stališču o ločevanju šolarjev po jezikovnih kriterijih na dvojezičnem področju Južne Koroške. Že pred tednom dni je Havvlicekova zatrjevala novinarjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da pojmuje skupno šolo kot neobhodno potreben instrument za sožitje. Spremembe naj bi bile le pozitivne in v soglasju s prizadetimi. Uveljavili pa se naj bi strokovnjaki ne pa politični motivi.
Iz razgovora ni bilo pričakovati konkretnih rezultatov, nedvomno pa je koroškim politikom ta razgo-
vor odvzel možnost, da z alibi-razgovori prihodnji torek, 24. 2., v Celovcu - po že stari koroški navadi -Slovence postavijo pred že zagotovljena dejstva.
VINKO WIESER
Avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky se je med uradnim in prijateljskim obiskom v Jugoslaviji pogovarjaltudi s predsednikom Izvršnega sveta SRS Dušanom Šinigojem
VVagner se dela »osupljanega«, s kakšno »neuvidljivostjo« da Veiter ponavlja izjave, ki škodujejo ugledu Avstrije. Očita mu neznanje, predrznost, neinformiranost, zavajanje javnosti in še marsikaj drugega; celo njegova desničarska preteklost mu je trn v peti in tudi način, kako govori o njegovi starosti, ni ravno olikan. Skratka: z vso silo se je zaletel v človeka, mednarodno priznanega strokovnjaka, ter mu očital, da ruši ugled Avstrije, ker opozarja na nerešena vprašanja. Toda bolj pošteno bi bilo, če bi samokritično vprašal, ali ne škodujejo ugledu države predvsem tisti, ki so odgovorni in krivi, da manjšinska vprašanja še vedno niso rešena. Bolj verodostojno bi bilo, če bi priznal, da ugled države rušijo tisti, ki so odgovorni in krivi, da se na Koroškem manjšinska vprašanja rešujejo z nemškimi nacionalisti in ne s prizadeto manjšino - sedanje »reševanje« šolskega vprašanja je najboljši dokaz.
Veiterju so ob napadih iz Koroške mnogi izrekli solidarnost in priznanje. Tako so tudi Zveza slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev in Nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole v skupni izjavi obsodili grobo izpadljivost VVagnerja ter poudarili, da »ti napadi predstavljajo gnusen in obžalovanja vreden poskus, od Veiterja nakazane negativne rezultate avstrijske manjšinske politike spremeniti v njihovo nasprotje«.
Veiter sam pa je odgovoril, da vztraja pri svojih ugotovitvah ter je dodal, da bi bili koroški Slovenci obsojeni na izginotje, če bi bil uresničen sedanji »pedagoški model« koroških strank.
TRESTE AUTOMOBILI
S. R. L
SEDEŽ: Ulica del Giacinti 2 — 34135 TRST Telefon 040/411950 PRODAJA: Ulica di Ro la no 6 Telefon 040/413337
nova podružnica
annn
v rojanu
Po spodletelih pogajanjih za ohranitev obalnega skladišča
Zadeva Aquila na meji absurda: Total ponovno grozi z zaprtjem
Tudi predvčerajšnja rimska pogajanja o bodočnosti žaveljske rafinerije Aguila so se dokaj klavrno in neslavno zaključila. Pravzaprav ni mogoče govoriti o kakršnemkoli sklepu, saj se bodo zainteresirane strani ponovno srečale 3. marca. Obstaja pa le malo upanja, da bo tedaj prišlo do dokončnega dogovora. Zadeva se je namreč še bolj zapletla in je ta hip skorajda na meji absurda.
Francoska multinacionalna družba Total je že lanskega novembra in na lastno pest kontaktirala ustanovo EZIT in pristaniško ustanovo, da bi ji odobrili odkup obalnega skladišča, kar seveda ni ne korektno, ne v skladu z dosedanjimi dogovori s sindikati, krajevnimi upravami in ministrstvom za industrijo. To so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL na rimskem srečanju tudi odločno podčrtale in ostro obsodile. Sumljivo pa je tudi že dejstvo, da je podtajnik Cresco ločeno sprejel tržaško skupino in delegacijo družbe Total. Mimogrede, rimskega srečanja so se to pot udeležili tudi župan Staffieri, podžupan Seghene, za miljsko občino pa podžupan Rossini. Deželnega odbornika za industrijo Francescutta ni bilo, svoje odsotnosti pa ni niti opravičil, kar utemeljuje sum, da se za celotno zadevo skrivajo nesprejemljivi politični interesi. Na včerajšnji skupščini delavcev rafinerije Aguila je sindikalist Trebbi obširno poročal o rimskem srečanju, na katerem so končno prišla na dan imena vseh potencialnih kupcev, oziroma članov bodoče družbe New Aguila. Če
so v začetku pogajanj imenovali eno ali dve tuji družbi, ki jim tržaška rafinerija odpira še dodatne možnosti razvoja, se danes govori že o pravem šopku kandidatov. Med imeni, ki jih je navedel podtajnik Cresco, so nekatera znana, druga manj, za nekatera pa prvič slišimo: med kandidati so tako Nigerijska državna petrolejska družba, zasebna družba iz Kuvajta Afayma, ki ima sedež v Londonu, skupina Petrače, družba Al Akbar, za katero naj bi se skrivala (že znana in neslavna) Transoil in Cei-Sud, ki se ta čas pogaja z zgoraj omenjenimi.- Po zaključku pogajanj naj bi se uveljavila le ena od teh, ki bo Aguili dobavljala surovino in denar. Podtajnik Cresco je nadalje navedel še ime družbe Avia, ki ima zelo razvejeno naftno tržišče v Avstriji, Švici in na Bavarskem, v bodoči New Aguili pa so še Dravotec, ki ni nič drugega kot sama Cei-Sud, in končno finančna družba Friulia, ki se, resnici na ljubo doslej ni kdove kako izkazala. V skupni kapital je namreč vložila borih 100 milijonov, kar je pri tovrstnih poslih le kapljica v morje. Prav tako se ni izkazala na rimskem srečanju, saj se njeni predstavniki sploh niso izrazili.
Skratka, položaj, ki sumljivo spominja na spodletela pogajanja za bivšo tovarno Vetrobel, na Alto Adriatico in Calza Bloch, je vse prej kot enostaven in razrešljiv v doglednem času. To pa tudi ni še vse; Total, ki ji je lastnoročna pobuda za pridobitev obalnega skladišča spodletela, se sedaj sklicuje na zapadlost pogajalnih terminov - za-
padli so že lanskega novembra - poigrava se z nožem in občasno ji tudi uspe pridržati ga za ročaj. Tako v Rimu, kot pretekli torek na Deželi, je namreč zagrozila, da bo počakala le še do konca tega meseca, nakar bo po lastni izbiri določila kupca in odslovila delavce. CIPI, medministrska komisija za industrijsko načrtovanje, je medtem podaljšala režim dopolnilne blagajne do konca julija, in to brez predhodnega posvetovanja s sindikati, ki so svoj čas odobrili dopolnilno blagajno za šest mesecev, se pravi do konca januarja.
Na včerajšnji skupščini je zato sindikat pozval vse delavce k skupni akciji, zlasti kar se tiče ohranitve obalnega terminala. To je namreč še edino orožje, ki ga imajo v rokah, kajti brez terminala ni odkup rafinerije več zanimiv za nobenega kupca. Dodati pa moramo, da je bilo ozračje na skupščini silno napeto, prevevalo pa ga je tudi malodušje delavcev in tega se sindikat točno zaveda. Sklenjeno je bilo tudi, da se delavci ponovno zberejo v sredo zjutraj, že danes pa bo delavski svet odposlal telegram na Deželo, točneje predsedniku deželnega odbora Biasuttiju, v katerem zahteva srečanje. Če do tega ne bo prišlo, bodo delavci pričeli drugačno obliko boja. Ostaja pa vprašanje ali bo njihovo edino orožje, ohranitev obalnega skladišča, dovolj učinkovito, saj obstajajo realne možnosti, da Total uresniči svoje grožnje, pa čeprav bi pri tem izgubila tako rafinerijo kot dragoceno obalno skladišče, (mi)
Prireditev bo odprl predsednik vlade Craxi
Nabrežinski marmor na razstavi v Rimu
Ministrski predsednik Craxi bo danes dopoldne v prenovljenem samostanu sv. Mihaela v stari rimski četrti Trastevere odprl razstavo »100 občin velike-male Italije«, ki jo prireja vsedržavna zveza trgovinskih zbornic (Unioncamere) ob 40-letnici proglasitve italijanske republike. Na razstavi sodeluje sto občin srednje velikosti (od 5 do 30 tisoč prebivalcev), ki so se v povojnem obdobju izkazale v posebnih gospodarskih panogah. Iz naše dežele sodelujejo občine Gradež, Humin, Osoppo in Devin-Nabrežina, ki skupno z občinama Cogne (Dolina Aosta) in Badia (ladinska skupnost na Južnem Tirolskem) predstavlja narodnostno mešane občinske uprave. Današnje otvoritve se bo udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, ki nam je v krajšem razgovoru orisal pomen razstave ter smisel sodelovanja občinske uprave na tej pomembni rimski pubudi.
»Sodelovanje devinsko-nabrežinske občine na tej razstavi potrjuje v prvi vrsti naš delež in našo zavzetost za gradnjo ter za rast demokratične družbe in za utrditev načel republiške ustave. Po drugi strani pa pomeni, da so državne oblasti priznale našo narodnostno značilnost, to se pravi prisotnost slovenske manjšine, ki se odraža v vseh naših uradnih aktih in nastopih, kar pomeni, da smo tudi mi Slovenci sestavni del državne ureditve.«
Kako je prišlo do vašega sodelovanja na razstavi?
»Organizatorji so izbrali našo občino na predlog Tržaške trgovinske
zbornice. Sodelovanje pa je pravzaprav neposredna posledica uspeha prireditev ob 2000-letnici nabrežinskih kamnolomov. Zato bo kamnarstvo igralo levji delež v našem paviljonu. Naša prisotnost ima po svoje tudi gospodarski pomen, saj si upam trditi, da je kamnarstvo v naši občini po teh prireditvah doživelo razmah.«
Bi nam lahko na kratko orisali še vsebino tega vašega sodelovanja?
»Vsebina je kot omenjeno v glavnem namenjena kamnarstvu. Določeno pozornost pa smo namenili tudi izrazito lokalnim aspektom naše stvarnosti ter občanom, ki dnevno ustvarjajo naše obrtniške in kulturne dobrine. Obiskovalci si bodo tako lahko ogledali kamnarske izdelke našega nabrežinskega rojaka Milana Pernarčiča (npr. miniaturna izdelka repenta-brske cerkve in nabrežinskega železniškega viadukta) in tudi nekatere izdelke drugih obrtnikov, med katerimi so npr. Doljakove skrinje. Za nameček smo prinesli v Rim tudi nekaj steklenic našega terana, ki bodo imele prvič nalepko zaščitnega porekla. Naravoslovno in zgodovinsko stvarnost naše občine pa bomo prikazali s posebnim kratkometražnim filmom, ki je bil pripravljen prav za to priložnost«
Rimska razstava bo na ogled do prihodnje nedelje, 1. marca. Prireditelji so v okviru te pobude pripravili celo vrsto kulturnih in filmskih predstav ter konferenc, prihodnjo soboto pa bo vse župane sodelujočih občin sprejel predsednik republike Cossiga.
SANDOR TENCE
Tovarniški svet podjetja IRET o sedanji hudi krizi v tovarni
Vprašanje podjetja IRET, ki ga je zastavila blokada izvoza njegovih proizvodov, se je v zadnjih mesecih zelo poostrilo. Delavci in uslužbenci te tovarne se upravičeno bojijo za svoje delovno mesto. Obstaja celo nevarnost, da se podjetje IRET dokočno zapre: če se bo sedanje stanje nadaljevalo, delavci tvegajo, da bodo ostali že čez nekaj mesecev brez svojega rednega mesečnega zaslužka.
Prejšnjo sredo je predstavništvo IRET izvolilo člane sindikalnih organizacij in delavce v dopolnilni blagajni, ki bodo sodelovali na vseh sejah tovarniškega sveta. V četrtek, 26. februarja, se bo tovarniški svet delavcev IRET skupno s sindikalnimi organizacijami sestal s predstavniki vodstva podjetja. Na dnevnem redu bo predvsem razgovor o sedanjem stanju tovarne. Obenem bodo na seji razpravljali o možnostih za rešitev podjetja. Tovarniški svet podjetja je s tiskovnim sporočilom najavil, da bodo člani tovarniškega sveta seznanili o perečem vprašanju tudi pristojne oblasti in politične predstavnike.
Večja obmejna izmenjava s SFRJ
Obmejne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo so se po treh letih vztrajnega upadanja znatno povečale. Iz podatkov je namreč razvidno, da je blagovna izmenjava ob meji leta 1984 dosegla 880 milijard lir vrednosti, naslednje leto je padla na 725 milijard lir, leta 86 pa se je njena vrednost še zmanjšala na 523 milijard lir, kar pomeni 27,8% manj. Kot rečeno, so se obmejne izmenjave od lanskega decembra dalje povečale, kot posledica nepričakovanih olajševalnih ukrepov s strani jugoslovanske vlade. Prav jugoslovanska vlada pa sedaj opozarja na odvečni optimizem, saj obstaja možnost, da se bodo v prihodnje obmejne izmenjave med obema državama omejile na 20% sedanjih izmenjav.
Obvezna prijava odpadnega materiala
Podjetja, ki jim je Dežela izdala dovoljenje za odvažanje raznovrstnega odpadnega materiala, morajo do konca tega meseca prijaviti količino odpadkov, ki so jih odpeljala v teku lanskega leta. Nadalje morajo navesti kakovost in sestavo odpadnega materiala ter način njegove predelave. To so dolžna opraviti tista podjetja, ki, kot rečeno, razpolagajo z dovoljenjem za opravljanje tovrstne dejavnosti.
Zaskrbljujoči podatki Tržaške trgovinske zbornice
Gospodarstvo še nazaduje
Pokrajinski statistični urad pri Tržaški trgovinski zbornici je objavil poročilo o demografskih in gospodarskih gibanjih na Tržaškem v lanskem decembru in hkrati v celotnem lanskem letu. Iz njega izhaja malodane porazna slika, saj skoraj ni področja, na katerem ne bi bilo treba zabeležiti nazadovanja.
Začnimo z demografsko bilanco. Tako decembra kot v celotnem letu 1986 je bila deficitarna. Konec decembra 1986 je v tržaški pokrajini bilo 269.878 prebivalcev, 251 manj kot mesec prej in 2.449 manj kot leto prej. Podčrtati velja, da je padec treba pripisati naravnemu demografskemu gibanju, saj je selitvena bilanca zabeležila prebitek: v teku lanskega leta se je na Tržaško za stalno priselilo 410 ljudi več kot se jih je odselilo. Padec števila prebivalstva je bil posebno velik v tržaški občini. V njej je 31. decembra 1985 bilo 241.386, 31. decembra 1986 pa 239.031 stalno bivajočih.
Poglejmo zdaj kritično stanje tržaškega gospodarstva po posameznih panogah. December je bil sorazmerno suh in mrzel (mraz je posebno pritisnil okrog božiča), kar je še dodatno negativno vplivalo na pridelek oljk, ki je bil za 30 od sto manjši kot v prejšnji letini. Lanske vremenske razmere so sploh bile neugodne za kmetijstvo,
zlasti zaradi poletne suše. To se pozna med drugim pri krmi, ki je decembra začela primanjkovati. Sicer pa ni mogoče zabeležiti nikakih večjih sprememb v številu in zdravstvenem stanju živine.
V naštevanju negativnih podatkov iz industrijskega sektorja je treba najprej omeniti žaveljsko naftno čistilnico Aguilo, ki ne proizvaja vse od lanskega avgusta v pričakovanju novega lastništva. Toda nič kaj dobro ni stanje niti v drugih pomembnejših industrijskih obratih. Železarna Terni je lanskega decembra proizvedla za 11,7 odstotka manj litega železa kot decembra 1985, v celotnem lanskem letu pa je ta proizvodnja bila 5,6-odstotno manjša kot leta 1985. Lani se je zmanjšala tudi proizvodnja cementarne Ital-cementi, in sicer za 22,4 od sto, in v tekstilni tovarni Filatura di Trieste ed Altessano, kjer je letni padec bil 2,1 odstoten.
Lani so na Tržaškem prodali za 1,8 od sto manj tobaka kot leta 1985. Promet na tržaškem ribjem trgu na debelo je decembra 1986 znašal 2.236 stotov, decembra 1985 pa 2.483 stotov. Lani so na zelenjadnem trgu prodali za 5,2 odstotka manj zelenjave in za
6,4	manj sadja kot leta 1985.
Lanskega decembra so v tržaških hotelih in penzionih zabeležili 23.766
nočitev italijanskih in 10.825 nočitev tujih gostov, medtem ko so jih decembra 1985 23.770 odnosno 13.158. V teku celotnega leta pa je število nočitev povprečno poraslo za 1,4 odstotka.
Promet v tržaškem pristanišču je decembra 1986 obsegal 2.079.272 ton, se pravi 8,3 od sto manj kot decembra 1985, ko je obsegal 2.268.054 ton. V celotnem lanskem letu so v tržaškem pristanišču natovorili in raztovorili 23.197.226 ton blaga, medtem ko so ga leta 1985 za 17,2 več, in sicer 28.025.231 ton. Padec je treba pripisati predvsem zmanjšanju prometa mineralnih olj, ki je -v teku leta padel za 25,3 odstotka.
Konec decembra 1986 je bilo na Tržaškem 85.155 zaposlenih, 65 manj kot 31. novembra 1986 in 534 ali 0,6 od sto manj kot 31. decembra 1985. Število zaposlenih je padlo v industriji, kmetijstvu, pomorskem in javnem sektorju, medtem ko je nekoliko naraslo v obrtništvu, trgovini ter v bačnem in zavarovalnem sektorju.
Pregled naj zaključimo z razveseljivim podatkom, ki pa ni odvisen toliko od krajevnih kolikor od vsedržavnih gospodarskih tokov. Gre za življenjske stroške, ki so se v tržaški občini decembra dvignili za 0,2 od sto, v teku leta 1986 pa za 3,8 od sto.
Miljski pust bo slavil letos svojo 34. obletnico
V četrtek kralj Pust po morju v Milje
. MR ,
IO
carnevale
muggesano
Vesel in šegav pustni teden se tudi letos bliža s hitrimi koraki. Odbori, ki se nadvse resno pripravljajo na praznovanje tega magičnega poganskega praznika, imajo v teh dneh res polne roke dela. Sešiti je treba pustne obleke, sestaviti vozove za pustne sprevode, izdelati maske, in še bi lahko naštevali. Časa pa je res malo, saj se bo pust uradno pričel že v četrtek, 26. februarja. Poleg tega je treba upoštevati, da so prostovoljci, ki so se tudi letos lotili tega nadvse težavnega dela, zaposleni tudi drugje, in da so torej vse proste dneve, in večkrat tudi noči, Žrtvovali za priprave na pust. Sad svojega dela bodo ti prostovoljni
delavci lahko ponosno predstavili na letošnjih pustnih, vaških in mestnih prireditvah, ki bodo tudi tokrat, pa čeprav samo za nekaj dni, obarvale naše kraje z veselim pustnim vzdušjem in pisanimi trakovi.
Tudi v Miljah se te dni mrzlično pripravljajo na pustni teden. Miljski pust slavi letos že svojo 34-letnico. O novostih in programu te »slovesne« prireditve so na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih Kongresne dvorane na Miljski občini spregovorili pobudniki tega Miljskega pusta. Podžupan in odbornik za kulturo Ja-copo Rossini je izrekel javno zahvalo vsem, ki tudi letos sodelujejo pri pripravah na ta enotedenski praznik. Cena za izvedbo letošnjega bogatega Miljskega pusta znaša okrog dvesto milijonov lir, če seveda pri tem ne upoštevamo vseh neplačanih delovnih ur, ki so jih žrtvovali člani pripravljalnih odborov. »Prav zato je škoda, da lahko vse naše bogate maske in domiselne pustne vozove predstavimo samo enkrat na leto. Občinska uprava je sklenila, da bo Miljski pust še enkrat ponovila v poletnem času, in to v sklopu Miljskega avgusta. Prireditev bo zajela celotno področje Alpe Jadran.«
Maila Zarattini je prisotne podrobneje seznanila z okvirnim programom
Miljskega pusta. V četrtek, 26. februarja, bo okrog 15. ure v spremstvu domiselnih mask priplul v zaliv »kralj Pust«. Temu uradnemu začetku praznika bodo sledile številne prireditve, plesi in težko pričakovana nagrajevanja najlepših mask in vozov po osrednjem nedeljskem pustnem sprevodu. Obenem si bo mogoče v prostorih Beneške hiše mogoče ogledati razstavo baročnih beneških mask. Praznik se bo po starem običaju končal v sredo s pogrebom in sežigom trupla »pokojnega« pusta, ki se bo ponovno prebudil šele prihodnje leto.
Svoja voščila za čim boljši potek in uspeh miljskega pusta je na včerajšnji tiskovni konferenci izrekel tudi predsednik Tržaške avtonomne leto-viščarske ustanove Alvise Barison, ki je poudaril predvsem pomembno vlogo Miljske občine za razvoj turizma v naši pokrajini.
Letošnji pust bo prav gotovo priva-.bil v Milje veliko število obiskovalcev in radovednežev. »Upajmo torej, da bo vreme vsem veselim pustnim "šemam" vsaj letos naklonjeno,« je zaključil podžupan Rossini, »saj je tudi od tega odvisen uspeh vseh pustnih prireditev, na katere se pustni odbori tako vneto pripravljajo že več mesecev.«
Drevi v KD Rovte-Kolonkovec, jutri v Kulturnem domu
Ribničan Urban na obisku
Drevi bo Ribničan Urban, ki ga s tolikšnim žlahtnim navdušenjem uteleša Stane Starešinič, obiskal kulturno društvo Rovte-Kolonkovec. Prišel bo s krošnjo suhe robe in polnim košem dobre volje, kakor naročen za ta predpustni čas. Naj bo vreme še tako kislo, Ribničanu veselega razpoloženja ne zmanjka, saj utelesuje modrost generacij ljudi, ki so otovorjeni s svojo suho robo prepešačili bližnje in daljne dežele, domov pa se vračali obogateni z novimi življenjskimi izkušnjami. Od vsega pa je zanje najbolj značilna zavest, da je v vsaki zgodbi, tudi najbolj žalostni, nekaj veselega, če jo pogledaš s prave strani, če jo poveš v pravem tonu in s pravimi besedami.
IZREDNA
PRODAJA
Z Matetovimi Širokimi usti doživlja Starešinič povsod izjemen uspeh. K vedremu besedilu in dobri igri prispeva veliko tudi njegovo odlično petje. Drevi bo torej Starešinič razveseljeval prebivalce Kolonkovca in Rovt, jutri pa bo predstava v Kulturnem domu v Trstu, in sicer ob 16. uri.
■ Člani in prijatelji KD Barkovlje
se bodo srečali jutri popoldne v društvenih prostorih z alpinistom Duškom Jelinčičem, ki bo govoril o svojem vzponu na 8000 m visoko goro v Himalaji. Predavanje bo obogatil z vrsto diapozitivov o tej odpravi. Začetek predavanja ob 18. uri.
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
mirrmm
TRST - Ul. S. Mouririo 16 (Trg Ospedole) • Tel 794669
Občinski svet končno odobril podrobne načrte za Zahodni Kras
Tržaški občinski svet je vendar zadostil skoraj 20-letnemu pričakovanju prebivalcev vasi na Zahodnem Krasu. Na sinočnji seji je namreč po dolgoletnem neopravičljivem zavlačevanju naposled odobril tri upravne sklepe, ki z odgovorom na 23 ugovorov domačinov dokončno uveljavljajo podrobnostne urbanistične načrte za Kontovel, Prosek in Križ. Sedaj mora tri omenjene sklepe le še potrditi pokrajinski nadzorni odbor (ki pa bo pregledal zgolj njihovo upravno-pravno neoporečnost), nakar bodo objavljeni v uradnem biltenu dežele in postali izvršljivi, kar se bo verjetno zgodilo že v prihodnjem mesecu.
Za tri sklepe, ki so po besedah pristojnega odbornika Vattova-nija v veliki meri sprejeli vsebino ugovorov domačinov, so glasovale vse svetovalske skupine, vzdržal se je le zastopnik Tržaškega gibanja Parovel. V razpravi je bilo poudarjeno, da je občinski svet vendar opravil svojo dolžnost, medtem ko so bile prejšnje uprave krive vse graje vrednih zavlačevanj in zastojev, ki so postavili prebivalce zahod-nokraških vasi v nemogoč položaj, ki je trajal praktično od leta 1968, in mu je samo sedaj narejen konec.
Na pobudo Skupine 85 in ob sodelovanju zavoda IRRSAE
Včeraj začetek tečaja o slovenski kulturi
S prvim predavanjem prof. Giuseppa Petronia se je včeraj v Trstu pričel tečaj za učitelje in profesorje na temo "Prisotnost in prispevek slovenske kulture v Trstu". Tečaj prireja Skupina 85 v sodelovanju z Deželnim zavodom za eksperimentiranje in izpopolnjevanje na šolskem področju IRRSAE.
Predsednik tržaškega Inštituta Gramsci prof. Petronio je udeležencem predaval o Trstu v italijanski družbi in o znakih tržaške kulture v 20. stoletju. V dvorani Ferrero na Stari univerzi se je zbralo lepo število predvsem italijanskih šolnikov, ki imajo tako dejansko možnost, da se podrobneje seznanijo s slovensko kulturo v Trstu, z njenim pomenom in njeno vlogo povezovalca med različnima narodnostnima skupnostima.
Včerajšnjemu predavanju bodo v prihodnjih tednih, vse do srede aprila, sledila še druga, na katerih bodo predavatelji osvetlili prispevek slovenske kulture v naših krajih iz različnih družbenih in zgodovinskih aspektov.
Pobudnik tečaja za šolnike, Skupina 85, je imela včeraj na Opčinah svoj redni občni zbor, o katerem bomo še poročali.
V četrtek v avditoriju tržaškega sedeža RAI
Kvartet violončelov iz Ljubljane na koncertu »Mladi mladim«
V četrtek je bil v avditoriju RAI v Trstu tretji koncert iz ciklusa »Mladi mladim«, ki ga organizira Glasbena matica v sodelovanju z deželnim sedežem RAI.
Gost tokratnega koncerta je bil Kvartet violončelov iz Ljubljane, v katerem nastopajo Matija Lorenzi (že član znanega glasbenega Tria Lorenz) ter trije mladi violončelisti: Ivan Šoštarčič, Tanja Babnik in Klemen Hvala, ki so dokončali glasbeno šolo v Ljubljani in bodo sedaj nadaljevali študij na Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Kvartet - trenutno edini te vrste v Jugoslaviji - deluje komaj dobri dve leti, a se je v glasbenih krogih doma že močno uveljavil ter prejel tudi laskava priznanja.
Tržaškemu občinstvu se je kvartet predstavil s skladbami Francka, Klen-gla, Škerjanca, Šedlbauerja, Bende in Ville Lobosa, priznanih skladateljev,
Predlog KPI vsem strankam ustavnega loka
Pokrajinsko tajništvo KPI je poslalo pokrajinskim tajništvom vseh strank ustavnega loka ter svetovalskim skupinam deželnega sveta in Kraške gorske skupnosti pismo s predlogom za skupni sestanek, ki naj bi bil v ponedeljek, 23. marca, ob 15.30 na sedežu pokrajinskega sveta in na katerem naj bi se predstavniki vseh strank dogovorili o kriterijih imenovanja članov upravnega sveta Znanstvenoraziskovalnega območja.
Bogat prikaz literarne, glasbene in likovne ustvarjalnosti
V Bazovici Prešernova proslava samo z domačimi ustvarjalci
Kulturno društvo Lipa iz Bazovice je ob Dnevu slovenske kulture pripravilo zelo bogato proslavo, na kateri so sodelovali samo domači ustvarjalci. Vaščani so s svojimi literarnimi, likovnimi in fotografskimi deli vzbudili veliko zanimanje in bili deležni tople pohvale vseh prisotnih.
V uvodnem nagovoru, ki ga je podala vaščanka Pierina Furlan, je bila poudarjena aktualnost Prešernove Zdravljice, zlasti za nas Slovence, ki živimo in delamo izven matične domovine. Sledila je recitacija domačih pesmi z ljubezensko, domovinsko, priložnostno in šaljivo tematiko. Domačemu občinstvu se je nato predstavila pianistka Tamara Kažem, ki je poleg svoje Pomladanske šale, odlično izvedla še nekaj skladb. Tudi na likovnem področju je bil odziv vaščanov presenetljiv, saj se je odzvalo kar sedem ustvarjalcev. Večer je dopolnil mešani pevski zbor Lipa, ki je navdušil občinstvo z izvedbo nekaterih svojih pesmi.
Razstavo, ki je bila na ogled občinstvu, so obogatili tudi fotografski prispevki treh domačinov.
IRENA GRGIČ
Srečanje ob 30. obletnici umetnikove smrti
Ali je Brecht aktualen za današnjo mladino?
V Kakšni meri je Brecht aktualen za današnjo mladino in ali je sploh mogoče meriti vrednost nekega umetniškega dela po njegovi aktualnosti. Srečanje »Brecht in mladina: danes«, ki ga je priredil krožek Miani v četrtek v gledališču Rossetti ob 30-letnici umetnikove smrti, bi bil lahko odgovoril na to vprašanje, vendar se je srečanje, menda kljub namenu prirediteljev, zreduciralo le na recital Brechtovih pesmi. Gledališki kritik Giorgio Polacco je sicer na začetku v nekaj obrisih orisal Brechtovo življenje, njegovo izgnanstvo in povojne dogodivščine, ko mu nobena država, kjer je vložil prošnjo, ni hotela priznati državljanstva. Polacco je tudi poudaril, da v zadnjem desetletju malokdo uprizarja Brechtove drame, ki so med najvišjimi dosežki dramaturške umetnosti našega stoletja. Medtem ko si je v šestdesetih letih, ko je bilo treba imeti precejšnjo mero poguma, marsikdo prisvojil Brechtovo izzivalnost. Mogoče pa je Brecht, kot vsak klasik, neučinkovit, je Polacco citiral švicarskega pisatelja Maxa Frischa.
Razprava, ki jo je Polacco izzval s svojimi trditvami, pa naj bi se odvijala po recitalu, kar se seveda ni posrečilo, ker sta odlični izvajalki Andrea Jonasson-Strehler in Susanna Marco-
meni, ki v teh dneh nastopata v Su-zanni Andler, francoske pisateljice Marguerite Duras, popolnoma očarali občinstvo. Izbor Brechtovih pesmi, od političnih do izpovednih, ljubezenskih in pornografskih, ki sta jih izvajalki brali v nemščini in italijanščini, je predstavil pesnikovo duhovno oporoko, njegovo hrepenenje po miru, strpnosti in človeškem dostojanstvu.
Režiser Nanni Loy danes v Miljah
V okviru miljskega mednarodnega festivala mladinskega gledališča za šole bo danes ob 16.30 v osnovni šoli »E. De Amicis« v Miljah srečanje z naslovom »Za televizijsko kamero«. Gost srečanja, ki ga organizatorji festivala prirejajo v sodelovanju s Centrom »La Cappella Underground«, bo znani in priljubljeni režiser Nanni Loy.
šolske vesti
Frančiški Milič-Fani iz Saleža v spomin
Čisto tiho se v zadnjem času poslavljajo od življenja in vseh, ki so jim bili dragi, mnogi naši ljudje, ki so dokazali navezanost na svoj narod še v času fašizma, to svojo zvestobo potrdili z udeležbo v narodnoosvobodilnem gibali ' ' 'sms	nju, ter zvesto in aktivno sle-
MF/	dili vsemu našemu dogajanju
tudi v povojnem času. Čeprav s precejšnjo zamudo, se s □■■■k	krajšima zapisoma poklanja-
mo spominu dveh takšnih zaslužnih oseb.
V 94. letu starosti je pred nedavnim prenehalo biti plemenito srce Frančiške Milič - Fane iz Saleža. Izhajala je iz ugledne slovenske kraške družine (doma so imeli gostilno, njen oče je bil dolga leta župan).
Omožila se je mlada ter vzgojila sedem otrok, od katerih je Janka izgubila v NOB. Sama je imela že v začetku leta
1942	prve stike s partizani, kar jo je stalo tudi zapor. Pozneje so jo zasliševali Collottijevci, ki so zaprli tudi njeni hčerki Marto in Milko.
Kljub poostrenemu nadzorstvu ji je uspelo imeti nenehoma stike s partizani, ki so v njeni hiši imeli vseskozi dragoceno zavetišče. V septembrskem »rastrellamentu« leta
1943	so ji Nemci zajeli moža ter ga poslali v koncentracijsko taborišče. Po vojni se je vrnil, vendar žal kot invalid. Frančiška je kmalu postala vdova, vse breme je od tedaj padlo nanjo.
Kljub težavam in seveda skrbem pa je bila neprestano pozorna do dnevnih dogajanj. Do zadnjega je prebirala Primorski dnevnik. Zlasti ji je ugajala partizanska literatura. Bila je steber slovenstva in naprednih hotenj na našem tržaškem Krasu. V Saležu in sosednih vaseh je njena smrt odjeknila kot malokdaj.
Pred dnevi smo se poslovili od Zofije Černič vd. Batič
Prav tako tiho nas je pred dnevi zapustila Zofija Černič vd. Batič, ki se je rodila 24. 12. 1915 v Slovenski Bistrici, a po rodu z Vrha na Goriškem. Kasneje se je družina - oče ji je medtem že umrl - preselila Križ, kjer se je pokojnica
leta 1935 poročila z Jožkom Batičem.
Kot za toliko slovenskih družin, so se tudi za Batičevo začele v dobi druge svetovne vojne velike težave. Doživeli so tudi aretacije, Zofijo so izpustili, toda ostala ji je skrb za moža, ki mu je sicer uspelo zbežati iz zapora, a morala mu je redno prinašati hrano in vse, kar je potreboval, k družini, kjer je bil skrit.
Tako je družina Batič doživela tudi konec vojne in se takoj vključila v vse dejavnosti, ki so tedaj družile napredne Slovence. Pokojnica je bila, skupno s svojim možem velika ljubiteljica našega gledališča. Ni je bilo predstave, ki je ne bi bila videla, o kateri ne bi želela izmenjati veselja, pohvale in dobrih misli z nastopajočimi igralci; le-ti so vedeli in čutili, da imajo pri družini Batič dobre in zveste prijatelje. Pokojnica je ljubila vse, kar se je uprizarjalo na odru, ter je rada obiskovala tudi predstave v gledališču Verdi in Rossetti. Tudi na izlete je rada zahajala, posebno, če je bil cilj izleta ogled kraja, ki je bil pomemben za osvobodilno gibanje.
Bila je skrbna gospodinja, dobra mama in nona, ženska, ki je znala prenašati težave v zvezi s svojim zdravjem s takšno voljo, da je bila pravzaprav ona tista, ki je vlivala pogum drugim, namesto da bi iskala pri drugih opore zase.
Pogrešali jo bodo vsi njeni, pa tudi mi, ki smo jo spoštovali in cenili, pa je ne bomo več srečali na naših prireditvah. (NL)
Na liceju F. Prešeren bodo danes, 21. t. m„ počastili PREŠERNOV DAN s slovesnostjo, ki se bo začela ob 10.30.
Osnovna šola O. Župančič priredi proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo danes, 21. t. m., ob 11.30 v šolskih prostorih. Vabljeni!
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois sporoča, da bo sestanek staršev dijakov 3. C razreda v paviljonu B v Ul. S. Cilino v sredo, 25. t. m., ob 18.30. Na dnevnem redu je razprava o šolskem uspehu.
Bralne značke — Voditelji bralnih značk didaktičnih ravnateljstev osnovnih ter nižjih srednjih šol so naprošeni, da do 28. t. m. sporočijo vrsto in število bralnih značk za posamezne šole na naslov: D. Lupine - šola F. Bevk - OPČINE. Poznejša naročila ne pridejo v poštev!
razstave
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJUR1ČA -DADA.
V	galeriji Cartesius bo do 5. marca na ogled skupinska razstava številnih grafikov naše dežele.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -
je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava risb in grafik MIHE MALEŠA in TONA ZANCANARA.
V	občinski galeriji bo do 4. marca na ogled razstava slikarja NINA GERGO-LETA.
KD Lipa vabi na ogled likovne razstave domačih ustvarjalcev danes, 21. t. m., od 20. do 21. ure ter jutri, 22. t. m., ob 11. do 12. ure v Bazovskem domu.
ki so bili v glavnem tudi sami violončelisti in so, prav zaradi tega, ustvarili na tem glasbenem področju prave mojstrovine. Mladim izvajalcem gre zasluga, da so predstavili občinstvu ta inštrument v vsej lepoti in širokem razponu njegovih žametnih in mehkih tonov. Uspeh koncertov iz ciklusa »Mladi mladim« je tudi v razlagi posameznih avtorjev in del, ki nudi možnost poslušalcem, da bolje spoznajo skladbe, skladatelje in dobo, v kateri so nastajale. Ciklus poteka letos peto leto ter si je pridobil že svojo stalno občinstvo.
pismo uredništvu
Smerokazi za Gročano
Sem vaščan iz Gročane, vasice iz kraš-kega predela dolinske občine. Pišem Vam v zvezi z vprašanjem, ki je precejšnje važnosti za naš kraj in po moji presoji bržkone lahko rešljivo.
Gročana leži nekoliko odmaknjena od glavne ceste, to je državne ceste št. 14, ki skozi Pesek pelje do mejnega prehoda. Do Gročane se pripelješ po približno kilometer dolgi pokrajinski cesti. No, na Pesku, v bližini odcepa za Gročano, ni nobenega smerokaza. Moja prošnja je torej namenjena pristojnim organom (pokrajinski upravi ali Državnemu cestnemu podjetju ANAS), da čimprej namestijo ustrezne cestne znake. Odveč bi bilo razlagati, kako so lahko koristni, dovolj je, če pomislimo na morebitne hitre posege v vasi s strani rešilcev Rdečega križa, gasilcev ali drugih organov. Pa tudi za navadne obiskovalce bi bil primerno velik smerokaz na Pesku izredno praktičen.
Istočasno bi se s podobno prošnjo obrnil tudi na dolinsko občinsko upravo, ki bi morala poskrbeti za namestitev table ob vhodu v vas z navedbo krajevnega imena. Svoj čas je na istem mestu že stal napis, vendar je leta 1981, ob priliki obnovitvenih del na vaški cesti, izginil neznano kam.
S spoštovanjem
Edvin Bernetič
40-letnica ACLI z zasedanjem o solidarnosti
Tržaški odsek vsedržavne organizacije ACLI (Katoliška akcija italijanskih delavcev) praznuje v teh dneh štiridesetletnico svojega obstoja in svojega nadvse pomembnega delovanja. Za to jubilejno praznovanje so predstavniki ACLI priredili dvodnevno zasedanje v prostorih društva »Don Bosco« v Istrski ulici 53 na temo »Solidarnost in sprava«. Srečanje se je včeraj pričelo s pozdravom pokrajinskega predsednika Katoliške akcije italijanskih delavcev Tarcisia Barba, ki je prisotne opozoril, da se bo zasedanje nadaljevalo tudi danes.
Državni podpredsednik ACLI Gio-vanni Bianchi je nato spregovoril nekaj besed o delovanju te organizacije ter o konfliktih med Katoliško akcijo in cerkveno hierarhijo. Poudaril je, da se morajo tudi verniki soočati ne samo z duhovno, ampak tudi materialno in kulturno stvarnostjo. Nadalje je prisotne opomnil na pomembne tehnološke spremembe, ki so bistveno vplivale na odnos ljudi v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Zato sta danes solidarnost in sprava marsikomu precej tuja pojma. Bianchi se je v svojem posegu dotaknil tudi vprašanja brezposelnosti in revščine ter opomnil, da tudi tehnologija ne bo mogla rešiti tega problema. Vsi pa se moramo v imenu solidarnosti in sprave truditi, da odpravimo velike socialne razlike, ki še danes pestijo svet.
Večer so s svojimi posegi obogatili tudi g. Matteo Fillini, msgr. Mario Ci-vidin, p. Vittorio Belle, dr. Sergio Ga-limberti, msgr. Mario Penco in dr. Mi-rano Sancin, o problemih sprave in solidarnosti med tukaj živečima narodnostnima skupnostima pa je spregovoril dr. Peter Močnik. Slednji je poudaril razkol, ki se večkrat pojavlja tudi v odnosih med slovenskimi in italijanskimi verniki. Povedal je, da je teh nasprotij krivo predvsem medsebojno nepoznavanje, obenem pa sožitje med obema narodoma kali cenena krajevna politika nekaterih strank. Preden začnemo govoriti o spravi, bi morali prebivalci Trsta najprej razmisliti o tem vprašanju.
Predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti in odborniki sočustvujejo z družino ob bridki izgubi
MARIA DEL CONTEJA bivšega deželnega svetovalca
KD Lonjer-Katinara izreka iskreno sožalje Justu Lavrenčiču ob težki izgubi drage žene Kristine.
SLOVENSKO S STALNO _ „ ^GLEDALIŠČE r V TRSTU
Kulturni dom
„ Miha Mate
Široka usta
Izvaja STANE STAREŠINIČ
Danes, 21. februarja, ob 20. uri v Kulturnem društvu Rovte - Kolon-kovec.
Jutri, 22. februarja, ob 16. uri v baru Kulturnega doma
SKD Primorec - Trebče
vabi
danes, 21. t. m., ob 20.30 na
KULTURNI VEČER Z MPZ PRIMOREC - TABOR in
S HARMONIKARSKIM ANSAMBLOM SVNTHESIS 4
ob praznovanju dneva slovenske kulture
Krožek
mladih komunistov Dolina
priredi
danes, 21. t. m., ob 20.30
PLES
Z ANSAMBLOM CIK CAK
Vabljeni so mladi vseh starosti.
gledališča
ROSSETTI
Danes ob 16.00 in 20.30 bo gledališče iz Genove ponovilo delo Marguerite Du-ras SUZANNA ANDLER. Režiser Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 24. t. m. do 8. marca bo Teatro Slabile iz Bočna uprizorilo delo D. Wasser-manna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZ-
DOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Man-noni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Jutri ob 16. uri na sporedu Puccini: LE VILLI in GIANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Peggy Sue si e sposata, dram., ZDA 1986, 104'; r. Francis Ford Coppola; i. Kathleen Turner, Nicholas Gage.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano.
EXCELSIOR II - 15.30, 21.45 Gothic, dram., ZDA 1986, 90'; r. Ken Russel; i. Gabryel Byrne, John Sands, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e 1’America, er., □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Invaders, fant., ZDA 1986, r. Tobe Hooper; i. Karen Black, Hunter Carson.
EDEN - 15.30, 22.00 Bestialita carnale, porn., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Taron e la pen-tola magica, ris., 1985, 80'; prod. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle Mac-Lachlan.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 7 chi-li in 7 giorni, kom., It. 1986; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
RADIO - 15.30, 21.30 Odissea del piace-re, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
KD FRAN VENTURINI priredi
Kulturni večer
PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca
NASTOPATA: mešani pevski zbor Slovenec in dramska skupina z veseloigro
»Življenje, veselje, trpljenje«
danes, 21. t. m., ob 20. uri v centru A. Ukmar pri DOMJU.
ODBOR
SEKCIJE K P I
PROSEK-KONTOVEL
vabi
člane partije na
KONGRES SEKCIJE
ki bo jutri, 22. februarja, ob 10. uri v Sosčevi dvorani na PROSEKU.
razne prireditve
SKD Barkovlje vabi na srečanje z alpinistom Duškom Jelinčičem, ki bo ob spremljavi diapozitivov predaval o svojem rekordnem vzponu na osemtisočak v Himalaji. Predavanje bo jutri, 22. t. m., ob 18. uri v Ul. Cerreto 12. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, v sodelovanju s SSG vabi danes,
21.	t. m., ob 20. uri na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Na sporedu ŠIROKA USTA — izvaja Stane Starešinič.
Dom J. Ukmarja, KD I. Grbec in PD Kolonkovec - Ženjan priredijo jutri, 22. t. m., ob 17. uri v Domu J. Ukmar SKUPNO PROSLAVO OB DNEVU SLOVEN-SkE KULTURE. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na ogled Finžgarje-ve igre VERIGA v izvedbi dramske skupine SKPD Sedej iz Števerjana. Predstava bo jutri, 22. t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
Godba na pihala Ricmanje vabi na DAN SLOVENSKE KULTURE jutri, 22. t. m., ob 17.30 v Kulturnem domu v Ric-manjih. Nastopata skupina Glas harmonike - KD Fran Venturini Domjo in godba.
Sklad M. Čuk priredi v torek, 24. t. m., ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah predavanje prof. Darka Opare na temo: Vedenjske težave prizadetega otroka. Vabljeni vsi, ki bi radi pomagali otrokom premostiti težave.
Taborniki RMV Trst - Gorica vabijo svoje člane na družabni predpustni večer s plesom, ki bo danes, 21. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu.
Glasbena matica - Trst v sodelovanju s KD Slovenec iz Boršta priredi v sredo, 25. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu KLAVIRSKI VEČER. Nastopajo Tatjana Jercog, Tamara Ražem in Marko Ozbič. Vabljeni!
Mešani pevski zbor Sv. Jernej prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, jutri, 22. t. m., ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah VEČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo: dekliški zbor Vesna iz Križa, Maja Lapornik s priložnostno mislijo, dekliška skupina MPZ Vesela pomlad, mladi izvajalci s spletom motivov iz narave pri Prešernu in slovenski narodni pesmi, mešani pevski zbor Sv. Jernej. Povezovala bo Anka Peterlin.
Consorzio Agrario iz Trsta vabi vinogradnike na predavanje BOJ PROTI NOVIM BOLEZNIM VINSKE TRTE v ponedeljek, 23. t. m., ob 19.30. Srečanje v občinski telovadnici v Zgoniku bo vodil tehnik Du Pont — Amonn dr. Trombini. Vljudno vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na predavanje O GNOJENJU VINSKE TRTE, ki bo v sredo, 25. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju (UL Masaccio 24). Predaval bo kmetijski inženir Valdij Peric iz Nove Gorice.
V Slomškovem domu v Bazovici se bo PREŠERNOVA PROSLAVA jutri,
22.	t. m., ob 17. uri. Na sporedu: otroški zbor Slomšek, recitatorji, svetoivanski pevski zbor M. Kogoj ter slavnostni govornik prof. Tomaž Simčič.
Športna šola Trst in Slovensko stalno gledališče v Trstu vabita na PRAVLJIČNI SVET VILINČKA IN NA VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 1. marca, od 15. do 19. ure.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi v sredo, 25. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano, kjer bo naš Mario Magajna predvajal in komentiral svoje diapozitive s potovanja po Kanadi. Prosimo točnost.
menjalnica
20. 2. 1987
Ameriški dolar			 1390.--	Japonski jen	 Švicarski frank 		7.90
Nemška marka 			 709.—		838,-
Francoski frank			 211.50	Avstrijski šiling		100.40
Holandski florint			 626,—	Norveška krona 		181.70
Belgijski frank			 33.30	Švedska krona		196.
Funt šterling			 1965,—	Portugalski eskudo		8.60
Irski šterling			 1870,-	Španska peseta		9.50
Danska krona			 185.40	Avstralski dolar 		825,—
Grška drahma 			 9.10	Debeli dinar		2.10
Kanadski dolar 			 950.—	Drobni dinar		2,—
DrllSD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
GLASBENA MATICA TRST
sezona 86/87
6. abonmajski koncert
V torek, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE
ŽARKO HRVATIČ - violina ALEKSANDRA PERTOT - violina MARKO BITEŽNIK - vMa PETER FILIPČIČ - violončelo
NA SPOREDU: Haydn, Lipovšek, Mendelssohn
Prodaja vstopnic v uradu UTAT — Pasaža Protti.
razna obvestila
Zadruga NAŠ KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v prostorih restavracije FURLAN na Repentabru.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca odprt rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
KRUT obvešča, da se začne 5. marca tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone. 8/B. Tel. 631084.
V Društvu slovenskih izobražencev -
Donizettijeva ulica 3 - bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 predaval dr. Stane Gabrovec iz Ljubljane na temo POMEN PRAZGODOVINE ZA SLOVENSKO ZGODOVINO IN KULTURO.
SZSO - Trst vabi vse člane vej l/V in R/P, da se v popolnem kroju udeležijo praznovanj ob dnevu spomina, ki bo danes, 21. t. m., ob 16.30 v dvorani v Ul. Risorta 3. Ogledali si bomo diapozitive o Baden-Powellovem življenju. Ob 17.30 krenemo skupaj z italijanskimi skavtskimi organizacijami v sprevodu z baklami od Sv. Justa do Trga Unita. V primeru slabega vremena bo na sporedu samo predvajanje diapozitivov.
Sporočilo IRRSAE — V ponedeljek, 23. t. m., ob 16.30 se sestane na sedežu IRRSAE v Ul. Cantu 10 skupina izpopolnjevalnega tečaja »Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju«, ki obravnava osebnostni razvoj dvojezičnih otrok. Mentor prof. Riccardo Luccio.
KD V. Vodnik - Dolina obvešča, da bo avtobus za jutrišnji smučarski izlet v Forni di Sopra odpotoval ob 6. uri izpred Društvene gostilne.
koncerti
Societa del Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist E. ISTOMIN.
V Krožku RAS MUSIČA - Ul. S. Cate-rlna 2, bo danes, 21. t. m„ ob 18. uri KONCERT DUA MARTA VALETIČ (kontraalt) in ANNA LUCI SANVITALE (klavir). Na sporedu skladbe Čajkovskega, Rahmaninova, Rimskega Korsakova, Chopina in Dvoržaka.
Verdi - Teatro CRISTALLO. Nedeljski koncerti. Jutrišnji koncert bo posvečen skladatelju Bachu. Komorni orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Bachove skladbe. Kot solist bo nastopil Črtomir Šiško-vič. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 21. februarja 1987
PETER
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.39 — Dolžina dneva 10.41 — Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 10.07.
Jutri, NEDELJA, 22. februarja
MARJETA
PLIMOVANJE DANES: ob 01.41 najvišja 32 cm, ob 10.01 najnižja -25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje, zračni tlak 998,5 mb ustaljen, veter 37 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, burja s sunki do 61 km na uro, vlaga 63-odstotna, pgllo je 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Paola Mocchi, Antonio Zappia, Matteo Cortese, Luca Stocovaz.
UMRLI SO: 68-letni Antonio Milazzi, 75-letna Olga Samec, 85-letna Maria Furlan, 75-letni Bruno Simoni, 66-letna Libera'Zupin, 82-letna Bruna Cossutta, 71-letni Gastone Vrabec, 66-letna Maria Battelini, 79-letni Luciano Bandelli.
OKLICI: težak Franco Mattioni in študentka Rossella Zeriali, mizar Franco Pi-cinin in pomočnica Susanna Caramia, delavec Quinto Mariih Macchiavelli in uradnica Daria Mutinati, kuhar Alessan-dro Pregarz in uradnica Maria Carucci, trgovski potnik Paolo Ferracin in študentka Chiara Fernetti, finančnik Fran-cesco Bova in gospodinja Loredana Rus-so, upokojenec Ezio Spazzapan in čistilka Angelica Canarutto, elektrikar Gior-gio Colarich in uradnica Loretta Suster-cic, uradnik Alberto Mian in uradnica Maria Pia Riserbato, elektronski tehnik Mauro Ciriello in uradnica Mileda Pi-natti, cevar Lucio Chies in šivilja Federi-ca Paoletti, upokojenec Argeo Bari in upokojenka Margherita Haber, mehanik Antonio Sisti in gospodinja Mira Jurin-cic, geometer Sergio Tramontini in računovodkinja Tiziana Minca, uradnik Franco Russo in zdravstvena delavka Cristina Acguafresca, mehanik Marco Krečič in gospodinja Marina Jerman, tiskar Moreno Covi in poklicna bolničarka Antonella iuran, zobotehnik Fabrizio Gi-rardelli in v pričakovanju zaposlitve Eli-sabetta Grego, prodajalec Dario Tamaro in prodajalka Giuliana Tedisco, geometer Walter Svetina in trgovka Marinella Lukač, zapriseženi stražnik Fabio Voi-nich in poklicna bolničarka Sabrina Moro, mehanik Adriano Gruden in v pričakovanju zaposlitve Morena Biasiol, točaj Mauro Cernivani in prodajalka Rossella Monsalvi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).	f' .
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
KD Rdeča zvezda priredi jutri, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Odhod ob 6.30 iz Zgonika. Informacije in vpisovanje na tel. 229121 in 229432.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu MAKSU SPETIČU za visoki jubilej In mu želi še na mnoga zdrava leta.
Danes, 21. t. m., praznuje v Ricma-njih št. 169 JOSIP PREGARC 77 let. Vse najboljše mu želijo svojci.
Dragi BRAT in STRIC! Ob tvoji 75-letnici rojstva ti kličemo še na lepa, sreča leta v veselem krogu vseh, ki te imamo radi.
Nono MAKS slavi danes 3/4 stoletja. Še na mnoga leta mu kličejo Alenka, Iztok, Igor in Katja.
prispevki_______________
Namesto cvetja na grob Srečka Štoke daruje Sabina 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Lucija Longa daruje 5.000 lir za vzdrževanje kriškega Ljudskega doma.
Namesto cvetja na grob Teodora Zer-gola daruje Miran Pečenik 25.000 lir za mladinsko skupino TPPZ P. Tomažič in ne za Sklad M. Čuk.
mali oglasi
PRODAM dyane 6, letnik 1976, po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 228958.
PRODAM novo peč na drva in premog z možnostjo kuhanja. Tel. 200865.
PRODAM BMW 320, M 60, letnik '80, v odličnem stanju. Tel. 745613.
OSMICO ima odprto Ostrouška — Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
DAJEM v najem stanovanje, 100 kv. m, delno opremljeno, za nebivajoče v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM 1.400 kv. m zemljišča za obdelovanje s cesto v Dolini. Tel. 228390.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Gostom nudijo pristno kraško vino ter svež prigrizek lastne proizvodnje.
PRODAM nekaj stotov koruze. Tel. 0481/882048.
PRODAM po polovični ceni celotno količino 1.100 vrečk raznovrstnega cvetja in zelenjave. Tel. 226272.
PRODAM autobianchi primula po ugodni ceni. Tel. 822103.
15-LETNO pomočnico sprejmemo v službo — trgovina čevljev Mara, Ul. G.
^Vasari 10, tel. 763129.
IŠČEM inštruktorja za matematiko (I. letnik strokovne šole). Tel. 228218 od 12. do 14. ure ali po 20. uri.
PRODAM akacijeve kole za trte in drva za kurjavo. Tel. v večernih urah na št. 0481/391637.
OSMIČO je odprl Boris Primosi v Ul. Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči belo in črno vino.
IZGUBI1 se je med Sesljanom in Nabrežino psiček, šest mesecev star, pasme nemški ovčar. Najditelja prosimo, da tel. na št. 291024 ob urah obedov ali 631113 ob uradnih urah (nagrada).
PRODAM dobro vpeljano čistilnico. Posebna izvežbanost v poklicu ni nujna, ker priprava na delo je možna v navedenem sedežu. Za pojasnila tel. na št.
_ 772669.
ŽENSKA s končano srednjo strojno tehnično šolo in 15-letnimi izkušnjami na področju konstruiranja orodij za štan-canje in za kovanje išče ustrezno ali sorodno zaposlitev v Gorici ali okolici. Veselilo bi me tudi delo na področju komerciale. Obvladam slovenski, srbohrvaški in ruski jezik. Ponudbe pošljite na Verica Bodinaža, Cankarjeva ul. 36, 65000 Nova Gorica.
MLADIČE škotskega ovčarja stare dva meseca prodam. Oče camp. Yu, mati odlična. Cena 300.000 lir. Tel. 0481/31177 882317.
NA RAZPOLAGO so še tri samice nemškega ovčarja odličnih staršev. Tel. 0481/31177-882317.
TRGOVSKA FIRMA import/export išče izkušeno/ega uradnico/ka za notranje in zunanje delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Trgovska firma«.
ZADRUGA
SANTA BARBARA s c r l
"SPLOŠNE PROTIPOŽARNE STORITVE"
NOVO PRISTANIŠČE - BIVŠA GASILSKA POSTAJA - TEL. (040) 303953/741761/817216
NUDI:
•	DODATNO GASILSKO SLUŽBO V PRISTANIŠČU
•	KONTROLO, VZDRŽEVANJE IN POLNJENJE VSEH VRST GASILSKIH APARATOV
•	PREGLED IN ATEST VSEH VRST PLINSKIH JEKLENK
•	ZAŠČITNE PROTIPOŽARNE PREMAZE
•	KONTROLO, VZDRŽEVANJE IN POLNJENJE LADIJSKIH GASILSKIH APARATOV
•	NASVETE IN PRIPRAVO PROTIPOŽARNE DOKUMENTACIJE
•	IZDAJA POTRDILA ZA PREVENTIVNE GASILSKE NAPRAVE
•	PROTIPOŽARNE MATERIALE IN SPLOŠNE PROTINEZGODNE NAPRAVE
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
primorski
dnevnik

