Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 26.	V Ljubljani, dne 20. septembra 1923.	. V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „	20'—
četrtletna naročnina.....10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —.—	Oglasi po ceniku. ■
Uredništvo: LjuUljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ue vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Negotovost
Prečanski državni uslužbenci in oni srbijanski, ki nimajo izkaznice radikalne stranke, preživljajo težke in bridke čase. Redukcija, penzijoniranjc so na dnevnem redu, in nihče ne ve, koga zadene že jutri to neprijetno presenečenje. Na stotine in stotine državnih uslužbencev se strahoma izprašuje: kam potem, ko bom na cesti. V privatno službo ne more, ker je po privatnih podjetjih vse polno in tudi tu že reducirajo, ker je nastala vsled pomanjkanja denarja silna stagnacija v industriji, obrti in trgovini. Oni, ki bodo upokojeni, ne bodo mogli s pičlo pokojnino ne živeti ne umreti, oni, ki bodo reducirani, bodo dobili nizko odpravnino, s katero gotovo ne bodo mogli živeti tako dolgo, da bodo dobili novo službo. O upokojitvi in odpravnini onih uslužbencev, ki ne bodo prevedeni na novi zakon, določa člen 243. nove službene pragmatike sledeče:
»Uslužbenci, za katere se izda odlok, da jih ni prevesti, se upokoje, če so pridobili po dosedanjem zakonu pravico do pokojnine: če pa niso pridobili pravice do pokojnine, se odpuste iz državne službe in dobe za odškodnino svojo dvomesečno dosedanjo sistemizirano plačo z draginjskimi dokladami vred, ako so bili manj nego pet let v neprekinjeni državni službi, a svojo trimesečno dotedanjo sistemizirano plačo z
. draginjskimi dokladami vred, ako so bili najmanj pet let v neprekinjeni državni i službi.«
Do novega leta mora vedeti glasom člena 224. novega zakona vsak državni uslužbenec, ali bo ostal v službi ali ne. Izvzeti so le člani državnega sveta, člani glavne kontrole, vsi sodniki rednih sodišč in učitelji. Vsa ostala armada državnih uslužbencev bo živela štiri dolge mesece v strašni negotovosti. Ker je vsak človek več ali manj optimist in išče sam pri sebi razlogov, ki govore v njegov prid, se tolaži rnnogokateri:	saj
mene ne bo zadelo.
Materijalna stran upokojitve in redukcije bo imela hude in težke posledice za nešteto družin, ki bodo sedaj tik pred zimo izročene stradanju, bedi in bodo sigurno propadle. Ali tudi v moralnem oziru je sedanje stanje nad vse kvarno. V boju za svoj lastni jaz, v boju za eksistenco bo malokdo izbiral sredstva, da obdrži sebe na površju, a da pahne tovariša v propast. Vojna nas ni napravila boljše kakor smo bili; kar ni še pokvarila, bo pokvarila v značajih redukcija. Redukcija bo razgalila zopet nekaj lepih čednosti v človeški naravi, bo zasejala med tovariše nezaupanje, sovraštvo in okrepila kle-čeplaztvo, štreberstvo. Same krasne pridobitve na vse strani!
Gotovo je, da bi bila mogla močna, solidna organizacija javnih nameščencev pre-
prečiti marsikatero ostrino prehodnih določb novega zakona. Ali takrat, ko smo najbolj potrebovali krepke in složne združitve, smo si bili najbolj v laseh. Vsaka organizacija je delala na svojo pest, podirala, če, je le mogla, ono, kar je ustvarila druga organizacija dobrega. Prehodne določbe bodo dolgotrajen memento vsem javnim uslužbencem. Ako se ne bodo ničesar naučili iz te naše najbolj žalostne dobe, potem je itak vsak lek odveč in ozdravitev nemogoča. Danes se ne da ničesar več popraviti. Samo žrtve, ki jih bodo terjale prehodne določbe novega zakona, nam bodo prinesle morda — pravimo morda — spoznanje, da smo težko in hudo grešili.
Vsak izmed nas, ki preživlja sedaj to negotovo dobo, bo mogoče — ako ne pade — postal zavesten borec za tisto, kar najbolj živo potrebujemo, za novo, solidno organizacijo vseh javnih nameščencev.
Dopusti.
Dopust! ta sladka beseda! Včasih smo jo poznali samo po imenu. Po cela desetletja smo služili, pa niti enega dneva dopusta. Kar zavidali smo profesorje in učitelje, še celo naše »Janeze«, ko so prepevali tisto svojo: »Nobene bukvice niso tak’ lepe, kakor je ur-laubarski pos«.
Zakon
o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.*
L Poglavje.
Osnovne odredbe, člen 1.
