POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA S [T E VIL K A 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. —• Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Štev. 99	•	Maribor, torek, dne 3. oktobra 1938	•	Leto XIII
Individualnost narodov
2«! svobodo narodnih manjšin, ne ta nfi*
Ni nova ideja, da naj ima vsak narod 5aspiteno svojo narodno individualnost. .®)a je starejša, boji za narodno indi-•dualno neodvisnost so se vršili jako °stro v bivši avstro-ogrski monarhiji.
0 pomeni z drugimi besedami, da imej Sa* narod v narodnostnokulturnem
popolno svobodo, čeprav je po-el)en na razne države, ki so časih ^°rda res bolj praktična gospodarska 'n geografska edinica *(i t* 'PnffO «>»i». itnt viiAlHliiitlb l< 24* Držav-°st ne izgubi s tem prav nič, kakor zlasti kaže švicarska zvezna re-Publika.
Avstrijska socialna demokracija je načelo priznavala. S posebnim po* aarkom je to načelo zagovarjala Jugo-, 0vanska socialnodemokratična stran-češ, da so Hrvati, Srbi in Bolgari s . °venci ena nadna individualnost, ki Razcepljena na AVstrijo, Ogrsko, Sr-‘l®. Črnogoro in Bolgarijo, ki pa ima interes, da se kot narodnostna upina organizira in razvija tudi kot čredno socialistično gibanje. Kultur-,4 svoboda takih narodnih odlomkov “ji če je raztresena v raznih državnih piah, ni nevarna imperialističnim dričam, ker je narodnost subjektivnost, dviga duhovno, dočim države vodijo ”®s|>odarstvo. Danes sicer ni tako.
^ tem smo hoteli povedati, da je naivnost kulturni in socialni faktor, ki j1 nioral hiti svoboden neglede na dr-jaVne meje. Vsako omejevanje te kul-
1 i 1 O 1 M A 4 A I	■	M i—J « J < ■ M 1	. ni.   _	  *
Usoda Češkoslovaške in male dr2ave
Direlclorij sl
lirik velesil
in male države
to
, ^e in socialne individualnosti v eni r^avi ali v več državah pa pomeni Vlro v razvoju,
^ ^ako narodnostno vprašanje je na j®skoslovaškem vprašanje krkonoških emcev. Češkoslovaška republika je a'a Vsg svoboščine Nemcem. Ni ovi-sa,a njih kulturnega razvoja in vendar k? 'meli tam nekje čarovniški kotel, ,er so kuhali vsak dan nove scene, 2ahteve do odcepitve, samo da ni sv k° ‘Realnega sporazuma glede v,°bode narodnih individualnosti v Če-°sIovaški republiki.
p J2 naštetih ugovorov in zavlačevanj te a^ko sklepamo, da ni šlo v vsem 111 boju za kulturno individualno j^bodo \tV » »H«l •> m tl
Pot	^	m	*1 ^a >e temu tako,
j r,u)e zadržanje nemških socialnih ..^kratov v ČSR, ki so odločno za Publiko.
postranska diskusija 0 hrvaškem vprašanju
Jr
1q -rva*ko vprašanje je že staro. Žive-Žjv-,ev 2e pred zedinjeno Jugoslavijo in ŠjjJ. Se danes. Poostrilo se je to vpra-v Je v letu 1928. po znanem streljanju narodni skupščini.
to ^nim'yo pri tem vprašanju je, da ima ra:d.?raašnie ob različnih prilikah tudi j^lj ’jne Jjininatizerje. Takrat so obsojane1 backovo politiko, nekateri, ki 'H ns Vsa’ navidez simpatizirajo z njo aspr°^no io smešijo z najrazličnej-
^estim^rt-Umen^aC1'am' on*' ki so ®e Pr®d 1 'P sedminii leti lojalno in simpa-
ni.riSCrali to gibanje in deloma tu-^1,e^a zahteve.
*a swfUSevali so se sedaj ti, sedaj oni 0laziIm s Hrvati, češ, da je mo-
d!!! '0- t0 ,^ibanie v nekem stadiju, ,, ®ni'	se	0	problemu	ne
razpravljati. A s t
Konferenca Chamberlaina, Hitlerja, Da-ladiera in Mussolinija v Monakovem je prvi pozitivni uspeh Mussolinijeve zahteve, ki jo je simpatično pozdravil že prejšnji predsednik angleške vlade Baldwin. Idejno je ta italijanska zahteva s konferenco v Monakovem realizirana ter gre le še za njeno izpopolnitev.
Že monakovska konferenca je odkazala pravec poslovanja direktorija štirih velesil v dveh pomembnih svojstvih konference. Monakovska konferenca je brez sodelovanja češkoslovaške vlade in brez upošteva- j nja ugovorov naložila češkoslovaški republiki, da mora odstopiti dele svoje zemlje z nemškim in celo z narodnostno mešanim prebivalstvom Nemčiji. Rekli so v! Monakovem, da republika mora ustreči mpnakovskim sklepom ali pa velesile ne prevzemajo odgovornosti za posledice. Urediti se pa morajo še razmere s Poljsko in Madžarsko, da velesile prevzamejo
jamstvo za meje republike. To vprašanje je en kompleks.
Imamo pa še drugo tezo monakovske konference, ki pravi, da bodo štiri velesile — urejevala tudi ostala vkrašanja srednje Evrope, če se pokaže potreba. In tisk diktatoričnih držav sam piše, da je češkoslovaško vprašanje šele začetek in da bo ta direktorij še dalje »korigiral« zemljevid Evrope.
Kolikor vemo do sedaj, se taki meddržavni spori navadno povzročajo hoto-ma. To nam potrjujejo Španija, Palestina, Avstrija, Češkoslovaška itd. Sovražna propaganda se zanese v drugo državo, hujska od zunaj, pa je spor. Takšni spori se porajajo lahko vsak dan, zunanja poli-] tika pa jih izrabi, češ, da je tam in tam treba napraviti red tako in tako. Direkto-1 lija štirih velesil doslej nismo imeli, zato je spore povečavala propaganda.
Nobena država v srednji Evropi in na' Balkanu ni izven nevarnosti, da se vname
proti njej enaka propaganda, kakršna se je vršila doslej proti drugim državam. In kdo bo sodnik?
Sodnik bo direktorij, V- trt 't-Vo «j.ko Evropske dežele (v srednji Evropi) in Balkan prihajajo s tem v popolno odvisnost od direktorija, ki |m	£!»•<
Češkoslovaška je monakovski diktat sprejela, bojimo se pa, da bodo republiki povzročile še odprte točke velike neprijetnosti. Zakaj, če jih štiri velesile v Monakovem niso mogle definitivno rešiti, pomenijo te točke še vedno odprte karte.
Predsednik Zedinjenih držav je priporočal rešitev miru, obenem je pa priporočal združitev demokracij. In kdaj se bo to zgodilo? Posebno pažnjo zaslužijo tudi opozorila, da naj se države srednje Evrope in Balkana zdramijo, napravijo mirovno skupnost, ki jih bo ščitila proti vsakršni nevarnosti od zunaj m *-*1f i>1 ili-Ali bo ta apel kaji zalegel? Spoznanje prihaja že skoraj pozno!
Češkoslovaška žrtev
dogovora štirih velesil
ČSR se ukloni sili
Sklep monakovske konference štirih velesil: Anglije, Francije, Nemčije in Italije, da mora ČSR odstopiti Nemčiji pokrajine, ki so v pretežni večini naseljene z nemškim prebivalstvom je sprejela vlada v Pragi v petek, dne 30. septembra. Poročilo o tej seji pravi med drugim: »Vlada sprejme in pristane na sklepe monakovske konference. To je storila v globoki zavesti, da ji to narekuje nacional. samoohranitev in da drugačna odločitev danes ni mogoča. Istočasno pošilja vsemu svetu najodločnejši protest proti tem sklepom, ki so bili sprejeti enostransko in brez njenega sodelovanja.«
Oklic predsednika vlade narodu...
Predsednik češkoslovaške vlade general Sirovy je po objavi sklepa vlade imel po radiu nagovor na prebivalstvo republike v katerem je med drugim dejal: »Ker sem se boril in ker vem. pod kakšnimi pogoji se vojna lahko dobi, vam moram odkrito povedati, kar mi narekuje vest odgovornega armadnega poveljnika: da nas sila,
dala svojemu razpoloženju duška z besedami: »Izdani in prodani smo od naših zaveznikov!« Toda hladni razum je narekoval narodu, da v tem trenutku sprejme diktat in ne tvega boja, v katerem bi velik del naroda poginil, ostanek pa izgubil svojo državno samostojnost. Taka usoda je pretila ČSR letos maja meseca, pa je čuječnost vlade, ki je tedaj, odredila mobilizacijo, to preprečila.