od sobote 21. februarja do petka 27. februarja 1987
Papagaj in,.. Grlica
Po treh letih in šestih mesecih se je na televizijskem ekranu spet ^pojavil papagaj v spremstvu gruleče grlice. Če opustimo ptičje metafore, pomeni, da se je po krajšem, zato pa dovolj poraznem domovanju na zasebni postaji z oddajo. Cipria in kasnejših, splošno znanih prigodah v ječah in na sodiščih, sicer nekoliko postaran, zatojja obogaten z izkušnjo (tako se po navadi reče!), vrnil v televizijske studie Enzo Tortora s svojo oddajo Portobello in živahnim papagajem.
Po krajšem "oddihu" se je zanimanje občinstva za popularnega voditelja petkovega sejma
spet razbohotilo, k čemur je seveda pripomogel tudi sam Tortora z mnogimi izjavami, intervjuji in fotografijami. Kakšno je bilo občinstvo, ki je sinoči posedalo pred televizijskimi ekrani, da bi sledilo popularno-populistični oddaji? (In že spet nas bodo obsodili intelektualističnih teženj!) Mnogo je bilo takih, ki so s kančkom krvoločnosti skušali izslediti nove gubice na Tortorovem obrazu, nekaterim je oddaja res všeč, večino pa je prignala na drugi kanal le običajno in tudi sicer najbolj razširjeno virusno obolenje - radovednost.
sobota 22.30 RA1 I
Un' ora d' amore (kom.) sobota 20.30 RAI 2 Indiscreto (kom.) sobota 20.45 RTV-Lj Odrešitev (dram.) nedelja 15.55 RAI 3 II Gattopardo (dram.) nedelja 20.30 Rete 4 Sciarada (krim.) ponedeljek 20.30 RAI 1 - Per un pugno di dollari (vestem) torek 20.30 RAI 2 11 verdetto (dram.) torek 22,10 RAI I
Baliando ballando (kom.) sreda 20.30 Canale 5 Ali' inseguimento della pietra verde (pust.) sreda 20.00 RTV-Lj Čas nedolžnosti (dram.) sreda 20.30 RAI 3 Ossessione (dram.) četrtek 20.30 RAI 3 Bellissima (dram.) petek 20.30 Italia 1 Ispettore Callaghan:
II caso Scorpio e tuo (krim.)
glasba
nedelja. 19.45 RAI 3 Doors (rock koncert) nedelja 21.45 RTV-Lj Aladar Pege (jazz koncert) ponedeljek 18.15 RTV-Lj Ženski zbor z Jesenic torek 20.30 RAI 3 Lirika iz Pesara petek 22.15 RAI 3
Brandel izvaja Schuberta petek 20.30 TV-Kp Pepelka (opera)
šport
sobota 10.55 TV-Kp Smučarski tek 50 km moški nedelja 0.05 RAI 1 Boks - za svetovno prvenstvo velter kategorije
četrtek 20.00 in 22.45 TV-Kp in RAI 2 Košarka - pokal prvakov petek 9.55 in 13.25 RAI 2. RAI 3, RTV-Lj in TV-Kp
Veleslalom ženske
sobota 20.30 RAI 3
V spomin na Piera Chiaro (dok.) sobota 22.55 RAI 3 Ancora un giorno (gled. predstava) ponedeljek 22.50 RTV-Lj .Omizje: o inflaciji torek 17.55 RTV-Lj Kmeške otroške igre torek 21.05 RTV-Lj
Intregrali: Srečanje pisateljev ob meji petek 17.20 RTV-Lj
Makedonske ljudske pravljice
z 2 ou nS
o
U<
Z
Q
O
Z
H
H
w
u
-J
O
3
1 .3 3
;r
o .3
P!
■O a» r* 5;	>
f I
o ^ k: “ -5 ^
5 ;--s
H 'co cz)