Civilni državni uslužbenec je ona o: ki je bila po odredbah zakona sprejeta ’ Vilno državno službo.
la zakon se ne nanaša na ministre it žavne podtajnike, razen členov 27., 46., in odredb o pokojninnah.
Člen 2.
Vsa mesta v vseh strokah državne službe so ob zakonskih pogojih enako dostopna vsem državljanom po rojstvu kakor tudi onim naturaliziranim državljanom, ki so srb-sko-hrvatsko-slovenskc narodnosti.
Drugi naturalizirani državljani smejo dobiti državno službo samo, če so 10 let nastanjeni v kraljevini, po posebni odobritvi državnega sveta in na obrazloženo zahtevo pristojnega ministra pa tudi prej.
* Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 199, izdanih dne 1. septembra 1932. (Prilog.)
Tuji državljani se smejo sprejemati v državno službo samo kot kontraktualni uslužbenci.
Osebe, ki so se posebno odlikovale s svojim delom, se smejo sprejetij v državno službo z odločbo ministrskega sveta na obrazložen predlog pristojnega ministra in z odobritvijo državnega sveta; toda v roku, ki se jim odredi, morajo naknadno izpolniti pogoje iz tega zakona.
Člen 3.
Državni uslužbenec sme biti samo, kdor ima sposobnost za državno službo v obče in z zakonom odrejeno izobrazbo za stroko, v katero vstopa.
Člen 4.
Državni uslužbenec ne more postati:
1.	kdor ni dovršil 18. leta starosti;
2.	kdor je pod skrbstvom ali v konkurzu ali nad komer je podaljšana očetovska oblast;:
3.	kdor je bil z razsodbo rednega sodišča obsojen zaradi hudodelstva ali dejanja, ki ima po sodni razsodbi ali po zakonu za posledico izgubo državljanske časti, dokler traja ta posledica po zakonu, brez ozira na to, ali je bil obsojen, preden je dosegel polnoletnost, ali pozneje;
4.	kdor je bil v državni službi, pa mu je služba prestala po členu 132. ali po točki 5.), 7.) ali 8.) člena 133.;
5.	kdor je že dovršil 21. leto starosti, pa še ni odslužil svojega roka pri vojski ali ni vojaške službe oproščen.
Državni uslužbenec ne sme biti, kdor javno izraža načela zoper obstoječe državne oblike ali načelo protipravne izpremembe državnega reda.
11.	poglavje.
Razdelitev uslužbencev in službe.
Člen 5.
Državni uslužbenci se dele na uradnike, zvničnike in služitelje.
Uradniki spadajo v 'poedine kategorije strok državne službe.
Člen 6.
Po izobrazbi, ki se zahteva za vstop v poedine stroke, se deli uradniška služba na te-le tri kategorije:
I.	kategorija: služba, za katero se zahteva. popolna fakultetna izobrazba s predpisanimi izpiti ali višja strokovna šola, ki ustreza fakulteti, s predpisanim končnim izpitom;
II.	kategorija: služba, za katero se zahteva popolna srednješolska izobrazba z zre-
Dolgotrajni boj za pragmatiko nam je bil pa prinesel končno tudi redne dopuste, in ker so bile tedanje plače v primeru s sedanjimi že prav čedne, si videl posameznega uradnika celo že v letovišču, skratka: uradnik je stal — kar povejmo — skoraj na vrhuncu svojega blagostanja in upoštevan povsod.
To pa žalibog ni trajalo dolgo. Velesile so zaplesale svoj krvavi ples. Vojna je divjala, predivjala in podivjala celi svet. Noben zakon, nobena postava, nobena naredba ni držala več, vse se je sesulo v grozen kaos, zmeda na zmedo. Samo Prešeren nas je še vedno tolažil: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milejše zvezde kakor zdaj sijale.«
In res smo prišli končno v naročje svoje matere — slovanske države. Toda razmere se kar nočejo izboljšati. Nekaj si jih je pač opomoglo, nekateri so prišli celo do korit in vladnih jasli, v splošnem je pa ostal uradnik nag in gol v breznu zmed, kamor ga je treščila svetovna vojna, kajti vse »povišice« se razblinijo v prazen nič, še preden dosežejo na svojem dolgem potu uradnikov žep. Vse pogoltne vedno rastoča draginja.
Navzlic temu ne smemo obupavati, bo že boljše; potrpljenje je sicer božja mast, samo gorje tistemu, ki se maže z njo. Saj imamo spet službeno- pragmatiko — molčimo rajši, kakšno — in redne dopuste, ki jih je nekdo že okrcal v 22. številki tega glasila, v članku »Redukcija III«. Prav je imel! Toda vkljub temu bi se lahko vsi zvrstili, če bi bilo le še kaj vesti in kolegijalnosti na svetu, pa je ni, ker je vojna vse podivjala in raz-orala.