Nesporno In plebiscitno ozemlje
Ozemlje češkoslovaške republike, ki bo pripadlo Nemčiji v smislu sklepov konference štirih se deli: v nesporno ozemlje, ki ga bo zasedla nemška vojska do 7. oktobra, v ozemlje pretežno nemškega značaja, ki ga bo določila mednarodna komisija in ga bodo zasedle nemške čete od S. do 10. oktobra ter v ozemlje, na katerem se bo izvršilo ljudsko glasovanje.
Sestava mednarodne komisije
V komisiji, ki bo določila češkoslovar
V plebiscitnem ozemlju bodo vršili službo člani britanske legije. V to svrho se ie prijavilo že doslej 10.000 članov te legije odboru v Londonu.
Nemški socialni demokrati v ČSR na mirovnega apostola Chamberlaina
Iz nemških krajev ČSR, ki so glasom monakovskega sporazuma dodeljeni Nemčiji, beže socialni demokrati in oni demokratični elementi, ki so ostali do poslednjega verni ČSR, V*i M ke. Prvak nemških socialnih demokratov s. laksch je izjavil dopisniku neke angleške korespondence, da se bodo nemški socialni demokrati obrnili na angleško vlado ozir. Chamberlaina, s pozivom, da naj skrbi za begunce, ki nočejo pod oblast nemškega nacizma in jim dovoli, da se bodo naselili nekje na ozemlju britanskega imperija.
Krkonoška nemška socialnodemokratična stranka se je razšla.
Z odstopitvijo krkonoškega ozemlja Nemčiji je zadel udarec tudi zdravo in močno socialnodemokratično stranko v tem ozemlju. V novih razmerah je javno delovanje stranke onemogočeno. Štran-
J;i,-\ei?JnrIr^ev p?stfviIa p^oti na.m ško ozemlje z nemško večino, katero bo- ka ie to deistvo sama razglasila.
sili s svojo premočjo, da temu odgovarja- d d| J nemške čete v času od 5 do joče postopamo. Moj najvišji cilj je. ka-Q oktobra s^ an^ki noslSnik v Rer" naroda3«^	°hran,t‘	zivlj’en]'e	|	linu	Henderson,	fracoski	poslanik	Poncet,
In armadi..;
Poveljnik generalnega štaba češkoslovaške vojske general Krejči je izdal vojski naslednje povelje: »Vojaki! Vlada je morala pod pritiskom svetovnih dogodkov pristati na odcepitev nekaterih krkonoških pokrajin na sosedno državo. Globoka žalost nad okrnjeno dedščino naših prednikov je zajela tudi našo vojsko. Pravi vo-iak mora prenesti tudi neusneh. Tudi v tem se pokaže junaštvo. Naša armada ni poražena. Republika nas bo potrebovala tudi v bodoče.«
Narodna 2alost v CSR
Ko ie radio oznanil vest o sklepih mo-rakovske konference štirih in je kmalu na to sporočil sklep vlade, da pod silo pri-t’ska nnstaja na diktat ie zavladala v vsej republiki neizmerna žalost. Javnost je
čehoslovaški poslanik dr. Mast.iv, itali ianski poslanik Attolico ter nemški državni tajnik Weizsacker.
Z ozirom na grozeče preganjanje je pribežalo že nad 50.000 nemških čehoslova-ških državljanov socialnih demokratov in drugih v notranjost republike, kjer iščejo svojo novo eksistenco v svoji svobodni in demokratični republiki.
Navdušenje za mir
Iz Londona, Pariza. Rima in celo iz Berlina poročajo o velikih manifestacijah za mir, zlasti ob priliki povratka državni-
razumljivo, vprašanje je. ako so se mani-festanti pa tudi zavedali, kako drago je plačal ta mir narod, ki je verjel v medna-
kov, ki so sodelovali na monakovski kon- rodne pogodbe in zavezniške obljube, ferenci četvorice. Navdušenje za mir jel	—j{—
V Angliji in Franciji se oglasa protest preti postopaniu vlad
Minister angleške volne mornarice odstopil
Monakovski sporazum štirih je franco- tudi žrtve imajo svojo mejo. Mejo, preko sko in angleško demokratično javnost katere svobodni narodi v svojem resniČ-globoko razočaral. Mir je gotovo naj- nem stremljenju po miru ne morejo iti, je dragocenejše, kar si more človeštvo želeti, označil na predvečer monakovske konfe-Za mir je treba doprinesti žrtve. Toda renče štirih sam predsednik vlade angle-
OS
■ ii
panui
bo odločala lerenca
Icon-
lirili
v
V Monakovem so reševali štirje možje ne-le češkoslovaško vprašanje, ampak tudi špansko. Špansko vprašanje prostovoljcev je bilo na zunaj važno, nadaljnji načrti s Španijo so pa ostali — zaupni. Naj-
Boji ob Ebru.
Zaenkrat se v Španiji še vojskujejo. Opažati pa je, da nacistom primanjkuje zadnje čase municije, ker so zastale dobave zaradi srednjeevropskih zapletljajev. Pred zaostritvijo položaja v srednji Evropi, okrog 20. septembra, so nacisti z veliko silo napadli na desnem bregu Ebra v trikotu Fayon—Gandesa—Mora de Ebro. Toliko težke artiljerije, tankov, letal in drugega orožja še ni bilo doslej koncentriranega na nobenem drugem predelu fronte v teku španske vojne, kot ga je bilo tu. Rezultat tridnevnih besnih napadov je bil, da so nacisti prodrli na ozkem pasu fronte tri kilometre v globino in zavzeli prvo in drugo obrambno črto republikancev. Protinapadi republikancev proti koncu septembra so oteli nacistom del osvo-
jenega ozemlja. Padlo pa je v teh bojih ogromno vojakov na obeh straneh. Poročila opazovalcev pravijo, da se ceni šte-vile mrtvih na desettisoče. Mnenje opazovalcev je, da bo Franco lahko še dolgo napadal ob Ebru, predno se mu bo posrečilo vreči republikance čez reko nazaj,. Vsi soglašajo v tem, da je odporna sila republikanske armade znatno porastla in da so čete tudi dobro oborožene.
Južnovzhodno od Teruela.
Pomanjkanje municije pri nacistih so izkoristili republikanci za napade večjega obsega na fronti južnovzhodno od Teruela in sicer v pogorjih Sierra de Java-lambra, Muela de Sarrion in pri Manza-neri. S svojimi napadi so republikanci uspeli. Pomaknili so svojo fronto precej proti severu. Poznejši protinapadi nacistov pa so prisilili republikance, da so del svojih novih pozicij zopet prepustili sovražniku. Na Sierri de Javalambra so izgubili celo par jarkov, ki so bili pred pričetkom ofenzive v njihovih rokah.
škega imperija, Chamberlain. Široke ljudske plasti v Franciji in Angliji pa čutijo, da je bila ta meja z monakovskim sporazumom prekoračena. Izgleda jim, da je Chamberlain sam postal nezvest svoji izjavi in da je, kljub ogromni žrtvi na račun ČSR, povrhu kupil mir, ki ni mir, ampak samo kratek odmor.
Iz protesta proti monakovskemu sporazumu je odstopil minister angleške vojne mornarice lord Duff Cooper. V svojem pismu je povedal, da se ne strinja z zunanjo politiko vlade in da zaradi tega odhaja. Kei ‘<**v "*<vr®
V Franciji pa spoznavajo, da je mo-nakovski sporazum plačala tudi Francija. Zaigrala je svojo vlogo velesile, izgubila svoje prijatelje in t *	n^wVeilsi
Delavstvo je bilo proti versajskemu diktatu, niso ga poslušali, delavstvo je proti vsakemu novemu diktatu in enostranskemu popravljanju krivic, toda njegov glas zveni v prazno. Delavstvu preostane samo eno, da organizira resnične miroljubne sile vseh narodov in jih mobilizira za slučaj, kadar bo treba oteti mir n n'l Pariški tisk splošno zahteva sklicanje parlamenta, češ, da vlada sama ne more
Dotna	s‘/ctu
odločati o usodi narodov brez parlamenta. Vzrok nejevolje je večinoma nasilje nad češkoslovaško republiko.
Sestanek angleškega in francoskega parlamenta.
Dne 3. oktobra se sestaneta angleški in francoski parlament. Zasedanju obeh parlamentov pripisujejo velik pomen.
V angleškem parlamentu bo nastopil proti Chamberlainovi politiki prvak delavske stranke Attlee, bivši zunanji minister Eden in odstopivši minister vojne mornarice lord Duff Cooper.