fr
		

i	;
HM

* *«til{, lii *..Nil!.....
*' Ulil
...|...tj...:
Ijk

i»V
■
|ilisZ ■ 149II
m
P”8*.as(1
-=,:
'l18.*■«!
...sil
li

RAI 1______________________
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Tečaj francoskega jezika
9.30	Italijanska glasba v živo
10.00	Nadaljevanka: Diamanti
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik N.
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Sobotni šport: rokomet Finska-Italija (iz Rovereta) in smučarski tek 50 km moški (iz Oberstdorfa)
16.35	Napoved programov
16.50	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
17.45	Nabožna oddaja
18.05	Prenos košarkarske tekme
19.00	Dokumentarec: II grande oceano del capitan Chook (6. del)
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 5
22.20	Dnevnik
22.30	Film: Un’ora d amore (kom., ZDA 1932, r. George Cukor in Ernst Lubitsch, i. Maurice Chevalier)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2__________________________
9.00	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
9.30	Inf. oddaja: Giorni d' Europa
10.00	Koncert: Simf. orkester RAI iz Milana z dir. Riccardom Chail-lyjem (Beethoven)
11.10	Film: La foresta pietrificata (dram., ZDA 1935, r. Archie Mayo, i. Bette Davis, Humphrey Bogart, Leslie Howard)
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik. Kratke vesti.
17.05	Lahka atletika (iz Lievina)
18.15	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - Šport
20.30	Film: Indiscreto (kom., ZDA 1958, r. Stanley Donen, i. Cary Grant, Ingrid Bergman)
22.10	Dnevnik - večerne vesti
22.25	Šport: boks Rottoli-De Leon, rugby Škotska-Irska, atletika
RAI 3	____________________
12.40	Glasbena oddaja: Laltro suono
13.10	Izob. odd.: Didaktične shede
13.40	Film: E' simpatico ma gli rompe-rei il muso (kom., Fr. 1972, r. Claude Sautet, i. Yves ,Montand, Romy Schneider)
15.25	Rugby: Anglija-Francija
17.00	Baletni natečaj: Rojeni za ples (polfinale)
18.30	Informativna oddaja: Mladi srečujejo Evropo (2. del)
18.45	Dokumentarec: Da razveselimo oko - E. Delacrobc
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Umetnostni arhiv - Stolnica v Avellinu
20.05	Izobraževalna oddaja: Odprta šola - Potiho in neopazno
20.30	Dokumentarna oddaja: V spomin na pisatelja Piera Chiaro
22.20	Dnevnik
22.55	Gled. predstava: Ancora un gior-no (i. Ernesto Calindri, Patrizia Terreno)
23.50	Gledališka oddaja: Zgodbe ljudi brez zgodbe (r. Felice Musazzi, s skupino i Legnanesi)

JUGOSLOVANllIBA TELEVIZIJA________________
RTV Ljubljana_________________
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja: Ustvarjamo,
8.20	Vroče-Hladno, 8.50 Miti in legende iz Nove zaveze - Kristusovo vstajenje
9.05	Tedenski zabavnik
10.10	Z besedo in sliko: Repica, Uganke, Bela mačica
10.25	Človek in glasba: Haydn in Es-terhazy
11.20	Nadaljevanka: Mir in razorožitev - Krepitev zaupanja
12.55	DP v nogometu
14.45	Smučarski tek 50 km moški (posnetek iz Oberstdorfa)
15.00	Mladinski film: Divji poni (ZDA,
r. Kevin Sullivan)
16.55	Poročila
17.00	Košarka: CZ-Partizan
18.45	Risanka, nato Danes. Knjiga
19.30	Vreme, dnevnik in Zrcalo tedna
20.15	Portret Burta Reynoldsa
20.45	Film: Odrešitev (dram., ZDA 1972, r. John •Boorman, i. Burt Reynolds, Neda Beatty)
22.35	Dnevnik
22.50	Naniz.: Dempsey in Makepeace
TV Koper______________________
10.55	Smučarski tek 50 km moški (iz Oberstdorfa)
14.30	TV novice
14.40	Glasbena oddaja: S sanremskega festivala
15.30	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: La vera storia della signora delle camelie ( r. Mauro Bolognini, 2. del)
21.40	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.15	TVD Vsedaries
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.05	Dokumentarec: Afrika - Biblija
in puške
ZASEBNE POSTAJE
-				■
ps	iiiiiiii	iiiiiiiiiiiiiii	diiliili	
CANALE5____________
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.10 Film: I guerriglieri delle Filippine (vojni, ZDA 1950, r. Fritz Lang, i. Tyrone Power)
11.10 Kvizi: Tuttinlamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: Se permettete parliamo di donne (kom., It. 1964, r. Ettore Scola, i. Vittorio Gas-sman, Sylva Koscina)
16.15	Nahizanka: Freebie andBean
17.15	Dokumentarec: Big Bang (vodi Jas Gaw-ronski)
18.00	Športna oddaja: Re-cord
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Film: Lapatatabollen-te (kom., It. 1979, r. Ste: no, i. Renato Pozzetto)
22.30	Filmski tednik: Premiere
22.45 Nanizanke: Lottery, 23.45 Sguadra Specia-le, 0.45 Missione im-possibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke An-nette, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nanizanka: Detective peramore
15.30	Film: Crociera di lusso (kom., ZDA 1948, r. Richard Whore, i. Ge-
, orge Brent, Jane Po-well)
17.20 Nanizanka: A cuore aperto
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Film: II ponte sul fiu-me Kwai (vojni, ZDA 1957, r. David Lean, i. Alec Guinness, Willi-am Holden)
23.35 Aktualna oddaja o parlamentu
0.35 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.25 Switch
ITALIA 1___________
8.20 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.45 Fantasi-landia
9.30 Film: Lo specchio nero (krim., ZDA 1984, r. Richard Lang)
11.10 Nanizanke: La strana coppia, 11.35 Quincy, 12.35 T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Športna oddaja: American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanki: Supercar, 21.25 Streethawk
22.20 Športna rubrika
23.30	Šport, odd.: Grand Prix 0.45 Glasbena oddaja: Dee
Jay Television
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Športna oddaja
15.00	Šport: Catch
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Charlotte, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento (i. Diego Abatantuonoj
20.30	Film: I guerrieri della palude silenziosa (dram., 1981, r. VValter Hill, i. Keith Carradi-ne, Powers Otlie)
22.30	Film: L’ammazzatina (kom., It. 1975, r. Igna-zio Dolce, i. Pino Caruso, Paola Ouattrini)
0.30 Film: Non ti apparten-go piu (kom., 1951, r. Frank Borzage)
TELEFRIULI
14.00	Nadaljevanka: Rosa de Lej os
15.00	Dražba: Roberta pelle
15.30	Nogomet A lige: Udinese-Fiorentina
17.45 Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Un incontro (It. 1943, r. Alfredo Gian-netti, i. A. Magnani, E. M. Salerno)
22.30	Dnevnik
.23.30 Dokumentarec: Gore sveta
0.30 Glasbena oddaja: Musič Box
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA	■		
RAI 1	RAI 2			RAI 3
9.00	Risanki: Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici, 9.30 Le avventure di Petey
10.00	Rubrika o kmetijstvu: Linea ver-de (L del)
11.00	Maša .
11.55	Nabožna rubrika
12.15	Linea verde (2. del)
13.00	Dnevnik - TG L una
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica... in
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: L ombra nera del Vesuvio (r. Steno, i. Carlo Giuf-fre, Massimo Ranieri, Glelia Rondinella, 1. del)
22.05	Športna nedelja
24.00	Dnevnik
00.05 Šport: boks Honelgan-Bumphus (prenos iz Londona) in rokomet, svetovno prvenstvo
10.00	Smučanje: italijansko prvenstvo, slalom moški (prenos iz Limona)
10.30	Šport: lahka atletika (evropsko prvenstvo indoor, evrovizijski prenos iz Francije)
11.25	Film: La disperata notte (dram., 1947, r. Anatole Litvak, i. Flenry Fonda, Barbara Bell Geddes, Vincent Priče, Ann Dvorak)
13.00 Dnevnik
13.25 Dnevnik. Zdravniški nasveti 13.30 Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik. Gol Flash
18.50 Šport: italijansko nogometno pr-
venstvo A lige
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -
Un segretto nel grattacielo
21.40	Aktualna oddaja: Aboccaperta
22.45	Dnevnik
23.00	Nabožna rubrika
23.25	Informativna oddaja: Otrok v 90-
ih letih
10.30	Smučarski tek moški (italijansko prvenstvo, prenos iz Monte Li-vate)
11.00	Glasbena oddaja: Speciale Vide-omusica
12.00	Glasbena oddaja: Festival avtorske popevke
13.00	Glasbena oddaja: Dancemania
14.00	Dnevnik - " Neposredni športni prenosi (smučanje in motokros)
15.55	Film: II Gattopardo (dram., It. 1963, r. Luchino Visconti, i. Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Alain Delon, Rina Morelli, Paolo Stoppa)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.45	Glasbena oddaja: Concertone -Doors (ured. Lionello De Sena, rež. Lillo Gullo)
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.35	Izobraževalna oddaja: Zgodovin-skivideoclip
22.35	Šport: nogometno prvenstvo A lige
22.35	Dnevnik
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club -Barry Harris Trio
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA______

RTV Ljubljana
9.05	Poročila
9.10	Otroška oddaja: Živ žav - Indijanske legende, risanke
10.10	Lutke in lutki
10.10	Nanizanka: Fračji dol (2. del)
10.35	Nad.: Dempsey in Makepeace
11.25	Domači ansambli: Ansambel Slovenija in Henčkov ansambel
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Poročila
14.00	Nadaljevanka: Malu (4. del)
14.45	Poročila
14.50	Kviz: Poznate Jugoslavijo
16.20	Prisluhnimo tišini
17.00	EP v sankanju, reportaža
17.10	Film: Lev Tolstoj (biog., SSSR 1985, r.-i. Sergej Gerasimov, i. T. Makarova, 2. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino, Turistični nagelj -neža
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Potovanje v Vučjak (4. del)
21.00	Športni pregled >
21.45	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu - Aladar Pege
22.15	Poročila
TV Koper____________________
14.00	Športna oddaja
19.00	TV drama: Arrivano le spose
20.00	Dokumentarec: Ladje na Jadranu (3. del)
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Nadaljevanka: II diluvio (4. del)
22.00	Nanizanka: II brivido delLimpre-.visto
22.30	Nanizanka: I fuorilegge
23.30	Rubrika o filozofiji: Klepsidra
»
CANALE5_____________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 11.00 Aliče
11.30	Napoved sporedov
12.00	Informativna oddaja: Punto 7
13.00	Glasbena oddaja: Su-' perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: L'audace colpo dei soliti ignoti (kom., It. 1959, r. Nanni Loy, i. Vittorio Gassman, Nino Manfredi, Claudia Cardinale)
17.00	Sodna rubrika: Forum
18.00	Nanizanki: Orazio,
19.00	Buffalo Bill
20.30	Nadaljevanka: Stato dassedio (dram., ZDA 1986, r. Roger Young, i. Peter Strauss, Mason Adams, Lew Ayres)
23.00	Dosje o filmu Stato d'-assedio
23.45	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.45 Squ-adra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki:	Bravo
Dick,‘9.00 Con affetto Sidney
9.40 Film: La stella delLIn-dia (pust., It. 1954, r. 'Edoardo Anton, i. Cor-nel VVilde, Yvonne Šanson)
11.15	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10 Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti
15.50 Nanizanki: Orzowei, 16.20 La famiglia Hol-vak
17.15	Nanizanki: Amici per la pelle, 18.10 Devlin e Devlin
19.00	Nanizanki: College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Sciarada (krim., ZDA 1963, r. Stanley Donen, i. Cary Grant, Audrey Hepburn)
22.40 Informativna oddaja: Cinema e Co.,
23.15	Film: Uomini violenti (vestern, ZDA 1955, r. Rudolph Mate, i. Barbara Stanwyck, Glenn Ford)
1.00 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
1TALIA 1___________
8.30. Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, L'isola delle mille avventure, Pic-cole donne
10.30	Športna oddaja: Šport ZDA
13.00 Športna oddaja: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
16.15	Nanizanke: Master, 17.15 L'uomo di Singa-pore, 18.15 II planeta delle scimmie
19.10 Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Film: Sahara (pust., ZDA 1984, r. Andrew McLaglen, i. Brooke Shields, Lambert Wil-son)
22.30	Film: Arrivano i Gatti (kom., It. 1980, r. Carlo Vanzina, i. Umberto Smaila, Jerry Cala, Nini Salerno)
TELEPADOVA
13.00	Film: II maestro di violino (kom., It. 1976, r. G. Fago, i. Domenico Mo-dugno, Rena Niehaus)
15.00	Nanizanka: II bastardo 16.30 Risanke: Super Kid,
Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto
n
principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento (i. Diego Abatantuono)
20.30	Film: Corri uomo corri (pust., It. 1968, r. S. Sol-lima, i. Tomas Milian, Orso Maria Guerrini)
22.20	Nanizanka: Nero Wol-fe-Non ti fidare
23.30	Aktualna oddaja: V prvem planu
24.00	Nočni film
TELEFRIULI
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10	Variete: Buinesere Fri-ul
16.30	Variete: Dry vin
19.00	Športna oddaja
20.00	Dokumentarna oddaja: The Corruptors
21.00	Športne vesti
22.15	Film: Toro scatenato (dram., r. Martin Scor-sese, i. Robert De Niro)
24.00	Glasbena oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
I
5
2
Q_
Idi i « §
^ U)
c w 03 C 03 03 03 > Q_ O 2 W
O o
03
O)
<D
- m >% LE'
0)
■§
03 O)
03
O
!
a.
-ic 0)
0)
■§
o
§
15 _
O) 0)
O H
©.

""=iiO|	:
'"“»a,
llUli,,
........
. Ss k.....
...........
IIP
■ II
■
iVI'
..........................................................
.......................................................................................................^
P51 -;=' h,
f ,
==!H=rS|;
[Ir "
I IT
:..........,!“s«=,
_= i_ -
li,,,
■Is

RAI 1_________________________
7.20 Inf. odd.: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2.del)
14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Otroška oddaja: II sabato dello zecchino - Veliki pust
17.30	Risanka': Tao Tao
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Osmi dan
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy 19.40 Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Film: Per un pugno di dollari (vestern, It. 1964, r. Sergio Leone, i. Clint Eastwood)
22.20 Dnevnik
22.30	Filmske novosti 22.35 Pust v Viareggiu
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_______________________
11.15	Informativna oddaja: Telematica
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25 Dnevnik. C'e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama 14.20 Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05 Medicinska rubrika: Trentatre 17.55 Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Ouattro colpi dietro la porta
19.30	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson)
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer son-daža
23.30	Dnevnik - v studiu
23.45	Film: II vizio e la notte (krim., Fr. 1958, r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin, Danielle Darrieux)
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažah v 14. stoletjufl. del)
12.30	Dokumentarna oddaja: Sredozemlje med mitom in zgodovino
13.00	Informativna oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Nogometno prvenstvo A lige
17.05	Smučanje (trofeja Topolino)
17.30	Šport: kolesarstvo
18.00	Glasbena oddaja: Concertone -Doobie Brothers Farewell Tour
19.00	Dnevnik in vremenska napoved
.19.30 Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: Sredozemlje - Langobardi
20.30	Dok. odd.: Paolo Panelli - Briljantni komik (1. del)
21.40 Dnevnik
21.45	Informativna oddaja: L'occhio Bazaar
22.20 Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

RTV Ljubljana	_________
9.00 Rubrika: Zrcalo tedna 9.20 Aktualna oddaja: Integrali
16.35	TV mozaik (pon.)
17.25 Poročila
17.35	Spored za otroke: Ciciban, dober dan! - Je to res papir?
17.45	Otroška oddaja: Vroče - hladno (Niz sarajevske TV je namenje'n najmlajšim in je zato sinhroniziran v slovenščino - 2. del)
18.15 Naša pesem Maribor 86: ženski-pevski zbor Milko Škoberne z Jesenic, dir. Anton Cimperman (Gallus, Verdi, Kogoj, Tomc, Simoniti. Šivic, 6. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Dragulj v kroni (P. Scott, 9. del)
20.55 Aktualna oddaja: Omizje - Inflacija besed ali dejanj (vodi Aleks Štakul, sodelujejo med drugimi Vlado Klemenčič in Živko Pregl - CK ZKS, Marko Bulc ali Dolfe Vojsk - GZS, Jože Šlander - RK SZDL), vmes Poročila
TV Koper___________________
14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program, vmes risanke in nanizanke
17.30	Rubrika: Start - gib zakaj in kako
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25 TV novice
20.30	Film: Bolero (dram., r. G. Wil-helm Pabst, i. Elisabeth Muller, Eva Kerbler, Ivan Desny)
22.10 TVD Vsedanes
22.20 Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient (pon.)
23.00	Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l Giomo-Bancoroma
:::::::::::::::::
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

