PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 14 (5697) OBJAVLJENO POROČILO OPREISKAVI V ZVEZI S KATASTROFO PRI VAIONTU Komisija poudarja neredno delovanje in nemarnost pristojnih uradov, bodisi državnih ali nedržavnih Prefekta iz Belluna in Vidma suspendirana? - Tehnični urad v Bellunu se je zbirokratiziral in se je preveč zanašal na družbo SADE - Zgubljal se je dragocen čas, namesto da bi skrbeli za preprečitev nesreče - Nobenega sledu o pismu občine Erto v arhivih ministrstva za javna dela TRST, petek 17. januarja 1964 njih ukrepov (ne sme se pozabiti, da je do katastrofe prišlo nekaj več kot 24 ur potem, ko je bila odrejena evakuacija). Jez je bil zelo blizu glavnega mesta belunske pokrajine. »Prefekt, nadaljuje poročilo, je izjavil, da mu ni znano razpoloženje prebivalstva v Longaronu, ki je vendarle uradno protestiralo pri tehničnem uradu, ter prebivalcev iz Castellavazza. Frefekt je celo izjavil, da sploh ni nikoli nič vedel o zadevi. Toda, ko je prevzel službo v pokrajini, bi bil lahko vedel za precedense o jezu: kazenski proces, ki je imel precejšnji odmev, usad iz leta 1960 je bil dokaj velik; vprašanja v poslanski zbornici, protesti prebivalstva; dejavnost javnih organov (omenjajo se spori med videmsko in be-lunsko pokrajino prav v zvezi z nevarnostjo jezu). Tehnični urad je pokazal, da ni dovolj kos svoji nalogi. Jasno je bilo ugotovljeno, da je bil ta urad, ki je prej odlično funkcioniral, praktično zbirokratiziral svoje funkcije in se je pre- RIM, 16. — Nocoj so objavili poročilo preiskovalne komisije v zvezi z nesrečo pri Vaiontu, ki ga je ta komisija izročila sinoči ministru za javna dela Predsednik vlade Moro je ves popoldan proučeval poročilo preiskovalne komisije. Zvedelo se je, da bodo na prihodnji seji vlade predlagali suspendiranje prefektov iz Vidma in Belluna. V začetku opisuje poročilo Potek nesreče 9. oktobra 1963 zvečer. V svojem zaključnem delu ocenjuje poročilo komisije delovanje tehničnih in vlad-nih organov v zvezi s predvidevanji, ki so temeljila na o-pazoyanjih, na študijah in na izkušnjah pred katastrofo. Poročilo pravi, da je moč v zvt-** z obnašanjem odgovornih orga-nPY v poslednjem trenutku postaviti dve pripombi: Ali je bilo moč izreden katastrofalen dogodek, ki J* l?jl izven vseh predvidevanj tehnikov, predvidevati, čeprav v manjšem obsegu, na podlagi normalnih kriterijev vestnosti. Komi-slJa je mnenja, da ta plat preiskave ne spada v njeno pristojnost, ker mora odgovornost določiti samo sodišče Druga pripomba je, ali so predvidevanja, ki jih je bilo treba upoštevati, in od katerih je izhajala možnost katastrofalnega dogodka, čeprav v mnogo manjši meri od tistega, ki se je dogodil, mogla dopuščati napolnitev jezera, in ko le bila ta izvedena, ali 'ne bi bili morali odrediti primerne varnostne ukrepe. «Tu, nadaljuje poročilo, se ugotavlja neredno funkcioniranje ura. d°y. o poskusih in zadevnih rezultatih se ni poročalo nadzorstve-ni oblasti; zelo verjetno, če bi ta oblast vedela za te rezultate, ne oi dovolila večje polnitve jezera, atl pa bi bila odredila previdnostne ukrepe.« Komisija se je omejila na analizo formalnega normativnega mehanizma, t.j. na akcijo odgovornih organov. Način, kako so odgovorni organi ravnali, t.j. način rav-rf”)? Ptcd tragedijo, se lahko sin. tetizira v ugotovitvi splošne zmeš-■N-kve, t.j, razkropitve, nesodelova-JVa .aJl boljše koordinacije, da bi od izkoriščanju različnih in kvalificiranih pristojnosti iskali sklad, no rešitev. V fazi tik pred nesre-®°-bilo nobenega presojanja in ocenjevanja. Ni bilo zavestnega posvetovanja, bodisi individualnega kolektivnega. Pripomba se nanaša na vse organe, t.j državne ln nedržavne. ,Zlačenja se pri prefektih. Videm-|a Prefekta je opozoril župan s Erta prve dni septembra, toda prefekt ni sporočil dokumenta svo-jemu kolegu v Bellunu, ker je jez tudi na ozemlje te pokra-i ne* Videmski tehnični urad, ki ■f..™® dobil dokument, ni obvestil belunskega tehničnega urada, blenfe 1>rist0^en 23 tehnične pro- V 2vezi s sporočilom, ki ga je Umut0?*1110 neki inženir družbe ENEL-SADE, da je nujno potreb- o evakuirati, čeprav majhen del zemlja te pokrajine, se je videm-i prefekt omejil pooblastiti v * aamen župana, ne da bi po ift0 j ■ organih ugotovil, kakšno v_.dejansko stanje, in kakšni so zroki za ta resen ukrep. »Poudariti je treba, je rečeno bDročilu, da je zahteva priha-DEl °-d koncesionarja (ENEL-SA - ~Y> cePrav javne ustanove; po-v “n° bi bilo vedeti prek odgo-niJ«ega državnega organa, t.j. teh. enega urada, kakšno je stanje.« i Zlstojnost župana je dodatna in žai * zvezi samo z izrednim polo-odgovornost, in torej pri-nri)n samo če bi Izrael rca-A,:| s »ilo na namakalne načrte tiec C6V' Ustanovitev naddržav-Slf, Političnega organizma. 4. diplomatska akcija pred v-^Pji drugimi dvostranskimi ali teCstranskimi ukrepi. 5. Ustanovi-Palestinske avtonomne oboro- hov* ■*’ e 2 jordanskih državlja-ra»„iin beguncev, ki so sedaj v teon *rabskih državah. Namen b vojaškega korpusa je, osvo-dark *V 2asedene Palestine s pou-j '*"mi da se bodo sedanje jor-lp.»?ke meie> ki vsebujejo del Pasi r*6’ sltuPno jamčile. Za finan-boHJe vseh omenjenih načrtov hic* Prispevale vse države čla-e* Arabske lige sorazmerno z To so glavni obrisi vsearabske pogodbe o prijateljstvu, spravi, sodelovanju in obrambi. Opazovalci ugotavljajo, da načrt izhaja iz ideje, o kateri se vsi arabski poglavarji razen sirskega strinjajo, in sicer, da je bolje v miru razvijati industrijo, gospodarstvo, trgovino in splošno življenjsko raven arabskih držav, ki se bodo s skupnimi napori o-krepile tudi politično in vojaško. Samo Sirija bi hotela takojšnjo akcijo proti Izraelu. Zadnja seja je bila pozno zvečer. Še prej se je sestala politična komisija Arabske lige, ki jo sestavljajo zunanji ministri držav članic Jutri zjutraj bo zadnja seja ob navzočnosti vseh delegacij in na njej bodo prebrali uradno sporočilo. Konferenca o Cipru ilgC aUl U/, llltfl llU <6 OUllUVSd, M. uoai.ivtuv >-*»-«v.sc*. drž« nim dohodkom posamezne i obrazložile Bvoje stališče. 2av«, j neje se je sestala delovna LONDON, 16. — Konferenca o Cipru je nadaljevala delo Rod predsedstvom ministra Duncana “andvsa Posamezne delegacije so ' Poz- komi- sija, ki obravnava tehnično plat posameznih vprašanj. V' komisiji sta en predstavnik ciprskih Grkov in en predstavnik ciprskih Turkov. Predseduje ji Duncan Sandys. Nova plenarna seja bo, ko bo komisija pripravila svoje poročilo. Tajnik OZN U Tant je sklenil poslati na Ciper kot svojega oaeb. nega predstavnika indijskega generala Gyanija kot opazovalca. Ciprski predstavnik v OZN je sporočil, da je njegova vlada sprejela ta predlog. Razen tega je U Tant sklenil poslati v London podnačelnika svojega urada, da • l *i rjrr> a sledi kot opazovalec tamkajšnji I UOV1 DOSlftUlK ZUA konferenci. * vice ...' Primerjali smo število čla. nov levice v pokrajinskih odborih pred razcepom s številom onih, ki šo pristopili k PSIUP. Do sedaj jih je pristopilo 90 odstotkov*. Valori je dodal, da je to velikega pomena, ker to o-mogoča PSIUP že na začetku, da vzpostavi takoj federacije v vseh pokrajinah s »skrajno kvalificiranimi skupinami*. Valori je dodal, da je »impozantno število tajnikov sekcij in socialističnih kadrov v množičnih organizacijah, ki so pristopili k PSIUP*. Drugi element, za sedaj nepopoln, spričo kratkega razdobja, je po mnenju Valorija pristop baze, da-si glede tega ne daje nobenega točnejšega podatka. Na koncu je Valori dejal, da more PSIUP računati sedaj* s 33 parlamentarci, z več kot tisoč člani pokrajinskih odborov, z več kot 600 sindikalisti in z več sto tajniki sdkcij*. Tiskovni urad mladinske federacije PSI javlja, da se je sestal centralni odbor socialistične mladinske federacije in »potrdil voljo večine mladih socialistov, da samostojno nadaljujejo s svojo idealno in politično dejavnostjo v PSI*. Centralni odbor je izvolil enotno tajništvo, ki ga sestavljajo Marco Caneparo, Giorgio Cangi in Claudio Signorile. Politična obveza novega tajništva je v tem, da da socialistični mladini »novega