Poseben dogovor med Hitlerjem In Chamberlainom
Hitler in Chamberlain sta v Monakovem naknadno podpisala svečano izjavo, da je sedanji britskonemški pomorski sporazum prvovrstnega pomena za dobre razmere za obe prijateljski deželi in za ostale evropske dežele. Vse bodoče spore bosta državi reševali mirnim potom in se ne bosta nikdar več bojevali druga proti drugi. Trdno sta sklenili in se obvezali, da se bodO vsi nesporazumi odstranjevali s sporazumevanjem med obema narodoma.
Rušila ob strani
Ruska vlada izjavlja, da ni sodelovala] sti za storjene sklepe in se tudi napram na konferenci, ki je odločila o usodi Čt- j tem sklepom v ničemer ne obveže, škoslovaške, da ne prevzema odgovorno-1	—)(—
Tudi Poljska grabi po ozemllu ČSR
Njena pot v izolacijo.	•
Poljski se silno mudi, da izkoristi težaven položaj CSR. Poleg Madžarske je tudi ona prijavila svoje zahteve po delu ozemlja, ki pripada ČSR in na katerem je naseljenih celih 80.000 Poljakov (dočim čakati na mirno ureditev tega vprašanja v
Konferenca združene opozicije se je vršila prejšnji teden v Beogradu ob navzočnosti Joče Jovanoviča in Ace Stanojeviča. Šef bivše demokratske stranke Ljuba Davidovič je še vedno bolan.
Sreski podnačelnik obsojen na osem mesecev zapora. Jevtičeve volitve z dne 5. maja 1935., iz katerih je izšel sedanji parlament, so se vršile v znamenju brezmejnega nasilja. Jevtičeva vlada je zlorabila državni aparat, ki ga plačujejo in vzdržujejo vsi državljani, da je dušil svobodno voljo volilcev in po potrebi tudi potvarjal volilne rezultate. Te dni je razpravljalo sodišče v Kragujevcu o tožbi državnega tožilca proti bivšemu sreskemu podnačelniku sreza oraškega Dimitriju Jovanoviču, sedaj sreskemu podnačelniku v Baji-noj Bašti, radi utesnjevanja 'osebne svobode par volilcev. V zmislu navodil Jevtičeve vlade in da se prikupi režimu, je podnačelnik zaprl volilce, ki so se zavzemali za listo združene opozicije. Obsodil jih je na 30 dni zapora in jih ni izpustil, dasi mu je banska uprava 20 dni nato ukazala, da morajo imenovani takoj iz zapora. Jovanovič pa je »obsojence« pridržal na svojo roko vseh 30 dni za zapahi svoje ječe. Radi tega samolastrega utesnjevanja svobode se je mož sedaj zagovarjal pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 8 mesecev zapora.
Razširile so se vesti o razpustu »Sokola«.
V listih smo čitali že več opozoril, da so vse vesti o nameravanem razpustu »Sokola« brez podlage. — Zadeva bi se rešila najenostavneje na ta način, ako bi sokolska društva povzročila, da bi tako izjavo dalo najmerodajnejše mesto, ki edino more dokončno razpršiti vsako pomisel na to, da bi se za takimi vestmi moglo skrivati zrnce resnice.
Z orožniki so se spopadli. Skupina 20 mladeničev v Bribirju se je 29. t. m. ponoči spopadla z orožniki, ki so hoteli aretirati enega izmed njih radi širjenja alarmantnih vesti. Od napadalcev so trije lažje ranjeni, od orožnikov pa eden.
Gradbeni delavci plačujejo malomarnost podjetnikov z življenjem. V Beogradu se je porušil del dvonadstropne hiše, ki jo je zidal stavbenik brez pravega nadzorstva. Podirajoči se zidovi so pokopali precejšnje število delavcev pod seboj, od katerih bodo mnogi imeli posledice za vse življenje, ako bodo sploh ostali pri življenju.
Izšel je novi železniški vozni red, ki je stopil v veljavo dne 2. oktobra t. 1.
Motorni vozovi na progi Sušak-Plaze se niso obnesli, ker je proga mnogo prestrma. Na progi Zagreb-Beograd pa so motorne vlake, ki so bili itak samo na posodo, ukinili s koncem septembra.
šte
b*
(K
jih je v Nemčiji poldrugi milijon). Z vso silo zahteva v Pragi takojšnjo izročitev takozvanega tešinskga ozemlja, ne hoteč teku prihodnjih treh mesecev, kakor to določa monakovski sporazum velesil.
—J(-
Komisija za sestavo zakona v bolnicah ie
la sestavljena v ministrstvu socialne Zakon bo izdelan v duhu koncentracije niškega zdravljenja po velikih bolnicah.
Za trahomom je obolelo v Sremu okoli 20f soč oseb.
Poldrugi tisoč kubikov lesa je zgorelo 30. septembra v lesnem skladišču tvrdke dež v Ribnici na Dolenjskem
Francoski socialisti in Češkoslovaška. StJ'
šče socialistov v konfliktu Nemčije s Cešl® slovaško ne potrebuje prav nobenih pojai ker je splošno znano, da so socialisti vseh žav na strani demokratične republike. Te pa smo čitali v »Slovencu« izvleček iz ne^ ga članka, ki ga je napisal v »Populaire« nik francoske socialistične stranke Paul Fa re, v katerem govori v prilog miru in spora® ma v Evropi. Stvar je v redu in prav. Pf8 pa ni in tudi ne pošteno, da si upa trditi venec«, da je članek Paula Faureja izšel P* sklepu konference v Monakovem, s čemer če reči, da pomeni v stvari nekakšno odtfbf* vanje sklepov konference štirih. Vemo, kaj sleduje »Slovenec« s tem svojim pisanjem, videz se vedno bori proti komunistom, to® v boju proti socialistom je vedno njihov 21 veznik. Tako tudi v tem primeru. Delavci hoče prikazati, da so socialisti pustili CešK? slovaško na cedilu in hoče na ta način dv» niti nerazpoloženje delavskih mas proti ni'1” dočim o komunistih pravi, da so na vsak čin hoteli v vojno in na pomoč CSR. Tako bi izgledali komunisti delavcem bolj simpa^ ni, dosledni itd. »Slovencu« priporočamo, naj pri prepisovanju »brzojavnih poročil« raznih korespondenc vstavi vselej tudi prav datum. Med tem, ko je izvleček iz Faurejevf ga članka izšel v vseh drugih listih kot br^ jav iz Pariza, datiran z dne 30. septembra Of se pravi, da je bil pisan pred monakovsko ko*' ferenco), je »Slovenčev« »pariš, brzojav« da'r ran z dne 1. oktobra. Kakor vidimo, rabi tel1-gram iz Pariza v »Slovenčevo« uredništ'* kar cel dan dalj, kot pa med ostali svet. Tf da tako počasno romanje telegramov pri1 »Slovencu« včasih ravno prav, tako tudi v te1* primeru. Da pa stvar bolj drži, gospodje telegramu še nekaj dodajo, pa ne iz Pariz* ampak iz svojega uredniškega kotla, saj IM dje tega itak ne opazijo.
»Miinchner N. Nachrichten« o Hitlerjev^ govoru. fc.Uu v\ -J. v *•»'•••	*	H	*■;
lii '* i" ■} i'i.'0 tem govoru piše imenova9' monakovski list dne 27. sept., da spričo nj<£* »oblede celo velike mojstrovine v Shakespea(-jevih junaških dramah.«
V prilog miru je govoril papež vsem veri"' kom na večer zasedanja konference štirih Monakovem.
*
Za
K
zak
mo
kot
ljiv
na
tov
V.
skl
lek
zd:
bo
Ot
ko
do
zd
da
ze
Vc
sl
ni
n<
Ja
lj
Sl
v
š
1<
u
1
I
Poljske čete so zasedle Tešin.
Del ozemlja, ki ga zahtevajo Poljaki zase, so zasedle poljske čete dne 2. oktobra.
Pogajanja z Madžari,
V smislu sklepov četvorice je češkoslovaška vlada predlagala madžarski, da se sestavi komisija, v kateri bodo zastopani delegati obeh držav, zaradi odstopa
madžarskih pokrajin in razmejitve taP ČSR in Madžarsko. Češkoslovaška vla<£ je o tem svojem koraku uradno obvesti' Jugoslavijo in Rumunijo.
Kako preskrbeti 300.000 beguncev
Češkoslovaška vlada je sporočala a*' gleški vladi, da so ji potrebna sredstv* za preskrbo in zaposlitev 300.000 begU1^ cev iz zasedenih krajev. K'u it
Voletiz
MAKSIM OORKI
(Preve! Tone Maček.)
64
— Da ne bos preveč govoril! —ga je grozeče opominjal eden izmed spremljevalcev, a drugi ga je zasmehljivo vprašal:
— Kakšno? .