CANALE5____________
8.40 Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10 Kvizi: TuttinfamigUa, , 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Una domenica a New York (kom., ZDA 1964, r. Peter Tew-ksburny, i. Cliff Robertson, Jane Fonda)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat, 18.30 Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Acgua e sapone (kom., It. 1983, r. Carlo Verdone, i. C. Verdo-ne, Florinda Bolkan)
22.30	Tednik: TivuTivii
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-di di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il rhondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: Africa express (pust., It. 1975, r. M. Lupo, i. G. Gemma, U. Andress)
22.20	Film: Un uomo senza scampo (dram., ZDA 1971, r. John Franken-heimer, i. Gregory Pečk)
'0.50 Filmske novosti
ITALIA 1____________
8.35 Nan.: Fantasilandia 9.20 Film: Solo per gioco (dram., VB 1976, r. Stephen Frears)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Dokum.: Jonathan
21.30	Nanizanka: Ai confini della realta
23.00	Film:	Flashdance
(kom., ZDA 1983, r. Adrian Lyne, i. Jennifer Beals)
0.45 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
TELEPADOVA_________
13.00	Risanki: Charlotte, Ca-pitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
16.30	Risanke: Superkid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, 18.00 Car-letto principe dei mos-tri, Moby Dick, Capi-tan Futuro
19.30	Nan.: Diego al 100%
20.30	Film: Poliziotto solitu-dine e rabbia (krim., It.
1980, r. Stelvio Massi, i. Maurizio Merli)
22.20 Film: A 009 missione Hong Kong (akcij., ZDA 1965, i. Steward Granger)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
TELEFRIULI
13.30	Film: I cavalieri del Nord-Ovest (pust., r. J. Ford, i. John Wayne)
15.30	Glas. odd.: Musič Box 17.45 Košarkarska tekma Al
lige
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Nogometna tekma: Verona-Udinese
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.)
|
1
i
iii
il
I
lili!
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA	■			Miiiiiii:;
RAI 2
RAI 3
RAI 1_________________________
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nan.: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rub.: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Civilne usluge
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Zabavna oddaja: Grancarnevale
17.30	Risanka: Tao Tao
17.40	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - Kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Filmska oddaja: Laurel & Hardy
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.10	Nogomet: Steaua Bukarešta-Dinamo Kijev, nato dnevnik
22.10	Film: Ballando ballando (It. 1984, r. Ettore Scola, i. Francesco De Rosa, Monica Scattini)
24.00	Dnevnik
0.15 Dokumentarec: Zdravstvo 0.45 Šport: rokomet
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -Un ragazzo di nome Michael
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: II verdetto (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Paul Newman, Charlotte Rampling, James Mason, Jack Warden)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - iz obraza v obraz
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Le chiavi del paradiso (dram., ZDA 1944, r. John M. Štahl, i. Gregory Pečk, Thomas Mitchell, Vincent Priče)
11.30	Rubrika: V torkovi sprejemnici
12.00	Inf. odda.: Človekove roke
12.30	Informativna oddaja: Le montan-gne luminose (1. del)
13.00	Infor. oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Aktualna oddaja: Filo diretto
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: La cena delle beffe (dram., 1941, r. Alessandro Blasetti, i. Clara Calamai, Amedeo Nazzari)
16.55	Zabavna oddaja: Tutto di... noi (vodi Massimo Catalano)
18.00	Komorni koncert za harmoniko in orkester
18.00	Šport: kolesarstvo
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Inf. oddaja: Sredozemlje
20.30	Lirika iz Pesara: pojejo June Anderson, Montserrat Caball, Mariin Horne, Luciano Pavarotti
22.20	Dnevnik
22.25	Dokumentarec: Imaginarni muzej Jean-Paula Sartra
23.30	Inf. odd.: Za Luchina Viscontija -Purosangue (1. oddaja)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
::::
____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
RTV Ljubljana_________________
9.00	TV mozaik: Poklici v mesarstvu, (9.25) v mlekarstvu, (9.40) v PTT
10.10	Jezikovni utrinki
16.35	TV mozaik - ponovitev
17.50	Poročila
17.55	Otroški spored: Kmečke igre -Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri (Stare otroške igre kot klenkalca, tancalca pa okameneli in bolan toč, zbadljivke in šaljive pesmice)
18.15	Periskop: Vse ali skoraj o stripu (ured. T. Trtnik, r. I. Šmid)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vrememenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	TV drama: Ločene mize (enodejanki T. Rattingena, r. John Schlesinger, 2. del)
21.05	Integrali (prispevek o Srečanju pisateljev ob meji v Portorožu, nato o programski politiki mariborske Opere in o kulturni dediščini Ptuja in Ormoža)
21.45	Glasbena oddaja
22.15	Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TV Novice
20.30	Film: Via dei pompieri n. 25 (dram., r. Istvan Šzabo, i. Lucyna Winicka, Bekeš Rita)
. 22.15 TVD Vsedanes
22.30	Šport: košarka - it. prvenstvo A-2 lige Stefanel-Ippodromi
IIII	Z	A	SEBN	gjp	s 3	A 4		•liHUiHf				“	l i::::::::::::::::	1		1
CANALE5_____________
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La ragazza del bersagliere (kom., It. 1967, r. Alessandro Blasetti, i. Tony Renis, Graziella Granata)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Le sig-nore di Holly wood
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Hello Špank, Mila e Shiro,Willy Fog
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: II vizietto II (kom., It. 1980, r. E. Mo-linaro, i. U. Tognazzi)
22.20	Film: Quei due - II sot-toscala (kom., ZDA 1969, r. Stanley Donen, i. Rex Harrison, Richard Burton)
0.05 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1___________
8.20 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.45 Fantasi-landia
9.30 Film: Solo una dolce vecchia canzone (kom., ZDA 1976, i. C. Tyson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.35 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3aC.
21.30	Film: Christine la mac-china infernale (groz., ZDA 1983, i. Keith Gordon, John Stoc-kwell)
23.35 Rock koncert: The The 0.45 Nanizanka: A-Team
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.25 Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: II paramedico (kom., It. 1982, r. Sergio Nasca, i. Enrico Mon-tesano, Edwige Fe-nech)
22.20	Nanizanka: II richia-mo delLOvest
23.25	Filmska rubrika: Tut-tooinema
24.00	Nočni film
TELEFRIULI__________
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle,
15.00	II tappeto orien-tale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.20	Variete: Al paradise
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Glas. odd.: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
■
I
ji:
II
HM*
ril !■■
■lil		I 	M
Billi		
■	it	n
	ir jr	
RAI t__________________________
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nan.: L inafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rokomet: Poljska-Italija
15.30	Izobraž. oddaja: Znanost
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Zabavna odd:: Grancarnevale
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Dnevnik - Kronike
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente...
21.50	Variete s podeljevanjem nagrad L'atleta d'oro '86
22.50	Dnevnik
23.00	L'atleta d' oro (2. del)
0.10 Filmska rubrika
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Šport: košarka Barcelona-Mobilgirgi (prenos iz Barcelone)
RAI 2________________________
11.15	Dok.: Življenje živali - Grizli
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Knjižna rubrika
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Informativna oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Kmetij, odd.: Odprti prostor
18.15	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Tre giorni senza respiro
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Un siciliano in Sicilia (r. Pino Passalacgua, i. James Rus-so, Patti Lupone, 3. del)
21.50	Nanizanka: La clinica della fo-resta nera
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. odd.: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: II ratto delle Sabine (zgod., It.-Fr. 1962, r. Richard Pottier, i. R. Moore, M. Demongeot)
	
.	
	
RAI 3	
12.00	Informativne oddaje: Alicina knjižnica, 12.30 O volni , 13.00 Manager - Predsednikov dan
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: Giungla (dram., 1940, r. Nunzio Malasomma, i. Vivi Gioi, R. Fernau)
17.05	Zabav, odd.: Tutto di... noi
18.30	Šport: kolesarstvo
19.00	Dnevnik
19.35	Tednik: Dogodki in osebnosti, ki jih obravnava kronika
20.05	Izobr. odd.: Teledidattica - Podjetje včeraj, danes,jutri
20.30	Film: Ossessione (dram., It. 1942, r. Luchino Visconti, i. Clara Ca-lamai, Massimo Girotti, Juan De Landa, 1. del)
21.40	Dnevnik
21.45	Film: Ossessione (2. del)
22.50	Dokumentarna oddaja: Delta
23.40	Dnevnik
0.10 Dokum. odd.: Za Luchina Vis-contija - Oder (2, odd.)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
= • t ..

■ • • ■ • •
__J
RTV Ljubljana_________________
9.00	TV mozaik: TV drama (pon.)
10.00	Mostovi (pon.)
16.00	Tv mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška nanizanka: Vijavaja -. Ringaraja. Po tretji epizodi se imenuje samo še Ringaraja, govora bo o pesniku predvsem pa dramatiku Pavlu Golij! (režija Tone Tomašič, v tej oddaji bodo nastopili Brane Ivanc, Janez Hočevar, Alenka Vipotnik, Niko Goršič - 6. del)
18.20	Dokumentarna oddaja: Skrivnosti morja (3. del dokumentarne nadaljevanke)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film: Čas nedolžnosti (dram., Kanad.-VB 1977, f. Alan Bridges,
i.	David VVarner, Honor Blac-kman, Trudy Young, Robert Hawkins)
21.35	Po sledeh napredka
22.20	Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec o živalih
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV Novice
20.30	Zabavna oddaja: Un altro varieta (r. A. Falgui in R. Lerici, nastopajo D. Formica, M. Confalone, G. Scala, A. Ralli)
21.35	Dokumentarec: Automania - Fut ori marcia
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Hokej na ledu: jugoslovansko prvenstvo - finale play off
g*	^1 g	m a hm
CANALE5_____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film:	Ada Dallas
(kom., ZDA 1961, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, Dean Martin, Martin Balsam)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: AlLinseguimen-to della pietra verde (pust., ZDA 1984, r. Robert Zemeckis, i. Michael Douglas, Kathle-en Turner)
22.30	Dokum.: Big Bang
23.15	Nanizanke: Mississip-
pi, 0.15 Sguadra speci-ale, 1.15 Missione im-possibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je-Hollywood, Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie s Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.15	Film: Chi ha ucciso Jenny? (krim., ZDA 1972, r. James Goldsto-ne, i.' James Garner, Katharine Ross)
1.00	Nanizanka: L ora di Hitchcock
ITALIA 1____________
8.35	Nanizanka: Fantasi-landia
9.30	Film: Una scarpa - As-sassinio (krim., ZDA 1980, r. William Hale, i. Robert Mitchum, An-gie Dickinson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gicaEmy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: La camera oscura, 0.15 Toma, 1.10 Simon & Simon
TELEPADOVA
13.00	Risanke: Charlotte,' Capitan Futuro
14:00 Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: II brigadiere Pas-guale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1974, r. L. Da-van, i. Lino Banfi)
22.20	Film: Colpo in canna (dram., It. 1974, r. Fer-nando Di Leo, i. Lino Banfi, Uršula Andress) 0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, II tappeto orientale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.20	Variete: Al Paradise
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 0.01 Glas/odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
RAI 1_________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nan.: Uinafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Informativna oddaja: Italijanska kronika
15.30	Informativna oddaja: Glasbila
16.00	Nanizanka: La baia dpi cedri
16.30	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino - Veliki pust
17.25	Rubrika o knjižnih novostih
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Inf. odd.: Odprti prostor
18.25	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film za TV: L'ombra nera del Vesuvio (r. Steno, i. Carlo Giuf-fre, Massimo Ranieri, 2. del)
22.10	Dokumentamo-zabavna oddaja: Jaz Renato Rascel
22.35	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.15	Informativna oddaja: Monografije - Rimska arhitektura v času protireforme
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
1,4.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Inf. odd.: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick -Appuntamento con la morte
19.40	Vreme
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Zabavna oddaja: Scherzi di Car-nevale 1987 (iz gledlišča v Via-reggiu, vodi Gigi Sabani)
22.30	Dnevnik - športne vesti (22.45 košarka za Pokal prvakov Zalgris-Tracer in rokomet)
23.45	Film: Vento caldo di battaglia (vojni, 1962, r. Charles Brabant, i. D. Carrell, R. Pellegrin)
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Človek v vesolju (5. del)
12.30	Informativna oddaja: Le montag-ne luminose
13;00 Informativna oddaja: Manager
13^30 Tečaj angleškega jezika
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: Giallo (kom., 1933, r. Mario Camerini, i. Assia Noriš, Sandro Ruffini)
16.40	Šport: kolesarstvo
17.00	Zabavna odd.: Tutto di ... noi
18.00	Glasbena oddaja: Brendel izvaja Schuberta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Dokumentarec: Teledidattica
20.30	Film: Bellissima (dram., It. 1951, r. Luchino Visconti, i. Anna Magnani, Walter Chiari)
22.20	Dnevnik
22.25	Izobraževalna oddaja: Geo - Pustolovščina in odkritja
13.15	Dnevnik
23.45	Dokumentarna oddaja: Za Luc-hina Viscontija - Za vsako ceno (3. oddaja)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana________________
9.00	TV mozaik: Filmska vzgoja, Kaj je film - Izrazna sredstva: Slika
9.30	Jugoslovanski kratki film
16.35	TV mozaik (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Otroška oddaja: Z besedo in sliko - Na kaj bi zaigrali
17.45	Dokumentarna oddaja: Bilo je...
18.25	Informativna oddaja: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik ■
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Španija, r. Rafael Moreno Alba, i. Amparo Rivelles, Eusebio Poncela; Charo Lopez, Carlos Larranaga, 2. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Dokumentarna serija: Mir in razorožitev - Pesem čudovite dežele - Češka (13. del dokumentarne nadaljevanke, ki jo je pripravila OZN)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.00	Košarka - Pokal prvakov: Zadar-Real Madrid
21.35	Košarka
23.00	Nadaljevanka: Valentino (po pripovedi N. Ginzburg, r. M. Ponzi, i. V. Corbellini, S. Vannucchi, 2. in zadnji del)
			:::::::						::::::::::::
	;;;;			::::::::					
ZASEBNE POSTAJE



CANALE5____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
10.20	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo eservito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Non mangiate le margherite (kom., ZDA 1960, r. Charles VValters, i. David Ni-ven, Doris Day)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanka: La valle dei pini
15.20	Nanizanka: Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	Kviz: II gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Gli sposi dell an-no secondo (kom., 1971, r. Jean-Paul Rap-penau, i. Jean-Paul Belmondo, Laura An-tonelli)
22.25	Film: II falcone (pust., It. 1982, i. Franco Nero, Sanja Vejnovich)
1.15	Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1__________
8.35	Nanizanka: Fantasi-landia
9.20	Film: Vai con amore (kom., 1980, i. Kristy in * Vincent McNichol)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, • Bum, Bam, vmes risanke Holly e, Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: Sapore di mare 2. Un anno dopo (kom., It. 1983, r. Bruno Gortini, i. Eleonora Giorgi)
22.30	Filmska rubrika
23.30	Film: Messia selvag-gio (dram., 1972, i. Do-rothy Tutin)
1.15	Nan.: Magnum P.I.
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto
principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: Liberi armati pe-ricolosi (krim., It. 1976, r. Romolo Guerrieri, i. Eleonora Giorgi, Tomas Milian)
22.20	Šport: Catcn
23.25	Filmska rubrika: Tut-tocinema
24.00	Nočni film
TELEFRIULI
13.00	Rubrika o medicini
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
, 14.30 Dražba: Roberta pelle
15.00	Dražba: II tappeto ori-entale
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.25	Oddaja o plesu
17.45	Nadaljevanka: The Corruptors
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
....
■i
i'i,,iir »■»! ** i "
Ih:

:

5 ...
tali,'1
....II
<
cc
-o
L«
LO
Ul
> > m >	T	ELEVIZIJA			
RAI 1		RAI 2		RAI 3	
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nan.: Llnafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena,oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Koncert iz Kvirinala: Messa so-lenne v G-duru za zbor in orkester (L. Cherubini, dir. G. Ferro)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II cavallo in doppio petto (kom., ZDA 1968, r. Norman To-kar, i. Dean Jones, Diane Baker), nato risanka
22.15	Nanizanka: Infermiera di notte
22.40	Dnevnik
22.50	Dnevnik. Posebna oddaja
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Boks: Belcastro-Di Santis (ital. prvenstvo v petelinji kategoriji)
9.55	Smučanje: veleslalom ženske 1. tek, (prenos iz Zwiesela)
10.45	Nan.: In due si ama meglio
11.15	Inf. odd.: Didaktični material
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Gioco mortale
19.40	Vreme, dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Studio aperto
23.45	Film: Cielo rosso alfalba (kom., ZDA 1970, r. James Goldstone, i. Richard Thomas, Catherine Burns, Desi Arnaz jr.)
12.00	Informativna oddaja: Alicina knjižnica (5. del)
12.30	Inf. odd.: Zemljepis danes
12.55	Informativna oddaja: Manager -Industrija in sindikat v ZDA
13.25	Veleslalom Ženske (2. tek)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: La figlia del capitano (dram., It. 1948, r. Mario Cameri-ni, i. Irasema Dilian, Amedeo Nazzari, Vittorio Gasman)
17.10	Zabavna odd.: Tutto di ... noi
18.30	Šport: kolesarstvo
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Na preturi
20.05	Dokumentarec: Monografija -Obredni plesi v Indiji
20.30	Baletno tekmovanje: Rojeni za ples (finale)
22.10	Dnevnik
22.15	Glasbena oddaja: Brendel izvaja Schuberta
22.50	Dnevnik	'
23.20	Dokum. oddaja: Za Luchina Vis-contija - Igralci (4. oddaja)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

					
RTV Ljubljana________________
9.55	Šport: veleslalom ženske, 1. tek (prenos iz Zwiesela)
10.00	Tednik
11.40	Dok.: Po sledeh napredka
13.25	Šport: veleslalom ženske, 2. tek (prenos iz Zwiesela)
15.05	Tv mozaik (pon.)
16.45	Šport: svetovni pokal v smučanju (povzetki iz Žwiesela)
17.15	Poročila
17.20	Otr. odd.: Makedonske ljudske pripovedi - Itar Pejo in Aramite
17.45	Lutkovna naniz.: Fračji dol
18.15	Dokumentarec: Izkušnje in preizkušnje - Primorska saga
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik in Jezikovni utrinki
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Peter Veliki (4.del)
20.50	Dokum.: Po sledovih Slovencev v svetu - na vseh koncih sveta
21.25	Glas. odd.: Peters Pop Show
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Bandolero (vestern, ZDA 1968, r. Andrew V. Mc Laglen, i. James Stewart, Dean Martin)
TV Koper_____________________
12.30	Smučanje: veleslalom ženske (prenos iz Zwiesela)
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.45	Otroški program, vmes risanke,
nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Opera: La cenerentola (avtor G. Puccini, dirigent S. Cambreling, nastopata M. Lagrange in H. De-lavault)
23.15	Dokumentarec: Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji - Napad na Jugoslavijo (2. del)
zasebne postaj e
CANALE5_____________
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zoeservito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Selvaggio e il vento (dram., ZDA 1957, r. George Cukor, i. ^nna Magnani, An-thony Quinn, Anthony Franciosa)
16.30	'Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.301 Colby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzoshow
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Brutti, sporchi e cattivi (kom., It. 1976, r. E. Scola, i. Nino Manfredi, Marcella Michelangeli)
22.40	Film: Shalako (vestern, ZDA 1968, r. Ed-ward Dmytryck, i. Sean Connery, Brigit-te Bardot, Stephen Boyd) l
0.40 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1___________
8.35	Nanizanka: Fantasi-landia
9.20	Film: Il sosia (dram., ZDA 1976, i. Robert Lansing, David Scar-roll)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nanizanka: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Ispettore.Callag-han: il caso Scorpio e tuo! (krom., ZDA 1971, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood)
22.30	Športna oddaja: A tut-to campo
23.30	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.10	Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Super Kid, ' Anna dai capelli rossi,
Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: I ragazzi della Buon Costume (kom., FR. 1980, r. Claude Fo-urnier, i. Harry Reems, Nicole Morin)
22.20	Športna oddaja: Euro-calcio
23.25	Filmska rubrika: Tut-tocinema 0.30 Week-end
TELEFRIULI_________
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Cime
tempestose
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The Cor-v ruptors
0.30 Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Kdor je padel v mlako, bi rad imel še druge zraven.
(španski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 40 leti: 23. 2. 1947 je bil razpuščen Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO).
■	Pred 40 leti: 24. 2. 1947 je skupina neznancev vdrla na sedež Slovensko-italijanske antifašistične unije (SIAU) v Gorici in poškodovala prostore ter z oken strgala jugoslovansko zastavo. Strgali so tudi italijansko zastavo z zvezdo.

OSEBNOSTI:
■ 23. 2. 1912 se je na Opčinah rodil novinar, prevajalec in upravnik Slovenskega gledališča v Trstu Rado Rauber, ki je umrl v Trstu 20. 7. 1969.

LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
V	VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA nocoj, 21. 2., ob 19. uri: opera Don Carlos (G.Verdi), dir. Lovrenc Armič, rež. Vladimir Ruždjak (ponovitvi 23. in 27. 2.)
V	sredo, 25. 2., ob 19. uri: opera Traviata (G. Verdi), dir. Vladimir Kobler.
V	četrtek, 26. 2, ob 19. uri: opera Gorenjski slavček (Forster), dir. Lovrenc Armič.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 21. 2„ ob 19.30: Malomeščanska svatba (B. Brecht), rež. Edvard Miler.
V	ponedeljek, 23. 2., ob 19.30: Zahodni privez (B. M. Koltes), rež. Edvard Miler (ponovitve 24. in 25. 2., ob 19.30, 26. 2. ob 16. uri)
V	petek, 27. 2., ob 19.30: Arzenik in stare čipke (J. Kesselring), rež. Dušan Mlakar.
Mala Drama SNG Ljubljana
V	sredo, 25. 2., ob 20. uri: Swan (M. Proust-L. Rozman), rež. Lojze Rozman.
V	petek, 27. 2., ob 20. uri: Triko (M. Jesfh), rež. Jurij Souček.
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI nocoj, 21. 2., ob 19.30: Življenje - Karneval (Ivan Mrak), rež. Marjan Bevk, TDS Gledališče Proces.
V	OKROGLI DVORANI danes, 21. 2„ ob 11. uri: Snežni kralj -otroška matineja, tekst in režija Damir Miloš, igra Rajna Miloš.
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 23. 2., ob 10. in 12. uri: mladinska opera Bang (Rutter), dir. Mario Rijavec, rež. Aleš Jan (pon. 25. in 27. 2. ob 10. in 12. uri, 24. in 26. 2. ob 14. in 16. uri).
V	OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 23. 2. ob 10. in 12. uri: gledališka učna ura s predstavo Policaji (Mrožek), s skupina VIC-ART (ponovitve 24. in 25. 2. oblO. in 12. uri).
MGL Ljubljana
Nocoj, 21. 2., ob 19.30: Oni (S. I. Witkiewcz), rež. Jirzy Grzegor-zewski.
V	torek, 24. 2., ob 19.30: predpremiera - Španska kraljica (Peter Božič), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev še 25., premiera 26. 2.).
V	četrtek, 26. 2., ob 17. uri: razstava Stara Ljubljana v akvarelnih risbah učencev Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega.
V	petek, 27. 2. ob 19.30: U slovenačkim gorama (Jakovljevič-Mir-Jan-Petan-Fritz-Koder), režija Žarko Petan (ponovitev 16. 2., ob 19.30).
Mala scena
Nocoj, 21. 2., ob 22. uri: Klopca (A. Gelman), rež. Marjan Bevk.
Mladinsko gledališče
V	ponedeljek, 23. 2., ob 10. uri: Nebotičniki sedite (Niko Grafenauer), rež. Janez Pipan (pon. 27. 2. ob 10. uri).
V	ponedeljek, 23. 2., ob 19.30: Besi (F. Dostojevski), rež. Janez Pipan.
V	sredo, 25. 2., ob 11. uri: Ana (Rudi Šeligo), rež. Dušan Jovanovič (pon. ob 19. uri in 26. 2. ob 10. uri).
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 21. 2., ob 11. in 16. uri: Ce zmaj požre mamo (Alenka Goljevšček), rež. Ksenija Murari.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 24. 2., ob 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 26. 2„ ob 17. uri: Past (T. Slobod-zianek), rež. Stanislav Ochmanski.
V	VELIKI DVORANI v petek, 27. 2., ob 20. uri: Pogovori v hiši Karlstein (Berta Bojetu), rež. Damir Zlatar-Frey.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 26. 2., ob 20. uri: premiera Ta nori dan (Peter Turrini), rež. Miran Hercog (pon. 27. 2. ob 20. uri).
IZOLA
Kulturni dom
V	četrtek, 26. 2., ob 20. uri: Peržani (Ajshil), rež. Ljubiša Ristič, gostovanje Mladinskega gledališča Ljubljana.
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono, tel. 0432/205991)
V	nedeljo, 22. 2., ob 10.30 in 15. uri: marjonetna predstava Clown parade (Franco Gambarutti).
V	torek, 24. 2., ob 10.30: glasbena pravljica La principessa e il pastore (Guido Galanti, glasba Albino Perosa, Piccolo teatro Citta di Udine (pon. 25., 26. in 27. ob 10.30, 27. 2. tudi ob 21. uri).
BENETKE
Gledališče La Penice
Danes, 21. 2., ob 16. uri: opera Oberon (C. M. von Weber), dir. Peter Maag, rež. Graham Vick.
V	sredo, 25. in 26. 2., ob 20. uri: gala predstava Poklon Leonardu Bernsteinu, solisti New York City Ballet, dir. Hugo Fiorato.
V	DVORANI APOLLINEE v petek, 27. 2. ob 17. uri: A Virgil Thompsom Celebration.
Gledališče Ridotto
Nocoj, 21. 2., ob 21. uri: Come goccie su pietre calde (R. W. Fassbinder), rež. Marco Mattolini, gostovanje skupine Teatro di Porta Romana (ponovitev 22. 2.).
V	ponedeljek, 23. 2., ob 21. uri: La Gran Scena Opera Company (ponovitev 24. 2., ob 21. uri).
V	četrtek, 26. 2., ob 21. uri: glasbena komedija The Fantasticks (ponovitev 27. 2. ob 21. uri).
Gledališče Goldoni
Nocoj, 21. 2., ob 20.30: II Volpone (Johnson), rež. Gabriele Lavia, nastopata Tino Carraro in Umberto Orsini (ponovitev 22. 2.).
V	sredo, 25. 2., ob 20.30: glasbena komedija The Golden Land (ponovitev 26. 2. ob 15. in 21. uri).
koncerti
LJUBLJANA
Festival Ljubljana
V	NARODNI GALERIJI v sredo, 25. 2., ob 19.30: koncert flavtistke Fedje Rupel in čembalistke Vlaste Doležal-Rus.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 23. 2. ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus, solista VVolfgang Marschner - violina in Mitshiko Fujioka - klavir.
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v četrtek, 26. 2., ob 19.30: koncert nemškega čembalista Jorga Betskerja.
V	VELIKI DVORANI v petek, 27.2. ob 20 uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana, dirigent Anton nanut, violinist Saško Gavrilov.
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono)
V	torek, 24. 2., ob 21. uri: klavirski koncert Micheleja Campanel-le.
BENETKE
Gledališče La Penice
Nocoj, 21. 2., ob 21. uri: An American Songfest, poje sopranistka Martina Arroyo.
V	petek, 27. 2., ob 20: uri: American Pops s saksofonistom Jerry-jem Mulliganom.
V	FOVERU v nedeljo, 22. 2., torek, 24. 2. in petek 27. 2., ob 12. uri: koncert mladih ameriških solistov.
Gledališče Goldoni
V	petek, 27. 2., ob 20.30: Kurt Weill 2, poje Catina Ranieri.
filmi