idealnega poleta in politične moči s kritično diskusijo, ki naj ugotovi razloge za sedanjo politično borbo delavskega gibanja in nakaže nove perspektive, da bi ponovno združili italijansko levico*. Centralni odbor se bo ponovno sestal v kratkem, da bi kooptiral nove člane, ki pripadajo levici. Ko je govoril na sestanku neke rimske sekcije KD je Galloni, ki je član vodstva KD in ki pripada levemu krilu stranke, dejal med drugim, da »socialistični razcep ne olajšuje, ampak otežkoča v še večji meri naloge vlade levega centra, ker pomeni izziv, ki ni naperjen le proti voditeljem PSI, ampak zajema vse stranke, ki nosijo odgovornost za sedanjo vlado*. Zaradi tega danes ne zadošča več sprejemati levi center kot navadno vladno formulo; vprašanje se danes postavlja drugače: »nadaljevati je treba s politiko, ki jo morajo temeljito razumeti ljudske sile, ki stoje za strankami, in ki mora biti zmožna odgovoriti vedno na potrebe po povečani svobodi in stvarni demokraciji. Samo taka politika bo mogla dati ustrezen odgovor razkolnikom PSI in izjaloviti predvidevanje o nujni cen-tristični degeneraciji sedanje vlade*. veniral osebno. Ni se namreč sklicala komisija za kolavdiranje in niti profesor ni osebno prišel na kraj sam. Glavni ravnatelj je namreč določil, naj skupno s prof. Pento pride v Vaiont prof. Esu. Bil je tudi ravnatelj stare SADE, ki ga je ENEL obdržal s prejšnjimi funkcijami. Ta je bil v Benetkah. Inž. Biadene je poročal o dogodkih in o sprejetih ukrepih njemu, ki je bil službeno v Rapallu. Pobuda, da se obrnejo na urad za jezove, je prišla od inž. Biadena in Baroncinija. O položaju, ki je nastal septembra, bi bilo moralo biti ministrstvo obveščeno, čeprav na splošno, po pismu občine Erta in odgovoru SA DE, poslanemu uradu za jezove. O teh pa ni bilo najti nobenega sledu v spisih in tudi ne v registrih ministrskega arhiva. V sredo, 9. oktobra zjutraj, so po nasvetu inž, Baroncinija telefonirali inž. Sensidoniju, načelniku urada za jezove v ministrstvu za javna dela, ki pa ga ni bilo v uradu. O telefonskem sporočilu je bil istega dne obveščen inž. Batini, predsednik odseka za hi-droelektrične naprave v vrhovnem svetu za javna dela. Ta je popoldne stopil v stik z inž. Biadenom in pozneje z inž. Violinom, načelnikom tehničnega urada v Bellunu. Predsednik Batini je dal nasvete od daleč, toda ni mogel po telefonskem sporočilu, ki je po vrhu prihajalo od koncesionarja, imeti cejotnega pregleda zlasti glede ukrepov, ki bi jih morali sprejeti za javno varnost; razen tega ni mogel govoriti z inž. Sen-sidonijem, ker je bil ta odsoten. Kar pa se tiče sporočil, ki bi jih mogel predsednik Batini imeti od inž. Violina, ki ni neposredno nič vedel, so ta veljala zelo malo. To se pravi, da urad za jezove ni mogel popoldne 9. septembra v celoti izvrševati svojih funkcij in se je moral predvsem zanašati na sporočila, ki mu jih je dajal koncesionar. V končnih odgovorih na postavljena vprašanja ugotavlja komisija, dg je vrhovni svet za javna dela v svojem poročilu o odobritvi načrta leta 1957 ugotovil pomanjkljivost raziskav glede var-nosti. prebivalstva in javnih na- JDtti prav in je odredil njih spopolni-tev. Tudi med graditvijo jezu in po dokončanem delu so nadaljevali študije in raziskave ter stalno in sistematično zbiranje podatkov o opazovanjih glede usadov ob pobočju. Komisija za kolavdiranje, ki jo je imenovalo 1. aprila 1958 ministrstvo za javna dela, je napravila več uradnih ogledov; zadnji ogled je bil oktobra 1961, ko so nadaljevali polnitev jezera po prvem usadu. Po splošnih zatrjevanjih je komisija od tedaj zmanjšala svojo dejavnost. Koncesionar je pošiljal uradu za jezove in posameznim članom komisije petin-dvajsetdnevna poročila o nadzorovanju. Komisija je praktično prenehala delovati oktobra 1962. Na vsak način ni bilo delo kolav-dirano in tudi ne pripravljeno za Evakuacija prebivalstva Erta in Cassa se je omejila na bivališča pod višino 730 metrov in na vsa bivališča na levi strani hriba Toc. Ce bi z večjo širino varnosti upoštevali poizkuse z modelom, ker je voda bazena presegla 700 metrov, bi morali sprejeti širše varnostne ukrepe v zvezi z valom, ki bi šel preko jezu proti Longaronu. To tem bolj, ker prekinitev poskusov z modelom ni omogočala primerne ocenitve učinkov takega vala. Tehniki so sprejeli predvidnostne ukrepe v zvezi z predvidevanji, ki so jih narekovali poskusi z modelom z ba zenom polnim do višine 700 metrov. V trenutku usada pa je voda bila visoka 700 metrov in 42 centimetrov. Hlinil............................................................................................................im Aleksander Rankovič pozdravlja Palmira Togliattija ob njegovem prihodu v Beograd DRUGI RAZGOVORI MED DELEGACIJAMA ZKJ IN KPI Togliatti obiskal muzej NOB Pittermann obišče 25. t. m. SFRJ Tiskovna konferenca Dušana Blagojeviča BEOGRAD, 16. — V palači zvezanega izvršnega sveta so se danes dopoldne nadaljevali včeraj začeti razgovori med delegacijama ZKJ in KPI. V kratkem sporočilu ni točno povedano, katera vprašanja so bila predmet razgovorov, predpostavlja pa se, da so nadaljevali prouče- vanje nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanj in vprašanj s področja mednarodnega delavskega gibanja. Po končanih razgovorih je generalni tajnik KPI Palmiro Togliatti skupno z ostalimi člani 1-talijanske delegacije ob precej hladnem vremenu obiskal središče mesta, Terezije, Knez Mihaj-lovo ulico in Kalemegdan. Popoldne je Togliatti v spremstvu članice vodstva KPI Nilde Jotti, predsednica komisije za mednarodne zveze CK ZKJ Bo^ka Siljegoviča, tajnika mestnega ko-miteja ZK Beograda Draga Sta-men&oviča in drugih jugoslovanskih osebnosti obiskal muzej Jugoslovanske ljudske armade na Kalemegdamu. Po ogledu muzeja je Togliatti zabeležil v spominsko knjigo naslednji svoj vtis: »Mislim, da je težko najti tako impresivno in ganl ivo dokumenta, cijo stoletne borbe, ki so jo jugoslovanski narodi vodili za svojo narodno svobodo od mračnega srednjega veka pa do današnjih dni vse do dokončne zmage, priborjene pod zastavo socializma.« Medtem sta člana delegacije A-lessandro Natta in Sergio Cera-volo v spremstvu člana CK ZKJ Lazarja Mojsova obiskala Inštitut za proučevanje delavskega gibanja. V razgovoru s sodelavci in- kolavdiranje v trenutku nesreče, štituta sta gosta odgovarjala na ker se jč bazen še polnil, in voda ni dosegla rajvišje ravni, ki jo je predvideval načrt. Zatem ugotavlja poročilo, da Je tehnični urad redno dovolil preizkušnje, in da je tudi urad za jezove dal dovoljenje, in to na podlagi petnajstdnevnih poročil. Koncesionar je imel podatke o poizkusih z modelom, toda ti podatki niso bili nikoli sporočeni uradu za jezove in tudi ne tehničnemu uradu. Poizkusi so predvidevali, da bi mogel velik usad imeti škodljive posledice tudi za področje pod jezom, t. j. na področju Longarona. Toda tehnična predvidevanja so bila mnogo pod tem, kar se je zgodilo 9. oktobra. Poročilo ugotavlja, da so zahtevali dovoljenje za polnitev nad višino 700 metrov, ne da bi obvestili tirad za jezove o rezultatih poskusov z modelom. Presegli so 700 metrov in napolnili bazen do 170 metrov, ne da bi sprejeli previdnostne ukrepe za primer usada. V trenutku katastrofe je segala voda v bazenu 700,42 metra visoko, ker so v prejšnjih desetih dneh praznili bazen s povprečno hitrostjo 80 centimetrov na dan. Iz predvtdnostih razlogov so praznitev pospešili, da ne bi ogrozili stabilnosti levega brega. Burke Elbrick MILAN, 16. — Na današnji raz-pravi proti južnim Tirolcem je bil zaslišan samo en obtoženec. Popoldne ni bilo razprave. Zaslišan je bil obtoženec Schivimgs-haekl, ki Je obtožen, da je skrivaj prinesel eksplozivni material v Italijo in da je deloval proti varnosti države. Obtoženec je zanikal vse obtožbe in izjavil, da se sploh ni nikoli zanimal za politiko. Prihodnja razprava bo v ponedeljek zjutraj. v Beogradu WASHINGTON, 16. — Predsednik Johnson je določil za novega ameriškega poslanika v Jugoslaviji Burkeja EUbricka, ki je poklicni diplomat in ima 55 let. Do sedaj je bil poslanik na Portugal. skem. LJUBLJANA, 16. — V neki ljubljanski kliniki je bil operiran komunistični poslanec za Videm-Bei-luno Mario Lizzero. Operiran je bil v tocek. vprašanja o sedanjem političnem položaju v Italiji. Člana delegacije Giorgio Napolitano in Spar-taco Marangom pa sta nocoj v spremstvu glavnega urednika glasila ZKJ »Komunist« Bogdana O-solnika obiskala Inštitut za mednarodno politiko in gospodarstvo, kjer jih je sprejel ravnatelj inštituta Leo Mates in jih seznanil z delom in s strukturo ustanove. Giorgio Napolitano je odgovarjal na vprašanja sodelavcev inštituta, ki so se nanašala na borbo italijanskih komunistov za mir in socializem, na mednarodno delavsko gibanje in bodočo konferenco OZN o trgovini in razvoju. Danes so uradno sporočili, da bo kot gost jugoslovanske vlade dne 25. t.m. neuradno obiskal Jugoslavijo podka.icler Avstrije dr. Bruno Pittermann. «Ta obisk, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič, predstavlja nadaljevanje stikov uglednih osebnosti Avstrije in Jugoslavije z namenom, da se doseže napredek dobrih sosedskih odnosov med obema državama.