— Tako! Pravico za vse! Vi pa Kuzma, bogataša, ki bi rad vso vas požrl, ščitite!
— Daj mu eno po butici, Rjadnov!
To je bilo treba preprečiti.
— Rojaki, — sem prepričevalno spregovoril — vi se jezite, a ne na to, na kar bi bila vaša jeza upravičena...
— No, na kaj pa, povej; — renči vojak.
— Prosim! S pametnimi ljudmi se razgovarjati je vedno prijetno. Jeziti bi se morali na to, ker vam niso dali priprege, ampak so vas primorali, da hodite peš...	,
— Radi koga? Radi vas, vragov!
— Niso vam dali ne čaja popiti, nič za pojesti, ne naspati se ...
— To je pravilno povedal! — se je odzval vojak zadaj za menoj.
— Mi govorimo vse pravilno! — je ponosno izjavil Grijedoj.
— Poslušaj jih, pa ti bodo povedali!
Cetovodja me je pogledal naravnost v lice in je namrščil obrvi.
Nadaljeval sem kar moč prepričevalno in prijazno:
— Vse to je mogoče popraviti, rojaki! Še dobro vrsto hoda, — pa bomo prišli v neko vas, tam je čajarna, stopili bi vanjo in popili čaja in še nam bi dovolili, da se malo pokrepčamo. Sicer niti vam, niti nam ne bo mogoče premagati trideset vrst v takem vremenu brez okrepčila!
Cetovodja se je našobil in stresel sneg s svojih brk ter blago spregovoril:
— To se lahko zgodi! To bi ne bilo nič hudega, rojak, lahko vstopimo!
Vsi so mu pritrjevali:
— Seveda!
— Zakaj pa ne?
— To vendar ne more biti prestopek!
— Je vas blizu?
—^ Še bolha ne skače, če se ne naje!
A Gnjedoj jih je poučeval:
— Vidite — da se nam smilite!
Cetovodja je bil v mojem stanovanju pri hišni preiskavi, potem je ostal za stražo čez noč pri meni in tako sva že nekoliko govorila o tem in o onem. On in še en visokorasel vojak, Rjadnov, ki je sedaj korakal poleg mene, bolj miren kakor ostali trije, ki so, kakor je bilo videti, že davno bolehali za do-
motožjem, nezadovoljnostjo in zlobnostjo. Bili so a suhljavi, koščeni in vedno utrujeni kakor krneč kljuseta, imeli so vsi enako potlačene blede obraz in tope, brezupne oči.	.|
- Vodimo vas in vodimo, — je tiho Pra' Rjadnov, — in noče biti konca tem maršem! , .
— Pa zakaj to prerivanje in nemir med U11 • stvom, rojak? — je vprašal četovodja in me postra ošinil s pogledom. — Paj je temu vzrok, da ni
Začel sem jim pojasnjevati to zgodbo in nje . vzroke: tesno so me obkolili in potisnili k ,n. rK Gnjedoga, njih oči so bile n e za upu e, z njihovih » in obrvi se je v motnih kapljah tajal sneg. da se zdelo kakor da vsi jočejo in prelivajo težke s0 {0
— Človek se mora res čuditi, kako je vse nepravično urejeno! — sem slišal za seboj tih i-
v z klik in nekdo mi je vroče dihal za vrat. ^sj
Poznam jih. vojake: so kakor otroci, ^ enako okrutni po svoji nevednosti in .vsi enaK j tipljivi. So kakor sirote, — od vseli odtrgani in »^ lastne volje. Pravi ruski ljudje so to: zaplašeiu- ^ komur in ničesar ne verujejo, pameti pri&kujei 0 božjega razsvetljenja, sami se pa boje clovt jj( katerem menijo da je razumen. Vedel sem Pj* w da je prišel čas, ko bo moral vsak človek, ki w f, tel živeti. — sprejeti mojo sveto vero v nepre ^ ljivost združenih človeških sil. Zato nisem Pra okleval in sem jim povedal kar mislimi. ; a
'(Dalje pr0d"
TRBOVLJE
ali proti lekarni Bratovske skladnice
Kakor ste že poročali, imajo po finančnem zakonu za leto 1938-39 Bratovske skladnice oioznost ustanavljati svoje lekarne. Vsekakor je vprašanje, če so take lekarne priporočljive, če^ so rentabilne in če bi bila taka lekarna zlasti za Trbovlje v interesu ne samo Bra-V t u ^adnice, temveč vsega prebivalstva.
1 rbovljah smo imeli od obstoja Bratovske Klaanice do leta 1913 bratovsko skladnično eKarno. Ker v kraju druge lekarne ni bilo, Je pravnik oddajal zdravila iz iste lekarne tudi Oh flrn članom Okrajne bolniške blagajne, u ™ bolniške blagajne in privatnim bolni-dnt \er S0 s® vslec^ tesa pojavili veliki ne--t bolniki so se iz lekarne odnosno d hi naraynost norčevali in pritoževali, a dobe ena in ista zdravila, pa najsi bo boleti kakršnakoli. — Lekarna je poslo-v največje nezadovoljstvo članov in ladnice. Končno je načelnik Bratovske sklad-c,e ravnatelj T. odločil, da se mora j uostatek odpraviti in se odločno zavzel za l?Vno lekarno. Torej sporazumno z ravnate-sn*? . z odborom bratovske skladnice in ,n'm sklepom občinskega odbora ter z ec intervencijami zaupnikov pri namestniki v Grazu je končno dobilo Trbovlje javno iK*rno'. Sedaj se kolportira misel za zopetno stanovitev bratovsko skladnične lekarne v roovljah. Ako bi se torej uresničila misel “Prave skladnične lekarne v Trbovljah, bi j na lekarna izgubila življenjsko sposobnost islf Privatno Prebivalstvo bi bilo primorano Ju i? davila v sosednih lekarnah v Zagor-ali Hrastniku, Radečah, Litiji itd. Ne ozira-l Se na to, da bi bila naprava skladnične leje ne ,za Privatno prebivalstvo zelo neugodna, tah^6*'^0 V|,rašatiie' če bi bila ta lekarna ren-Br ^a in sPl0h v dobrobit svojim članom. Zid '?vomno bi morala Bratovska skladnica t,^ti potrebno poslopje za lekarno in osobje lekarno opremiti. Poleg tega bi morala na-n‘ .Vl,t|. ker je vpeljana v lekarnah nočna in Sla,eljska služba, dva magistra, laboranta in šČpni°. Obrestovanje, amortizacija, name-j,p nci in drugi stroški bi Bratovsko skladnico jnosno obremenili. Velika obremenitev bi “3ua varčevanje na zdravilih, kar bi bilo zo-1*1 le v škodo bolnikom. — Ako bi j ® take lekarne rentabilne, bi OUZD, ki iz-letno milijone dinarjev za zdravila, go-16l° imel lastne lekarne in ne bi dajal svojih farmskih prostorov drugim v najem. Ker anstvo Bratovske skladnice, kakor tudi dru-bir Prebivalstvo v Trbovljah ne more poza-" nedostatkov pri bivši skladnični lekarni, tudi sedaj za napravo take lekarne ne more ^fevati. Nezadovoljstvo bi izostalo, ako bi zSeVni odbor spor"° zadevo uredil spora-utHiio s sedanjo javno lekarno.	Is.
LITIJA
Občinska dela. Na prostoru, katerega ima v ajemu lesna industrija Kunstler, (od tržnega ali ob2'ne^ J‘e občina dala zgraditi arPo jn hodnik. Nismo proti temu, ker to je [j® olepšavo trga. Bolj gospodarsko bi pa bilo ^ 'udi potrebno, ako bi dobili v Litiji vodovod, Srprf16	treba	hoditi iz enega konca na
v uo trga po vodo. So še ravna druga bolj bi k? c*e'a’ kakor pa je ta škarpa. Potrebno > oi o, da bi se poskrbelo za občinske reveža’ k- ne bi Prezebali po hlevih in kozolcih, se imeli vsaj čez zimo kam zateči. Za p, ? Potrebne stvari bi davkoplačevalci raje evali, kot pa za stvari, ki trpe odloga.
ŠTORE
y Opozorilo. Opozarjamo mizarskega mojstra Čiti ?rab> da preneha svojega vajenca trpin-er.se 1Tlnogo ljudi zgraža nad njegovo W| stj0' ~~ A*'° to opozorilo ne bo za-K °> bomo izpregovorili jasneje. Očividec.
CELJE
bra m v zatemnitvi mesta bodo 4. in 5. okto-• Navodila bodo razdeljena po hišah.