S težavo se spravi tega in tega na dopust, druge se potolaži na poznejši čas, ko se vrne ta in ta. Toda dopust poteče, dotičnika pa ni. pač pa se prikaže zdravniško izpričevalo, s katerim se utemeljuje podaljšanje dopusta vsaj za mesec dni. Ker je »bolnik« sicer zdrav, mu pa revmatizem kar »lomi« ude. Ta revež, kaj! Kdo mu more dokazati, da to ni res. O, ti zvita lisica ti, prekanjena; nekaj bi rekel, pa je boljše, da molčim. In to niso osamljeni slučaji. Kdo ne bo obsojal takega početja, ki ni vredno dostojnega, poštenega človeka. To je — milo rečeno ;— zločin nad svojimi tovariši in tovarišicami!
So pa še druge vrste brezbrižneži, ki kratijo in včasih celo preprečijo redne dopu-
lostnim izpitom ali srednja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom;
III.	kategorija: služba, za katero se zahtevajo najmanj dovršeni štirje razredi srednje šole ali nižja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom.
Člen 7.
V	1. kategorijo spadajo tudi oni člani glavne kontrole, ki nimajo fakultetne izobrazbe.
‘Stroke, za katere se zahtevajo poleg izobrazbe, določene za II. kategorijo, posebni višji strokovni državni tečaji z izpiti, spadajo v II. kategorijo, toda redni prejemki, razen doklade za otroke, sc zvišujejo za 10 odstotkov.
V	stroke III. kategorije se smejo sprejemati tudi podčastniki, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, pa so odslužili 15 let neprekinjene in'dobre vojaške službe ter izpolnili ostale pogoje, ki jih predpisuje zakon o ustroju vojske.
člen 8.
Za stroke, v katerih sc ne more predpisati posebna teoretična šolska izobrazba, ker sc opira delo v stroki v glavnem na prirojeno sposobnost ali izvestno veščino, pridobljeno s strokovno vadbo, in tako tudi za stroke, v katerih je, po sili razmer, v raznih oblastih države predpisana različna šolska
ste svojim kolegom. Nekdo si zlomi po svoji nerodnosti levo roko. V bolnico mora, od koder ga pa že izpuste po nekaj dneh, potem pa pestuje mesece tisto roko, v resnici je pa že v par tednih -popolnoma -zdrav, se hodi lepo sprchafetft 's svojo družirtč ali pa 'delo ve riži s fižojdJh 'in mesenimi 'klobasatfii. Nä vsak način 'fji ije pošteno odpPčil. 'Podu komaj se dobVö 'Žjflhsi po treh mesecih V shiž-bo, ti že pfrl&e žh svoj redni dopust, deš prej je bil 'b'P Th'i š k i in ta rie šteje.
Kaj ni 'fp skrhjna brezbrižnost! Take rrii lilijo pod pv>0. 'tla jih prav s 'težavo zadržujem. Drugi gitrtVp in vlečejo zanj kot črna živina, on pii fefPVadi s palico. Je še Več "takih sluČhjeV, :ki 'režejo v žiVo in kriče do 'hebk. Ti breždhŽiVHeži so poleg tega povečirii taki, da itNp zza tftfeno rtibd, ippVsod samo za »’riapotje«. Ali je 'to pošteno, pravično, kolegijalno?! Ne in ne! Tak ni mož, niti vreden tega imena!
In to sem hotel povedati o dopustih. Kdor se čuti prizadetega, pa naj ga malo zaskeli in speče — pa poboljša naj se!
Kapitalistično omrežje.
»Iz Slovenca« posnemamo sledeči članek:
Znano je, da zunanje politike narodov in držav danes ne vodijo diplomati po kakih moralnih, etičnih smernicah, ampak vodi jo velekapital v smislu svojih interesov. Boj za Poruhrje danes ni nič drugega ko spopad dveh velekapitalističnih sil za eksploatacijo teh naravnih bogastev. In politične ter diplo-matične zveze se snujejo po direktivah velekapitala. Zanimive podatke v tem oziru je prinesla dunajska »Rothe Fahne«, ki poudarja, kako je industrija srednje in vzhodne Evrope razdeljena v' dva kapitalistična koncerna, katerih središče sta dve velepodjetji municije in orožja. Nosilci teh dveh koncernov pa niso le v Evropi, ampak tudi v Ameriki.