LJUBLJANA
Cankarjev dom
DNEVI MADŽARSKEGA FILMA
V	ponedeljek, 23. 2.: Rdeče baronice (rež. Andras Kovacs, 1984).
V	sredo, 25. 2.: Embryos (rež. Pal Zolnay, 1985).
V	petek, 27. 2.: Luknjalec (rež. Gybrhgy Szomjas, 1985).
V	ponedeljek, 2. 3.: Cas (rež. Peter Gothar, 1985).
Vse projekcije bodo ob 20. uri v Srednji dvorani.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
DELAVNICA MARKA POGAČNIKA
V	OKROGLI DVORANI v četrtek 26. 2., ob 17. uri: O osebni poti k svobodi.
V	MALI DVORANI v četrtek, 26. 2., ob 20. uri: recital pianistke Ingrid Silič.
V MALI DVORANI v petek 27. 2., ob 11. uri: Po skriti poti skozi Benetke - predstavitev knjige Marka Pogačnika, Bojana Breclja in založbe Carucci.
V	OKROGLI DVORANI v petek 27. 2., ob 17. uri: O zgradbi celostnega prostora.
V	soboto, 28. 2., še skupni obisk Žal in predavanje O logiki skritih prostorov.
IZOLA
Kulturni dom
V	torek, 24. 2., ob 20. uri: Nastop plesnih skupin Obale.
PRIREDITVE
V	AVDITORIJU PORTOROŽ: koncert Sergia Endriga odpade zaradi bolezni.
V	KRISTALNI DVORANI HOTELA PALAČE v nedeljo 22. 2. ob 20.30: Gala večer - podelitev mednarodne književne nagrade Por-torož-Portorose 1987.
SREČANJA IN POGOVORI
V	HOTELU PALAČE PORTOROŽ v soboto, 21. 2. ob 10. uri tretje zasedanje 2. Mednarodnega srečanja pisateljev ob meji: tema Medsebojno spoznavnaje in problemi prevajanja in objavljanja književnih del na območju Alpe Jadran.
Ob 15. uri: srečanje-pogovor En avtor - ena knjiga.
V	nedeljo, 22. 2., ob 10. uri četrto zasedanje: tema Meja kot zgodovinsko-politična stvarnost in literarna fikcija.
Ob 16. uri peto zasedanje: tema Smiselnost in bodočnost srečanja pisateljev ob meji.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert skupine Gallus Consort iz Trsta v repentabrski cerkvi; 11.10 Mešani zbor Franc Borgia Sedej iz Števerjana (vodi Herman Srebernič); 11.30 Pisani listi: Bio-vrt, Ta rozajanski glas (oddaja o Reziji), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči?; 14.30 Drugi program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: Stavka prevoznikov (folklorno-dokumentarna oddaja Adrijana Rustje);
18.35	Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40	Lojtrca domačih; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni spored; 14.45 Športna oddaja;
15.45	Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Hit Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Intervju s slovenskim kantavtorjem Vladom Kreslinom (pon.); 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
_________________filmske novosti________cva fomazanč 1
Pcggy Sue: nazaj v mladinski raj
PEGGY SUE SI E' SPOSATA (PEGGY SUE GOT MARRIED)
Produkcija: Paul R. Gurian za TriStar, ZDA 1986 □ Režija: Francis Ford Coppola □ Scenarij: Jerry Lichtling in Arlene Sarner □ Fotografija: Jordan Cronenweth □ Glasba: John Barry □ Igrajo: Kathleen Turner (Peggy Sue), Nicholas Cage (Charlie Bodell), Barry Miller (Richard Norvick), Barbara Harris (Evelyn Kelcher), Don Murray (Jack Kelcher)
PATALUMA, 1985 — Peggy Sue ima štirideset let in vse razpoznavne znake tipične dobrostoječe ameriške ženske v krizi. Ima dva otroka (v filmu sicer vidimo le starejšo hčerko) in moža, od katerega se ločuje, vse to pa jo je privedlo na rob klasične eksistencialne krize. Kljub hudi uri, v kateri se je znašla, pa se naša Peggy pusti pregovoriti in se s hčerko poda na praznovanje 25-letnice mature. Kratek filmski preblisk njene staromodne sre-brnolesketajoče se plesne obleke ter solza, ob njenem imenovanju za »kraljico« praznika, in Francis (tokrat je v špici izpustil Forda) Coppola nas naglo spravi v leta, ko se je Peggy Sue Upravljala na maturo. V leta, ko je uddy Holly pel svojo popevko Peqqy Sue Got Married.
PATALUMA, 1960 — Peggy Sue se zbudi iz globoke nezavesti in se znajde - moc^filmske fantazije - v svoji mladosti. Čudi se mami, sestri in očetovemu avtomobilu. Na sošolce gleda kot na marsovce, še posebno, ker ji njihove kvante po petindvajsetih letih ne pomenijo prav nič. Ko se enkrat sprijazni z dejstvom, da ni mrtva in da je življenje okoli nje sicer čudno, a realno, se odloči za radoživo podoživljanje tistega obdobja življenja, ki je že neizbežno mimo.
Pegg^ Sue je sicer brihtna in ni prav nic naivna. Ko smo že v tej absurdni situaciji - si misli - zakaj je ne bi izkoristili? Ona, ki je bila vedno zvesta prvi ljubezni (z njim se je tudi poročila), se poda na avanturo s sošol-
cem, ki citira Kerouaca. Drugemu sošolcu - geniju - ponudi vrsto zanimivih informacij o tem, da bomo v osemdesetih letih noreli za elektronskimi računalniki, minitelevizorji, telovadnimi copatami za joggingom in collanti.
Peggy Sue pa bi se najraje znebila svojega zaročenca Charlija. Njemu in sebi bi rada prihranila razočaranja, ki jima jih bo prineslo skupno življenje. Zato mu skuša pomagati in mu ponudi tekst in glasbo popevke, ki jo je »napisala zanj«. Pa kaj, ko je njemu bolj všeč verzija I love you, uh, uh, uh...
Konec filma je mističnoromantičen in vsebuje moralo, da je preteklost zapisana in zato nespremenljiva. Coppo-
la nam sicer namigne (s posvetilom na knjigi Kerouacovega oboževalca), da se je nekaj le zgodilo, na tem pa ne vztraja preveč. Še enkrat si je namreč privoščil filmsko delo, v katerem ne izstopa fabula, pač pa on sam in njegovi igralci. Kathleen Turner - razdvojena igralka, ki je že večkrat nastopila v dvojnih vlogah (npr. China Blue, Julija in Julija) - se za svojo povsem prepričljivo vlogo najstnice in štiridesetletnice poteguje za Oskarja, Nicholas Cage (Birdy) pa je prav tako uspešen.
Coppola, ki se v svojih filmih rad vrača v šestdeseta leta, je znatno dvignil nivo ganljivega Peggy Sue Got Married z izredno fimsko ekipo. Fotografijo je namreč podpisal Jordan Cronenweth (Blade Runner in film-koncert Stop Making Sense), za nostalgično scenografijo pa je poskrbel Dean Tavoularis (The Godfather I in II, Apocalypse Now).
ivana Suhadolc
New York v Benetkah
BENETKE — New York v Benetkah! Velika ameriška metropola, center svetovnega kulturnega, glasbenega in gledališkega dogajanja, bo bogastvo svojega pisanega umetniškega izražanja za kratko pustno sezono posodila Benetkam. V mestu na laguni bo do 3. marca na sporedu cela vrsta različnih predstav v vseh mestnih gledališčih. Če temu dodamo še manifestacije na trgih in po ulicah, ki jih organizira beneško odborništvo za turizem, potem je edini problem v Benetkah v teh dneh res le še izbira med številnimi naslovi in imeni pisanega menuja.
Nekateri se celo pritožujejo, da je organiziranega, naročenega in nedomačega preveč. Toži se jim po spontanosti in improvizaciji preteklih let. Pravijo, da bodo pravi Benečani-domačini letos mesto prepustili turistom, sami pa odšli na oddih v hribe ali kvečjemu na pristno pustovanje v decentralizirani Burano. Najzlobnejši so že naročili čarovnika, nekega Yuande N'Kona iz Džibutija, čigar naloga bo med pustom pričarati čimveč neurij in dežja. Organizatorji si vseeno manejo roke, saj jim je uspelo privabiti v Benetke res lepo število italijanskih in svetovnih zvezd. Na Trgu sv. Marka bo za ljubitelje gneče in porivanja plesal Rudolf Nurejev z Oriello Dorello. Akrobatom, klovnom in burkežem iz cirkusa bo botrovala Giulietta Mašina. Mlade bodo zabavali Le Orme, Aliče, Roberto Vecchioni, Patsy Kensit, Ron in Zucchero, Nick Kamen in cela vrsta drugih. Za resnejši glasbeni užitek bodo poskrbeli Raina Kabaiwanska, Renata Scotto, I solisti veneti.
Privabiti v mesto najbolj privlačne in najbolj nenavadne prireditve, je vsekakor uspelo gledališču La Penice. Priložnost, da si v Benetkah ogledamo uspešnice in hite iz Broadwaya, je res edinstvena. Beneški pust se bo na primer v štirih večerih poklonil Leonardu Bernsteinu, najbolj briljantnemu ameriškemu gledališkemu avtorju, skladatelju in dirigentu. Program predvideva selekcijo pesmi iz musicala West Side Story, njegovem najznamenitejšem delu, in balet Fancy Free. Musical je mogoče najbolj izvirna ameriška gledališka stvaritev. V Benetkah bo prisoten še s predstavami The Fantasticks, ki na odrih Off-Broad-way nastopa že celih 27 let in ki jo je s svojim Harlekinom navdihnil prav Benečan Goldoni,- Mama I Want to Sing, ki zna baje s svojo duhovno, očarljivo preprostost) posredovati vso lepoto črnskega Gospela, ter The Golden Land, posvečen židovski tradiciji, ki je v New York prispela iz vzhodne Evrope. Glasbena tradicija pop orkestrov in jazza pa bo zaživela v interpretaciji velikega saksofonista Gerryja Mulligana. New York je bogato mesto tudi glede etnične raznolikosti. Zanimiv bo gotovo nastop italijanske družine Manteo, ki svoje sicilijanske lutke prvič prikazuje v Italiji. Prepletanje odrskih postavitev in koncertov je res pustno pisano. Nevsakdanja bo predstava The Angels of Swe-denborg, v kateri avtor Ping Chong raziskuje vse mogoče interakcije med gledališčem, filmom, videom, glasbo, zvokom, baletom in likovno umetnostjo. Delo Pumpkin Pies, Sweet Potato Pies preko glasbe in poezije nudi prikaz stvarnosti svetlo in temnopolte žene v Združenih državah. Veliki gran gala v gledališču La Penice na pustni torek, s sodelovanjem ameriških in španskih umetnikov, bo zaključil pustovanje beneških teatrov. Kdove, če bo to kulturno pobratenje med New Yorkom in Benetkami res privabilo v Serenissimo množice pustnih šem, v Italijo pa, kot si obetajo pobudniki, premožne in potratne ameriške turiste...
tu in tam
Kmalu na voljo deželni prispevki za obnovo starih hiš v Gorici
Štefan Milenkovič v avditoriju
Violinski enfant prodige jutri na koncertu v Gorici
Nemogoče življenjske razmere v nekaterih mestnih stanovanjih
Poročali smo že, da se bodo v kratkem lotili obnavljati stare hiše v več krajih naše dežele. Pomoč bo dana tudi iz sredstev deželnega zakona štev. 18 iz leta 1986. Gorico je Deželna uprava uvrstila v seznam tistih občin, kjer je mogoče za to dejavnost dobiti denar. O tem smo v našem listu že pisali takrat, ko smo bralce obvestili, da so na Goriški občini tiskali knjižico-priročnik, v kateri so na zelo preprost način prikazane možnosti, ki se nudijo tistim, ki žele obnoviti ali popraviti staro stavbo.
Goriška občinska uprava je opravi-laanketo v severnih predelih mesta. Kot smo izvedeli je ta zaključena. Sedaj strokovnjaki obdelujejo podatke. Čeprav ti niso še znani, lahko že vnaprej povemo, da so raziskovalci ugotovili, da v starih predelih mesta, tistih nekako med Travnikom, Placu-to, Katarinijevim trgom in Rafutom, živi veliko starih oseb. Nekdo nam je dejal, da marsikatera oseba ali družina živi v zares nemogočih razmerah, ki so za današnje pojmovanje bolj vredne življenja živali kot ljudi.
Na goriškem županstvu si sedaj prizadevajo ugotoviti za obnovo najbolj potrebne cone. Prednost bodo dali starim mestnim predelom. V poštev za
deželne podpore bodo prišli zasebni lastniki, Zavod za ljudske hiše in seveda tudi Občinska uprava, ki je lastnik precej starih stavb.
Občinska uprava se je lotila dela v sodelovanju s prizadetimi strokovnimi združenji in tudi z gradbenimi podjetniki.
koncertov, radijskih in televizijskih snemanj, sloves si je pridobil po vsej Evropi in v ZDA, kjer so njegove turneje žele občudovanje kritikov-in glasbenikov. Govor je o jugoslovanskem violinistu Štefanu Milenkoviču, ki bo jutri dopoldne ob 11. uri imel v okviru občinske glasbene sezone Glasba in čas izreden koncert v goriškem avditoriju.
Kar pri vsem tem preseneča in zbuja, ob nedvomnem talentu glasbenika, dodatno občudovanje, je njegova starost: Milenkovič je namreč komaj 9 let star deček, ki pa ima za seboj že zavidljivo kariero. Z violino se je začel ukvarjati še preden je bil zrel za otroški vrtec, star dve leti in pol, pod vodstvom očeta, ki je (bi moglo biti drugače?) profesor violine. Pri štirih letih je svoj izjemni talent že izkazal na koncertu, od takrat dalje pa začel nizati uspeh za uspehom. Kaj pa mama? Na vseh koncertih, tako tudi na jutrišnjem v Gorici, spremlja Štefana pri klavirju.
Ob starših so malemu Milenkoviču posredovali znanje in violinsko tehniko mednarodno priznani mojstri kot Igor Ozim in Henrik Szeryng. Da je pravi enfant prodige je lani dokazal na izredno uspešni turneji po Italiji. Violinist Uto Ughi je označil njegov
29. marca v Gorici veliki shod bivših partizanskih borcev
29. marca t. 1. bo Vsedržavno združenje partizanov Italije priredilo v Gorici velik shod, na katerem bodo primerno počastili vrednote odporniškega gibanja na Goriškem. Za to priložnost pride v naše mesto vsedržavni predsednik VZPI-ANPI sen. Arrigo Boldrini.
To bo najlepša priložnost, da se počasti delež, ki ga je prebivalstvo Goriške dalo protifašistični dejavnosti. Tristo sorodnikom padlih borcev bodo podarili spominsko knjigo z imeni padlih med leti 1942 in 1945. Za to priložnost bodo izdelali tudi spominsko kolajno, ki bo posvečena tudi 40-letnici republiške ustave.
O pripravah na to prireditev so govorili na zadnjem sestanku pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI. Poročal je pokrajinski predsednik te organizacije sen. Silvano Bacicchi. Govor je bil tudi o poteku 10. vsedržavnega kongresa VZPI-ANPI, ki je bil pred kratkim v Milanu.
Na tej seji so sprejeli tudi resolucijo, ki so jo poslali pristojnim oblastem. Z njo bivši partizanski borci Goriške protestirajo zato, ker je tržaška Rižarna precej zapuščena in zanemarjena.
V zvezi z delovanjem partizanske organizacije lahko še povemo, da bodo danes na sedežu ANMIG v Tržiču, Ul. Rossini 42, odprli dokumentarno razstavo o protifašistični borbi. Razstava bo odprta do 3. marca.
Mladim zelo koristi delo zadruge Arcobaleno
Delavci tržiške ladjedelnice pri ministru Formici
Ministra Formico, ki je bil včeraj v Vidmu na odprtju tamkajšnje pisarne ICE, Inštituta za zunanjo trgovino, so zastopniki delavskega sveta tržiške ladjedelnice včeraj srečali na letališču v Ronkah.
Od njega so hoteli izvedeti kako napreduje rešitev vprašanja glede izvoza vojnega materiala. V tržiški ladjedelnici namreč gradijo vojaške podmornice. Najbrž bi se jih dalo prodati tudi tujim državam. Tako bi bila zagotovljena zaposlitev visoko specializiranim delavcem.
Pred nekaj dnevi je bila v italijanskih gospodarskih listih objavljena vest, da je Francija, v tekmovanju z Nemčijo, uspela prodati nekaj podmornic Saudski Arabiji. Zakaj se italijanska vojna industrija ne pozanima za podobne kupce, so delavci vprašali ministra. Formica jim je odgovoril, da ni lahko doseči uspeh v takih poslih. Upoštevajoč sedanja italijanska določila bi bilo treba biti gotovi, komu gre vojno orožje in tudi če je kupec finančno zanesljiv.
Že dvakrat prosti strelci v tržiški večinski koaliciji
Na Goriškem je več dobrodelnih ustanov, ki rade volje priskočijo na pomoč človeku, ko se ta čuti izoliranega od ostalega sveta. Ena teh je tudi skupnost »Arcobaleno«, ki ima svoj sedež v Ul. sv. Mihaela 42. Prav v teh dneh je ta, bi lahko rekli, na novo ustanovljena skupina objavila obračun lanskoletnega delovanja. Zakaj pa na novo ustanovljena skupina? Skupnost »Arcobaleno«, ki jo vodi don Alberto De Nadai, se je namreč v letu 86 ločila administrativno kot tudi ekonomsko od terapeutične skupnosti privržencev mamil »La Tempesta« in pa od mladinske zadruge »Arcobaleno«. Ta ločitev je dala prostovoljcem skupnosti novega elana pri uresničevanju programa, ki naj bi v prvi vrsti skušal preprečiti emarginacijo vseh tistih, ki jim življenje pretežko teče.
V prejšnjem letu je skupnost »Arcobaleno« otvorila v zapuščenih prostorih hiše v Ul. sv. Mihaela 38, last go-riškega županstva, keramični laboratorij »Aurora«. V njem dela okoli deset deklet, več teh pa je zaključilo višjo šolo prav v lanskem letu. Skupnost je imela pri uresničevanju tega laboratorija ne majhne stroške, toda z veliko mero dobre volje je prebrodila tudi res težke trenutke. V tem laboratoriju se dekleta lahko nemoteno posvetijo raznim umetniškim keramičnim ustvarjanjem. Meseca marca so člani tega organizirali tudi razstavo keramičnih izdelkov, ki so jih naredili v prvih ustvarjalnih mesecih laboratorija. Razstavo so nato ponovili tudi decembra, saj je bil uspeh prve res neverjeten.
V kratkem bodo tudi organizirali v sodelovanju z IRPF pravi poklicni tečaj izoblikovalcev keramike. V ta tečaj se je do danes vpisalo kar lepo število deklet, kar prikazuje veliko zanimanje za ta ne preveč razširjen poklic.
Skupnost »Arcobaleno« je v poletnih mesecih organizirala tudi štiridesetdnevno bivanje v Švici. Ta zanimiva pobuda, ki ji je bilo ime »Svizzera 86« je bila namenjena predvsem nižje-šolskim dijakom. Ti so imeli tako prav lepo priliko, da so se med seboj spoznali in navezali nova pristna prijateljstva.
Poleg tega so člani skupnosti v teku celega prejšnjega leta nudili pomoč vsem revežem, ki so prišli trkat na njihova vrata. Brezplačno so namreč v svojih prostorih nudili kar 3117 toplih obrokov, najbolj potrebnim pa so ustregli tudi s pranjem oblačil, s toplim tušem, z denarjem za cigarete ali pijačo ter s toplimi prostori.
Prostori skupnosti so odprti vsem, ki so potrebni pomoči vsak dan nepretrgoma od 8. do 19. ure, kljub temu pa delujejo kar 24 ur na 24.
Kakšni pa so načrti skupnosti »Arcobaleno« za leto 87? Radi bi pomagali vsem osebam, ki so izgubili voljo do življenja tako da bi se lahko zopet sa-moosvojili in zopet zaživeli. Edini način pa, da se bodo ti ljudje otresli te krize, je gotovo v delu. Zato bodo člani skušali pomagati vsem tem s raznovrstnimi deli, od čiščenja lokalov do dela na vrtu, v parkih, od pobiranja lesa za kurjavo pa do obnovitve prostorov skupnosti.
V tržiškem občinskem svetu so se sinoči, že v drugo v par dneh, v večinski koaliciji pojavili prosti strelci. Kar pet svetovalcev te koalicije je na tajnem glasovanju volilo drugače, kot so si zamišljali župan ter odborniki. Zaradi tega predlagani predlog ni prodrl.
Kot je znano je prišlo do ostrega spora med odborniki in svetovalcem zelenih Giorgijem, ker je uprava prepovedala neki osebi prodajo rib na tržiškem trgu. Zelene, ki so delili letake, je župan prijavil sodišču. Sodišče pa ni postopalo proti Giorgiju, ker je sklep o tožbi sprejel ožji odbor in ne občinski svet, kot bi bilo pravilno.
Že pred tednom dni, ko je bil sklep s tem v zvezi v razpravi v tržiškem občinskem svetu, se je pojavilo v večini kar šest prostih strelcev. Stvar se je sinoči ponovila. Sklep je bil zavrnjen z 18 glasovi, zanj je glasovalo le 17
svetovalcev. V dvorani je bilo takrat 22 svetovalcev večinske koalicije.
Sejo je župan Porciani prekinil. Dejal je, da odbor ostaja pri svoji prvotni zahtevi. V ponedeljek bodo o stvari glasovali še enkrat.
Sestanek med komunisti Gorice in Nove Gorice
V Gorici sta se sestali zastopstvi go-riške federacije KPI in novogoriškega komiteja ZKS, pod vodstvom Enza Rediva in Tomaža Beltrama. Pogovorili so se o obmejnih vprašanjih, o gospodarskem sodelovanju, tudi upoštevajoč najnovejša italijanska ter jugoslovanska zakonska določila, kot tudi o vprašanjih, ki so v zvezi z varstvom okolja, še zlasti ob Soči.
Zlata poroka Piukotevih
Pred nekaj dnevi sta Doberdobca Marija Ferletič Prinoldoteva in Valerio Frandolič Piuka praznovala petdeset let skupnega življenja. Vzela sta se 6. februarja 1937, ko je bil boj za vsakdanji kruh trd in neizprosen. Valerio Frandolič je bil namreč brez službe, ker ni bil vpisan v fašistično stranko. Zato se je izšolal za zidarja. Bil je med redkimi, ki so že leta 1926 obiskovali zidarsko šolo v Ronkah. Kmalu po poroki je bil poklican v vojsko in je moral v Libijo. V letu 1940 je spet oblekel vojaško suknjo in bil v njej do poloma Italije 8. septembra 1943. V tem času je bil tudi v posebnih bataljonih. Po vrnitvi domov je odšel v partizane, bil borec Tržaškega odreda. Med napadom Nemcev na Kobjeglavo so ga ti zajeli ter odpeljali v Avstrijo.
Po vojni je bil prvi predsednik občinske uprave v Doberdobu pod Zavezniško vojaško upravo. Leta 1947 pa je dal ostavko, ker so Angleži skušali monopolizirati občinsko upravo.
Tudi gospa Marija je doživljala vse težkoče tistih časov. Skrbela je za naraščaj, saj je bilo četvero otrok, ki je vsak dan zahtevalo kaj za pod zob. K sreči je vojna vihra samo obšla to družino in ni neposredno pokosila tega ali onega člana Piukotevih.
Starček na zatožni klopi ker zbira staro orožje
Večkrat je v sodnih dvoranah govor o posesti vojnega orožja. Italijanska zakonodaja je povsem pravilno precej stroga do vseh, ki brez dovoljenja hranijo puške, samokrese in drugo orožje. Žal pa se zlasti v naših krajih vse prepogosto dogaja, da so ti predpisi, ki jih je zakonodajalec predvidel proti zločincem in družbeno nevarnim nasilnežem, vir sodnih nevšečnosti tudi za povsem nenevarne ljudi, ki iz enega ali drugega razloga zbirajo staro orožje, največkrat še iz časa prve svetovne vojne.
To je bilo še posebno očitno včeraj, ko se je pred sodniki pojavil starček iz Ronk pod obtožbo, da je doma hranil pravi vojni arzenal. Obtoženec je 77-letni Francesco Pahor iz Ronk, Ul. Verdi 145.
Moža so v torek ustavili orožniki iz Doberdoba med rednim obhodom pri strelišču nad Selcami. Opazili so dva moža, ki sta po strelnih vajah neke vojaške enote pobirala tulce na strelišču. Odvedli so ju na orožniško postajo, kjer sta povedala, da pač rada zbirata staro orožje. Pahor je tudi povedal, da ima na domu še precej podobnega materiala.
Orožniki so zato izvedli hišno preiskavo ter sestavili podroben zapisnik vsega, kar je starček hranil v svoji zbirki. Tulcev in metkov kal. 7,62 NATO, kakršne uporablja italijanska vojska pri strelskih vajah, je bilo kar dosti, saj so jih stehtali za skoraj 40
kilogramov. Nadalje je mož hranil bombe, granate, topovske izstrelke in drug vojni material. Večinoma je šlo za peklenske stroje brez naboja, v nekaterih primerkih pa je še bil eksploziv.
Pahorja so zato prijavili sodnim orga nom, ki naj bi mu sodili s hitrim postopkom. Očitna je bila zadrega sodnikov, ko se je na klopi za obtožence pojavil nič kaj nevaren starček. Zaenkrat so sprejeli soglasno zahtevo javnega tožilca in branilca po oceni izvedenca, ki naj določi, če je orožje še učinkovito in uporabno. Sodno obravnavo so zato odložili na 6. marec, ko bodo morali izreči nelahko sodbo.
Iz bolnišnice
Dva avtomobilista sta se včeraj lažje ponesrečila v podobnih okoliščinah. Na začetku Majnice, pri podvozu ob Ločniškem mostu, je dopoldne, nekaj pred 11. uro zavozil s ceste ford fiesta, ki ga je upravljal 43-letni Floriano Bu-iatti iz Gorice, Majnica 22. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Približno 10 dni se bo zdravil Galdi-no Cassani, ki je prav tako z avtom zavozil s ceste. Nesreča se je pripetila blizu Koprivnega, na državni cesti proti Vidmu včeraj popoldne okrog 16. ure.
talent kot naravnost presenetljiv in mu napovedal izjemno kariero in uveljavitev.
Jutrišnji koncert je izven abonmaja ciklusa Glasba in čas. Včeraj so pri blagajni avditorija imeli na razpolago še nekaj vstopnic (po 12 tisoč lir, znižane 7 tisoč), V primeru, da bi vse razprodali že v predprodaji, obveščajo, da jutri pred koncertom ne bodo odprli blagajne avditorija.
Praznik kulture drevi v Štev er jami
Slovenskemu kulturnemu prazniku bo posvečena nocojšnja prireditev v Kulturnem domu na Bukovju v Šte-verjanu. Prireditelj je domače kulturno društvo Briški grič. Na sporedu imajo nastop domačih šolskih otrok, zbora sovodenjskih deklet, gojencev Glasbene šole. Priložnostni govor bo imel novinar Marko Waltritsch. Pričetek ob 20.30.
Nocoj koncert opernega petja
Na pobudo kulturnega združenja Rodolfo Lipizer bo drevi s pričetkom ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma koncert opernega petja. V prvem delu bodo predstavili šaljivo opero G.B. Pergolesija »La serva padrona«. Nastopata pevca Alfredo Mariotti (bas) in Sonia Dorigio (sopran) ter mimik Piero Pittaro ob spremljavi komornega orkestra iz Vidma pod vodstvom dirigenta Walterja Themla.
V drugem delu koncerta so na sporedu štiri operne arije, tri iz Mozartove Ženitve Figara in ena iz opere »L'e-lisir damore« Gaetana Donizzettija. Pevca Mariottija in Dorigovo bo v tem delu spremljal naš slovenski pianist Hilarij Lavrenčič. Koncert sodi v spored ciklusa večernih koncertov, ki jih prireja združenje Lipizer.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča nedeljske izletnike na Nevejsko sedlo, da jutri, v nedeljo, 22. februarja, smučarskega tečaja ne bo in sicer zaradi nevarnosti snežnih plazov na cesti do Nevejskega sedla.
razstave
V	goriškem avditoriju odprejo danes, v soboto, 21. februarja, ob 18.30 razstavo likovnih del »Citta di Gorizia«. Prireja jo galerija II Torchio v sodelovanju z Goriško občino. Na razstavi sodeluje več likovnih umetnikov. Gre za natečaj. Danes zvečer bodo zmagovalce nagradili.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava del goriškega fotografa Gi-useppa Assirellija. Odprta bo do 7. marca.
V	galeriji II Torchio v Gorici odprejo v nedeljo, 22. februarja, ob 11. uri razstavo furlanskega slikarja Luigija Callega-ra. Odprta bo do 6. marca.
kino
Gorka
VERDI 18.00—22.00 »Over the top — (Braccio di ferro)«.
CORSO 18.00—22.00 »Mr. Crocodile Dundee«.
VITTORIA 17.30—22.00 »L miziazione«. Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00—22.00 »Salvador«. EKCELSIOR 17.30—22.00 »Fantasia«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Kje so fantje«, 22.00 »Črna Afrodita«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA' V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 10. uri Santina Za-nello vd. Pittoni iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
Učno in neučno osebje Goriškega didaktičnega ravnateljstva izreka iskreno sožalje kolegici Milojki Pao-letti ob nenadni izgubi očeta.
Slovensko planinsko društvo v Gorici izreka Milojki in Ivotu ter drugim družinskim članom iskreno sožalje ob žalostnem dogodku v družini.
V petek na RTV Ljubljana 1. del dokumentarne serije Dorice Makuc in Mije Janžekovič
S TV kamero po sledovih Slovencev v svetu