LJUBLJANA
Mesnice bodo od 1. oktobra dalje ob nede-1 do 19. ure zvečer. Ta prodajni red velja polja in praznikih zaprte, ob sobotah pa bodo tem do 1. maja. mesnice, stojnice in klobasičarije obratovale |	—)(—
MARIBOR
Delo v pekarnah ne sme pričeti pred 3. uro zjutraj.
Boj proti nočnemu delu v pekarnah traja še vedno. Mnogi pekovski mojstri so bili izaradi prestopka ministrske uredbe o -omejitvi nočne- 1 ga dela v pekarnah že večkrat kaznovani. Po-skrusili so vse, da dosežejo ukinitev te uredbe. Uspeli pa so le v toliko, da je minister za trgovino in industrijo amnestiral kaznovane petrovske mojstre in jim spregledal kazni, ki so bile nad njimi izrečene pred 1. aprilom 1938. Nekateri mojstri so to amnestijo tako tolmačili, da je uredba o omejitvi nočnega dela sploh ukinjena ozir. da bo v kratkem ukinjena in da se torej niti več ne izplača, da bi jo vpoštevali. Pokazalo se je, da je amnestija zgrešila cilj, ker ni bila izdana z omejitvijo, da je amnesti-rana kazen izvršljiva takoj, čim oblast ugotovi, da je mojster v nekem gotovem roku uredbo ponovno prekršil.
Uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah je torej še vedno v veljavi in sicer mora počivati delo v obratih od 3. ure popoldne do 3. ure zjutraj, ako se dela v eni izmeni ozir. od 7. ure zvečer do 3. ure zjutraj, ako se dela v dveh izmenah. Z delom pri mizi, t. j. s tehtanjem im valjanjem testa se ne sme pričeti pred 3. uro zjutraj. S preddeli, kot s kurjenjem, pripravljanjem kvasa im gnetenjem- testa pa ne pred 12, uro ponoči.
Ker se še vedno najdejo mojstri, ki to uredbo enostavno prezirajo, je treba poskrbeti, da jo bodo že enkrat uvaževali. Oblasti naj nastopajo strogo proti vsem kršiteljem in takoj izdajo potrebna navodila podrejenim organom.
Pekovski pomočniki pa so dolžni, da tudi sami skrbe za red v pekarnah in to v najožjem stiku z organizacijo.
MEŽICA
Roparski umor, ki se je izvršil 25. septembra in čigar žrtev je postal 73-letni prevžit-kar P. Koroš, je vzbudil ogorčenje v naši javnosti, ki takih zločinov pri nas skoro ne pomni. Kot storilec je bil prijet 29-letni rudar iz Žerjava, Kranjc Franc, ki se je šele pred dve-mi leti vrnil iz Avstrije. Neki časopis je med drugim ugotovil, da je bil Kranjc član »Sokola«. Ta ugotovitev sama na sebi ne bi povedala ničesar, ker se lahko v vsaki organizaciji najdejo ljudje z zločinskimi nagoni. Toda stvar je zanimiva radi tega, ker vemo, da je pri nas vpeljan sistem, po katerem se more nadejati službe samo delavec, ki še pred vstopom v delu pristopi k »Sokolu«. Sokolska legitimacija je nekako priporočilo in usposob-ljenostno spričevalo, s katerim se lahko izkaže delavec, ki išče službo. Ako hoče, da se mu tudi pozneje tu in tam kaj spregleda, stori prav, če si članstvo ohrani. Gotovo je tudi Kranjc eden izmed onih, ki je na sličen način iskal svojo eksistenco, ko se je vrnil iz Avstrije. Ni verjetno, da bi bil mož prišel od tamkaj prežet sokolske ideje. Posledica takega protekcijonizma je naposled sramota, ki jo doživi društvo s takim članom. Mogoče bo ta slučaj gospode, katerim gre ta očitek, kaj iztreznil. Po<t.Lt c	t.)	■	,
^ino Dom - Celje
siovH5-■oktohra “Zvezde bleščijo«. (Nastopajo vdova lgra*c')- — 6. in 7. oktobra »Vesela
Zatemnitve mesta ne bo, Ker je vojna nevarnost v svetu >\t	f#»» minila, odpade na-
meravani poskus zatemnitve mesta, dne 4. in 5. oktobra. Organi mestne občine pa še vedno raznašajo navodila za zatemnitev.
Splošna trgatev v vinogragh okoli Maribora bo pričela okoli 8. oktobra. Letošnji pridelek bo obilen in z .ozirom na lepo vreme, ki je omedilo grozdje, tudi sladek. —• Mošt, ki ga stiskajo iz jabolk pričenja vreti vsled toplega vremena že naslednji dan. Letošnji jabolčni mošt ima po 12 stopinj alkohola, kar je izredno veliko. Vročekrvni ljudje bodo morali piti iz manjših kupic kot običajno.
Nov vodja uprave mestnih podjetij je postal dosedanji ravnatelj podružnice »Zadružne gospodarske banke« v Mariboru, g. Jože Lekan. Nastavil ga je občinski svet na svoji zadnji tajni seji. Dosedanji vodja g. Sušnik se je pred nekaj časom zahvalil za to mesto. Od Zadružne gospodarske banke je že par uradnikov in uradnic prešlo v občinsko službo.
Sprememba pri policiji. Iz Maribora je premeščen policijski višji komisar g. Stanko Kos, na njegovo mesto pa se vrne iz Ljubljane policijski svetnik g. Karel Pestevšek.
Zopet s polnim imenom nad reveža. Naši meščanski časopisi so se ta teden zopet enkrat izkazali s svojo brezobzirnostjo napram revežu, ki je zagrešil majhen prestopek. Nek brezposeln natakar je baje prodajal po mestu grozdje, katero je ukradel v vinogradu gospe Reiserjeve v Košakih. —	Pre-
iskava še ni zaključena in še torej ni ugotovljeno, koliko grozdja je ta brezposelni revež ukradel in koliko škode je s tem napravil bogati gospej, katere vinogrdai z vifiogradi ostalih tujcev obkrožajo slovenski Maribor liki trdnjave. Če vzamemo, da je grozdje vredno din 2 za kilogram, je moral imeti ta grešnik grozdja kvečjemu za kakih 20 din in vendar so gospodje smatrali za potrebno, da ga postavijo pred vsem svetom s polnim imenom na sramotni oder kot tatu. Istočasno vedo tudi povedati, da je baje gospa posestnica ugotovila, da ji manjka v vinogradu grozdja za okrog 300 din. Kako je mogla bogata gospa to
tako točno ugotoviti, ne vemo. Gotovo pa ni dokazano doslej, da je dotično grozdje ukradel baš navedeni natakar ali pa morda enako škodoželjni škorci ali ose (ki so se tudi letos pojavile v nenavadnem številu po vinogradih), ali pa morda še kak drug naš revež, Ki si je tudi zaželel sladkega grozdja, pa ni imel denarja, da plača zanj na trgu oderuško ceno din 6 do 8 za kilogram. Mi sicer ne odobravamo pogreška natakarja, toda pribiti moramo, da so časopisi obzirnejši napram mnogim, ki so se izpozabili nad tujim imetjem in pobrali sto in stotisoče iz blagajn. Če pa revež vzame bogati tujki par grozdov, ga je treba takoj postaviti s polnim imenom na sramotni oder, poleg pa še jadikovati, da dobi človek vtis, kakor da bi naši ljudje kar ropali uboge »Wein-gartenbesitzerje«, ki so itak prepregli svoje vinograde okrog mesta s španskimi jezdeci, kot strelske jarke na fronti. Tako nekateri pojmujejo narodno obrambno delo ob meji.
Spremembe voznega reda mestnega avtobusnega prometa. V veljavo je stopil zimski vozni red mestnega avtobusnega prometa, ki vsebuje nekatere spremembe. Na posameznih progah v mestu odpadejo nekatere vožnje zjutraj in pozno popoldne oz. zvečer. V Sv. Martin vozi avtobus ob nedeljah in praznikih ob 18, uri, vrača pa se ob 19. uri, v Sv. Peter vozi avtobus že ob 17.30, na Pohorje pa samo tedaj, ako se že dan poprej prijavi vsaj 14 potnikov.
Dva kirurška oddelka v mariborski bolnici.
Po odredbi kr. banske uprave se kirurški oddelek tukajšnje bolnice s 1. oktobrom 1938 razdeli na dva upravno in strokovno popolnoma ločena oddelka za kirurgijo. Na I. kirurškem oddelku je Sef-primarij dr. Černič Mirko, na II. kirurškem oddelku je šel-prima-rij dr. Brezovnik Vladimir. Sprejem bolnikov na oba oddelka se vrši v vsakem mesecu tako, da se sprejemajo bolniki na lihe dneve (t. j. 1., 3., 5. itd.) na I. kirurški oddelek, na sode dneve (t. j. 2., 4., 6. itd.) na II. kirurški oddelek. Izjeme tvorijo ne glede na sodi ali lihi dan oni bolniki, ki so napoteni izrecno na eni ali drugi oddelek.