V	Ameriki sta si rivala Morgan in pa Rockefeller. Ti dve finančni sili sta prenesli svoj boj tudi v Evropo. Morgan je zvezan s francosko firmo orožja Schncidcr-Crcuzot. Tej se je priključil nemški vcleindustrijalcc Stinnes, ki ima za seboj velik del nemške industrije ter se polašča tudi avstrijske, poljske, madžarske italijanske industrije ter industrije v balkanskih državah. Ta koncern danes prcobvladuje položaj. V njegovih rokah je večje število bank v teh državah.
izobrazba, odloča' ministrski svet, dokler se ne izenačijo zakoni, po zaslišanju strokovnega sveta iste ali sorodne stroke, v katero kategorijo naj pridejo, toda v I. kategorijo ne smejo priti.
Člen 9.
Po razdelitvi dela v poedinih kategorijah sc dele kategorije na skupine, in sicer:
I.	kategorija na 9,
II.	kategorija na 5,
III.	kategorija na 4.
V	vseh kategorijah so skupine pripravljalne, pomožne in glavne. Pripravljalne skupine so v 1. kategoriji 9., v II. kategoriji 5., v III. kategoriji 4. Pomožne so: v I. kategoriji 8. in 7.. v 11. kategoriji 4. in 3., v III. kategoriji 3. in 2. Ostale so glavne.
V	strokah, kjer se delo ne deli po predhodnem odstavku, se smejo razvrstiti zvanja po skupinah, kakor jih obeležijo poedine stroke, skladno z načelom predhodnega odstavka. za porazdelitev svojih zvanj.
Člen 10.
Za zvaničniško službo se zahtevata najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole, za služiteljsko službo pa najpotrebnejša pismenost in odsluženi rok pri vojski (za moške služitelje). Po razdelitvi dela sc dele zvaničniki na tri skupine, služi tel ji pa na dve skupini.
Nasproti temu stoji Rockefellerjev trust s svojo Standard Oil Company. Z njim v zvezi je francoska »Banque de Paris et des Pays Bais«, katera ima — kakor vele poznavalci — med akcionarji Trboveljske premo-gokopne družbe najvbojb 'moč. Na Francoskem stoje za tem kdhdfctfhom lotrinški völe-industrijalci, ha Nem^kötfi pa družba burg—Amerika Linie, Krupp in Wolf.
Med tema dvema skupinama se Vrši ‘boj za nadvlado. Odmevi tega orjaškega boja se oglašajo v zunanji in notranji politiki prizadetih držav. Tudi mi srno zašli v vrtinec tega boja. Narodi si domišljajo, da se bore za svoje interese in svoja prava, pa so vsi skupaj le gumijevi možici ma vrvicah ‘chb ali druge teh skupin, prizadevajočih se, svrijtimu kapitalu zasužnjiti narodb, zemljo in njena bogastva. Istina je, da je moderni kapitalizem nemoralen!
Vestnik.
Vsem javnim nameščencem in upokojencem.
Sotrudnik in naročnik »Našega Glasa« pošilja sledečo poslanico, ki naj jo toplo uvažujejo vsi: Ne vem, koliko naročnikov ima »Naš Glas«, veliko ne, toliko pa gotovo ne, kolikor bi jih imel lahko in tudi zaslužil. Saj nas je javnili nameščencev in upokojencev lepo število, cela armada samo v Sloveniji, da ne rečem že v Ljubljani, naročnikov na glasilo osrednje zveze pa tako malo. Pa ko bi bili vsaj ti redni plačniki! Človeku je kar mučno, ko čita od številke do številke, kako milo toži »uprava«, da ne more zmagovati stroškov tiska, ker »je nerednost v plačevanju naročnine vedno večja«. Prosi in prosi, da bi se ji »nakazali vsaj dolžni zneski za nazaj«, če ne že vsega obenem, pa v obrokih. Vendar dovolj skromna prošnja in najnežnejši opomin! Pa vse zastonj! Najbrž nihče niti ne misli na to, da pride tudi uprava v denarne zadrege. Priznam, da smo porazdeljeni na razne stroke, da ima skoraj vsaka svojo organizacijo, svoje društvo, večina tudi svoje glasilo; drugo vprašanje pa je, če je res treba toliko strokovnih glasil. Ali bi ne obdelal en sam nekoliko obširnejši list brez težave vseh strok? Saj bi lahko izhajal >po večkrat na mesec kot doslej, morda vsak teden ali celo vsak dan; gradiva bi ne manjkalo, če bi se strnili vsi dopisniki na eno samo glasilo. Kje pa je več duševnih delavcev kot v osrednji Zvezi?! In tak list naj bi bil »Naš Glas«, kar je sicer prav za prav že sedaj. Saj sprejme vsak dopis, naj pride iz te ali te stroke, samo da je stvaren in aktuelen. In list bi dobro vzpeval, seveda če bi bili vsi ali vsaj pretežna večina naročeno nanj in ga tudi redno plačevala. Kar neodpuslno
Člen 11.