« V zvezi z govorom predsednika kitajske vlade Cuenlaja v Tunisu in Gani je Blagojevič ugotovil litiiiiiiiiiiliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiimiiiiiiiiiiiiiii Novi predlogi ZDA za ženevsko konferenco Pripravlja se odgovor na zadnjo spomenico Hruščova W ASRINGTON, 16. — VVilliam Foster, ki bo vodil ameriško delegacijo na ženevski razorožitveni konferenci, je po danainjerti razgovoru s predsednikom Johnsonom izjavil, da bodo ZDA pred-ložile v Ženevi nove predloge o razorožitvi. Dodal je, da ne bo predložil vseh predlogov skupno temveč sproti, kakor bodo potekali razgovori. Pozneje je Bela hiša objavila sporočilo, ki pravi, da je Johnson med razgovorom s Fosterjem poudaril, da hoče Amerila izkoristi, ti vse možnosti za iskanje novih sporazumov. Sporočilo dodaja, da bo Foster prinesel v Ženevo nove predloge »za povečanje nadzorstva nad vojnim orožjem«. Y uradnih krogih javljajo, da je predsednik Johnson pripravil tudi odgovor na predlog Hruščova za miroljubno urejanje ozemeljskih sporov. Predlog bo baje objavljen v soboto. Sedaj so ga poslali v pregled zavezniškim vla-dam da »poročijo morebitne pripombe. Zatrjuje se, da predlaga Johnson, naj se v okviru Združe. nih narodov ustanovi organizem za vzdrževanje miru. Tudi v Londonu javljajo, da bodo v kratkem poslali odgovor Hruščovu. Toda londonska vlada se prav tako posvetuje s svojimi zavezniki. atomsko so v Ameriška komisija za ate nergijo je danes javila, da energijo Nevadi i skj jedrski poskus. neskladnost med izjavami Cuenlaja v teh govorih ter z govori in z izjavami v Albaniji proti Jugo daviji, ki so v nasprotju z načeli miroljubne koeksistence m na liniji podpiranja tendenc hladne vojne. Zastopnik državnega tajnika je nadalje obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada zaprosila belgijsko vlado, naj podpre njene zahteve pri zahodnonemški vladi za povračilo škode jugoslo-vanskim žrtvam nacizma,- Jugoslovanska vlada bo seznanila tudi ostale članice protihitlerjevske koalicije s svojimi zahtevami, ki izhajajo iz druge svetovne vojne. V zvezi s pripravljenostjo dveh jugoslovanskih bivših deportirancev nacističnega taborišča v Au-schwitzu, da gresta kot priči v Frankfurt na proces proti nacističnim paznikom in funkcionarjem omenjenega taborišča, je Blagojevič izjavil, da je stvar sodišča, da pokliče omenjena Jugoslovana kot priči v Frankfurt, da pa je popolnoma razumljivo, da bodo jugoslovanske pristojne obisti s svoje strani storile vse, da se to uresniči. Na vprašanje o pripravljanju Jugoslavije na svetovno konferen co o trgovini in razvoju je zastopnik državnega tajništva spomnil novinarje, da je o vseh pripravah nedavno razpravljal zunanjepolitični odbor zveznega sveta zvezne skupščina in sklenil, da o tem vprašanju predloži zveznemu izvršnemu svetu resolucijo. O vprašanju dela konference in pripravah za konferenco v inozemstvu in Jugoslaviji je razpravljal tudi zvezni izvršni svet. V obeh primerih ie bil poudarjen pomen, ki ga Jugoslavija pripisuje tej konferenci, in potreba temeljitih priprav kakor tudi. da bi se zagotovil zaželeni uspeh konference. B. B. prej formalno obvežejo, da se bo. do pogajale o reviziji pogodbe. Predsednik Nikarague je na tiskovni konferenci izjavil, da je naklonjen reviziji pogodbe o Panamskem prekopu. Dodal je, da nasprotuje pogodbi iz leta 1914, ki daje ZDA pravico, za 99 leti da zgradi prekop po ozemlju Nikarague. Pripomnil je, da bo razpisal referendum glede morebitne odpovedi te pogodbe in se bo rav-nal po izidu referenduma. Ameriški Slovenci za porušeno Skopje LJUBLJANA, 16. — Predsednik «Slovenske narodne podporne jed-note« iz Chicaga Jožef Culkar je te dni poslal slovenski Izseljeniški Matici v Ljubljano ček za 13.575 dolarjev, ki so jih slovenski izseljenci zbrali med seboj kot pomoč prizadetemu prebivalstvu Skopja. Položaj v Panami PANAMA, 16. — Na področja Panamskega prekopa, ki ga nadzorujejo ZDA, so danes ukinili obsedno stanje. Ameriški departma za obrambo je javil, da so vojaške oblasti prepustile nadzorstvo nad področjem guvernerju Flemingu, razen nadzorstva nad oboroženimi silami. Na meji področja ni več vojakov, v notranjosti pa je zopet prevzela svoje mesto posebna policija. V Washingtonu je predstavnik Bele hiše Salingei izjavil, da je washingtonska vlada pripravljena razgovarjati se s panamsko vlado o vseh prašanjih, ki sedaj zadevajo njene odnose s Panamo. Dodal pa je, da, kar se tiče ostalega je stališče ZDA »nespremenjeno«. Salinger je dejal da se po mnenju ameriških vladnih krogov tudi panamska vlada strinja s tem stališčem. Znano je, da je tajnik panamskega predsedstva republike sinoči izjavil, da Panama ne bo obnovila diplomatskih odnosov z ZDA, dokler se Washington ne obveže, da bo začel pogajanja o reviziji pogodbe. Sinoči je veliko število panamskih študentov demonstriralo proti morebitni obnovitvi diplomatskih odnosov z ZDA. Demonstrirali so pred predsedniško palačo in so se zatem mirno razšli. V Panami se nocoj govori, da ni . ____ še gotovo, ali bodo obnovljeni di- Nevadi napravili nov podzemelj. | plomatski odnosi z ZDA, ker panamska vlada zahteva, da se ZDA Segni in Saragat sta še vedno v ZDA, in sicer sta bila včeraj v New Yorku ter se bosta jutri verjetno vrnila v domovino, kjer je največ pozornosti vzbudilo poročilo preiskovalne komisije v zvezi z nesrečo pri Vaiontu. Vsebina poročila je taka, da se je že sinoči zvedelo, da bo vlada na svoji prvi seji predlagala Suspendiranje prefektov iz Belluna in Vidma, ker nista storila vsega, kar bi bila njuna dolžnost, da bi katastrofo preprečila. Zlasti pa poročilo komisije obtožuje tehnični urad belunske prefekture, ki ni bil kos svoji nalogi. Med mednarodnimi dogodki so morda najvažnejši včerajšnji sklepi arabskega vrha v Kairu. Teh sklepov je pet, in kažejo — kot ugotavljajo opazovalci — da so vsi arabski poglavarji — razen sirskega — soglasni v tem, da je bolje v miru razvijati gospodarstvo in splošno življenjsko raven arabskih držav, kot pa začenjati takojšnjo akcijo proti Izraelu. Zadnja seja arabskega vrha je bila pozno sinoči, končna seja pa bo danes zjutraj ob navzočnosti vseh delegacij, in na njej bodo prebrali uradno poročilo. Med najvažnejšimi sklepi tega sestanka so: ustanovitev naddržavnega političnega organizma; ustanovitev enotnega vojaškega poveljstva, ki naj pripravi vojaške načrte, toda izvedli jih bodo le, če bi Izrael reagiral s silo na arabske namakalne načrte v zvezi z reko Jordan; skupna diplomatska akcija; ustanovitev palestinske avtonomne oborožene sile iz jordanskih državljanov in beguncev za osvoboditev zasedene Palestine, toda sedanje jordanske meje se bodo skupno jamčile. Precejšnje upanje, da bo prihodnji sestanek za razorožitev v Ženevi imel nekoliko več uspeha od dosedanjih, je včerajšnja izjava tVilliama Fosterja, ki bo vodil ameriško delegacijo in ki je povedal, da bodo ZDA predložile nove predloge o razorožitvi, ter sporočilo Bele hiše, da je Johnson poudaril, da hočejo ZDA izkoristiti vse možnosti v iskanju novih sporazumov. Istočasno pa je ameriška komisija za atomsko energijo v Nevadi opravila nov podzemski jedrski poskus. Brez dvoma so bili važni tudi dvodnevni razgovori med zahod-nonemškim kanclerjem Erhar-dom in angleškim predsednikom vlade Homom v Londonu: razpravljala sta o atlantskem paktu, o odnosih do Sovjetske zveze, o nemškem vprašanju in o evropski integraciji. Opazovalci trdijo, da se je tudi tokrat izkazalo, da so med politiko novega in starega kanclerja precejšnje razlike. Iz Paname poročajo, da je bilo včeraj ukinjeno obsedno stanje; predstavnik Bele hiše je dejal, da so ZDA pripravljene razgovarjati o vseh vprašanjih odnosov s Panamo. Toda sinoči se je v Panami govorilo, da še ni gotovo, ali bodo obnovljeni diplomatski odnosi, proti čemur so bile demonstracije panamskih študentov predslnočnjim; panamska vlada zahteva, naj se ZDA najprej formalno obvežejo, da se bodo pogajale o reviziji pogodbe o prekopu. V Londonu se je tudi včeraj nadaljevala konferenca o Cipru. Vreme včeraj: najvišja temperatura 3,5, najnižja 0, ob 19. uri 2. vlage 37 odst., zračni tlak 1031,7 raste, veter 30 km vzh.