Avtorici serije Dorica Makuc in Mija Janžekovič pred New Vorkom
MARKO MARINČIČ
Prihodnji petek, 27. februarja, bo ljubljanska televizija pričela oddajati dokumentarno serijo oddaj z naslovom Po sledovih Slovencev v svetu. Gre za dvanajst-približno 40-minutnih dokumentarnih oddaj o slovenskem izseljevanju v svet. Oddaje bodo posredovali vsak petek zvečer po televizijskem dnevniku.
Pred nekaj tedni smo v okviru 2. Film video monitorja v Gorici imeli priložnost, da smo gledali oddajo Za kruhom, drugo iz serije 12 nadaljevanj. Dorica Makuc, naša goriška rojakinja, ki je skupaj z Mijo Janžekovič, avtorica tega zahtevnega televizijskega projekta, je takrat v pogovoru z gledalci povedala marsikaj zanimivega o petletnem delu, ki ga je zahtevala realizacija dokumentarne serije in o zanimivostih, ki sta jih avtorici odkrili med večletnim raziskovalnim delom in v neposrednem stiku z našimi izseljenci po Evropi in v Severni Ameriki.
Takrat nam je tudi obljubila, da nas bo pred začetkom predvajanja serije na televizijskih ekranih obiskala v našem uredništvu. Tako je prišlo do razgovora, ki sledi.
Predvsem nas zanima odkod zamisel za tako obsežno televizijsko raziskavo o slovenskem izseljevanju, ki menda še ni bilo predmet tako temeljite in celovite obdelave?
Gre za temo, ki me je zanimala ta-korekoč že od mladega. Še iz otroških dni se spominjam bogate slovenske gospe, ki se je vrnila iz Egipta z zamorskim slugo. To mi je takrat zbudilo veliko radovednost in me kasneje, leta 1975, privedlo do snemanja reportaže Žerjavi letijo, po Bevku, v kateri je bil govor o Primorkah v Egiptu.
Ta stik z življenjem naših žensk in deklet (pet tisoč Primork se je izselilo v Egipt!) je še povečal moje zanimanje za problem izseljevanja. Pri snemanju takratne oddaje sem lahko spoznala Anico Martelanc, ki je bila v Egiptu skupaj z Goričanko Zoro Mozetič kot guvernantka pri boljših evropejskih družinah, medtem ko so bile Slovenke večinoma zaposlene kot dekle. Njihove izkušnje, njihova življenja in liki bi zaslužili posebno obravnavo.
Takrat sem se tudi seznanila z Milo Šenk, ki je - ena redkih ob Izseljenski matici - zbirala dokumentacijo o izseljencih. Kasneje sva s kolegico Mijo Janžekovič posneli več oddaj o zamejskih Slovencih, tako na Primorskem kot na Koroškem. No, po teh izkušnjah se je skoraj sama vsiljevala obravnava celovitega vprašanja slovenskega izseljevanja.
Kdaj ste potemtakem začeli uresničevati vajin projekt?
Začeli sva pred petimi leti, 1982. Povedati moram, da je bilo takrat še malo zanimanja za problem izseljevanja, vsekakor manj kot ga je danes. Vendar problema takih razsežnosti ni bilo mogoče ignorirati. Pomislite, da je vsaj 500 tisoč Slovencev ubralo pot emigracije. V najbolj krutem obdobju ob prelomu stoletja je Cankar takole označil masovni beg: »Bežijo v tujino, kot bi pred kugo bežali.« Skratka lahko rečemo, da smo Slovenci, čeprav smo gotovo eden najmanjših narodov v Evropi, skoraj za tretjino razpršeni po drugih evropskih državah, v obeh Amerikah in drugih kontinentih.
Tega tako množičnega in obenem za nas bolečega fenomena pa ni nihče še celovito obdelal. Obstajajo res številne študije in pričevanja, ki pa so samo parcialno osvetlili izseljevanje v tem ali onem obdobju, v to ali
ono državo. Naš poskus je skušal celovito zajeti globoko travmo izseljevanja slovenskega naroda. Seveda ne gre pri tem za zgodovinsko obdelavo, ki jo lahko ta dokumentarna serija kvečjemu spodbudi, pač pa za prikaz in posredovanje pričevanj, kot jih omogoča televizijski medij.
Odkod sta dobili informacije in gradivo za serijo, ki je - kot smo lahko ugotavljali ob predstavitvi ene od oddaj v Gorici - bogato dokumentarno opremljena?
Vseh pet let, kolikor je trajala realizacija, sva veliko časa prebili po arhivih, kjer obstaja ogromno gradiva. Poleg dokumentov so nekatere aspekte že osvetlili pisatelji, zgodovinarji, geografi. Filozofska fakulteta univerze Edvarda Kardelja nam je zelo pomagala s strokovnimi teksti, dokumente pa sva zbirali predvsem v Arhivu Slovenije. Žal niso tako bogate z gradivom inštitucije kot Izseljenska
matica, kjer še niso strokovno obdelali dokumentacije, in SAZU, kjer oddelek za izseljenstvo še ni dobil prave podobe, čeprav izseljenci pridno pošiljajo gradivo.
Obiskali sva tudi kraje v Evropi in Severni Ameriki, kjer je najbolj množična slovenska prisotnost. Problem so seveda bila sredstva, saj je pri tem nosila celotno breme RTV, zelo pa so nam pomagali tudi sami izseljenci, ki so našo ekipo sprejeli pod svojo streho in nam bili v veliko pomoč pri zbiranju informacij. Kljub vsem naporom pa nismo mogli v nekatere kraje, kjer so Slovenci množično prisotni. Žal mi je predvsem za Argentino, ker se je tja izselilo dosti Primorcev in ker bi tam bil še posebno zanimiv stik z novimi rodovi potomcev političnih emigrantov.
Katere probleme oz. smeri našega izseljevanja torej obravnavajo oddaje?
Kot sem že povedala, sva s kolegico skušali dati kar se da celovito sliko problema. Prva in zadnja oddaja pripovedujeta o begu slovenskih možganov, o intelektualni emigraciji. V prejšnjem stoletju se je marsikateri naš intelektualec podal v svet. Med najbolj poznanimi je škof Baraga, ki je šel za misijonarja med ameriške Indijance, preučeval njihov jezik in ga kot prvi zapisal.
So pa še mnogi drugi. Knoblehar je deloval v Sudanu, pater Smolnikar je kot utopični socialist po sporu s cerkveno inštitucijo šel uresničevat ideje o komuni, Slovenec je bil
2.	mandarin na pekinškem dvoru, neki Mesar iz Gorice se je potikal po Vietnamu, Anton Fister, profesor filozofije v Gorici in v našem mestu ustanovitelj prvega društva za zaščito živali na Avstro-Ogrskem, pa se je po nesrečni revolucionarni izkušnji leta '48 na Dunaju odpravil v Ameriko.
Nič manj ni pomembna in boleča tudi intelektualna emigracija po zadnji vojni, ki sva jo posebej obravnavali v zadnji oddaji. Omenila bi le
prof. Antona Peterlina, prvega direktorja Inštituta Jožef Stefan, ki se je uveljavil kot eden vodilnih fizikov v ZDA. Takih Slovencev, ki so se po svetu uveljavili, je še mnogo.
Emigracija pa je bila tudi boleč socialni problem...
Seveda, to sva poudarili v vseh drugih oddajah. Druga nosi zgovoren naslov Za kruhom. Vrsta oddaj, tja do
7.,	obravnava najbolj masovni eksodus proti ZDA od konca prejšnjega stoletja do druge svetovne vojne. Vse polno sva zbrali pričevanj, od spoštovanega kongresmena Johna Blatnika, ki je bil ožji sodelavec predsednika Kennedyja, do preprostih slovenskih delavcev, gozdarjev, rudarjev, ki so skupaj z drugimi pravzaprav zgradili Ameriko.
Sledita oddaji z naslovom Proletarci vseh dežel... o izseljevanju v Vestfalijo in Zahodno Evropo, predvsem Francijo in Belgijo. Glede Vestfalije bi opozorila, da je to najbolj boleče poglavje našega bega v svet, saj je tam dobesedno izginilo več kot 70 tisoč Slovencev. Kljub vsemu iskanju sva lahko našli tu pa tam le kako starejšo gospo, ki se še spominja slovenske pesmi - živo pričevanje velike tragedije našega naroda. Nekoliko boljši so bili pogoji v Franciji in Belgiji, kjer sva na primer v mestecu Eis-den srečali tri mlade Slovence, ki s krajevne radijske postaje RMC vsak teden pošiljajo v eter slovensko besedo in glasbo za tam živeče zdomce.
Preostali dve oddaji, 10. in 11., obravnavata našo emigracijo v Argentini ter Avstraliji in Kanadi. Od teh držav sva, kot sem že omenila, lahko obiskali samo Kanado, drugi dve pa sva obravnavali s pomočjo arhivskega gradiva. Škoda predvsem za Argentino, upajmo pa da bo to vrzel mogoče nadoknaditi v bodoče.
Ob gledanju ene od oddaj smo imeli občutek, da je bil vajin pristop do problematike zdomcev izredno občutljiv in doživet. Kako ste med snemanjem doživljali to problematiko?
Povedati moram, da sva se vseskozi bali prevelike sentimentalnosti in sva tudi zato uporabili dosti zgodovinskega in dokumentarnega gradiva. Seveda ti stik z revnim izseljenstvom, sredi sivih in pustih rudarskih bazenov, kjer na vsaki steni slovenskega stanovanja visi slika Bleda in kjer izseljenci sanjajo o zeleni in sončni Sloveniji, pusti nek občutek, mimo katerega ne moreš.
O problemih izseljencev danes pa želim poudariti predvsem tole. Naši zdomci so pod močnim pritiskom asimilacije in potrebujejo kulture iz matice. Vendar to ne sme biti "kultura harmonike in klobase", ceneno folklorno izživljanje, s katerim smo prevečkrat zalagali Slovence v tujini. Oni potrebujejo in si zaslužijo, mi pa smo jim to dolžni posredovati, našo vrhunsko kulturo, naj bo literatura, glasba ali umetnost, da tudi preko nje dobijo pravo sliko o tem, kar je Slovenija da- nes.
Skupina Slovencev v Vestfaliji med obema vojnama: delček tragedije 70 tisoč izseljencev
Spomini dveh Vrhovcev na 1. svetovno vojno
Učenci lanskih 4. in 5. razreda osnovne šole na Vrhu so nekega dne povabili na šolo domačina Angela in Poldota da bi jim pripovedovala, kako je bilo takrat, ko se je začela 1. svetovna vojna in, kako sta preživela leta begunstva. Tako je nastal ta mali intervju, ki ga radi objavljamo.
Učenec Simon: Koliko let ste imeli, ko se je začela 1. svetovna vojna pri nas in, kako se spominjate tistega dne?
Angelo: Ko se je začela vojna, sem imel 9 let. Spominjam se, da je 15.junija 1915 prišlo na Vrh vse polno vojakov. Večina je šla na Debelo grižo.
Poldo: Jaz pa sem imel 15 let, zato se dobro spominjam tistega dneva. Iz Mirna so prišli zgodaj zjutraj tudi orožniki. Rekli so, da moramo hitro, hitro zapustiti domove. Na voz smo naložili kar se je dalo, vpregli krave in šli proti Dolu. Vse volove so nam vzeli vojaki za vojsko. Ko smo prišli do Viviš-ča, je pot bila polna vojakov na konjih in peš, peljali so tope na Debelo grižo. Nismo mogli naprej. Oficir je dal ukaz, naj prestavijo naš voz na rob poti. Ko so vojaki šli mimo, so nam voz spet postavili na pot. Od tu smo šli proti Opatjemu selu. V Mačji rebri krave niso mogle speljati voza. Mama je šla iskat pomoč. Pripeljala je krave, ki so jih ji posodili. Tako smo lahko potegnili voz do vrha. Nato smo šli v Sežano, kjer smo živino prodali. V Sežani smo stopili na vlak, ki nas je peljal v Leibnitz.(l).
Angelo: Naša družina je bila vedno skupaj z njegovo, zato se je nam enako godilo.
Učenec Andrej: Ko ste zapuščali domove, se je že slišalo streljanje? Kako so vojaki govorili?
Angelo: O ja, se je že slišalo. Videli pa smo tudi kakšno granato. Vojaki so v glavnem govorili nemško, »arbajterji«, to so bili osemnajstletni fantje, ki so kopali jarke pa so govorili tudi druge jezike: bosansko, slovensko, hrvaško...
Učenka Denis: Ko so vam sporočili, da morate zapustiti domove, kaj ste čutili, ste jokali?
Poldo: Jokali smo se, jokali, otroci in odrasli. Mama je ostala sama doma. Oče in starejši bratje so bili v vojski. Od devetih otrok nas je doma ostalo pet. Jaz sem bil najstarejši, najmlajši brat pa je imel pet let. Z nami je živel tudi stric invalid.
Angelo: Pri nas je ostala mama s tremi otroki. Bilo je zelo hudo, ker smo morali v par urah zapustiti domove.
Učenka Viljena: Kam ste točno šli v begunstvo?
Angelo: Iz Sežane smo šli na Češko mejo v Cvete (2). Tam so govorili bolj po nemško. Od tu smo šli v Mint (3), nato v Bruck, iz Brucka pa na Štajersko v barake. Spominjam se, da je bilo v Brucku ogromno beguncev.
Učenec Aljoša: Kako ste živeli v barakah? Kaj ste jedli? Ste v begunstvu hodili v šolo? Vas je bilo dosti in kdo vas je učil?
Poldo: Na Češkem smo ostali par mesecev, na Štajerskem eno leto, v Brucku pa tri leta. Tu je bila baraka pri baraki. Trpeli smo veliko lakoto. Spominjam se, da smo jedli največ juho iz kozjega mesa. Po njej so plavala pljuča. Imel sem strica, ki je s samokolnico pobiral smeti. V smeteh iz bolnice je večkrat našel skorjo polente. Prinesel jo je domov in za nas je bila prava mana.
Angelo: V barakah je bilo polno stenic. Ko smo spali, so nas grizle in nam tudi padale v usta. Pobrali smo žimnice in jih nesli ven. Pred barakami je bila žimnica pri žimnici. Če je začelo deževati, smo jih hitro nesli v barako. Ko so nas stenice videle, so bile' vesele, ker so nas lahko spet grizle. Jedli smo kozje in ovčje meso. Ko sem šel iskat »menažo«, sem vedno vprašal nogo, ker je bilo pri kosti lepo rdeče meso.
Poldo: V »lagerju« smo hodili v šolo, ki je bila v baraki. Učili so nemščino, slovenščino in računstvo. Učiteljica je bila Slovenka, najbrž Gulin.
Učenec Simon: V barakah ste trpeli lakoto. Kaj je umrlo dosti otrok?
Poldo: Ojej, umrlo jih je dosti! Spominjam se, da sem pozimi čistil pot, ker je bilo več kot meter snega. Po tej poti so vsak dan vozili na hrib vozovi naloženi s krstami. Na tistem kribu je stal križ pri križu.
Učenec Andrej: Kdaj ste se lahko vrnili domov?
Poldo: Domov smo se vrnili 19. leta.
Jaz sem že prej prišel domov, ker sem zbežal. Nekaj časa sem se vozil z vlakom, potem pa sem šel peš.
Učenka Denis: Ko ste prišli domov, kako ste našli vaše domove? Kako ste se preživljali?
Angelo: V hišah nismo mogli stanovati, ker je bilo vse porušeno. Vsaka družina si je zgradila na dvorišču barako. Živeli smo zelo slabo, ker tukaj ni
bilo ničesar. Njiv nismo mogli obdelovati, ker nismo imeli živine. Tudi orodja ni bilo. Država je poskrbela za »provizacijo«. Morali pa smo jo plačati. Tisti, ki je prinesel denar iz begunstva, si je lahko kaj privoščil, drugi pa so si pomagali, kakor so vedeli in znali. Potem smo začeli obdelovati zemljo; za vso občino smo imeli na razpolago par volov. Nabirali in prodajali smo tudi železo in svinec. Tega je bilo dosti, ker je tu bila fronta.
Učenec Andrej: Ko ste prišli domov, ste našli kaj mrtvih vojakov?
Poldo: Spominjam se, da sem z očetom hodil po našem gruntu. Našla sva mrtvega vojaka, ga zavila v »cerado« in ga zakopala kar na tistem mestu. Na Vrhu je bilo tudi vojaško pokopališče. Leto kasneje so italijanski vojaki prekopali grobove in ostanke nesli v Redipuljo.
Angelo: Jaz se spominjam, da sem videl v Fontani vojaka, zagrabljenega v zidu. Videlo se mu je še noge.
Učenec Aljoša: Kaj je med vojno umrlo dosti Vrhovcev? Kdaj ste po vojni začeli hoditi v šolo in kdo vas je učil?v
Poldo: Življenje je zgubilo mnogo Vrhovcev, eni na fronti, drugi v Brucku zaradi bolezni. Dosti pa jih je umrlo tudi po vojni, ko so kopali železo, ker so eksplodirale bombe.
Angelo: Šola je bila porušena, zato so postavili barako za cerkvijo. Učitelj je bil iz Mirna. Jaz nisem več hodil v šolo, ker sem imel trinajst let. Otrok je bilo precej, a veliko jih je umrlo v begunstvu.
Poldo: Šolo so obnovili po treh, štirih letih. Tudi hiše so obnovili z vojno odškodnino. Mi smo se vselili dvaindvajstega leta. Bili smo srečni, da smo se rešili barake in stenic.
Učenci in učiteljica: Najlepša hvala za zanimivo pripovedovanje, ki nam je omogočilo, da smo na prijeten način spoznali delček vrhovske zgodovine.
Opombe:
Ta intervju je nastal v šolskem letu 1985/86
1)	Izgovoril je Laibic
2)	najbrž Svetvi na Južnem Češkem
3)	najbrž Gmint ob češki meji; morebitno pa gre za Gmiind.
Izgubljeno - najdeno
V uradu za najdene predmete pri goriškem županstvu, hranijo, na razpolago zakonitemu lastniku, naslednje predmete: tri motorna kolesa, eno moško in štiri ženska kolesa, par hišnih copat, tri denarnice z vsoto denarja, tri zapestne ure, par rokavic, zapestnico iz dragocene kovine, ovratnico, krznen ovratnik, vazo iz kositra, nekaj šopov ključev. Kdor meni, da je kateri od navedenih predmetov njegov in to lahko dokaže, naj se zglasi v uradu za najdene predmete v Ul. Mazzini 7.
Vozni red vlakov
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.34 (L/a), 6.17 (L), 7.15 (D—b), 7.47 (L), 8.25 (D), 9.29
(D)	, 10.40 (R), 10.46 (L), 13.44 (D), 14.26 (L), 16.03 (D), 16.55 (L), 18.29 (L), 19.02
(E)	, 20.13 (L), 21.55 (D), 22.33 (L).
PROTI VIDMU: 0.04 (L), 6.04 (L), 6.49 (D), 7.04 (L), 8.02 (D), 11.13 (L), 13.00 (D/d), 13.16 (D), 14.12 (L), 14.39 (D), 15.25 (L), 17.45 (L), 18.15 (R/c), 18.28 (D/b), 19.03 (L), 20.02 (D), 20.58 (L), 21.43 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.02 (L), 5.33 (L/a),
7.14	(D/b), 7.45(L), 8.24(D), 9.28 (D), 10.34 (L), 10.39 (R/c), 13.42 (D), 14.25 (L), 16.02 (D), 16.54 (L), 18.25 (L), 19.00 (E), 20.12 (L), 21.53 (D), 22.31 (L).
IZ TRSTA: 0.01 (L), 6.02 (L), 6.47 (D), 7.03 (L), 8.00 (D), 11.12 (L), 13.14 (D), 14.10 (L), 14.38 (D), 15.23 (L), 17.42 (L),
18.14	(R/c), 18.27 (D/b), 18.58 (L), 20.00 (D), 20.57 (L), 21.42 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L) lokalni,(D) direktni,(E) ekspresni,(R)- brzi/ a) ne vozi ob nedeljah in praznikih, b) vozi samo ob delavnikih, c) samo 1. razred, e) vozi samo ob praznikih.
V tržaški športni palači
Nezaslišani protislovenski izpadi italijanskih višješolcev
Včeraj se je v tržaški športni palači zaključilo moško pokrajinsko rokometno prvenstvo za dijake višjih srednjih šol. Prvenstva se je udeležila tudi ekipa liceja Prešeren, kateri se je pokrajinski naslov za las izmuznil iz rok. Na letošnje prvenstvo se je prijavilo pet tržaških zavodov, ki so jih razdelili v dve izločilni skupini. Prvo srečanje je Prešeren osvojil brez težav, saj so naši dijaki premagali šolo Nautico s 33:23. V torek je bila prva polfinalna tekma, v kateri so dijaki profesorja Ivana Peterlina visoko premagali vrstike šole Oberdan z 51:36. Včeraj pa, kot rečeno, veliki finale proti italijanski geometrski šoli, katero je vodil znani rokometni strokovnjak, profesor Lo Duca. Naši dijaki so se vrgli v boj z vso vnemo. Igrali so res izvrstno, celo nad svojimi sposobnostmi, igrali so s srcem, saj, so zmago vroče želeli. Samo dve minuti pred koncem tekme so še vodili s štirimi goli prednosti, nakar pa jim je bilo v bistvu onemogočeno igranje, saj sta jim sodnika žvižgala čisto vse prekrške, tudi take, ki jih ni bilo. Regularna tekma se je končala pri neodločenem izidu 30:30, po dveh podaljških pa je zmagala ekipa, ki je pač »morala« zmagati, z golom razlike 36:35.
IZIDI: izločilno srečanje Prešeren -Nautico 33:23,- polfinale Prešeren -Oberdan 51:36; finale za 1. mesto italijanska geometrska šola - Prešeren 36:35.
PREŠEREN: Ciak, Čač, Čebulec, Fonda, Klinc, Kocman, Kozlovič, Li-pollis, Oberdan, Ozbič, Pertot, Prelec, Sain, Schillani, Terčon, Volk.
Ko poročamo o tem rokometnem turnirju, nikakor ne moremo mimo izredno hudih dogodkov in izpadom narodnostne mržnje, do katerih je prišlo ob robu igrišča in tudi na samih tekmah. Začelo se je že v prvem polfinalnem srečanju, ko so naši dijaki igrali proti dijakom liceja Oberdan. Publika na tribunah je gd prve do zadnje minute žalila naše dijake z žal spet običajno psovko »s'ciavi«, nič boljše pa se niso obnašali igralci sami. Do besednih nacionalističnih izpadov je prihajalo skozi vso tekmo, ob vsem tem pa se ni ne sodniku ne profesorju liceja Oberdan zdelo primerno in potrebno, da posežeta in izgredom naredita konec.
Med finalno tekmo je bilo vzdušje še veliko slabše. Na tribunah je bilo zbranih lepo število dijakov nastopajočih šol, katerim so ravnateljstva dovolila ogled srečanj, ki bi morala seveda potekati v športnem, torej lojalnem duhu. Žal je športno navijanje prihajalo le iz ust naših dijakov, ki so skandirali ime svoje šole. Dijaki italijanskih šol so se raje proslavili z nacionalističnimi izpadi, »s'ciavi de merda« pa je bilo geslo, ki smo ga lahko poslušali praktično skozi vso tekmo. Le profesorjem raznih šol gre zasluga, da ni prišlo tudi do fizičnega spopada med dijaki na tribunah. Ob vsem tem se moramo seveda vprašati, kje je tista kultura sožitja, o kateri vsi na veliko pišemo in beremo. Ne smemo pozabiti, da je do teh izgredov tokrat prišlo iz vrst višješolcev, torej bodočih intelektualcev, bodočega vodilnega italijanskega tržaškega razreda. Govorimo o odpiranju, o sodelovanju, od lani tudi nekatere italijanske višje srednje šole sodelujejo na srečanju dijakov Primorske DOSP, v duhu s kulturo sožitja med tu živečima narodoma seveda. Licej Oberdan je med zavodi, ki se DOSP udeležujejo. Prvi napad na naše dijake pa je prišel prav od njihovih vrstnikov s te šole.
Slika, ki je izšla iz tržaške športne palače, kaže na veliko nestrpnost in poraja vprašanja, v kakšnem duhu vzgajajo tržaško višješolsko mladino, če se niti profesorjem ne zdi primerno, da posežejo, ko do takih neljubih dogodkov pride. (Inka)
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
Jugoslovanom spet ni šlo
OBERSTDORF — Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah se izteka. Danes bo na vrsti namreč še zadnja disciplina, tek na 50 km, pred katerim je v italijanskem taboru prišlo do polemik. Gianfranco Polvara, ki ga niso izbrali za štafeto in tudi ne za današnji nastop, je enostavno odšel domov. Italijo bodo tako zastopali De Zolt, Vanzetta, Deola in Walder.
Včeraj so podelili dva kompleta kolajn, in sicer v ženskem teku na 20 km in v skokih s 70-metrske skakalnice. Med skakalci se je uveljavil Čehoslo-vak Parma pred Fincem Nykanenom in Norvežanom Opaasom, Jugoslovanom pa znova ni šlo. Še najbolji je bil Miran Tepeš, ki pa je s skokoma 87,5 in 84 m pristal komaj na 12. mestu (zbral je 209,9 točke). Primož Ulaga pa je z 204,6 (s skomoma po 85 in 86 m) bil osemnajsti.
Vrstni red skokov: 1. Parma (CSSR) 224, 4 (89,5 in 87 m); 2. Nykanen (Fin.) 216,5 (88 in 87); 3. Opaas (Nor) 215,8 (90 in 85,5); 4. Stjernen (Nor.) 215,5 (88,5 in
86.5)	; 5. Weissflog (NDR) 215,3 (86 in
89.5)	; 6. Nikkola (Fin.) 213,8 (88,5 in 87); 7. Vllipulli (Fin.) 212,2 (89 in 85,5); 8. Ploc (CSSR) 211,1 (87 in 89; 9. Sambu-garo (It.) 210,7 (86 in 88,5); 10. Vettori (Av.) 8210,2 (86 in 86).
V ženskem teku na 20 km se je nepričakovano uveljavila Švedinja Maria Helene Westin, ki je prehitela dve Sovjetinji. Velike poraženke te preizkušnje so Norvežanke.
Vrstni red teka na 20 km: 1. Westin (Šve.) 57'20"5; 2. Retzsova (SZ) po 27"1; 3. Ptitsyna (SZ) po T08"2; 7. Dalsasso (It.) po 1'30"2.
Švedska
Norveška
Finska
SZ
Avstrija
ZRN
Italija
ČSSR
ZDA
Švica
KOLAJNE
Z
3
2
2
1
1
1
1
1
0
0
smučarske varnostne vezi
TVROLIA'
PROIZVODNJA: (|) TITAN PRODAJA: 906 Slovenijašport
Novosti v italijanskem nogometu
RIM — V Rimu je bila včeraj predstavitev osnutka novega statuta italijanske nogometne zveze (FIGC), v katerem je nekaj važnih novosti, začenši pri samih zvezah A, B, in C lige. Vsekakor morajo o vseh predlogih še razpravljati, predstavniki nogometnih zvez pa morajo svoje predloge predstaviti do 7. marca. Komisija, ki je zadolžena za izdelavo osnutka, se bo znova sestala 16. in 23. marca, ko bo morala sestaviti dokončni predlog, ki ga bodo predložili skupščini v odobritev.
Mateja Svet prvakinja
ROGLA — Na Rogli se je včeraj začelo 42. prvenstvo Jugoslavije v alpskem smučanju. Prvi naslov je osvojila Mateja Svet, ki je v veleslalomu prehitela Mojco Dežman in Katro Lesjak.
Naslova Steveninovi in Sbardellottu
FOPPOLO (Bergamo) — Fulvia Steve-nin je nova italijanska prvakinja v veleslalomu. Steveninova je prehitela Com-pagnonijevo in Marzolovo.
Moški so se pomerili v kraju Limone Piemonte. V superveleslalomu se je uveljavil Sbardellotto pred Tomasijem in Ghidonijem.
SP v namiznem tenisu
NEW DELHI — Na svetovnem pr-vensdtvu v namiznem tenisu so v tekmovanjih za uvrstitev od 1. do 16. mesta takole igrali
MOŠKI: Kitajska - ZRN 5:0, Anglija -Francija 5:1, J. Koreja - ČSSR 5:1, Švedska - Tajvan 5:1, Poljska - SZ 5:3, Jugoslavija - Avstrija 5:1, S. Koreja - Indija 5:1, Japonska - Madžarska 5:3. ŽENSKE: Kitajska - Poljska 3:0, Japonska - Francija 3:2, ČSSR - Anglija 3:0, KJugoslavija - S. Koreja 3:2, Madžarska - Švedska 3:0, J. Koreja - Tajvan 3:2, Nizozemska - ZRN 3:0, SZ - Hong Kong 3:2.
Danes Giomo - Bancoroma
V anticipirani tekmi italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige se bosta danes popoldne v Benetkah pomerila Giomo, za katerega igrata jugoslovanska reprezentanta DalipagiČ in Radovanovič in pa Bancoroma, v katerem nastopa sloviti ameriški košarkar George Gervin. Tekmo bo neposredno prenašala tudi prva mreža italijanske televizije s pričetkom ob 18.05.
Dirka tris
