26 J U L I J 2010 Pregrada s Vetlih s Kalnatih Pečin Pred nama nad ravnicami polj in vinogradov je vstajala pregrada svetlih skalnatih pečin nad temnimi gozdovi. Tako, kakor je bila ta slika na obzorju nepričakovano presenetlji- va in nenadna, je hkrati že vztrajno vabila. Treba je bilo tja, še ta večer. Sedaj se nama naenkrat ne mudi nikamor več. Zavijeva v slikovito vasico ozkih ulic in hiš na klancih Seguret, od koder so grebeni, zajeti v robove med strehami, že povsem blizu. Tako lepi v večernih barvnih tonih, da najini hribovski duši zapojeta. Da neučakano odhitiva pod vznožja teh gora ter v strme klance med gozdovi in vinogradi na prisojnih poboč- jih nad Gigondasom utrujava avto in sebe po obupno grdi makadamski cesti vse do razglednega sedla. Od tu vodijo poti na Dentelles de Montmirail, 15-kilometerski niz hribov s "čipkastimi" vrhovi. Dentelle pomeni čipka, te vzpetine, ki niso ne tako visoke ne nagubane, kot se zdi na prvi po- gled, pa imajo dobre poti in ponujajo nekaj najlažje prehodnih in prijetnih gorskih tur v Provansi nasploh. In potem se voziva še kar naprej proti jugu ob čudovitem ugašanju rdečih barv na zahodu; pa glej: po nekaj kilometrih je oznaka za kamp v Aubignanu, odprejo nama zapornico in najdeva prostor pod drevesom zraven prijaznih Angležev. Zjutraj pa morava nazaj, nazaj v Dentelles. Na sedlu je že prav prometno. Vse polno je popotnikov, ki se pripeljejo le do sem ter s klopc in travnikov uživajo ob pogledih na pečine, in precej onih, ki se podajo proti vr- hovom. Slediva živahni skupini z otroki, vsi so ovešeni s plezalno opremo. T e skale pač morajo nuditi tudi obilo zabave v vertikali. V senci borovcev in hrastov se kamnita pot zlagoma dviguje pod stene. Plezalci kmalu gredo po svoje, midva pa na desno proti grebenu. Prav počasi se odpirajo razgledi na NA OBROBJU ALP Iz popotni{ke beležnice Dva dneva Provanse  Milan Vošank µ Marjan Bradeško Trebušaste stene nad krajem Fontaine-de-Vaucluse P ravkar sva se pripeljala z Mont Ventouoxa, te 1912 metrov visoke apnen- časte grmade, in zahodne sence že prijetno hladno legajo čez vročo pokrajino; in spet, kar je nekako postala že ustaljena navada na vseh najinih potovanjih, šele pozno popoldne začneva iskati prenočišče v kampih. Po lenobnih jutrih in zatem čez dan, ko je toliko lepega, pač še ne gre prehitro razmišljati, kje se bo postavil šotor. Razvadila sva se na poti do francoskega juga v italijanskih Dolomitih: pod Tremi Cinami, pod Civetto, v Brenti in v Palli, le na Selli se je bilo potrebno zapeljati nekaj naokrog ter še kasneje ob nadvse turističnem Gardskem jezeru, vedno so bili ti kampi ob pravem času na pravem mestu. Takšni s kulisami gora naokrog, večinoma prijetni in mirni. Tu, v Provansi, kjer je, kot piše v popotniškem vodniku, kampiranje že dolgo priljubljeno in mamljivo poceni, pa bi bilo potrebno to razvado opustiti. Pa naju ni izučilo, kajti tudi tokrat v okolici mesteca Vaison-la- Romaine so kar trije kažipoti vabili v žal spet prenapolnjene kampe. Pa se peljeva naprej proti jugu, bo že nekako, še zmeraj je bilo ... 