V I. skupino I. kategorije spadajo predsedniki državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole v 2. skupino pa člani državnega sveta, kasacijskega sodisca; in glavne kontrole, nadalje redni univerzitetni profesorji z 20 leti službe, ki se jim šteje za pokojnino. Vse ostale stroke uradnikov državne službe se razvrste s kraljevo uredbo na kategorije po odredbah členov 6„ 7. in 8., njih zvanja pa se porazdele po skupinah, pri-čenši od 1. skupine I. kategorije, po razdelitvi dela, obeleženi v členu 9. V njej se nadalje našteje šolska izobrazba, ki ustreza izobrazbi, določeni v členih 6. in 10., in se odredi, katere stroke spadajo pod odredbo drugega odstavka člena 7., katere	v i s te
uslužbencev se smatrajo za zvaničnike in katere za služitelje in kako se porazdeljujejo po skupinah. Vse to se mora izvršiti najkasneje v dveh mesecih od dne. ko stopi ta zakon v veljavo. Uredba stopi takoj v veljavo, predloži pa se v uzakonitev narodni skupščini, čim sc sestane na redno zasedanje za leto 1923./1924.
Uslužbenci narodne skupščine so državni uslužbenci. Uslužbenci dvora Njegovega Veličanstva kralja se smatrajo glede pokojnine za državne uslužbence.
(Dalje prihodnjič.)
pa je, če se ne naroče na »Naš Glas« tisti nameščenci in upokojenci, ki nimajo svojega lastnega strokovnega glasila. Recite kar hočete, gmotne Tazmere so res obupne, vendar bi naposled vsak utrpel tistih 10 dinarjev štirikrat na leto. Ker tega priporočila ozir. vabila najbrž ne bodo čitali nenaročniki je naša sveta dolžnost, da pridobi vsak vsaj enega naročnika. »Naš Glas«, moramo podpirati vsi, gmotno z naročnino, duševno z dopisi, nasveti in predlogi. Vsi za enega, — za »Naš Glas« —, ta pa za vse!
Enotno uradno-plsjarniško poslovanje. Že v
štev. 28 N. Gl. iz 1. 1922 sem opozoril pod naslovom: »Esparanto-poslovanje« na- veliko važnost enotnega uradno-pisarniškcga poslovanja. O enot" nem poslovanju se je razpravljalo pri raznih prilikah, a do resne akcije v tem pogledu še do danes ni prišlo. Na predzadnjem občnem zboru društva drž. pis. uradnikov sem stavil tudi tozadevni predlog, ki je bil soglasno sprejet. Z delom se pa ni pričelo iz enostavnega razloga, ker nam manjka do take stvari dobre volje in strokovno vsestransko naobraženih ljudi. Letos se je ta akcija zopet oživela. Društvo je poslalo h g. velikemu županu dr. Lukanu deputacijo, ki je obrazložila pomen te akcije in v koliko bi jo društvo drž. pis. uradnikov za Slovenijo rado izvedlo. G. veliki žu-ban je idejo toplo pozdravil in obljubil delo po močeh podpirati, kar je tudi izvršil. Dobil sem dopust, da izvršim stavljeno nalogo; čez nekaj časa Pa mi je bil že dovoljeni dopust preklican z motivacijo, da dela na enotnem poslovanju že član upravnega sodišča g. uprav, svetnik dr. Steska; društvo je dobilo poziv naj svoj dosedanji elaborat predloži načelniku invalidskega odseka v presojo. Osebno sem šel h g. dr. Steski, da se prepričam, ali se to delo res že vrši in v kaki meri. Izvedel sem, da se ne izdeluje načrt za enotno pisarniško poslovanje. Vslcd tega je društvo naprosilo še enkrat pri pokr. upravi za dopust enemu izmed pisarniških uradnikov. Prošnja je bila zavrnjena. Pisarna je važen del urada, tega mislim ni treba posebej dokazovati. Pri tej priliki moram konstatirati, da se kljub temu, dasi vrši pisarna važno delo, pisarniško osobje zlasti zadnja leta bagatelizira, kot nikdar preje. Delo ni težko v pisarni in ga lahko hitro kapira nekoliko izobražen začetnik, vendar predno spozna posameznik vse pisarniško delo, traja mnogokrat leta in leta. izvedba enotnega poslovanja je brez dvoma težko delo in kdorkoli se ga bo lotil, bo naletel na vsemogoče zapreke. Ko je imel tozadevni odsek par informativnih sestankov, sem videl, da bo delo že radi tega otežkočeno, ker je hvalil vsak svoj sistem, katerih je pa samo v Ljubljani gotovo toliko, kolikor je uradov. Posamezni sistemi se bodo morali temeljito preštudirati, so li res praktični v vseh momentih. — Plsansky.