TEZNO PRI MARIBORU
Predavanje v »Vzajemnosti«. V sredo, dne 28. sept. je priredilo delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« na Teznu predavanje o ženskem vprašanju. S. Vešligoj ml. je otvoril predavanje. Predavateljica ga. prof. Ostrovska je orisala zgodovinsko vlogo žene in v lepih ter prav živih besedah pokazala ženo in njen gospodarski položaj v rodbinskih zajed-nicah. v nadaljnjih stopnjah razvoja človeške družbe, do danes. Lepo je raztolmačila položaj sodobne delovne žene in žene sploh, pomen udejstvovanja žene na gospodarskem, kulturnem in strokovnem polju ter pokazala pot, po kateri lahko doseže svojo enakopravnost in gospodarsko neodvisnost, da bo svojemu možu ne lutka, ampak njegova življenjska Sodražica. Obisk je bil dober. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili predavanju. P. Ivan.
Kaj so sklepali v Ženevi?
Zadnja seja Društva narodov je sklenila resolucijo,
ki naglasa željo po ohranitvi miru. V četrtek je bila seja delegatov 49 držav, na kateri so razpravljali o sedanjem položaju.
Tretja komisija se je pa izrekla proti bombardiranju civilnega prebivalstva, proti bombardiranju nevojaških objektov, pri napadih na važne objekte pa civilno prebivalstvo ne sme biti prizadeto. Komisija je ponovno obsodila porabo strupenih plinov, za kar pa madžarski in poljski delegati niso glasovali.
V ogledalu
Judje znajo tudi delati. O Judih pišejo naši krščanski antisemiti, da znajo samo izmozga-vati ljudstvo, delati pa da nočejo in da so sploh sami parasiti na telesu človeške družbe. To mnenje sedaj korigira glasilo »zelenih«, ki piše v podlistku o zgodovini revolucije Sovjetske Rusije o židovski družini Trockega tudi to-le: »Trockijev oče je imel manjše posestvo, s pridnim delom svojih rok se je počasi povzpel kvišku, mati mu (Trockemu) je bila malomeščanskega rodu, katera je mnogo časa gledala poljsko delo po strani, s časoma pa se je sprijaznila z njim ter nato celih 45 let opravljala kmečka dela.«
»Sonce in sence«. Glasilo »zelenih« prinaša v rubriki »Sonce in sence« notico: »Spremembe v ljubljanskem občinskem svetu«. V notici poroča, da je notranji minister dr. Korošec razrešil neke občinske odbornike, dočim so nekateri sami dali ostavko in da je potem namesto obojih imenoval nove. Mogoče bi »zeleni« določneje povedali, v čem vidijo tu sonce in v čem senco. An	\	»•	v
Nad dvajset let po nedolžnem v zaporu
Tom Mooney upa na revizijo procesa.
V Kaliforniji je bila pred več kot dvajsetimi leti stavka, pri katerih je prišlo do krvavih spopadov in je bil izvršen bombni atentat. Med drugimi so obdolžili dejanja delavskega voditelja Toma Moone-ya, ki je bil končno obsojen na dosmrtno ječo in se nahaja še danes v sanquentinski kaznilnici.
O Mooneyevi stvari so se vršile številne intervencije, rezivija procesa, tako, da so bila v teku let izrabljena vsa legalna sredstva za njegovo osvoboditev. Stvar je sedaj zopet pred vrhovnim državnim sodiščem, ki bo sklepalo o njej, meseca oktobra.
Mooney ima še eno upanie. Kalifornija dobi novega guvernerja Culberta Olsona, ki je že v senatu vodil boj za Mooneyevo osvoboditev in more kot guverner tudi sam osvoboditi Mooneya. Prejšnji guverner je bil pod vplivom kapitalistov, ki so zahtevali, da Moohev in Billings ostaneta v ječi za zgled drugim delavcem. Dokazano ie z neštetimi dokazi, da se Mooney nahaja po nedolžnem v zaporu, in je zaradi tega upanje, da dočaka svobodo po tej ali oni poti. Ameriška javnost želi, da bi Moonev ne bil razočaran tudi v tej zadnji nadi.
^ko so se na mirovni konferenci
doloiale CeSke meje
H
vsa'1'U*,n' ProPaS>andi proti Češkoslovaški se je Ijj ! d^oma posrečilo pri nevednih ali pozab-dit; 'judeh, zlasti v anglosaških deželah, vzbu-U*'S| kako velika krivica da se je zgodila Ski j*™' ker so se na mirovni konferenci če-He ef Priznale njene naravne in starodav-c°ske,e'	ie dobro delo storil bivši fran-
je j ministrski predsednik Andre Tardieu, M tv ' k'* c^en glavnih francoskih delegatov Panji,rovn* konferenci, da je ivočigled tej kamilic; 6 ^n' v Par*škeim listu »Gringaire« res-r^zp,.113	objavil avtentične zapisnike o
feretlcjVa'1 S^ede čeških mej na mirovni kon-‘P,rej ,
C|eme Vr"Ovnim svetom štirih (za Francijo ^''gliir^n11' Za Zedin>ene države Wilson, za '3l’edsed	George, za Italijo tedanji min.
Predst ®r'ando) je Beaeš izjavil: »Mi smo Za s canskega sveta in smo bili veli-
kemu germanskemu navalu vedno najbolj izpostavljeni. Če zahtevamo, da se nam dodele avstrijske dežele Češka, Moravska in Šlezija, se s tem odpira tudi vprašanje Nemcev na Češkem. Naši razlogi niso samo historični, marveč iso tudd gospodarske narave. Kakor je porazdeljena industrija v ibližini češke meje, 'bi izgubili vso srvojo gospodarsko neodvisnost, če bi teh krajev ne dobili.«
V razmejitveni komisiji se je o čeških mejah razpravljalo dne 27. febr. 1919. Predsednik komisije Jules Cambon (Francija) je izjavil: »Kar se tiče češke meje, je narava sama na5o nalogo zelo olajšala. Ne verjamem, da bi bila še kje v Evropi dežela, ki bi ji narava sama tako jasno začrtala meje. Nesmiselno bi bilo, če bi hoteli popravljati naravne meje,«
Sir Joseph Cook (Anglija) je vprašal delegata Italije, kaj on misli o teh' mejah.
Marchese Salvagio Raggi (delegat Italije): »Mislim, da lahko odgovorim na vprašanje angleškega delegata, da je prav, da določimo meje po strategičnih vidikih in da damo tej deželi (Češkoslovaški) varne meje. Če moramo postaviti neko načeta, se jaz odločim za meje, ki se najlaglje branijo.«
Seymour (Zedinjene države) se tudi strinja s tem, da obdrži Češka svoje dosedanje meje.«
Jules Laroche '(Francija): »Vsi torej soglašamo, da priznamo Češki njene sedanje meje, čeprav živi iv teh mejah tudi znatno število Nemcev.«
Jules Cambon (Francija): »Larochev predlog je soglasno sprejet in je s tem tudi vprašanje Nemcev na Češkem rešeno.«
Vrhovni svet štirih je .o čeških mejah' razpravljal 4. apnila 1919 in je tudi soglasno sklenil, da se obdrže dotedanje češke meje.
Tardieu pri tem opozarja, da je ravno vprašanje češke meje bilo eno izmed zelo maloštevilnih vprašanj, proti kateremu na konferenci ni bilo od nobene strani nobenega ugo-
vora. Nemška vlada je v spomenici od 18. ja-nija 1919 uveljavljala vse mogoče ugovore in pritožbe glede samoodločbe Nemcev v Belgiji, v Luksembrgu, v saarskem ozemlju, iv Alzaciji in Lotaringiji, dalje razne ugovore in pripombe glede Schlesvviga, glede vzhodnih vprašanj in celo glede Kitajske. Zoper določitev češke meje pa ni iv tej spomenici niti z eno samo besedo ugovarjala ali se sploh kakorkoli pritoževala.
Avstrijske novice
Avstrijski poljedelski delavec, ki pozna tudi naše razmere, je opisal v svojem pismu, katerega je naslovil na svoje znance v Jugoslaviji, par besed o položaju poljedelskih delavcev onostran meje. On dela na posestvu in zasluži tedensko po 8 mark. Ako bi mogel prenašati težke tovore, bi mogoče zaslužil tudi 10 mark. Preračunano v jugoslovansko valuto to ni veliko, še manj kot v Jugoslaviji pa se za ta denar more kupiti v Nemčiji, kjer je vse mnogo dražje. Prebivalstvo na deželi je miroljubno h\ uti \jvVtat.. UV’ <«>i
Gospodarska Skoda Češkoslovaške z odcepitvijo krkonoških Nemcev
Po berchtesgadenskem sporazumu
Češkoslovaška izgubi z odcepitvijo krkonoških Nemcev precej industrije in rudnikov, vendar le v manjši meri. Verjetno je celo, da bo cela vrsta obratov v nemškem ozemlju morala ustaviti obratovanje, če ne dobi izredne podpore.