27 okolico, na dolince in pregibe med temi hri- bi, na urejeno kmečko, predvsem vinorodno krajino. Pa saj že besedilo v vodniku vabi: ko se naužijete razgleda, si privoščite čudovita vina Cotes-du-Rhone in okusen kozji sir, ki ga izdelujejo v okoliških vasicah. T u je zelo cenjeno rdeče vino, tu je dom muškata, slad- kega belega desertnega vina, tu bomo našli še oljke in marelice. Na tej 50-kilometrski krožni poti okrog Dentelles de Montmirail je pač obljubljenega veliko dobrega po vaških gostilnah, pa tudi gradbeno in zgodovinsko- kulturno umetniško lepega, ampak midva sva še v gorah. T oda vsaj malo teh pivsko kulinaričnih in vizualnih užitkov enkrat popoldne, tega pa tudi ne smeva zamuditi! Preko skalne stopnje prestopiva na vroča južna pobočja z novimi pogledi na obširne vinograde in skalne pregrade nad gozdovi. Srečujeva vse več planincev, starejših parov, mladih družin ... Ta krožna pot, ki žari od košenice, pač ni prezahtevna, daje pa do- volj gorniškega priokusa. Nedvomno pa te pečine in grebenski vrhovi privabljajo s svojo abstraktno obliko, s slikami, zaobjeti- mi v okvirje vznožnih vinorodnih pobočij, visoko obraslih z nizkimi borovci, hrasti ter celo z mandljevci. Prav neverjetne so te slike, bile bi kar pravšnje za v likovne učbenike, za študije kompozicije, perspektive in tonskega slikanja. Ko se odpirajo škrbine med skalnimi stolpi, zarezane globoko v skale, in se skoznje radovedno zazreš v to bogastvo pestro zeleno poletno razbohotene okoliške pokrajine, sto- jiš in si vesel in se čudiš … in iščeš fotoaparat. Kakor sva se midva s Sonjo čudila še malim in malo večjim skalnim oknom vzdolž ostenj. Morda ravno zaradi teh oken ime dentelles ali "čipkasti" vrhovi za te dolge razčlenjene grebene. Pot se že spušča proti prehodu v grebenu, spet nazaj na senčno stran, ko tam za bli- žnjimi skalnimi stolpi v daljavah ugledava goro. V eliko lepo goro na jasnih severnih obzorjih, vso modro z belino prav na vrhu. Prepoznava to podobo. T o je Mont V entoux, najina včerajšnja zgodba. T ako se je prav lepo doprinesla v pripoved današnjega dne, da jo moram povedati. Pravzaprav tako kot o Dentelles de Mont- mirail tudi o Mont V entouxu s prijateljico ob odhajanju v Provanso nisva posebej raz- mišljala. Seveda, o kanjonu V erdon že, pa o obmorskih visokih pečinah Les Calanques in poljih sivke, žit, sončnic, vinogradih, sa- dovnjakih ter podeželskih vasicah, toda ko ugledaš "čipkaste" vrhove, te neustavljivo zvabijo. In ko iz okoliških dolin več dni zreš na "provansalskega velikana", tega najvišjega zahodno od Alp, je vabilo treba sprejeti. Še posebej te ta gora, na katero je prvi zabele- ženi vzpon opravil l. 1336 veliki renesančni pesnik Petrarca, danes pa je čez vrh speljana asfaltirana cesta, nekako prevzame s svoji- mi "dirkaškimi" zgodbami. Prav na vrhu je namreč že leta tudi najtežji etapni gorski cilj znamenite kolesarske T our de France! Mo- rava na to goro!" je govorila Sonja. "Ampak vsaj nekaj tudi peš," sem dodajal. Pa še na Mont Ventoux Začneva z juga iz Bedoina. Že kmalu za za- dnjimi hišami je vsa cesta popisana z imeni kolesarskih junakov. "Noro" mora biti, ko hiti tod navzgor karavana "biciklistov". Predsta- va. In da je gora res kolesarska, kmalu uvidi- va. Sami, v dvoje, v skupinah hitijo v vroče klance. Še bolj hitijo avtomobili. Eno samo gibanje, nemir in hrup, ki te neustavljivo potegnejo za sabo. Po svoje nenavadno za vendarle kar visoko goro. Kakor se z višino zanimivo spreminja tudi vegetacija. V okolici Bedoina še vidiva nekaj sivke