RIM Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 4 - 13 - 10. Dobitnikov je 363, prejeli pa bodo po 3.038.144 lir.
Nogomet: jutri v 1. jugoslovanski ligi
Ponovno za točke Pomembne novosti
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jutri se bo s tekmami Spartak : Partizan, Dinamo (V) - Budučnost, Sarajevo - Sloboda, Velež - Čelik, Hajduk -Rijeka, Radnički - Dinamo (Z), Vardar - Zelježničar, Sutjeska - Osijek in Cr-vena zvezda - Priština nadaljevalo jugoslovansko prvoligaško nogometno prvenstvo. Premor je trajal več kot dva meseca, zato so morali klubi praktično opraviti še ene priprave.
Pobuda, da bi tudi jugoslovanska nogometna sezona potekala brez dolge zimske pavze, je že stara, toda kot kaže, še nekaj časa ne bo sprememb. Največjo škodo imajo zaradi tega tisti klubi, ki se uvrstijo v četrtfinale evropskih nogometnih pokalov, kajti povsem neogreti in neuigrani morajo igrati z evropskimi klubi, ki so že sredi prvenstev. V takem položaju se je tokrat znašla Crvena zvezda, ki bo že 4. marca v Beogradu igrala v Pokalu prvakov z madridskim Realom. Real je seveda v veliki prednosti, beograjski trener Velibor Vasovič pa je skušal položaj rešiti z zimskim gostovanjem v Angliji, Franciji in Belgiji. Beograjčani so se v tujini dobro odrezali, saj niso izgubili niti ene tekme, med drugim pa so premagali tudi sloviti Manchester United. Toda to so bile vendarle samo prijateljske tekme, zato se ne bi veljalo slepiti.
Črvena zvezda je zaradi evropskega pokala močno zapostavila prvenstvo, tako da za vodilnim zaostaja kar za devet točk. Cilj Beograjčanov je samo uvrstitev v Pokal UEFA, skušali pa bodo osvojiti še pokal. Veliki favorit za naslov prvaka pa je Partizan, ki le točko zaostaja za Vardarjem. Partizan ima trenutno najmočnejše moštvo, prve violine moštva pa so Katanec, M. Djurovski, Vermezovič in Djelmaš. Jesenski prvak Vardar prav gotovo ne bo resen tekmec za Partizana. To bi utegnila biti le mostarski Velež, ki igra najbolj odprt nogomet v Jugoslaviji, ter Hajduk. Spličani so sicer tri točke za Partizanom in imajo na videz manj zveneča igralska imena, toda Hajduk ima zelo disciplinirano moštvo. Ta prednost pred drugimi bi utegnila priti do veljave prav zdaj, ko je moštvo prevzel mladi in ambiciozni trener Joško Skoblar. Z njim bo Hajduk gotovo veliko močnejši, tako pa bo najbrž tudi dokončno konec splitskih iskanj. Kandidat za splitskega trenerja je bil tudi Ivic, toda Skoblar je nedvomno boljša rešitev, Ivičevih demagoških nastopov se je namreč nogometna Jugoslavija že zasitila. Skoblar bo prvič za točke vodil Haj-
duka prav proti svojemu nekdanjemu moštvu Rijeki. To bo seveda poslastica kola, kajti lanska tekma na Reki je dvignila veliko prahu, predvsem zato, ker so Rečani svojemu nekdanjemu soigralcu Gračanu, ki je igral prvo tekmo za Hajduka, zlomili nogo. Gra-čan je pred kratkim odšel v JLA.
Nekateri prvoligaši še vedno računajo, da bo ustavno sodišče razveljavilo odločitev predsedstva nogometne zveze o minus točkah, ki jih ima deset prvoligašev. Toda to se najbrž ne bo zgodilo, če pa bi se, potem bi to izzvalo nov mednarodni škandal, saj je znano, da je lanski naslov na igrišču osvojil Partizan, za zeleno mizo pa Crvena zvezda, ki zdaj igra v pokalu prvakov. Pač pa je ustavno sodišče pred nedavnim razveljavilo nekatere dokumente Nogometne zveze Jugoslavije. Najpomembnejša odločitev je vsekakor ta, da ni več starostnih omejitev za odhode igralcev v tujino. Tako bo ob koncu prvenstva za evropsko tržišče prostih nekaj zanimivih igralcev, ki še zdaleč nimajo 28 let - Elsner, Škoro, Baždarevič, Mihajlovič, Šabanadžo-vič... Sarajevčan Baždarevič, ki je trenutno pri vojakih, je menda v dogovorih z Interjem in Arsenalom, za Elsnerja se zanimajo francoski, avstrijski, španski in angleški klubi, za marsikoga pa bo junija najbrž najbolj privlačen jugoslovanski Maradona, Haris Škoro.
Reprezentančna sezona se bo začela 25. marca, ko bo Jugoslavija z Avstrijo v Banjaluki igrala prijateljsko tekmo, tekma odločitve pa bo 29. aprila v Belfastu, ko bodo modri igrali za evropsko prvenstvo s Severnimi Irci. Samo z zmago lahko Jugoslovani še računajo, da bi dohiteli vodilne Angleže.
Nogomet: jutri v Kopru
Prijateljska tekma Jugoslavija - Italija
KOPER — V Kopru vlada veliko pričakovanje za jutrišnjo prijateljsko nogometno tekmo med mladinskima reprezentancama Italije in Jugoslavije (selekciji igralcev »under 21« italijanske B lige in 2. zvezne jugoslovanske lige). Srečanje na koprskem stadionu, ki se bo pričelo ob 15. uri, si bo ogledal tudi jugoslovanski zvezni selektor miljan Miljanič.
Včeraj pa se je pričel mednarodni nogometni turnir »Koper 87«. Izida: Plastika (ČSSR) - Fiirnitz (Av.) 6:0 (2:0; Koper - Zagreb 0:4 (0:2). Finalni tekmi bosta danes, in sicer ob 13. uri za 1. mesto in ob 15. uri za tretje.
Nogomet: v jutrišnjem 3. povratnem kolu v 2. amaterski ligi
Našim ekipam se obeta naporna nedelja
Vreme bo verjetno tudi jutri glavni protagonist amaterskih nogometnih prvenstev, v katerih bodo v 2. ligi igrali 3. povratno kolo, v 3. AL na Tržaškem pa bodo počivali, ker je nogometna zveza odločila, da zaradi slabega vremena prvenstvo prekine.
2. AMATERSKA LIGA
S. Sergio - Vesna
Križani gostujejo pri ekipi, ki v zadnjih nastopih (tri tekme, šest točk) igra s polno paro. Tržačani si s tekmo manj delijo drugo mesto na lestvici s Primorjem. Ti podatki dokazujejo, da gostovanje Vesne ne bo lahko, nasprotno. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je S. Sergio doma klonil le proti močnim Zaulam. Poleg tega ne moremo še mimo dejstva, da letos Vesni v gosteh ne gre najboljše. V devetih tekmah v gosteh so namreč »plavi« osvojili le osem točk. Gotovo bi remi v tem osrednjem dvoboju kola za Križane pomenil uspeh, ker bi tako ostali v skupini ekip, ki se borijo za napredovanje.
Zarja - Zaule
Izredno težka naloga čaka zarjane, čeprav igrajo doma. V goste namreč
prihajajo prvouvrščene Zaule, ki so startale z namenom, da se takoj vrnejo v 1. AL. In to so doslej tudi potrdile. Čeprav ne razpolagajo s prodornim napadom (le 18 danih golov), so si vodstvo na lestvici priborile zaradi izredno solidne in zanesljive obrambe (7 prejetih golov). Omeniti bi veljalo, da so Zaveljčani v zadnjih šestih nastopih prejeli en sam gol, in še ta je bil avtogol. Kot zgleda torej, bodo v tem dvoboju odločilno vlogo verjetno odigrali napadalci Zarje.
Kras - L'Architrave
Krašovci igrajo proti ekipi, ki letos preseneča zaradi serije neodločenih rezultatov (kar 11). Dodati pa moramo, da so se Tržačani prav v zadnjih nastopih »privadili« tudi zmagam. Prvo so sicer dosegli pred tremi tedni, drugo pa prejšnjo nedeljo. Ekipa L’Ar-chitrave, katero v glavnem sestavljajo starejši in izkušeni nogometaši, po navadi igra zelo obrambno in precej zavlačuje igro. Zato Kras v prvi vrsti nasprotnikom ne sme prepustiti pobude, predvsem pa mora skušati s hitrim tempom takoj presenetiti Tržačane in jih s tem prisiliti, da se odprejo v obrambi.
	lili	!-	iili	■III	H	obv	mm
1
ŠD MLADINA
vabi vse člane na smučarski izlet in tekmo v Ravasclettu 1. 3. 1987 (21. ZŠI - SPDT). Vpisovanje je na sedežu društva v Križu, Dom A. Sirk, od 23. do 26. 2. od 18. do 19.30. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15.
SPDT
vabi zamejske smučarje na 21. zimske športne igre, ki bodo v nedeljo, 1. marca, ob 10. uri v Ravasclettu na progi Pascut. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) do četrtka, 26. t. m., od 10. do 12. ure. Tekmovalce lahko vpišejo le predstavniki društev, vpisovanje pa bo tudi v četrtek, 26. t. m., od 19. do 20. ure, nato pa bo žrebanje.
KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja sklicuje v sredo, 25. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju sestanek organizacijskega odbora dirke amaterjev, ki bo na sporedu 8. 3. 87.
KOLESARSKI KLUB ADRIA sporoča, da so seje kolesarjev vsak četrtek ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
ATLETSKO DRUŠTVO
BOR INFORDATA
priredi jutri, 22. t. m., avtobusni smučarski izlet v Podklošter — Ar-noldstein (Avstrija). Odhod izpred sodišča (Foro Ulpiano) ob 6.30. Na razpolago je še nakaj mest. Vpisovanje tel. 575506 ali 751684. Vožnja 12.000 lir.
SK DEVIN
obvešča, da bo jutri, 22. t. m., izlet v ARNOLDSTEIN in ne na KANIN, kot prvotno napovedano. Odhod avtobusa: ob 6.00 z Opčin, 6.10 s Proseka, 6.20 iz Praprota-Šempolaja, 6.30 iz Nabrežine, 6.40 iz Sesljana ter 6.50 iz Devina-Nabrežine.
PRIPRAVLJALNI ODBOR za ustanovitev plavalnega kluba Bor vabi na ustanovni občni zbor kluba, ki bo v petek 27. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora; poročila predsednika pripravljalnega odbora; branje statuta; razprava in pozdravi gostov; odobritev statuta; izvolitev volilne komisije; volitve odbora; razno.
Primorje - Giarizzole
Bo golo naključje, a dejstvo je, da je Primorje pred nedeljskim porazom s Stockom doživelo zadnji spodrsljaj prav proti Giarizzolam in še tega v dokaj »čudni« tekmi, v kateri je Primorje osem minut pred koncem vodilo z 1:0. Nato pa so Tržačani dosegli dva gola. Ta poraz še sedaj peče Pro-sečane, ki so čakali Tržačane, da jim vrnejo milo za drago. Prav v tem dvoboju pa bo morala proseška ekipa zaradi izključitev na igrišče v okrnjeni postavi. Vendar sta tudi v vrstah Gia-rizzol dva izključena (Bertoli in Bussa-ni). Dvoboj se vseeno obeta napet in izenačen. Večje možnosti ima seveda Primorje, ki igra doma, kjer letos ni še doživelo poraza. (B. Rupel)
3. AMATERSKA LIGA
Juventina - Brazzanese
Po porazu v Fari se Štandrežcem ponuja priložnost, da zabeležijo zmago. Na domačem igrišču (beri Podgo-ra) bodo namreč igrali proti slabemu Brazzaneseju, ki je veliko obetal v začetku prvenstva, v nadaljevanju pa je nekoliko popustil. Kljub temu da so Furlani na spodnjem delu lestvice, jih ne gre podcenjevati, saj so v nedeljo, denimo, premagali Sagrado.
Sovodnje - Poggio
Jutri bo v Sovodnjah pravi derbi med sosedi iz Sovodenj in Zdravščine. Srečanje pa bo imelo svoj izreden pomen predvsem zaradi položaja obeh enajsteric. Sovodenjci so namreč z nedeljsko zmago v Gradišču potrdili, da se lahko kosajo z najboljšimi, Poggio pa je v zadnjih srečanjih igral zelo dobro, tako da je trenutno na 3. mestu razpredelnice s točkama zaostanka za vodečim Piedimontejem.
V 3. amaterski ligi
in v mladinskih prvenstvih
ne bodo igrali
Tržaška pokrajinska nogometna zveza je sklenila, da zaradi slabega vremena ta konec tedna ne bodo igrali v 3. amaterski ligi kot tudi ne v mladinskih prvenstvih (under 18, naraščajniki in najmlajši).
Pri Športnem združenju Bor
Ustanovitev zamejskega plavalnega kluba
Vsak pojav novega slovenskega športnega društva v zamejstvu predstavlja že kot tak majhno zmago naše telesne kulture, saj je to dokaz njene veljavnosti, življenjskosti in razvoja. Če pa se novo društvo ali klub ukvarja s športom, katerega trenutno ne goji nobena druga naša sorodna organizacija, potem smo tega lahko še posebej veseli.
Tako lahko z zadovoljstvom pozdravimo nastanek prvega zamejskega plavalnega kluba, katerega bodo v petek ustanovili pri ŠZ Bor. Sicer smo tu kot Primorci skorajda zamudniki, saj bi bilo pričakovati, da bi že zdavnaj imeli športno organizacijo, ki bi se ukvarjala s plavalnim športom, toda »pozno« še ni »prepozno«.
Uradna ustanovitev novega kluba pri Boru bo v bistvu le formalno dejanje, kajti sama plavalna dejavnost v okviru tega Združenja že teče. V bazenu na Alturi namreč trenira že več časa vrsta zelo obetavnih mladih plavalcev, pa tudi tečaji za osvojitev plavalne veščine potekajo v splošno zadovoljstvo tistih, ki bi se radi naučili plavalne abecede.
Kakšne možnosti se odpirajo pred to našo novo organizacijo? Sodeč po dosedanjem odzivu vsekakor zelo lepe. Gotovo pa bi lahko klub pokazal že v začetnem obdobju svojega obstoja še precej več, če bi razpolagal z lastnim vadbenim prostorom. Trenutno ima namreč na razpolago le nekaj ur tedensko določeno število prog bazena na Alturi, kar pa že sedaj komaj zadostuje njegovim potrebam. V bodoče bo treba zato iskati drugačne rešitve. To bo vsekakor ena njegovih zelo pomembnih nalog, saj lahko pričakujemo, da bodo kot edinemu zamejskemu plavalnemu klubu,'njegove vrste v prihodnjih letih zelo narasle in s tem tudi njegove potrebe po plavalnih progah.
Novemu klubu pa želimo tak razvoj, da bi teh prog nikoli ne bilo — preveč, (-boj-)
V 21. kolu košarkarske B - 2 lige Jadran nocoj doma proti Petrarci
Zmaga za vzpostavitev stika z vrhom
Drugoligaško košarkarsko prvenstvo se je v uvodu povratnega dela tako zasukalo, da je na glavo postavilo vsa dosedanja pričakovanja, vse ocene in analize.
Začasna lestvica je v teh začetnih petih kolih prestala pravo revolucijo. Nekateri od tistih, ki so že veljali za odpisane, so iztisnili vse svoje rezerve in se vratolomno povzpeli po pobočju, ki vodi v elitno B ligo. Prvi mesti sta sicer še vedno v lasti Coste in Ferrare, ki sta manj podvrženi oscilacijam, Spinea pa le rahlo zamuja. Nadvse nepričakovano delujeta Stefanel iz Trevisa in Petrarca Padova, ki se v brk predstavam in mnenjem opazovalcev kar solidno držita in sta leto pričela v velikem slogu. Dosledni so še edinole leot Forli, Vicenza in zadnjeuvrščena Ca-veja, ki vztrajajo na starih položajih.
Med tistimi, ki bi jih lahko definirali kot NOP, pa sodi tudi naša združena ekipa, ki niha kot odskočna deska. Ostala dva primerka ekip, ki sta podvrženi spodrsljajem pa sta, Murano.in Malaguti.
Jadran bo nocoj gostil Petrarco iz Padove, torej predstavnika tistega sklopa, ki je že veljal za skupino odpisanih. No, ravno košarkarji trenerja Valentija so med 'novoletno pavzo nekje staknili potrebno mero moči, samozavesti in sreče in se povzdignili do
petega mesta. Mimogrede, v prejšnjem kolu je Petrarca premagal drugouvrščeno Spineo s 84:70.
Jadranovci so v tem tednu dobro trenirali in odigrali koristno trening tekmo s Servolano. Vsi igralci so čili in zdravi in željni dobrih iger in uspehov.
Prav zadnji razpleti dokazujejo, da je prvenstvo do neke mere še odprto. Deset točk zaostanka od prvouvrščenega para je na prvi pogled le nekoliko preveč, zato pa so prav vsi drugi, začenši od Spinee, še dosegljivi. Brumnova vrsta je v zadnjih dveh kolih igrala že mnogo boljše, kar naj bi samo potrjevalo, da so jadranovci izplavali iz kriznega bazena. Srečanje med Jadranom in Petrarco iz Padove bo nocoj, v tržaški športni pdlači, s pričetkom ob 21.00.
,	(Cancia)
TAKO V PRVI TEKMI
Petrarca - Jadran	81:73 (39:42)
PETRARCA: Lovo 1, Cella 19, Sannevigo 2, II-lotti 2, Rampon, Mescalchin 10, Pagnossin 2, Pava-nello 3, Michelon 32, Cesaro.
JADRAN: Žerjal, Čuk 11, Lokar 7, Gulič 22, Sosič 2, Štoka, Terčon, Rauber 8, Ban 9, Daneu 14.
_________________MINIBASKET_____________________
Breg - Saint John	30:28 (18:12)
BREG: Novak 2, Gobbo 2 (2:2), Cah 6, Ota, Delise, Samec 6, Ivanič, Migot, Klabjan 2, Pintarelli, Canzia-ni, Žerjal 6, Vodopivec, Tul 2, Koren, Corva 4, Kocjančič.
Bregovi najmaljši so odigrali 4. prvenstveno tekmo in vendarle zmagali. Tekma je bila od samega začetka borbena in živahna, toda naši so imeli vedno majhno prednost. Vsi so stopili na igrišče m vsi zaslužijo pohvalo v obrambi, največ Corva in Žerjal, v napadu pa so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi.
(R. Ž.)
Bor - Poggi	73:6
BOR: Furlan 4, Bonamore, Štokelj 2, Gregori, Brazzani 10, Jagodic 10, Colja 5, Jogan 18, Uršič 10, Zarotti 2, Oberdan 2, Omari.
Mladi borovci so brez težav premagali šibkega nasprotnika. Trener je uvrstil na igrišče vse igralce in skoraj vsi so se vpisali med strelce ter dosegli nekaj res lepih košev iz akcije. (F.S.)
Odbojka: težko gostovanje naših drugoligašic
Meblo okrnjen v Ferraro
Je združena ekipa Meblo še zmožna poseči v boj za eno prvih dveh mest v gdbojkarskem prvenstvu B lige? Že današnje nevarno gostovanje v Ferrari bo lahko delno dalo odgovor na to vprašanje. Vodstvo in igralke Mebla so se bili že skoraj sprijaznili, da z napredovanjem tudi- letos ne bo nič, a zadnji razpleti so prispevali k temu, da so zdaj Meblove možnosti kaj več kot teorične. Danes bo povrhu na vrsti še spopad med Moglianom in Coneglianom, ki si delita tretje mesto s točkama več od Mebla, zato lahko slovenska ekipa z zma-go dohiti enega od teh tekmecev.
Žal se je na papirju razmeroma lahko gostovanje v Ferrari nepričakovano zapletlo. Meblo bo moral namreč bržkone nastopiti brez obeh standartnih krilnih napadalk.
Kapetanka Kraljeva mora zaradi poškodbe na kolenu mirovati deset dni, šele nato bo mogoče ugotoviti, ali lahko znova trenira. Nacinovijeva ta teden zaradi bolečin v hrbtu sploh ni vadila. Trener Drasič upa, da jo bo zdravnik ekipe Orlando le »spravil na igrišče«, vendar pa je njen nastop za sedaj skrajno vprašljiv. Odsotni napadalki bosta nadomestili Garbinijeva in Neva Grgičeva.
Ferrara je doslej zbrala le deset točk, a je na domačih tleh še posebej nevarna. Vodilni Tregarofani je na primer pred petnajstimi dnevi zmagal le po petih nizih. Ekipa je zelo dobra v obrambi, nima pa visokih igralk. Zato bo o končnem zmagovalcu odločal izidi dvoboja med Meblovim napadom in žilavo obrambo gostiteljic.
Val Kmečka banka gostuje drevi v Čedadu
Za obstanek treba še zmag
Štandrežki odbojkarji Vala Kmečka banka se bodo v današnjem 17. kolu moške C-l lige podali na krajše gostovanje v Čedad, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim ASFJR.
Drevišnji gostitelji so valovce že premagali v Štandrežu po petih nizih igre, zdaj pa imajo na začasnem vrstnem redu točki manj, saj so po solidnem začetku sezone zašli v precejšnje težave, iz katerih se za zdaj še niso izvlekli. Pred dvema tednoma so namreč zgubili v Bassanu, prejšnji teden pa niso igrali. Njihov položaj je ta čas vse prej kot ugoden, saj jim neposredno grozita Bassano in tržaški CUS. Jasno je torej, da morajo Čedajci drevi nujno zmagati in da na točki tudi objektivno računajo.
Kakorkoli že, je vsakršna napoved nemogoča, saj je letošnje prvenstvo res izjemno nepredvidljivo. Po nerodnem porazu doma z Bassanom si tudi valovci ne smejo več kar brezskrbno privoščiti nadaljnje spodrsljaje, če se želijo izogniti izpadu ali kakršnemukoli nepotrebnemu podaljšanju sezone v obliki nastopanja na dodatnih kvalifikacijah z ostalimi tretjeligaši ali celo z zmagovalci »zloglasnega« turnirja open.
Naj znova povemo, da bosta iz lige izpadli zadnjeuvrščeni šesterki, deveto na končnem vrstnem redu pa čaka neskončna vrsta dodatnih kvalifikacijskih tekem, ki najbrž ne bodo tako zahtvena, a si jih valovci gotovo ne želijo, ker se bodo zavlekle tja do konca maja meseca.
Za zdaj imajo štandrežki odbojkarji še dovolj spodbudno rezervo točk, a zavedati se morajo, da je treba do konca lige (pet kol, toda valovci v 20. kolu počivajo) doseči še nekaj zmag, kajti meja točk za obstanek se dviga in to kar je še pred nekaj tedni zadostovalo, zdaj ne zadošča več.
Ritmika v telovadnici SGT
Tudi Dom in Bor na deželnem prvenstvu
Jutri bo v prostorih Ginnastice Tri-estine deželno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki za mladinke in članice. Nastopale bodo tudi mlade telovadke ŠZ Bor med mladinkami, in goriškega Doma med članicami. Kategorija mladink je razdeljena na dve skupini in sicer pod 16. in pod 13. leti starosti.
Čeprav bo tekmovanje veljavno tudi za razvrstitev na končni lestvici pa bo tu pomembnejše osvajanje točk, saj bo prav skupni izkupiček točk (in ne uvrstitev) odločal o tem, katera izmed tekmovalk se bo uvrstila v med-deželno tekmovanje 21. in 22. marca v Abanu Termah. *
V meddeželno tekmovanje se bo namreč uvrstila (ne glede na višino osvojenega mesta na lestvici) tista tekmovalka, ki bo v vseh štirih orodjih zbrala skupno 32,80 točke, če pa bi katera osvojila skupno 34 točk, bo to že zadostovalo tudi za nastop na državnem prvenstvu v začetku maja v Comu.
Gimnastični odsek Bora se bo tekmovanja udeležil z dvema tekmovalkama v kategoriji mladink, obe pa bosta nastopali v skupini Under 16. Z dvema tekmovalkoma v kategoriji članic se je prijavil tudi goriški Dom. Medtem ko so domovke že nastopile v prvem delu tega tekmovanja v Gorici, bo za borovke to prvi letošnji nastop. Kakšne so možnosti naših deklet? Izkupiček pod 31 točkami bi zanje predstavljal neuspeh. Kljub slabim pogojem za vadbo, ki so- jih imele v zadnjem mesecu v Borovem športnem centru, računamo, da se bo katera izmed njih uvrstila v meddeželni del.
Tekmovanje se bo začelo, ob 9.30.(boj)
E. Ferigo zamenjal Cdstianija
Nov predsednik goriškega CONI
Elvio Ferigo je nov predsednik goriškega pokrajinskega odbora CONI. Novi predsednik nasledi inž. Cristia-niju, ki je pred kratkim prevzel mesto predsednika deželnega odbora olimpijskega komiteja.
Ferigo je bil doslej predsednik pokrajinske kolesarske zveze pobudnik številnih športno-rekreativnih manifestacij, med katerimi bi omenili tudi kolesarski maraton treh obmejnih dežel.
Deželna odbojkarska prvenstva: goriško-tržaška spopada
V ospredju moška derbija na Goriškem
Dva dokaj dramatična moška goriško-tržaška derbija dajeta ton drevišnjemu kolu v deželnih odbojkarskih ligah, v katerih so sicer na sporedu rutinski spopadi z bolj ali manj predvidljivim razpletom.
V moški C-2 ligi bo v Štandrežu povratni derbi. med 01ympio Kmečka banka in Borom J1K banka. Prvo srečanje se je končalo z zmago borovcev, kar je tedaj predstavljalo malo senzacijo, saj so bili Goričani na čelu začasnega vrstnega reda, borovci pa so se že nahajali v slabih vodah. Zdaj je stanje nekoliko spremenjeno in zmaga Tržačanov ne bi več pomenila presenečenja. Jasno je namreč, da forma 01ympie Kmečke banke naglo pada, saj je v prejšnjih tednih zgubila s šesterkami, ki so še slabše od Borove.
Kljub temu menimo, da bo srečanje zelo zanimivo, saj obe ekipi potrebujeta zmago. Za borovce se boj za obstanek - spričo dosežkov tekmecev v zadnjih kolih - šele začenja, Goričani pa le niso zgubili prav vseh možnosti, da na drugem mestu dohitijo Inter 1904.
Drugi moški derbi bo v sosednjih Sovodnjah, kjer se bosta pomerila Soča Sobema in Sloga. Srečanje je zlasti pomembno za Sočane, ki še lahko računajo na obstanek v ligi, a morajo zdaj vknjižiti čimveč točk. Ker bodo do konca prvenstva D lige po tej soboti manjkala samo tri redna in eno zaostalo kolo, pa so slogaši žal že zelo blizu matematične obsodbe na povratek v 1. divizijo in le zmaga bi jim še omogočila, da ohranijo kanček upanja v preobrat.
Ostala srečanja bomo tokrat omenili le bežno. Med ženskimi tretjeligašicami bosta obe naši šesterki igrali doma.
Bor Friulexport gosti petouvrščeni Fontanafredda in je nesporen favorit, Sloga Koimpex pa se bo pomerila z drugouvrščeno Latisano in bi v primeru podviga naredila veliko uslugo predvsem borovkam, ki so zdaj tretje z dvema samima točkama zaostanka za Furlankami. Slogašice so že zdavnaj rešene in lahko igrajo povsem neobremenjeno, kar je lahko zelo dobro ali zelo slabo, pač odvisno od motiviranosti igralk.
Ob že omenjenem derbiju bo v moški D ligi Naš prapor Val Sirion gostoval v Trstu pri vodilnem San Sergiu. Goričani torej nimajo kaj izgubiti, zmaga bi jih po zadnjih nekoliko bolj medlih nastopih znova opogumila.
V ženski D ligi je pred najlažjo nalogo Kontovel Electronic Shop, ki bo gostil šibki Mobilcasa Corridoni. Ta je že brez možnosti za obstanek v ligi. Kontovelov tekmec za vrh Agorest čaka težje srečanje v Trstu proti solidnemu NPT, ki se nikakor noče sprijazniti s povratkom med pokrajinske ligaše. Glede boja za ohranitev četrtoligaškega statusa je pomembno tudi nabrežinsko srečanje med Sokolom Indules in Killjoyem. Z zmago bi se namreč varovanke trewnerja Perrtota menda dokončno znebile tekmeca, ki ima na lestvici dve točki manj. Breg Agrar v Majanu ne bo imel lahkega dela. Gostiteljice so dokaj solidno moštvo (že v Dolini so zgubile šele po petih setih igre), ki pa zaradi velikega števila izpadov še ni povsem na varnem in se bo zato zagrizeno potegoval za točki. Brežanke pa so po našem mnenju vseeno favorit.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN

PEflElOPE
1 kg volne
20.000 lir
PEnEiope
TRST
Ul. Carducci 43 Telefon 727630

Jutri v Briščkih
Balinarski zjmski turnir ZSŠDI
Jutri bo na pokritih baliniščih v Briščkih mednarodno balinarsko tekmovanje četverk (2. zimski turnir) za prehodno trofejo ZSŠDI, ki ga tudi letos prireja balinarska komisija ZSŠDI.
Lani je trofejo dobil openski Polet. Trofejo dobi v trajno last ekipa, ki bo trikrat zmagala. Zbor tekmovalcev bo ob 7.30 v repen-ski telovadnici, od koder se bodo nastopajoči podali v športno areno. Organizator je sestavil štiri skupine, iz katerih bodo izšli popoldanski polfinalisti. Kosilo bo tudi letos v zadružnih prostorih v Bazovici.
Naj še enkrat ponovimo sestavo izločilnih skupin: 1. skupina: Kras, Idrija in Kraški dom; 2. skupina: Sokol, Skala in Poreč; 3. skupina: Zarja, Portuale in Danica; 4. skupina: Gaja, Polet in Meblo. (Z. S.)
DANES
SOBOTA, 21. FEBRUARJA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran -Petrarca PD
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska .- Alabarda; 18.00 na Proseku: Kontovel
Electronic Shop - Polet; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Green Star - Breg Adriat-herm; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Alba Gioia
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Bor
MLADINCI
17.00	v Repnu: Jadran - Basket TS
KADETI
16.00	na Kontovelu: Kontovel Electronic Shop - Sokol
NARAŠČAJNIKI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Stefanel ‘
DEČKI
14.30	na Kontovelu: Kontovel Electronic Shop - Ferroviario; 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg
PROPAGANDA
16.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Goriziana
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Ferrari, Ul. Poletti: Volley Ferrara - Meblo
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v Čedadu: ASFJR - Val Kmečka banka
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Štandrežu: 01ympia Kmečka banka - Bor JIK banka
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Colori Latisana; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Virtus Fontanafredda
MOŠKA D LIGA
18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: San Sergio - Naš prapor Val Sirion; 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Sloga
Naše dopisnike in predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah urnikov tekem ali o zamenjavah igrišč, ki niso zabeležena v uradnih koledarjih oziroma sporočilih posameznih športnih zvez.
ŽENSKA D LIGA
15.30 v Trstu, šola Suvich:-NPT - Agorest; 17.30 v Majanu, Ul. Zorutti: Majane-se - Breg Agrar; 19.00 v Nabrežini: Sokol Indules - Killjoy TS; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Mobilcasa Corridoni
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Krminu: Libertas - 01ympia;
20.30	v Trstu, Montecengio: CUS TS -Breg
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	na Opčinah: Sloga Koimpex -NPT; 16.30 v Nabrežini: Sokol - Bor Friu-lexport
UNDER 16 MOŠKI
16.00	v Štandrežu: San Luigi - Naš prapor Val
UNDER 16 ŽENSKE
16.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Sloga B
JUTRI
NEDELJA, 22. FEBRUARJA 1987
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Vesna; 15.00 v Bazovici: Zarja - Zau-le; 15.00 v Repnu: Kras - LArchitrave; 15.00 na Proseku: Primorje - Giarizzole
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Podgori: Juventina - Brazzane-se; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Poggio
NAJMLAJŠI
9.00	v Trstu, pri Sv. Ivanu: S. Giovanni - Breg; 12.15 na Proseku: Primorje - S. Andrea
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Ronkah, Ul. dei Čampi: Basket Ronchi - Dom; 11.00 v Nabrežini: Sokol -Edilgest
KADETI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Ferroviario B
DEČKI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Saba
ODBOJKA
UNDER 16 MOŠKI
9.30	v Dolini: Breg - CUS TS; 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club TS -Sloga
UNDER 16 ŽENSKE
9.30 v Repnu: Sloga Koimpex - Julia;
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904
RITMIKA
DEŽELNO PRVENSTVO
9.30	v Trstu, telovadnica SGT: nastopata tudi Bor in Dom
BALINANJE
TROFEJA ZSŠDI
8.30	v Briščkih, dom Ervatti: nastopa 12 ekip
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana	v
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6- tel. 775275, tlx 460270 EST l, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
21. februarja 1987
Sicilski preliv še vedno skriva skrivnost
Neredi v Islamabadu
V ladjo Massimo Garau trčil neznan tanker?
TRAPANI Sicilski preliv skrbno skriva skrivnost o usodi oceanske ribiške ladje Massimo Garau. Zaradi razburkanega morja, ki je doseglo šesto stopnjo, ni včeraj nadaljeval mino-lovec Sgualo z iskanjem morebitnih preživelih in razbitin. V zrak sta se dvignila le izvidniško letalo in helikopter sicilskega vojaškega poveljstva.
Med preiskovalci pa že vlada skoraj matematično prepričanje, da je do brodoloma prišlo, ker je ribiško ladjo pregazil kak tanker ali večja trgovska ladja. V takem primeru ni časa za radijski poziv, saj se ladja potopi v nekaj minutah, če ne celo sekundah. Taka verzija pojasnjuje, zakaj so na rešilnem čolnu našli trupla treh Italijanov in »šefa« temnopolte posadke.
Četverica naj bi bila na palubi in v poveljniški kabini, da se je lahko še rešila s potapljajoče, se ladje, medtem ko drugim članom posadke ni uspelo priti iz podkrovja.
Seveda nihče ne more izključiti možnosti upora. Je pa malo verjetno, da bi se temnopolti ribiči uprli prav med nevihto in v zaprtem Sredozemskem morju, in nato pustili na rešilnem čolnu štiri člane posadke.
V pomorskih krogih zatrjujejo, da plujejo tankerji skozi Sicilski preliv kar z avtomatičnim pilotom, da so taka trčenja v razburkanem morju precej verjetna. Udarec v 31-metrsko jekleno ladjo s 175 BRT, pa je moral biti tak, da je nedvomno pustil sledove. (voc)
Pakistanska vojska bo morala sedaj skrbeti za mir v Islamabadu, kjer je predvčerajšnjim eksplodiral avtomobil-bomba. Eksplozija je terjala 11 mrtvih in 60 ranjenih (na sliki prenos ranjenca)	(AP)
Bela hiša ni vedela za Koehlerjevo preteklost
WASHINGTON — John Koehler, 56-letni bivši časnikar in vodja agencije AP, od včeraj novi direktor za obveščanje Bele hiše, je bil kot 10-letni deček član mladinske organizacije Jungvolk v Hitlerjevi Nemčiji.
To nadrobnost iz svoje preteklosti je v pogovoru z ameriškim dnevnikom Newsday priznal sam Koehler. Izjavil je, da je njegova življenjska izkušnja iz Ičta 1940 v Dresdenu, njegovem rojstnem kraju, trajala okoli šest mesecev in ne več kot za toliko drugih nemških mladincev, vpisanih v Hitlerju-gend. Dodal je, da tega ni nikoli skrival med svojim napredovanjem.
Glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater je izjavil, da v njegovem življenjepisu za nominacijo tega podatka o vpisu v Jungvolk ni in zato Bela hiša o njem ni bila obveščena. Ne gre pa pozabiti, da je Koehler takrat imel kvečjemu 10 let.
Zaradi trenutnega pomanjkanja deviznih sredstev
Brazilija prenehala vračati dolgove
SAO PAULO — Brazilija bo za 90 dni prenehala plačevanje obresti in drugih bremen na svojih 108 milijard dolarjev dolgov v inozemstvu. Vest naj bi včeraj ponoči v radijskem in televizijskem govoru sporočil predsednik Jose Sarney. Do trenutka našega poročanja nismo še prejeli uradne novice o takšni odločitvi, ki jo pričakujejo že dolgo in ,v katero ne dvomijo več niti časnikarji in niti opazovalci.
Sarney bo verjetno pojasnil, da Brazilija z upniki ne želi spora, ampak sporazum. Država je dolžna odložiti plačevanja dozorelih obresti zato, ker nima tujih valut. Finančni minister
Dilson Funaro bo prihodnji teden odšel v Washington na pogajanja s poglavitnimi dajalci kreditov.
Zaradi ugodne plačilne bilance in dobrih rezerv tujih valut je v letih 1985 in 1986 Brazilija lahko plačala 12 milijard dolarjev obresti in drugih obveznosti. V zadnjih dveh mesecih pa se je aktiva plačilne bilance zmanjšala (januarja je znašala samo 129 milijonov dolarjev), prav tako pa so se skrčile tudi rezerve. Nekateri govorijo o štirih milijardah ali še kaj manj, pesimisti pa navajajo celo samo dve; vsekakor vlada ne objavlja podatkov o svojih rezervah.
Sedanji moratorij pa dejansko traja že nekaj mesecev, kajti po nekaterih virih Brazilija ne vrača svojih dolgov od lanskega novembra, po drugih pa od začetka leta 1987.
Med moratorijem morajo v tujini zadolžena podjetja in ustanove plačati svoje obveznosti v cruzadosih Centralni banki, kjer denarja ne bodo spremenili v trdne valute.
Po 90-dnevnem moratoriju bo Brazilija imela denar, hkrati pa bo nujno potrebovala nov kredit v višini štirih milijard. Njegovo izplačilo je v zraku, ker Brazilija noče sprejeti nadzorstva Mednarodnega denarnega sklada.
Polet antičnih letal »Pariz-Peking-Pariz«
RIM — Včeraj so v italijanskem glavnem mestu predstavili program do danes najdaljšega tekmovalnega poleta »Pariz-Peking-Pariz«. Posebnost poleta, celih 35 tisoč kilometrov, je v letalih, saj bodo tekmovala manjša eno ali največ dvomotorna »zgodovinska« letala. Manifestacijo je orgnizira-la francoska skupina nostalgičnih pilotov Are en ciel (mavrica), podprli pa so jo turistična agencija Phdraon, zavarovalnica Internike, bančni zavod Pilar Corportion in rimski dnevnik 11 Messaggero.
Tekmovanja, ki se bo pričelo 28. februarja in bi se moralo zaključiti približno mesec dni kasneje, se bodo
udeležile posadke iz petih držav, štiri italijanske, devet francoskih, tri iz ZDA, Švico in Hong Kong pa bosta predstavljali po ena posadka. Piloti se bodo verjetno namučili, še posebno, ko jim bodo, ob povratku, pihali nasprotni vetrovi, prijetneje pa bo novinarjem, ki bodo tretji član posameznih posadk. Njim bo poverjena naloga, da vestno beležijo - tudi s filmsko kamero - dnevnik poleta, kar bo verjetno kar zanimivo delo, saj bodo pristali v emiratu Abu Dhabi, v Daki, Hong Kongu, Singapurju, Bombayju, Amanu, Rimu, medtem ko se bodo v Pekingu mudili kar štiri dni.
Agcajeva mama pri papežu
Bela hiša načrtovala invazijo Libije
WASHINGTON — Zadnji trenutek je poleti leta 1985 ameriškemu državnemu tajništvu uspelo preprečiti blazen načrt Bele hiše o egiptovski invaziji Libije s podporo ameriškega letalstva in mornarice. To je včeraj zapisal ugledni Washington Post, ki je obenem navedel, da je veleposlanik ZDA v Kairu Nicholas Veliotes na Shultzev ukaz zadnji trenutek izničil načrte »vročekrvnežev iz Bele hiše«.
Prvi osnutek tega blaznega načrta naj bi sestavil poddirektor CIA Robert Gates, ki je bil prepričan, da bi bil skupni ameriško-egiptovski napad »enkratna priložnost za ponovno začrtanje severnoafriškega zemljevida«. Osnutek je nato izpopolnil takratni šef sveta za nacionalno varnost Robert McFarla-
ne s pomočjo admirala Pbindexterja in njegovega namestnika Donalda Fortiera.
Državno tajništvo je takoj stopilo v stik z egiptovskim predsednikom Mubarakom, da bi ga prepričalo v nesprejemljivost tega načrta. Tudi Pentagon se je potrudil, da bi vročekrvneže ohladil s trditvami, da bi taka invazija zahtevala poseg vsaj šestih ameriških divizij (90 tisoč mož), kar bi bilo petnajskrat več kot ob invaziji Grenade.
Svet za nacionalno varnost se je odločil za to pustolovščino po preusmeritvi jumba ameriške družbe TWA. Admiral Poindexter pa ni imel sreče v svojih pogovorih z Mubarakom, ker je bil ta predhodno seznanjen z nasprotnim mnenjem ameriškega državnega tajništva in Pentagona.
Pisanje dnevnika Washington Post je bržkone točno, vsekakor pa je .zanimivo, da je vsa zadeva prišla na dan prav sedaj, ko bi moral poddirektor CIA Robert Gates zamenjati Williama Caseyja. Objava takih vesti nedvomno škoduje ugledu bodočega direktorja. Vsekakor pa je tudi sedanji primer zgovoren dokaz v razhajanjih, ki so vladala in bržkone še vladajo v Reaganovi administraciji.
Ob tem seveda obstaja sum, da skušajo nekateri še bolj diskreditirati svet za nacionalno varnost, da bi predsednik Reagan bolje preživel afero o »Iranian Contras Connec-tion«. Ponavljajo se namreč ponovno ista imena, ki so vpletena v tajne prodaje orožja Iranu, (voc)
Zakaj se v Franciji rojeni Alžirci odločajo za služenje vojske v Alžiriji
-j
ALŽIR — »Kako si lahko predstavljaš, da na dopust pridem v francoski uniformi? Moji starši bi umrli od sramu in bi mi nikoli ne oprostili!«
S temi besedami je opredelil svojo izbiro o kraju služenja vojaškega roka v Alžiriji eden izmed 12.000 mladih rekrutov Alžircev, rojenih in živečih v Franciji, s francoskim potnim listom v žepu. Več kot 11.000 od 12.000 rekrutov je v zadnjih dveh letih obleklo vojaško uniformo v Alžiru in ne v Franciji, kjer je vojaški rok krajši in manj naporen.
V Alžiru so v zadnjih dneh večkrat s ponosom poudarili visoko patriotsko zavest v tujini rojenih mladincev, ki niso zatajili domovine svojih staršev. Ta domovinski ponos je celo predsednik Šadli Bendžedid omenil v svojem govoru, s katerim je hotel mobilizirati ljudske sile v sedanjem, zaradi zmanjšanja prihodkov od prodaje nafte in plina, težavnem gospodarskem položaju države.
Alžir se ni nikoli odrekel 300.000 otrokom, rojenim v Franciji po letu 1962, torej po razglasitvi neodvisnosti. Po francoski zakonodaji so postali francoski državljani samo zaradi tega, ker so se rodili na francoskih tleh. Kot pravi zakon, je »francoski državljan tisti otrok, rojen v zakonu ali izven njega, ki ima vsaj enega roditelja rojenega v Franciji«. In ker je bil Alžir, ko je bil francoska kolonija, sestavni del Francije (francoski departman), so alžirski otroci, rojeni v Franciji — Francozi!
Dokler so bili majhni, ni bilo težav, pojavile pa so se leta 1979, ko so prve generacije mladih Alžircev dopolnile 16 let in so morale iskati dovoljenje za bivanje. Z avtomatičnim francoskim državljanstvom so se mladi Alžirci znašli v sila neprijetnem položaju. Mnogi so začeli postopek za zavrnitev francoskega državljanstva. Kdor se je odločil zanj, si je lahko nakopal velike skrbi z delovnim in bivalnim dovoljenjem. Njihovo stanje se je še bolj zapletlo 1981. leta, ko so prvi odšli na nabor in prejel dva poziva; francoskega in alžirskega. Bolj kot drugo jih je skrbelo, če jih bodo v Alžiriji proglasili za dezerterje.
Alžirija in Francija sta 1984. leta sklenili mednarodni dogovor o svobodni izbiri služenja vojaškega roka. Po tem letu so naborniki pismeno svobodno izbirali prestajanje roka v Alžiriji, čeprav se v tej državi niso rodili in so bili v , njej morda enkrat samkrat in še takrat na obisku svoje none ali nonota.
Po podatkih je 95 odstotkov teh nabornikov izbralo alžirsko vojaško zastavo, pa čeprav je pod njo dvakrat daljši rok in pod težjimi pogoji.
Kaj je te mladince pognalo v takšno izbiro, pa čeprav živijo v drugem okolju in ob’ drugačni vzgoji? Odgovor daje alžirski tednik: Družinsko okolje, rasizem, ki pritiska nanje, želja po iskanju svojih korenin in svoje istovetnosti.
Za večino mladih sploh ni bilo vprašljivo, pod katero zastavo bodo prisegli. Spomin na alžirsko vojno še ni zbledel, v njej je vsaka družina izgubila kakšnega svojca. Kako naj si ob takšnem zgodovinskem spominu mladi Alžirci nataknejo francosko uniformo? Ko je vladala svobodna izbira in je veliko alžirskih nabornikov nosilo francosko vojaško suknjo, je bilo med njimi veliko psihiatričnih primerov zaradi »razpada osebnosti«.
V anketi, ki jo je objavil alžirski tednik, pa je neki Rašid izjavil, da gre k vojakom v Alžir zaradi družine. V okolju, nasičenem z rasističnimi, izpadi, je družina edino varno in zadnje zatočišče. »Kako služiti pod zastavo države, kjer te sovražijo in ti v restavraciji ne postrežejo s kavo,« je izjavil ta mladinec.
Val ksenofobije in rasizma proti Alžircem vedno bolj narašča. Lani so napadli 34 Alžircev, 21 jih je izgubilo življenje, od teh dva študenta; njuna smrt je izzvala hude študentovske nemire.
Neki francoski list je zapisal, da je za Francijo bolje, če njeni državljani odhajajo v tujo vojsko, kot da se zatekajo k terorizmu.
Neposredno prodajo od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d oro 332 (Dolga krona)
U HC P	Tel.:820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41
grand. marche	PR0ST0RN0 PARK1RlSCE