-sev.-vzh., sunki burje 65 kmh, nebo jasno, morje razgibano, temp. morja 8,5 Tržaški • dnevnik Danes, PETEK, 17. Januarja Anton Sonce vzide ob 7.42 In zatone ob 16.48. Dolžina dneva 9.06. Luna vzide ob 9.29 in zatone ob 19.32 Jutri, SOBOTA, 18. januarja Vera Z REDNE SEJE PREDSEDSTVA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE ] SLOVESNOST NA SEDEŽU ZBORA V PALAČI «COSTANZI» SKGZ proti razlaščanju, kolonizaciji ^vč BOLJUNEC predvaja danes 17. t. m. ob 19.30 uri barvni panavision film: -BUJE HAWAlh Igra ELVIS PRESLEY Osnutek statuta koprske občine o pravicah italijanske manjšine «0bčanom ital. narodnosti je na območju občine zagotovljena enakopravnost in možnost vsestranskega razvoja«,> - Italijansko šolstvo ■ Raba italijanščino v javnih ustanovah in v uradnih aktih ■ Napisi na narodno mešanem območju (Od našega dopisnika) Občinska skupščina Koper je včeraj potrdila osnutek občinskega statuta in ga dala v javno razpravo. Javna razprava bo trajala do 10. marca letos nato pa bodo statut ob upoštevanju raznih pripomb prebivalcev dokončno sprejeli. Osnutek so natiskali v 300q izvodih v slovenskem jeziku in v 300 izvodih v italijanskem jeziku. Komisija za izdelavo statuta je delala več mesecev in pri sestavi upoštevala specifičnosti koprske občine kot obmorskega in obmejnega področja. Pri izdelavi statuta so tudi upoštevali pomembno vlogo Kopra, ki se vedno bolj razvija v gospo-‘idrsko, kulturno in upravno središče Primorske. Pri izdelavi statuta so nadalje upoštevali, da je področje občine Koper narodnostno mešano območje, kar velja seveda tudi za občini Izola in Piran, ki bosta v svojih statutih na podoben način uredili družbeno varstvo pravic narodnostne manjšine po e-notnih družbenih načelih. Osnutek statuta koprske občine ureja vprašanje italijanske narodnostne skupine v 8., 9. in 10. členu prvega poglavja. V 8. členu je rečeno: «Občanom italijanske narodnosti je na območju ob-®me> tako kot določa ustava Socialistične republike Slovenije, zagotovljena enakopravnost in možnost vsestranskega razvoja, zagotovljena jim je pravica, da svobodno uporabljajo svoj jezik, razvijajo svojo kulturo in se v ta namen združujejo v kulturnih organizacijah ter ustanavljajo u-stanove, s katerimi uresničujejo te pravice. Občanom italijanske narodnostne manjšine je zagotovljena enakopravnost pri dobi-Vanju in izvrševanju javnih služb in funkcij, še posebej v pogledu zastopstva v občinski skupini in drugih družbeno-politič-nih organih. V šolah za pripad-mke italijanske narodnosti se Poučuje v italijanskem jeziku.« , ®- člen navaja narodnostno me-»ana območja občine, v katerih Je italijanski jezik v javnem in družbenem življenju enakopraven s slovenskim jezikom. Občina zagotavlja in varuje to enakopravnost- ®- člen pa govori o koprski občini kot obmejni občini, ki razvija v duhu načel miroljubne Ko.^istpnce ob meji vzdušje do-, v r§g%,,gosedstva s tem, da pospe-suje vsestranske stike med obmejnim prebivalstvom, raznimi organi in organizacijami, menjajo materialnih in duhovnih do-nn in medsebojno obveščanje in spoznavanje. V tem duhu občila še posebej podpira in pospe-,uie povezovanje občanov italijanske narodnosti s kulturo ita-Uanskega naroda in s tem utrjuje njihovo vlogo kot aktivnega cinitelja zbliževanja in medseboj-nega spoznavanja narodov obeh sosednih dežel. Razen teh uvodnih členov pa je v osnutku statuta posebno pori avje, posvečeno položaju obča-°v italijanske narodnosti in dvojezičnosti. To poglavje ima 22 enov, ki podrobno formulirajo Pravice in dolžnosti občanov ita-'l®?ske narodnosti na vseh pod-Jih družbeno-političnega, gospo-arskega in kulturnega udejstvo-nJa. Najvažnejša določila so »»slednja: Občanom italijanske narodnosti je zagotovljena svobodna uporaba njihovega jezika v občinski skupščini in njenih organih ter na sploh v Javnem družbenem življenju, Pri opravljanju javnih funk-»ij in drugih javnih dolžnosti ter pri uveljavljanju njiho-v|h zakonitih pravic in pravnih koristi. Občanom italijanske narodnosti je zagotovljeno osnovno šolanje v njihovem jeziku. Občina skrbi v sodelovanju 2 drugimi občinami, kjer ži-Ve občani italijanske narodnosti, za njihovo izobraževanje v srednjih splošno izobraževalnih, strokovnih šolah in drugih izobraževalnih zavo-dih z italijanskim učnim jezikom. Sole z italijanskim učnim Jezikom na območju občine, Ri so zagotovljene z zakonom o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v občini Ko-Per: 1.) italijanska osnovna sola Koper, 2.) italijanska o-snovna šola Semedela: 3.) italijanska osnovna šola Berto-~v’ 4.) italijanska osnovna šola Kolomban in 5.) italijanska gimnazija Koper. Občina po potrebi ustanavlja še druge šole z italijanskim učnim jezikom, ali pa podpi-ra šolanje občanov italijanske narodnosti na srednjih. višjih in visokih šolah izven občine. Na šolah z italijanskim učnim jezikom iz prejšnjega člena poučuje učno osebje iz vrst občanov italijanske narodnosti, ki je posebno usposobljeno za poučevanje v tem jeziku. Učni načrt v šolah navedenih v členu tega statuta mora upoštevati posebnosti kulture italijanskega naroda. V vseh šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju občine je italijanski jezik v vseh razredih obvezen učni predmet za otroke italijanske narodnosti. Občina materialno podpira kulturne krožke in druge oblike kulturnega udejstvovanja, v katerih se združujejo in udejstvujejo občani italijanske narodnosti in sicer v skladu z njihovo aktivnostjo in potrebami. Vsa mesta v upravi občinske skupščine in drugih javnih uradih in službah so pod enakimi pogoji dostopna tudi občanom italijanske narodnosti. Upravni organi sodišča in drugi organi, ki izdajajo u-radne akte v zakonito določenih postopkih, morajo te akte izdajati občanom italijanske narodnosti v obeh jezikih. V državnih organih, zavodih in delovnih organizacijah, ki pri svojem delu prihajajo v stik z občani, morajo biti sistematizirana in dejansko zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Zakonska zveza med občani italijanske narodnosti se sklepa v italijanskem jeziku. Zakonska zveza med občani obeh narodnosti se sklepa v slovenskem in italijanskem jeziku. Napovedovanje in drugo obvestila na avtobusnih postajah in podobnih krajih se morajo opraviti v obeh jezikih. Obrazci, ki so namenjeni vsem občanom narodnostno mešanega območja, morajo biti dvojezični. Javni napili na narodno mešanem območju so dvojezični. Dvojezični morajo biti tudi razglasi na oglasnih deskah državnih organov in drugi javni razglasi. Naznanila državnih organov in družbeno- političnih organizacij morajo biti dvojezični. V skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije in zadevnimi zakonitimi določili in določbami tega statuta, morajo s svojimi statuti urediti in določiti položaj svojih članov oziroma delavcev italijanske narodnosti tudi krajevne skupnosti in delovne organizacije, ki imajo