Avtomobilna proga Murska Sobota-Dolnja Lendava. Avtomobilna prometna delniška družba bam piše: V št. 25 Vašega cenj. lista z dne 10. trn. obveščate svoje čitatelje, da je prevzela avtomo-bilno progo Murska Sobota-Dolnja Lendava s 1. tm. poštna uprava. Blagovolite vzeti na znanje da^to ni res, ker obratuje na tej progi izključno naša družba in bi progo prevzela poštna uprava le tedaj, ako bi jo mi opustili.
Nova davčna bremena. /Službene Nov z dne f>. tm. objavljajo zakon o ustrojstvu vo in mornarice s čigar materijalnim delom sta na novo uveljavila dva državna davka, nan vojn,ca, k, se je pri nas pobirala dosedaj kot jaška taksa, m posebni davek za vozila, ki se pobiral v višini invalidskega davka od vseh dr •nih zavezancev. 1.) Vojnica. Vojnico li Plačevale za službo v vojski ali mornarici st; ali začasno nesposobne osebe, dalje zadruge, moženja in podjetja onih oseb, ki sc na kateri način ognejo zakoniti službi v vojski ali morn ci ali ki radi zapora ali izgube državljanskih i vic ne morejo osebno služiti. Plačila vojnice oproščene osebe, ki prejemajo invalidsko po< ro ali ki so se ponesrečile v vojni službi, in k< no osebe, ki so umobolne, gluhoneme, slepe hrome ter nesposobne za katerikoli delo, ako čujejo manj nego 20 Din neposrednih davi Vojnica znaša za osebe, ki so za službo stalne začasno nesposobne, 50 odstotkov, za vse dr h' se ognejo službi ali ki ne morejo vslcd zap lt(J. osebno služiti, pa 100 odst. vsakoletnega Posrednega davka. Plačilna obveznost traja dovršenega 20. do dovršenega 50. leta. Za pl a
vojnice jamčijo roditelji vojnici zavezane osebe.
V Sloveniji se je z uvfeljavljenjem Vojnice dosedanji položaj bistveno poostril ne le glede dobe plačilne obveznosti, ki je podaljšana za pet let, torej na 30 let, ampak tudi glede odmerne podstave. Od-mernq podstavo je tvorila dosedaj le dohodnina, v prihodnje se bo pa vojnica odmerjala od vsote vseh posrednih davkov. Radi tega se bo krog plačilnih zavezancev izdatno razširil, ker bodo vojnico plačevale tudi osebe, ki so bile plačila vojaške takse oproščene, ako njihovi skupni dohodki niso dosegli vsote 2500 Din na leto. Nasprotno pa so razbremenjeni roditelji oseb, ki so dosedaj bili zavezani plačevati takozvano roditeljsko takso, ker bodo v bodoče te takse oproščeni, pač pa bodo jamčili za plačilo njihovim sinovom predpisane vojnice. 2.) Prispevki v remon-tno-vožarski fond. Za kritje stroškov povodom nabave In vzdrževanja potrebnih konj za topničarsko vprego, jahalnih kopj in volov, m orna rsk ih in suhozemskih prevoznih sredstev in drugih potrebščin za vozila, dalje za plačilo odškodnine za živino in prevozna sredstva, ki se odvzemajo posestnikom v mirnem ali vojnem času, se bo poleg davka pobiral poseben pribitek za vozila in stekal v posebni remontno-vožarski fond. (Remontno-komorski fond). Pribitek za vozila bodo plačevali vsi davkoplačevalci v višini invalidskega davka. Plačila pribitka so oproščeni le oficirji, stalni vojaški duhovniki, kapelniki in tehnični poslovodje v aktivni službi, dalje paro-brodna društva in lastniki plovnih objektov (razen luksuznih) na morju in rekah glede teh objektov. Dosedaj se je enak pribitek v obliki 5 odst. doklade na neposredne davke po čl. 72. zakona o ustrojstvu vojske pobiral edino na ozemlju bivše kraljevine Srbije.