in sadovnjake marelic, nato pa le še hrastove in bukove in nazadnje vse redkejše nizke iglaste gozdove. Kaj pa najino pešačenje? T oda kje pa so sploh kakšne poti? Zaman se zvedavo ozirava po morebitnih kažipotih in oznakah. Ali sploh kdo hodi v tej obupni vročini? Midva bova! Da, bova! Pa se peljeva kar višje in višje, nobeden se ne ustavlja, ne izstopi ... Nagon črede po gibanju med avtomobilisti je očiten. Razumeva namig. "Peljala se bova do vrha," odloči sopotnica, ko že zavoziva na odprto, kjer izgubiva še zadnjo željo po aktivnejšem gibanju. T oda kaj je to? T o so vendar ene same svetle skale in pesek in prav na vrhu gore še beli TV stolp. Da, kakor razžarjena puščava na dva tisoč metrih! "Čreda" naju odloži na parkirišču pod vrhom in kar v "japonkah" stopiva še čez tiste zadnje skale do najvišje točke. T urista sva danes, ki se na videz prav tako začudeno ozirava na tiste tri v planinski opravi, kako se kar nekam boječe in tiho zadržujejo v kotu ob ograji, v sebi pa sva jih vesela, jih občudujeva – oni so prišli peš! T urista, ki med stojnicami s spominki in hrano na razžarjenem asfaltu ne veva, kaj bi in nazadnje obstojiva pred lo- kalom, kjer točijo pivo. Še najbolje za sedaj. Ampak kaj se vendar dogaja v meni? Se ne znam veseliti vrha gore, kot že tolikokrat ob vzponih peš, na smučeh ali s kolesom? Se zvedavo posvečati razgledom? Danes pa, kot da ni te radosti v meni sredi te množice tu na Mont V entouxu, tu med elegantno opra- vljenimi gospodi in damami. Saj ne vedo, zakaj so tukaj, njihovi obrazi so brezizrazno prazni, brez občutenj. Ali pa se motim, gornik v meni pač ne zna razumeti? Pa se zato raje občudujoče oziram po kolesarjih. Napori ob vzponu v avgustovski vročini jim niso vzeli nasmeha in dobre volje v veselju, da so uspeli. Kako pa doživlja "provansalskega velikana" Sonja? Ni ravno preveč zgovorna ... Pa raje kar obmolkneva za kakšne pol ure, da se glavi ohladita in misli sprostijo. Navzdol se odpeljeva na drugo, severno stran, med prijazno zelene gozdove v okolici Malauncena. Tako sva doživela in preživela avtomobilski vzpon na goro. Goro, ki je dan kasneje v svoji modrini s tisto značilno belino na vrhu tu z grebena na Dentelles de Mont- mirail spet vsa tako lepa tam nad severnimi obzorji in vendarle ponovno vabljiva. Sedeva v senco skalnih obokov. Pot tu spet zavije okrog pečin in navzdol do izho- dišča. V stenah je plezalsko živahno, planinci pozdravljajo, fotografirajo in hitijo naprej. Okoliški vinogradi zeleno rumeno žarijo v opoldanskem soncu. Spokojna mirnost je razpeta nad pokrajino. Ne sme se nama muditi, dan v svoji silni svetlobi je prelep, da bi kar odhitela naprej in mimo vseh teh porajajočih se občutenj. Še kako rada se bova tega spominjala v mračnih sivih dneh. Odpotovala bova naprej proti jugu enkrat popoldne. Zvečer pa, no, takrat bova spet iskala kamp. Res je: ne izuči naju! m Trebušaste stene nad krajem Fontaine-de-Vaucluse Tone Wraber (tretji z leve) na sestanku uredništva Planinskega vestnika leta 2007 Tik pred oddajo gradiva v tiskarno nas je presenetila žalostna vest, da je umrl prof. dr. Tone Wraber, botanik, znanstvenik in ljubitelj narave. Dr. Wraber je bil zvest sodelavec Planinskega vestnika, nekoč tudi član uredniškega odbora, s katerim je dobro sodeloval tudi v zadnjih letih.