svoj sedež na narodnostno mešanem območju. Navedli smo le nekaj najvažnejših členov tega poglavja, iz katerih je jasno razvidno, kako podrobno je urejen položaj italijanske narodnostne manjšine v koprski občini. Seveda bodo imeli pripadniki italijanske manjšine v javni upravi možnost, da stvari še dopolnijo, v kolikor bodo smatrali to za potrebno. Na včerajšnji razširjeni seji izvršnega odbora upravnega odbora socialistične zveze v Kopru so obravnavali družbenopolitične vidike sodelovanja z obmejnimi pokrajinami v Italiji in se seznanili z zaključki zadnjega zasedanja mešanega jugoslovanskoitali-janskega odbora v Beogradu. Glede stikov z zamejstvom so ugo tovili, da so bili zadnje leto številni in koristni, da pa bo treba posvečati še večjo pozornost vsebinskim vidikom teh stikov. V zvezi z nedavnim zasedanjem mešanega odbora pa so ugotovili pozitivne zaključke, ki so jih tam sprejeli in ki predstavljajo dobro osnovo za nadaljnjo konkretno reševanje manjšinskih vprašanj v okviru dobrih sosednih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Na seji sta bila prisotna tudi predsednik jugoslovanske delegacije v mešanem odboru Mitja Vošnjak in predsednik komisije za izseljeniška in manjšinska vprašanja pri glavnem odboru Socialistične zveze Slovenije Bojan Lubej. U. OMLADIČ V BOLOGNI NA POMLAD L. 1965 "" Umetnostna razstava odporništva Maria Callas, ki je pred nedavnim nastopila na nekem koncertu v Parizu in ima na programu še gostovanje v Londonu, se bo baje opogumila tudi za film V velikem boju za osvoboditev £loueštva od fašistične nevarnosti, v silovitem naporu, ki je bil storjem v tem smislu posebno v strahotnem obdobju oboroženega spopada med združenimi fašističnimi na eni in demokratičnimi sililrhi na drugi strani, pripada vidno mesto neprecenljive vrednosti tudi tistim plemenitim bojevnikom za višje in trajnejše oblike v človeških in nasploh družbenih odnosih, ki so s svojo specifično dejavnostjo v tem smislu najdosledneje uresničevali lastne napredne ideje na raznih področjih umetnosti, kot so se tudi drugače nasploh udeleževali boja za srečo in emancipacijo sveta. Tako danes kot za večno ostanejo zapisana v spominu ge-neracij imena premnogih mladih in že starejših, bolj ali manj u-veljavljenili ter znanih, pa tudi še povsem skromnih umetniških ustvarjalcev, ki so v idealnem stremljenju za zmago lepega, poštenega in resničnega žrtvovali pri tem svoja lastna življenja. Gledan z razdalje skoraj dvajsetih let od konca najbolj krvavega iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiHiimiikiniiitiiiiitiiiiiiiiiiuiuiniiiniiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiirnititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiii OBNOVLJENO TERMALNO KOPALIŠČE POD SREDNJO GORO V BOLGARIJI Ruševine «belega mesta iz marmora, ki se je zdelo kot sanjski privid» Pred Rimljani so termalno kopališče poznali že Tračani - Vrhunec Hisarie v pozni rimski dobi Turki najprej zanemarili, nato obnovili - Nova odkopavanja in ponovna uveljavitev term Bolj kot to, da je bilo rimsko cesarstvo, ko je bilo na svojem vrhuncu, ogromno, preseneča dejstvo, koliko sledov je za njim ostale, pa čeprav le v ruševinah ali v ko.ikor toliko ohranjenih objektih, ki pa so se o-hranili taKo zaradi svoje trdne gradnje, kot tudi zaradi restavracijskih del in skrbi, ki se jim posveča. Na južnih obronkih Srednje gore, kakih 40 km severno od bolgarskega mesta Plovdiv,..je eden takih velikih ostankqv iz rimske dobe, ki a> si' ime Hisaria in ki slovi Kot termalno središče. Danes služi Hisaria grškim sindikalnim in zdravstvenim organizacijam, tla pošiljajo tja na počitnice ali na iiiiiiiiiiiii(iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiie pravi na višini kakih 400 do 500 km nad Zemljo, mogli registrirati ogljikov dvo-kis na planetu Merkurju. Ugotovitev količine atmosfere ter njene sestave je prva tovrstna ugotovitev, ki je bila doslej napravljena. Za njo imajo zaslugo sovjetski znanstveniki. Ta uspeh je bil dosežen zaradi izredno popolnih znanstvenih naprav in najmodernejše elektronske tehnike. Nekoč se je smatralo, da je planet Merkur povsem brez ozračja. Sele leta 1950 je nekemu francoskemu znanstveniku uspelo odkriti ozračje, ki da je po tedanjih meritvah 300-krat bolj redko kot je ozračje Zemlje, Leta 1963 pa je sovjetski astronom N. Kozirev v ozračju Merkurja zasledil tudi sledove vodika. ......'""nmmu......................IIIIIIIIIIIIIIIIIIUI...mm.........n, um, n.............................................iimiiiiiiiiiiHiiiuimiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHi ni°i,V?N (od 21 3- do 20.4.) Previd-Zit D°d>ie v poslovnih zadevah. Pasti« posebno na pisane sklepe. Nesporazum v družini. Dns»K (od 21.4. do 20.5.) S svoje la«t snostj° boste omrtvičili ne le ja v0’ P»č Pa tudi skupno deni nC’ na »*š°do vseh. Ljubosum- ]i£VpjCKA (od 21.5. do 22.6.) Veit, te2av> zato pa tudi zadoščenj Zarigm°tnih uspehov. Glede srčnih ev se ne razburjajte preveč. u.^At.K (od 23.8. do 22.7.) Velik drnt- iV neki novi dejavnosti. V dn» j , neznaten, toda neprijeten dogodek. Več pozornosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svoji-•odelavci ne bodite grobi, ker HOROSKOP bi vam to moglo škodovati. Nepričakovano srečanje s prijetnim zaključkom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poslovnih zadevah kar krepko po poti, ki ste jo preizkusili. Ne nasedajte govoricam glede najljubše osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Trenutne težave gospodarskega značaja. Motnje v družinskem o-kolju, za kar pa boste sami krivi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne odlašajte s tem, kar lahko na- pravite danes, ker bi se vam to moglo maščevati. Prijetno srečanje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V poslovnih zadevah nobenih sprememb, pač pa težave s tekmeci. Ostri besedni spopadi v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kar prijeten posloven dan z lažjimi nalogami. Prijetni trenutki -komaj poznano osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na poslovnem področju vesele vesti in možnosti večjih zadoščenj. Nekdo se vrinja v vaša čustva RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekdo bo skušal izpodkopati vaše načrte. Z osebno simpatijo si boste odprli pot v novo družbo. okrevanje svoje ljudi, nekoč pa-je privabljala goste tudi od drugod. Čeprav bi se zdelo, da nosi kraj Ime po Rimljanih, izvira ime Hisaria iz arabščine in pomeni »trdnjava«, To ime so ji nadeli Turki v času, ko je turško cesarstvo obsegalo malone ves balkanski polotok. Toda Rimljani niso prišli sem kot prvi, pač pa so bili pred njimi tu tudi Tračani, tako da to termalno zdravilišče datira že iz predrimske dobe, in je, po izkopaninah Sodeč, bilo 'že v 'tej predrimski dobi znano kot termalno zdravilno kopališče, znano daleč naokrog, vse do Egejskega morja. Ko so prispeli sem sredi prvega stoletja po našem štetju Rimljani, so kraju deli ime «Augustae», da bi kraj 90 razcepitvi rimskega cesarstva na zahodno in vznodno spremenil ime v Sevastopolis, ki ga je u-hranil do prihoda Turkov. Najbolj se je ta kraj v daljni preteklosti razvil v rimski dobi, ko so prihajali sem na počitnice in na zdravljenje sami rimski cesarji in visoki funkcionarji, nekakšna rimska aristokracija. Bilo pa je to že v dobi, ko so -e začeli oglašati «barbari», predvsem Goti. Da bi mogli rimski cesarji in dostojanstveniki v miru uživati svoje počitnice, so osrednje terme in palače za dostojanstvenike in služinčad obdali z obzidjem. Zgodovinarji menijo, da je to obzidje nastalo v IV. stoletju po našem štetju. Obzidje je bilo dolgo 2315 metrov in ponekod merijo zidovi v višino tudi 12 metrov, debeli so pa bili in deloma so še do 3 metre in celo več. Vse obzidje, ki je grajeno v nepravilnem pravokotniku, je imelo še 43 strašnih stolpov. V to kopališče — trdnjavo so vodih štirje glavni vhodi, po eden na vsaki strani, dočim je bilo stranskih vhodov več. Glavni vhod je bil na južni strani in predstavlja še danes arhitektonsko posebnost, ker ima obliko