Državni dohodki in izdatki. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila v »Službenih novinah« stanje državnih dohodkov in izdatkov koncem maja tl. Celokupna vsota izdatkov v maju znaša 562,037.908.48 Din n apr am vsoti dohodkov 688,114.875.79 Din. Mesec maj beleži torej prebitek 126,076,967.30 Din. Od avgusta 1922 do konca maja so znašali skupni izdatki 5,505,607.872.90 Din a dohodki 5,805,199.001.81 Din kar pomeni prebitek dohodkov v znesku 999 milijonov 591.128.87 Din. Napram državnemu proračunu za to dobo predvideni vsoti se izkazuje pri izdatkih prihranka več nego 270 milijonov, pri dohodkih pa prebitek nad 26 milijonov Din,-Najvažnejše postavke v izdatkih .državnega proračuna so: prometno ministrstvo 1,016,708.878 Din (v prorač. predvidena vsota znaša 1.028.446.576.90) izdatki vojnega ministrstva so prekoračili v proračunu predvideno vsoto za 60.5 milijona in znašajo 1,000,391.994.23 Din; izdatki finančnega ministrstva izkazujejo Pprihrauek v znesku 74.2 milijona proti proračunski vsoti 887,999.153 Din. Od državnih dohodkov v maju odpade na carinske dohodke in takse 50 milijonov, na trošarine in občinske takse 55.4 milijona, na donos od ažija 65 milijonov, na davke na poslovni promet 29.9 milijona, na direktne davke in davčne doklade
52.8	milijona, na takse 62.9 milijona, na monopole
155.8	milijona, na prometne institucije 155.9. milijona, na državne mobilije 36.4 milijona, na dohodke državnih domen 4.7 milijona Din. Celokupna vsota državnih dohodkov za dobo od avgusta 1922. do konca maja je znašala 5,8(15,199.001.81 D, y prorač pa sc predvideva vsota 5,z / 9.12.336,70 D. Višji dohodki pri posanmih postavkah v dohodkih znašajo 600,487.927.64 Din manjši dohodki pa 574,411.312.52 Din. Znatni manjši donos izkazujejo dohodki od ažija v znesku 342,132.601.61 Din, potem dohodki poslovno-promctncga davka v znesku 79.186.302.44 Din. Ta manjši donos dohodkov od poslovno-prometnega davka kaže na težkoče pri pobiranju teh davkov. Precejšnje večje dohodke izkazujejo monopoli, in sicer 311.9 milijona, in takse v znesku 108.5 milijo«’ Din. V splošnem sc kaže, da redni državni dohodki, iz-vzemši carinske dajatve, izkazujejo manjši donos, izredni pa večjega. Najvažnejše postavke državnih dohodkov po posamnih pokrajinah za dobo od avgusta 1922. do konca maja so bile nastopne (v milijonih dinarjev): Direktni davki in davčne doklade: Srbija 124.5, Črna gora 2.8, Bosna in Hercegovina 58.6, Dalmacija 13.7. Slovenija 37.3, Hrvatska in Slavonija 102.7, Vojvodina 112.3. Takse: Srbija 126.7, Črna gora, Bosna in Hercegovina 45, Dalmacija 15, Hrvatska in Slavonija 97, Slovenija 63, Vojvodina 100.4, Mo-
nopoli: Srbija 501.2, Črna gora 13.9, Bosna in Hercegovina 201.1, Dalmacija 58.9, Hrvatska ifl Slavonija 331, Slovenija 175.3, Vojvodina 136. Promet: Srbija 396.2, Črna gora 2.5, Dalmacijä 14.3, Hrvatska in Slavonija 44.6, Slovenija 37.8, Vojvodina 259.5.
Važen odlok finančnega ministra. Glede denarnega prometa s tujino je izdal finančni minister odlok, ki znatno olajšuje privatnikom občevanje s tujimi državami. Ta odlok se glasi: »Finančni minister je na predlog generalnega inšpektorata izdal sledečo naredbo: Pooblaščene banke in zavodi smejo posamnikom za njihove osebne potrebe prodajati plačilna sredstva v tuje države do protivrednosti 500 Din enkrat mesečno. In to brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva, odnosno generalnega inspektorata.« Ostala določba se nanaša na pooblaščene bančne zavode.