Češkoslovaška obdrži ostravskokar-vinske premogovnike (črni premog) in težko železno industrijo v Moravski Ostravi. V nemški pokrajini se nahaja v Mostu premogovnik rjavega premoga in istotako v Toplice-Šenavskem okrožju ter deloma v okolici Karlovih var. S tem dobi Nemčija večji del premogovnikov za rjavi premog. Rudniki želez-
ne rude, bakrene in svinčene ostanejo Češkoslovaški, dočim dobi rudnike v Jahimovu, kjer se pridobiva radij, Nemčija.
Češkoslovaška izgubi večji del steklarske, keramične in papirne industrije.
Češkoslovaška je te industrije v krkcnoškem področju ščitila s carinami in so uspevale. V novih razmerah se ta položaj bistveno izpremeni, ce pride do parcelacije republike.
Po godesberških zahtevah pa izgleda to docela drugače.
ItotueU sadzu&ic
Narodne manjSine v evropskih državah
Narodno manjšinjsko vprašanje, ki je bilo zagrešeno z verzajsko mirovno pogodbo, je postalo pravo netivo za spore. Po podatkih se nahajajo v večjem številu narodne manjšine v teh-le srednjeevropskih državah:
V Nemčiji (z Avstrijo); Poljakov 1,100.000, Lužiških Srbov 160.000, Čehoslovakov 140.000, Hrvatov in Slovencev 120.000, Madžarov
18.000, Litvancev 6000, Dancev 15.000, Frizov 8000, Židov 400.000.
V Italiji:	Jugoslovanov 600.000, Nemcev
250.000, Židov 70,000 .
V Franciji:	Nemcev 1,382,000, Korzičanov
291.000, Italijanov 250.000, Židov 240.000, Kataloncev 186.000, Baskov 100.000, Flamcev
200.000,
V Poljski: Rusinov 4,200.000, Židov 3,200.000, Belorusov 1,060.000, Nemcev 1,059.000, Litvan-cev 69,000, Rusov 56.000, Čehoslovakov 31.000.
V Češkoslovaški: Nemcev 3,231.688, Madžarov 691.923, Romunov 549.169, Židov 186.642, Poljakov 81.737.
V Madžarski: Nemcev 478.630, Židov 444.370, Čehoslovakjov 107.736, Jugoslovanov 60.742, Romunov 16.221,
V Romuniji:	Madžarov 1,388,000, Židov
822.000, Nemcev 775.000, Rusinov 469.000, Rusov 324.000, Bolgarov 378.000, Turkov 234.000, Jugoslovanov 53.000, Poljakov 35.000, Čehoslovakov 32.000.
V Jugoslaviji:	Nemcev 575.000, Madžarov
460.000, Arnavtov 500.000, Romunov 280.000, Turkov 175.000, Židov 71.500, Italijanov 6000.
Tatvine pri otrocih
Tatvine otrok povzročajo staršem obilo gorja in nemalo je očetov in mater, ki so takrat, ko zalote otroka pri tatvini, popolnoma obupani in se jim zazdi, da iz otroka ne more biti nikoli nič prida; tatvina se jim zdi že predstopnja za vsa poznejša hudodelstva. Tako črnogledo mnenje je seveda zdaleka pretirano. Zato je važno, če starši vedo, da ima nekako prirojeno nagnjenje k tatvini skoraj sleherni človek, ta v nekoliko večji, oni pa v manjši meri. To nagnjenje se pokaže najjasneje v otroški dobi in ravno važna naloga vzgoje je, da to nagnjenje v otroku zatre, ker ostane drugače otroku za vse življenje. Pri razločevanju svoje lastnine od imetja tujih ljudi imajo skoraj vsi otroci težave, tako da se včasih zdi, kakor da je ta pomanjkljivi čut za tujo last in posest ostanek prvotnega gospodarskega reda človeštva, ki še ni pripoznaval osebne lastnine, kjer je bilo vse imetje skupno. Zanimivo je, da je celo zunanjost v zvezi
Nekaj zdravstvenih nasvetov
Krvavenje iz nosa, li kateremu so nekatej
ljudje zelo podvrženi, nastopi najraje poletir pa tudi pozimi, če moramo delati v toplih, s»-bo zračenih prostorih. Krvavenje ustavimo ta" koj, če damo v nosnice košček zelenega Pe' teršilja.
Proti nervoznosti in živčni napetosti poskus1
sledeče:	Zvečer,	preden greš spat, P?s*a.Jl
pred posteljo vedro z mrzlo vodo, pomoči o®6 nogi do kolen samo za trenutek v vodo in ae nato takoj vlezi, ne da bi si noge obrisal,
2—3 kratnem takem zdravljenju boš že £w™ zboljšanje. Prehlajeni se seveda ne sme 1,3 tak način »knajpati«, ampak se mora Prel ozdraviti. Kdor spi pozimi v nezakurjeni sobi se mora dobro odeti in še prav posebno nož® dobro pokriti, da se pri tem ne prehladi.
Proti zobobolu: Dobro sredstvo so bršljanO' ve koreninice, ki jih najdeš v gozdu ob vsa-kem letnem času. Bršljanove koreninice nHF raš skuhati z deževnico in si s to tekočino h"
s tem nagnjenjem k tatvini. Duševno in teles no okretni, bistri in živahni otroci zabredejo pirati usta. Bolečina izgine hipoma, veliko hitreje v tatvino; ljudska govorica ne pravi zastonj o dolgih prstih. Otroci, ki so bolj nerodni in neokretni, zabredejo težje v tatvine in jih tudi veliko hitreje puste, ker se jim itak nič prav ne posrečijo. Napak bi pa bilo. ko bi hoteli starši otroku nagnjenje k tatvini izbijati s hudim, z zmerjanjem in tepe-njem. Pri vsaki tatvini je vzrok pomanjkanje v tem ali onem oziru. Pri nekaterih otrocih je resnično, zunanje pomanjkanje, če n. pr. otrok nima kruha, obleke, zvezka, svinčnika ali česa drugega, ki se mu zdi neobhodno potrebno, pa si zato sam vzame, da izravna krivico, kt jo točno občuti. So pa spet drugi otroci, ki sicer zunanje ničesar ne pogrešajo, ki pa kradejo zato, ker občutijo hudo notranje pomanjkanje, ki občutijo premalo ljubezni, veljave in priznanja okoli sebe. Oboje vrste pomanjkanja, zunanje in notranje, hočejo potem otroci
Proti želodčnim težavam si nastavi brinje" vec: v 'A 1 slivovke daj pest zelenih, svežin brinjevih jagod, majhno žlico kumine, neka! listov pelina in žajbelja. Steklenica naj stoj' na soncu 3 tedne.
Za rane in ureze pomaga sledeče: Olupi ria' vo kožico orehov in daj te kožice, pa tudi ta' kozvani križ (sredi oreha) v steklenico, nalij na to slivovke in pusti 14 dni na soncu. Ce si se ranila, namoči cunjico v to tekočino in S1 zaveži preko rane. Ce to parkrat ponoviš, se bo rana kmalu zacelila.
Kislo zelje
Odberi lepe trde zeljnate glave in jih pusti j ležati 2—3 tedne. Nato jih snažno otrebi, zri'
sami izravnati s tatvino. Ker pa torej že itak j *3a-’’ zmešaj s soljo in kumino. Na 100 kg zelja občutijo taki otroci, ki kradejo, da jim nekaj! se vzan,e navadno 1 A do 1A kg soh m 10 j
manjka, bi jih potem prehudo zadelo, če bi
dkg kumine. Zribano zelje stlači v kad ali če-
Ostalo šele pride na vrsto.
Svet je mnenja, da je z žrtvovanjem ČSR rešen svetovni mir. »Giornale dTtalia« pa piše, da temu ni tako:
»Češkoslovaški problem je šele ena zadeva, ki je bila rešena, toda obstojajo še mnogi drugi problemi in moralne krivice v Evropi, ki jih je treba odpraviti, preden bo Evropa prišla do resničnega miru.«
Mussolini pa je govoril pred 14 dnevi v Vidmu:
»... Vi ste pripravljeni, da me poslušate kakor tedaj 20. septembra 1922. Vi ste pripravljeni, da mi zaupate kakor tedaj in da se boste kakor tedaj borili. Jaz to čutim in to vidim. Tedaj smo šli na Rim, ali sedaj se je začel pohod iz Rima, pohod, ki še ni končan in nihče nas ne bo mogel pri tem ustaviti.«
Turške žene volijo. 2. in 10. oktobra se vršijo v Turčiji občinske volitve. Pri teh volitvah tudi prvič kandidirajo in volijo žene. Kdor bi bil Turkom pred 50 leti kaj takega rekel, bi mu bili odsekali glavo.