nekakšnega slavoloka. Severni del obzidja je bil dvojen, kajti od tam je bil dostop napadalcu lažji. Za tem obzidjem se je razvilo bogato mesto z odlično urejenimi kopališči. Mestu je bila zagotovljena tudi zadostna količina dobre pitne vode, ki je bila speljana v mesto po posebni kanalizaciji s Srednje gore. Vse mestne ulice so bile tlakovane, seveda z značilnim rimskim tlakom. Mesto je bilo tako lepo, na je bilo »dostojno rimskih cesarjev« in v nekih starih zapiskih se more o njem brati sledeče; »Belo mesto iz marmora s svojimi kopališči se je videlo od daleč in se je zdelo kot sanjski privid«. Rimski cesar Sep-timius Sever, ki je vladal od 193. do 211. leta, je prihajal sem vsako pomlad »da bi se zdravil in užival v petju slavčkov«. Svoj višek je Hisaria doživela v V. in v začetku VI. stoletja. Tedaj je bilo v tem kopališkem mestu pod Srednjo goro deset bazilik. Za to »zlato dobo« pa je prišla doba turške zasedbe. Zgod> vinskih podatkov v tem, kdaj so Turki zasedli Hisarlo, ni, ugotovili pa so, da so Turki to me- stece zasedli, ga izropali in ga nato dolgo let pustili nenaseljeno. Temu so sledila stoletja, ko je vse to bogastvo začelo propadati in ves kraj je prerasel že v goščavje in celo gozd, le že prej. opisano močno zidovje se je še dolgo upiralo zobu časa in rušilni moči prirode, dokler niso v 17. stoletju, torej v času Turkov, začeli tu ponovno obujati staro termalno kopališče, ki so mu Turki nadeli svoje ime — Hisaria. Zal so Turki tedaj pri obnavljanju starega kopališkega mesteca porušili in uničili veliko umetnin in zgodovinskih spomenikov. Turki so pač delali na svoj način in hoteli so dati kraju svoj značaj. kar je razvidno iz ostankov onih objektov, ki so jih zgradili oni. Pozneje so se začela velika izkopavanja, temeljitejša raziskovanja in sredi mesta, sredi stare «Augustae» so odkrili ostanke velike rimske vile, ki je bila utrjena, ker je kljub okolnemu obzidju bila zavarovana še z dvema mogočnima stolpoma. Računi kažejo, da je bila ta velika vila zgrajena nekje v III. stoletju. V najnovejši dobi so se raziskovanja in odkopavanja nadaljevala in ob tem so odkrili stari rimski vodovod, ki je ostal dobro ohranjen in ki je dovajal bogatemu letoviškemu kraju odlično vodo z južnih delov Srednje gore. To pa je le začetek mnogo večjega dela, Ki ga nameravajo začeti, da bi staro mesto povsem odkrili novi dobi. Arheologe zanima staro rimsko mesto (kajti tračanski sledovi so izginili pod njim), pa tudi poznejše gradnje, posebno cerkvena gradnja jz zadnjih stoletij rimske oblasti pred zasedbo in uničenjem, ni so ga prinesli Turki. Posebno zanima arheologe in zgodovinarje sklop enajstih zgradb, ki so bile razpostavljene v polkrogu okoli osrednjega mestnega parka. Sredi sklopa je tako imenovani Ninfeum, to se pravi svetišče ninf, božanstev vode, božanstev izvirov, torej božanstev, xi so bila v termalnem kraju posebno v časti. Dosedanji izkopi so pokazali, da so nekatere rimske zgradbe zelo dobro ohranjene. Treba je le odkopavanja nadaljevati in končati 'n tako bo prišlo na dan kar dobro ohranjeno staro rimsko mesto, ki bo moglo privabljati ne le one, ki bi prihajali sem na zdravljenje, pač pa tudi zgodovinarje, znanstvenike in turiste nasploh. Bolgarske oblasti go v zadnjih letih zgradile tu vrsto hotelov, zdravilišč in drugih objektov za ljudi, ki potrebujejo termalnih kopeli, V nadaljnjem programu je gradnja še kakih štirideset počitniških domov v prav takšne namene, toda načrte, ki so bili že izdelani, bodo morali nekoliko popraviti v skladu pač z novejšimi odkritji ostankov iz rimske dobe, ki ne smejo biti zanemarjeni, pač pa morajo priti še bolj do izraza, tako da bo Hisaria ne le zdravstveno prijeten, pač pa tudi zgodovinsko in turistično zanimiv kraj, kjer se bodo srečala ne le stoletja, pač pa tisoč- letja, kjer bomo ob vedno istih vrelcih termalne vode uživali udobje kopališč 20. stoletja ob mm občudovanju zgradb in drugih ostankov, ki so jih Rimljani tu postavili pred dobrimi 1500 leti, Tri dobe v Hisarii: v ospredju eden izmed štirih vhodov v nekdanjo rimsko trdnjavo, v sredi eden od počitniških domov, v ozadju turški minaret Iz dobe turške okupacije Bolgarije Radio Trst A 7.00: . Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Jug. pevci in orkestri; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13 30: Motivi iz revij; 17.00: Gian-ni Safred igra na marimbo; 17.20; Pesem in ples; 18.00; Bilo je nekoč; 18.15: Umetnost in prireditve; 18.30: Pianist F. Agostini; 18.50: Tamburaškj ansambli; 19.15: Radijska univerza; 19.30: Zbor «Jacobus Gallus« iz Trsta; 19.45: Ansambel Andre Verchu-ren; 20.00; Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45; Pesmi brez besed; 21.00: Operna glasba; 22.15: Od minueta do twista. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Lahka glasba; 13.45; Zborovsko petje; 14.00: Komorni. koncert; 14.20; Pesmi brez be-sed. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50; Glasba po željah; 13.40: V domačem tonu; 14.00: Dunajski zvoki; 14.30: Melodije; 15.30: Slovenske narodne; 15.45: Prenos RL; 16.15: Pevci; 16.30: Današnje teme; 16.40; Operni koncert; 17.40; Pisana glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester M. Pezzotta; 19.30; Prenos RL; 22.15: Orkester Free-man; 22.40: Violinist Dejan Bravničar; 23.00; Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.25: Naš jutranji pozdrav; 8.35: II. program Slovenija klanja, kar jih pozna zgodovina, pa je in ostane njihov zgled tako epičen in navdušujoč glede na svojo globoko etično, moralno in politično vrednost, da bo vse, kar človeštvo še namerava in hoče doseči na svoji dolgi in naporni poti nezadržnega napredka, za vselej prežeto z njihovim svetlim zgledom Tako smo zadnji čas priča zapovrstnemu praznovanju raznih 20. obletnic v zvezi z najpomembnejšimi dogodki iz omenjenega boja proti fašizmu. Med temi pa lahko prisodimo izredno vrednost in pomembnost pobudi, ki jo je v imenu odbora za proslavo 20. obletnice odporniškega gibanja pred kratkim v Bologni v imenu omenjenega odbora objavil profesor Cesare Gnudi. Gre za razstavo, ki bo prirejena pod nazivom «Umetnost in odporniško gibanje v Evropi.« Pobudo zanjo je dala posebna komisija, ki jo sestavljajo umetnostna kritika Francesco Arcangeli in Gian. carlo Cavalli, poleg teh pa še dr. Franco Landolft, dr. Pino Nucči in dr. Giuseppe D'Agata. Komisiji predseduje profesor Cesare Gnudi, njen namen pa je, da z dvajsetletne razdalje od junaškega odporniškega obdobja občinstvu posreduje to, kar je v njem in za njegove namene bilo ta čas ustvarjenega na področju likovnih umetnosti. Torej s tem namenom bo komisija na pomlad l. 1965 v Bologni organizirala o-menjeno razstavo, Namen te razstave je sestaviti nekakšno antologijo umetniških del, ki jih je navdihovalo odporniško gibanje, obenem pa s svojimi idejami in umetniško vrednostjo predstavljajo določen aktiven prispevek k le-temu. Komisija je tudi smatrala za potrebno določiti zgodovinsko časovno mejo razstave, ki bo zajemalo obdobje od trenutka pojava nacizma do osvoboditve. Za to obdobje naj bi bil na razstavi prikazan odgovor, ki so ga glede na takratno dogajanje neposredno in prizadeto bili dali napredni umetniki, in to v širši ter bolj dokumentirani obliki, kot je o tem doslej oilo znano. Ta odgovor je povezan tudi z najbolj slavnimi umetniškimi ime. ni našega stoletja, kakršna so npr. Picasso in Klee, Fautrier in Moore, Mondrian in Grosz, v Italiji Maffai, Gottuso, Birolli, Morolli, Vedova idr. Obenem je' odbor izrazil prepričanje, da je mesto Bologna, ki je toliko prispevalo za uresničitev demokiatičnih in svobodoljub. nih idealov, a hkrati želi ob tej priliki še enkrat potrditi tudi svoje visoke kulturne tradicije, v zadostni meri kvalicirano, da se mu poveri uresničitev te, v mednarodnem pogledu tako pomembne pobude, kakor tudi, da bo pobuda sama v svetu naletela na široko odobravanje ter pristanek od strani vseh kulturnih krogov, italijanskih in tujih muzejev ter javnosti. Reševanje rudarjev CASTROP-RAUXEL, 16. — Direkcija rudnika v Casrop-Rauxe-lu v Porurju je sporočila, da sta morala ter fizična odpornost sedmih rudarjev, ki so od včeraj zasuti na globini od 600 metrov v enem izmed rovov premogovnika «Erin», »zadovoljive«. Zasute rudarje so oskrbeli t hrano po neki cevi za zračenje rova. V noči med sredo in četrtkom sc reševalne skupine prodrle proti njim za kakih deset metrov, vendar je med reševalci in zasutimi rudarji še vedno trinajst metrov n!7 PETEK, 17. JANUARJA 1964 Glasbeni sejem; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 10.00; Operna antologija; 10.30: Sola; 11.30; Stare melodije; 11.45: Rousselove skladbe; 13.25: Dva glasova — en mikrofon; 14.55: Vreme na ital. mdrjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni car-net; 16.00: Program za najmlajše; 16.30; Komorna glasba; 18.00: Vatikanski koncil; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: B. P. Galdos: «Mi-sericordia«; 21.00: Simf. koncert. 