f Maks Pleteršnik. 13. septembra je umrl v Pijecah prof. Maks Pletršnik, ki je bil po svojem znanstvenem delovanju znan tudi izven mej naše države. Maks Pletršnik se je bil rodil 3 dec. 1840 v Pišecah na Štajerskem. Gimnazijo je posečal v Celju, na dunajski univerzi pa je študiral filozofijo, klasično jezikoslovje in slavitsiko. V Mariboru je postal nadomestni učitelj leta 1863. leto pozneje pa v Celju. Od leta 1871 do svoje upokojitve 1. 1900 je poučeval v Ljubljani. Pisateljevati je začel v »Slov. Glasniku« leta 1863. Pisal pa je tudi v vseh drugih slovenskih listih in izdal v letnih poročilih celjske in ljubljanske gimnazije več šudij. Posebne zasluge si je pridobil z urejevanjem in sestavljenjem Wolfovega slovensko-nemškega slovarja, katero delo mu je poveril leta 1883 ljubljanski knezoškof dr. Pogačar. Slovar je eden najpopolnejših slovanskih slovarjev, neizčrpna zakladnica ter najkrasnejša slika bogastva in lepote slovenskega jezika. Pleteršnik je bil urednik in odbornik Slovenske Matice, pokrovitelj Družbe sv. Cirila in Metoda, član Čitalnice, Dram. društva in podporni član raznih kulturnih, narodnih in socijalnih društev, mecen slovenskih dijakov. Ljubljanski občinski svet ga je imenoval zaradi njegovih zaslug za častnega meščana. Njegova najljubša zabava mu je bilo mizarstvo. Pred letom ga je zadela kap in od takrat je vedno bolj hiral. Živel je na svojem posestvu v Pišecah pri Brežicah. Naj mu bo slovenska zemljica, za katero je s tako ljubeznijo delal, lahka, njegov spomin pa med nami nepozaben.
KOtttfl
NAJBOLJŠA tfUDr
JLCORfe
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši hi najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
BflaiceneSše stare In nune
ISALNE STROJE
kakor ludi ose potrebščine pri
L Baraga
Liubliana	Ljubljana
ŠELEIHHČRSOUH UL. 6/1
Mehanična delavnica (popravljalnica)
Odon Kontov
orodje in tehnične potrebščine
LW'ana, KoloMa ulica 28.
Perje in puli
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
H. Mikuš
. Ljubljana, Mestni lig 15.
*	“ priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Priporoča se
modna trgovina ""^Q!
A. Sinkovič 1ESI.K.S0SS
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Iv.Jaxinsin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena 1. 1867
Vezenje poučuje brezplačno
Posamezni deli kolesni šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji ,Adler*
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa iz pruib looarn:
Dflrkopp, Styria, Wallenrad.
Začasno znižane cene.
1. S L Me«
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
e •
|[
špecerija, MMa ul. 10.
priporoča se cenj. občinstvu pri nabav, barv za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Garantol za vlaganje jajec, gobe za umivanje, Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesni prašek, naftalin, oblati za peciva, oglje, žim-nata omela, pralni praški: Kontent, Persil, Ženska hvala, podnožnikl konopneni, leseni in slamnati, salmijak, cvet in sol za elemente, Strobin za snaženje slamnikov, Syndetikon lepilo, sponke za perilo, Panatol za pokonča-vanje ščurkov, tepači, zdravilni vrelec radenski in rogaški, grenčica Fran Josip, voščilo za parkete in žganja konjak, rum.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Ljubljana, Vodnikov trg 5
priporoča v nakup usnje in usnjate izdelke. Članom Nabavljalne zadruge javnih nameščencev popusti
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
Najboljše peči sedanjosti so
Luc-ove peči
Prosimo zahtevajte podpise!	Glavna zaloga za Slovenijo
F, P. Vidic & Komo.
zaloga stavbenega materljalä
Ljubljana	Prešernova ulica	Ljubljana.
Med dobrim najboljše!
Pfaff
Pueh
Ljubljana
šivalni stroji za rodbino, obrt in fnduatijo.
vozna kolesa in vse v to stroko spadajoče predmete NAJCENEJŠE pri TVRDKI
IGN. VOK	Novomeito
Sodna ul. 7	Glavni trg 73.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
vnaawrjiinvanmMiwis—MH—WB1 ^NM^B
Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka
R. Miklauc Ljubljana
Lingerjeva ulica — Pred Škofijo št. 3.
V zalogi se vedno nahaja velika izbira volnenega, suknenoga in pecilnega blaga za obleke, bela tkanina za perilo in postelje izvrstne kakovosti, cvilh za žimnice, garniture, šivane in flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd.
Prijazna postrežba in znano ugodne cene.
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
U0BU1E Miiev lig it. 1.
Modno blago
T- EGER
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 2
Specijalna trgovina pravih ročnih čipk (kleklanlh in flllet.)
JOSIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Stari trg št. 2. in
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska is štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
Telefon 588
LJUBLJANA	BEOGRAD
Tovarniška zaloga polnogu-mijastih obročev. — Velika zaloga elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn*
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150..000 000 cä S.-VÄBÄl„"S'
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno od prve in največje amerikanske tovarne hranil.
Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred utrudljlvostjo in zaspanostjo. Varuje zobć pred gnilobo in jih obdrži zdrave. Pospešuje slino. Prihrani se alkohol in tobak. V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadome-______________________ stilo „Wrigleyjevi žvečilni gumi bonboni“.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štcbi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.
Dobi se povsod in prt generalnem zastopstvu
Drogerija
„Adrija“
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.