Največja tovarna konzerv v Jugoslaviji se osnuje v Bjelovaru.
Nesreče v rudnikih
Žrtve pomanjkljivih naprav in naglega dela.
duška svoji nezadovoljni notranjosti, prestrogo kaznovali. Veliko pametneje je, če starši malo pomislijo, dali je bila njih dosedanja vzgoja pravilna, če morda otroka niso zanemarjali. če ga niso nikoli pohvalili ali vzpodbujali. Najboljša pot je, označiti prvo. po po-V resavskem premogovniku »Bara« pri trebi tudi drugo tatvino kot pomoto dotične-Despotovcu se je odtrgalo na strmem ca’ ki pa c!,ru^jč prav gotoy° ne J?° več kaj
*	v	/v	°	,	tocprra ctnrtl ( a no \;79triPin cforci nrno tot_
vzponu vec vozičkov napolnjenih s premogom, ki so jih vlekli iz jame. Vozički
jih za tatvino, s katero so nekako hoteli dati1 '3e.r'	,z	'e/?en'n,1	batom,	pokrij	z	zdrav:
so zdrveli po klancu navzdol in se zaleteli v skupino rudarjv. Enemu izmed njih je odtrgalo obe nogi, trije so hudo ranjeni, nekoliko njih pa je dobilo lažje poškodbe.
V rudniku v Kaknju, v Bosni, je zdrobil poln voziček nogi delavcu, ki je prestavljal kretnice v hipu, ko je pridrvel po tiru premikalni vlak.
Okrožni urad za socialno zavarovanje v Sarajevu prične graditi uradno palačo. Palača okrožnega urada v Osijeku je pa bila te dni dovršena.
Glasbeni odsek »Zarje« v Zabukovci (p. Griže) kupi dobro ohranjeno kromatično harmoniko. — Ponudbe poslati na gornji naslov.
Za kratek čas
Vedno korajžen. V vaški gostilni sedi večja družba gostov in se mirno razgovarja. Med gosti je tudi Pepek, po postavi majhen, sicer pa žilav in odporen možakar. V gostilno vstopita znana razgrajača A. in B. Čim A. opazi Pepeka, ki ga ima posebno v želodcu, že ga začne psovati in mu groziti. Pepek mirno posluša. Toda zmerjanje in grožnje začno pre-
takega storil. Ce pa vzamejo starši prvo tatvino s sila temne strani, če otroku brezobzirno jemljejo čast in ga označijo za hudodelca, iz katerega ne bo nikoli nič prida, dosežejo navadno samo, da bo prvi tatvini kmalu sledila druga. Potem pa naj starši tudi svoje vzgojno postopanje spremenijo in naj vzgojijo otroka tako. da vsaj notranjega pomanjkanja ne bo čutil, če mu že zunanjega ne morejo prihraniti.
mi zeljnatimi listi, nato pa s snažno poribaniffl! (brez mila!) na soncu posušenimi deskami. P® vrhu obteži s kamenjem; vzeti je treba sam® trdo kamenje. Nesnago je treba pozneje večkrat očistiti ter zaliti s slano vodo. Skisa naj se pri 15° C, pozneje je treba zelje shraniti na bolj hladnem prostoru.
Zelenjadni golaž
Razreži in nasekljaj zelenjavo, ki jo imaš pri roki: stročji fižol, papriko, korenje, gralli pa seveda tudi nekaj svinjskega mesa in potrebno čebulo. — Meso opraži na razbeljeni masti, v kateri je čebula in za spoznanje čeS' na. Potem primešaj zelenjavo, dodaj sol, ma' lenkost popra in paprike in skuhaj do mehko ga. — K temu golažu se najbolje poda kroni' pir.
Delavski pravni svetovalec
Trajanje učne dobe in kršitev pogodbe po mojstru (Trbovlje)
Vprašanje: Moja hčerka se uči že več kot eno leto za pletiljo. V učni pogodbi je določeno, da traja učna doba tri leta in da dobiva hčerka pri mojstru hrano, stanovanje in obleko. Mojster ji pa daje islabo hrano, obleke pa sploh ne, razen tega jo pretepa in je ne pošilja v obrtno šolo. Delati mora pri njem po
Odvetniški stroški (Hrastnik)
Vprašanje: Tožil sem po odvetniku n® ko stranko in sem pravdo dobil, nisem pa Ž® izterjal iztoženega zneska. Odvetnik zahtev® sedaj plačilo stroškov od mene. Ali sem m® dolžan jaz te stroške plačati?
Odgovor: Ker ste Vašemu odvetniku da® Vi pooblastilo ste dolžni plačati tudi strošk® kljub temu, da je bil nasprotnik obsojen na P®'
,	...	, V, .	, .	v» — ,—. ,. rr-T »ncer odvzamem ter io dam v uk 'drugam.' Ali
sedati ostali družbi, ki prične godrnjati. Da|mora mojster Mcri kaj ,ačati ko . že več
n r > Lr o -/ o L-o	mn	a	no	Ka t, 1, A A i, 1' 1' I,	A	M
pokaže, kako malo se boji vseh skupaj, zmerja A. kar naprej. B. pa mu še nekoliko pomaga. Nazadnje je Pepeku in ostalim dovolj:
A. vidi, da stvar utegne postati resna, zaviha si rokave, skoči proti Pepeku iti ko vsi mislijo, da ga bo zgrabil, se A. nenadoma ozre po svojem za hrbtom mu stoječim tovarišem
B. in zavpije: »Ar duš, drž’ me, da’ ga ne bom!«
H
IV	v
isa sreče
v
as va
12 do 17 ur dnevno. Ali imam z ozirom na ta- vračilo teh stroškov. Odvetnik najbrže zahtev® ko postopanje mojstra dovolj razlogov, da mu	°4,	?'	04,	nasTrotnika	niso lzte,.
hčer odvzamem ter jo dam v uk drugam? Ali ljivi. Ce jih plačate, jih bo seveda nasprotni
moral povrniti Vam.	.	*
Izbris zastavne pravice (Hrastnik)
Vprašanje: Nekdo mi je dolgoval ved* znesek in sem se zato vknjižil na njegove®1 zemljišču. Dogovorila sva se, da bo zastavo® pravico sam izbrisal, ko bo dolg plačan. Do>a mi je med tem že plačal, izknjižil ga pa ni, tak® da davčna uprava izterjuje od mene še naprri rentnino. Ali ga lahko tožim na izbris, ker se®1 oškodovan?
O diiglP V,'iP r :	Najkrajše	je, da greste ***
davčno upravo in tam predočite, da je terjate že v celoti plačana, nakar Vam1 bodo gotoV^ črtali rentnino. Ravno, ker imate ta izhod sol®" tramo, da bi tožba ne bila na mestu in za* tudi ne dopustna.
kot eno leto pri njem in ko dela nadure? Kako dolgo traja po zakonu učna doba?
Odgovor: V zakonu je določena 2—4 letna učna doba in je njena bližnja določitev v tem okviru prepuščena strankam. Za Vašo hčer velja potemtakem triletna učna doba kot ste jo vpisali v pogodbo. Mojster ji je dolžan po preteku prvega leta plačevati v smislu določbe obrtnega zakona primerno nagrado, razen tega ji mora seveda plačati tudi odškodnino za nadure. Če mojster res tako postopa z njo, kot ste popisali, je to tudi razlog, da takoj razde-rete službeno pogodbo in če javite mojstra pri obrtni oblasti, ga bo morala tudi kaznovati.
Kmalu se prične 37. kolo drž. razredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti
- Din 64,991.000 -
Poskusite svojo srečo in obrnite se čim-preje do naše hiše sreče in glavne kolekture državne razredne loterije
BEZJAK, HARIBOR - Gosposlffl 25, tel. 20-91
Cela srelka stane . . . Din 200'—
1 polovica................Din	100'—
1 (etrtinka...............Din	50'—
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je gospod
Friedel RuJoll
mizar dri. žel. v pok.
nenadoma in mirno zatisnil svoje oči dne 2. oktobra v 86. letu starosti.
Pogreb bo v torek, dne 4. oktobra t. 1. ob pol 5. uri izpred mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maribor, dne 3. oktobra 1938.
Žalujoii ostali
la konzorcij izdala in urejale Adolf Jelen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.