7.35: Jutranja glasba; 8.35:' Au-ra D'Angelo; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritmi; 9.35: Eno uro v Rimu; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 17.35: Enciklopedija; 17.45: F. Stockton: «11 naufragio delle signore«; 18.35: Enotni razred; 20.35: Glasbeni variete; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Jazz. III. program 18.35: Stara zgodovina; 18.55: Victor Hugo; 19.15; Ital. periodični tisk; 19.30: Koncert; 20.30; Revijski program; 20.40: Kodaly in Martinu; 21.20: F. Hebbel-E. Croce: «Agnese Bernauer«. 6.20: Tečaj hrvaško-srbskega jezika; 8.05: Slovenske narodne; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Iz Skandinavije do Vardarja; 10.15: Iz 2. dejanja «Traviate»; 10.35: Novost na knjižni polici; 10.55: Glasbena medigra; 11.00; Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25; Pesmi in napevi; 13.30; Iz hrvatske glasbe; 14.05; Radijska šola; 14.35: Za dobro razpoloženje; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05; Pri skladatelju Ravelu; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Invalidski pevski zbor; 18.30: Pripoveduje vam; 18.45; Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Popevke iz Varšave; 20.15; Zunanje-politični pregled; 20.30: Iz slov. violinske literature; 21.05: Beethoven: Co-riolan; 21.15: Oddaja o morju; 22.10: Ritmi Latinske Amerike; 23.05: Cliff Richard; 23.20: Glasba našega časa. Ital. televizija Od 8.30 do 14.40; Sola; 16.45; Nova srednja šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15; TV pošta; 19.40: Simf. koncert; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.00: A. W. Pinero — L. Del Bo-no: «11 collegio degli scandali«; 22.40: Zima v Južni Tirolski; 23.0Q: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.00; Dnevnik; 21.15: Sejem sanj; 22,40: Dežele in narodi; 23.05: Šport. Jug. televizija 17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05; Filmski klub; 18.30: «Bodočnost Kranjske gore«; 18.50: Glasbeni kotiček; 19.00; TV obzornik in TV podlistek; 19.30: Koncert pianista Dušana Trboje-viča; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45; Spo« red jug. kinoteke; 22.00: Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju; 23.00: Poročila. 17. januarja 1964 SINOČI NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA Dr. Polerzio podal ostavko na mesto goriškega župana Vzroki odstopa: osebni razlogi ■ Za dosedanje delo se mu je v imenu odbora zahvalil podžupan dr. Gallarotti, ki naj bi začasno vodil občinsko upravo Goriški župan dr. Poterzio je včeraj podal ostavko na svoj po-Jožaj. O njegovem koraku so razpravljali na seji izvršilnega odbora KD, ki je bila v sredo zvečer. Župan je poda! ostavko na sinočnji jeji občinskega odbora. .Vzrok ostavke: osebni razlogi. Neuradno smo izvedeli, da bo začasno vodil občino podžupan dr. Gallarotti, kasneje pa naj bi bil izvoljen za župana dr. Tripani, načelnik Jemokristjanske skupine v občinskem svetu, lri naj bi obenem sestavil koalicijo krajevne vlade levega centra. Za nas Slovence se postavlja vprašanje, kakšne perspektive odpira sedanja kriza v odboru. Ali bo dr. Poterziu, ki je navzlic vsemu vendarle ustvaril stik ob meji ter bil zagovornik narodne strpnosti, sledil na županskem mestu človek, ki bo nadaljeval politiko pomirjenja in odpiranja meje z vzhodnim sosedom. Kot pripadniki manjšine se zaenkrat omejujemo na registriranje dogodka, poznejši razvoj dogodkov pa bo pokazal, če se bo spremenil odnos do slovenske manjšine z rokado v občinskem odboru in v kolikšni meri. Na seji je govoril župan, ki je potrdil svoj sklep, da odstopi kot župan zaradi osebnih vzrokov. Tako zaključuje svoje petnajstletno delo kot občinski odbornik, podžupan in nazadnje kot župan, še nadalje pa bo ostal občinski svetovalec. V tem obdobju je sodeloval pri pozitivni rešitvi raznin mestnih problemov, medtem ko so druge začeli pripravljati. Pri tem delu smatra, da je z demokratičnimi metodami delal v korist skupnosti. Zahvalil se je tudi vsem tistim, ki so mu pri tem poma-gali. Podžupan dr. Gallarotti se mu je zahvalil v imenu odbora za vse, kar je storil za časa svojega županovanja v korist občine in občanov ter izrazil željo, da bi njegovo pozitivno delo nadaljeval tudi njegov naslednik. Njegovim besedam so se pridružili tudi drugi odborniki. Že druga pošiljka argentinskega mesa Zmrznjeno meso, ki ga uvažajo iz Argentine, gre tudi ta teden v Gorici dobro v promet. V Kogojevi mesnici v Ul. Boccaccio Imajo vedno dovolj klientov in VERDI. 17.00: «Sexi ad alta tensio-ne».Italijanski barvni film. Mladi ni pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «11 maestro di Vige te dni so prejeli iz Padove že novo pošiljko tega blaga. Tokrat je količina večja, in sicer 25 stotov. Cene so še vedno iste kot prejšnji teden, čeprav pravijo mesarji, da so se stroški nekoliko povečali, tako pri prevozu kot pri drugi manipulaciji. Sicer pa je treba za vsako povišanje cene imeti dovoljenje pokrajinskega urada za cene. Premalo bolničarjev v pokrajinski umobolnici poslala predsedniku pokrajinskega sveta pismo, v katerem ga opozarjata na njuno interpelacijo od 10. junija lani, V tej sta opozorila na premajhno število bolničarjev in bolničark v pokrajinski umobolnici. Predsednik je s pismom od 4. julija lani odgovoril, da bodo zadevo v kratkem uredili. Dejansko pa so samo začasno najeli nekaj novih uslužbencev, ki so jih potem zopet odpustili. Tak način pa po mnenju podpisnikov ni pravilen, ker potrebujejo bolniki stalno in primerno nego, ki jo lahko nudi samo stalno bolničarsko osebje. Zato naj bi o tem razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta. IZPRED OKRAJNEGA SODISCA Ponoči je hotel storiti silo dekletu na goriškem Korzu P*a je ščuval na kokoš - Obsojen šofer težkega tovornika Pred okrajnim sodnikom v Gorici se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 30-letni Emilio Finotti iz Gradiške pod obtožbo, da je sredi noči napadel kavarniško točajko z namenom, da si jo osvoji. Dogodilo se je dne 15. maja lani, ko je Marisa Trebusson, ki je zaposlena v baru «A1 Corso« v Gbrici, odhajala po polnoči domov pa Korzu Italia. Takrat jo je ustavil neznanec v bližini spominskega parka ir. jo povabil s seboj. Ona se je branila in hotela zbežati. Neznanec pa je stekel za njo in jo dohitel ter skušal zadržati blizu Ulice Arcadi. Ker je dekle klicalo na pomoč, so prišli trije mladeniči, ki sp bili v bližini in ko jih je napadalec zagledal, je pobegnil. Vendar se je nekemu mladeniču posrečilo, da je Komunistična pokrajinska svetovalca Bergomas in Papais sta «HHIHHmimilMHMHH»MWM1IWHWmMMIl»—OTMIM—H1H1MMMIMIIHIIHIHMIH—IIIIHIIIIIW1MIIH*MHIHI»*1H»MMH1HHHWmllllHIIIIIIHramillMIHHHIHI11» POLOŽAJ SOCIALISTOV NA GORIŠKEM Mnogo pristašev levega krila ostane še za naprej v PSI Med njimi sta tudi pokrajinski tajnik PSI Vittorio Semola in sindikalist Elio Zuiiani ■ Danes seja pokrajinskega odbora stranke v Gorici - Velika rečina slovenskih sekcij in njihovih članov je preti razkolu Danes zvečer se bo na pokrajinskem sedežu PSI v Gorici sestalo pokrajinsko vodstvo socialistične strar.ke, ia bi razpravljalo o stanju, ki je nastalo v stranki z razkolom dela levičarske struje. Na nocojšnjem sestanku bodo po vsej verjetnosti prisotni vsi člani vodstva, tudi tisti, ki nameravajo izstopiti iz stranke in ustanoviti tudi v goriški pokrajini PSIUP. Položaj tistih, ki hočejo ustanoviti PSIUP pa ni nič kaj rožnat. Odpovedale so se jim nekatere izmed najmočnejših sekcij, kjer je na nedavnem kongresu dobila levičarska struja večino. V Gradežu, v Ronkah, v Kaprivi, v San Lorenzu so člani PSI sklenili, da ostanejo v socialistični stranki ia nadaljujejo v njej svojo levičarsko politiko. Proti razkolu so se izjavili v sredo zvečer zastopniki sekcij na območju goriške občine, ne glede na to ali so avtonomisti ali levičarji. Kot je znano je na nedavnem pokrajinskem kongresu PSI dobila levičarska struja večino z 38 odstotki glasov. Za političnega tajnika je bil ponovno izvoljen Vittorio Semola iz Tržiča, k: je na tem mestu že sedem let. V pokrajinskem odboru je 13 levičarjev in 10 avtonomistov. Izmed levičarskih voditeljev so se do sedaj javno izjavili za razkol samo trije in sicer Martini in Giorgi, oba vano», Alberto Sordi in Claire | občinska svetovalca v Tržiču, in Bloom. Italijanski črnobeli film. Giordani, tajnik sekcije v Tržiču. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «11 mistero dei tre continenti«, Martha Hyer in Carlos Thompson. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: »Norman, astu-to pollziotto«, Norman Widson in Jennifer Jayne. Angleški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev konto St. 67, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 4 stopinje nad ničlo ob 14.10, najnižjo 1,4 stopinje pon ničlo ob 7.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 81 odstotkov. V PSIUp je že pristopil tudi bivši tajnik Mladinske socialistične zveze Rizzi, ki vneto zbira mei mladinci pristaše za novo stranko. Svoj prvi neuspeh pa je doživel v Kaprivi, kjer mu je uspelo vpisati le enega mladinca, a ta je dan pozneje izročil goriškl federaciji PSI dotično vpisnico in potrdil svojo zvestobo PSI. Izstopil bo tudi pokrajinski svetovalec Martinelli, prav tako iz Tržiča in njemu bodo sledili trije občinski svetovalci v Romansu. Razkol je torej omejen na Tržič in Romans. Pokrajinski tajnik Semola, ki skupno z Zulianijem ostane v stranki, je dal včeraj tisku zelo dolgo izjavo, v kateri med dru- gim pravi, da je nasproten razkolu prav v trenutku, ko je stranka zaposlena z novim vladnim eksperimentom, ki bi bil zahteval najstrožjo enotnost v stranki. Sele jeseni — nadaljuje Semola — bi bilo moč t izrednim kongresom ugotoviti ali je bil eksperiment pozitiven ali pa negativen. Razkol je tudi neprimeren, ker loči delavske sile v več strank in to v korist Konservativnih in kapitalističnih sil. Se posebno se pokrajinski tajnik PSI Semola obrača na levičarske socialiste v goriškl pokrajini s pozivom, naj v tem trenutku, ko smo tik pred deželnimi volitvami (ki bodo najbrž že 19. aprila), ostanejo v stranki. Kar se položaja med slovenskimi člani PSI tiče, smo izvedeli, da hi nikakega znaka /a razkol, vsaj v tistih sekcijah, kjer je večino dobila avtonomistična struja. Tudi tisti, ki so ob nedavnem kongresu glasovali za levico, ostanejo v socialistični stranki. Negotov pa je položaj članov PSI v Doberdobu in na Vrhu in prav tako je negotov položaj člana pokrajinskega vodstva Karla Černiča iz Doberdoba. Na Krasu so se namreč na zadnjem kongresu izjavili za levičarsko strujo. V krogih goriške federacije socialistične stranke v Gorici so nam izjavili, da so avtonomistični člani PSI naslovili na svoje tovariše na Krasu posebno pismo s pozivom na enotnost med slovenskimi socialisti in na nepotrebnost nove politične organizacije med slovensko manjšino. Istočasno so nam v goriški federaciji PSI dejali, da upajo, ds bodo tudi Černič in ostali člani v Doberdobu in na Vrhu sledili zgledu Semole in Zu-lanija in ostali v PSI. Popravilo pločnikov v Gorici in Podgori V sredo 15. t.m. je občinska uprava v Gorici na dražbi oddala v zakup popravilo pločnikov ne katerih ulic v Gorici in Podgori. Za ta dela ja bilo namenjenih nad 77 milijonov lir. Prevzeli sta jih podjetji Giovanni Mattiroli iz Gorice za 42 milijonov 472.000 lir popustom 2,30 odst. in Luigi Tacchino /a 35 milijonov 806.000 lir s popustom 2.40 odst. Pločnike bodo popravili v Podgori v ul. 4. novembra, Brigata Cuneo in Cotonificio. V Gorici pa v ul. Ponte, del Torrione, Tor-riani, Cordaioli, Brigata Re, Bombi, Giustiniani, Rafut, Alviano, Cravos, pellico. San Gabriele, Trg Catterini, ul. Montesanto, Caprin, Palladio, Lietti, Orzoni, Škodnik, trg Transalpina, ul. Brass, Volta, Boschetto. Grossi, Zorutti, Fate-benefratelli, Leopardi, 20. septembra in Cadorna. VEČERI OB SREDAH V Žerjalov večer ozkotračnega filma V okviru večerov ob sredah je Aljoša Žerjal predvčerajšnjim prikazal v Klubu Simon Gregorčič v Gorici sterilne barrne filme, ki jih je posnel Sirom po Jugoslaviji, na bližnjem Krasu ter na obalnem področju pri Sesljanu. Izredno številno občinstvo, ki se je udeležilo večera, je bilo z gledanjem lepih barvnih filmov, v glavnem dokumentarne vsebine, bogato poplačano za zamudo, s katero se je pričel večer. Žerjal je prikazal lepe posnetke bosenskih mest, njihove tipične značilnosti, celo vrsto motivov, ki kažejo prisotnost Orienta v tej tako zonimioi deželi. Od tam n as je njegova kamera vodila v Dubrovnik, biser ob Jadranu, ki smo ga videli z najrazličnejših perspektiv, Ugajala sta dva filma Krasa, iz katerih je vela idilična domačnost kmečkega kraja in veselje otrok pri igri z zmajem. Za prvega je avtor prejel nagrado v Turinu. Na platnu soJse zvrstile še slike iz Gorenjskega kota in marine iz Sesljana. Čeprav je predvajanje trajalo skoraj uro m tri četrt, bi občinstvo prav gotovo še sedelo pred platnom, če bi kinooperater — amater Žerjal imel v svoji torbi še kaj celuloidnepa traka. Ob zaključku se mu je zahvalilo s Drisrčnim ploskanjem >n pa z željo, da bi nas čimprej spet obiskal. razbral številko avtomobila, s katerim se je napadalec pripeljal in na ta način so prišli do današnjega obtoženca. Pri včerajšnji razpravi je Finotti trdil, da je nedolžen in da je hotel brez slabih namenov pomagati dekletu, ki da mu je postalo slabo. Dekle pa je zavrnilo njegove izgovore m poudarilo, da jo je hotel šiloma pridržati in ji je celo iztrgal gumb na suknji. Njeno izjavo sta potrdili tudi' dve priči. Tako je sodnik spoznal obtoženca za krivega ter ga je obsodil na 10 dni zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Branil ga je odvetnik Testa. Zaradi Krutosti proti živali se je moral potem zagovarjati 65-letni Egidio Fonda iz Gorice, Ul. Generale Chinotto 20. V obtožnici je rečeno, da je na neko kokoš naščuval psa, ki jo je skoro eno uro preganjal m grizel. Sosedje so ga prijavili društvu za zaščito živali, to pa sodišču. To se je zgodilo lani 22. oktobra ob 11, uri dopoldne v Kaprivi, kjer je bil Fonda na delu. Ker pa ni bilo neposrednih prič pri dogodku, je sodnik obtoženca oprostil, ker da ni zagrešil dejanja. Branil ga je odv. Culot. Na plačilo 8.000 lir globe je bil obsojen 40-letni mehanik Cario Brecelj iz Trsta, Strada del Friuli 377, ker je vozil tovornik s težo nad 3500 kg, n« da bi imel predpisano šofersko dovoljenje C, ampak samo -vrste B. Sodnik dr. Basso. SMUČARKE V BADGASTEINU J. Saubcrt v slalomu Goitschel v kombinaciji BADGASTEIN, 16. — Američanka Jean Saubert je danes pustila za seboj vse bolj znane tekmice v slalomu mednarodnega ženskega tekmovanja. Kljub temu uspehu pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom v kombinaciji, kjer je zmaga pripadla Francozinji Marielle Goitschel. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. JEAN SAUBERT (ZDA) 90”39 (45”38, 45”01) 2. Marielle Goitschel (Fr.) 90"70 (4cl”79 44”Qfll 3. Annie ’ Famose (Fr.) 90”80 (45”78, 45”021 4. Traudl Hecher (Av.) 91”98 (44”76, 47”22) 5. Heidi Biebl (Z. Nem.) 92”52 (46”01. 46”51) 6. Christine Goitschel (Fr.) 93”51 (47”0, 46”31) 7. Astrid Sandvik (Norv.) 93”55 (4b”26, 47”29) 8. Edith Zimmermann (Av.) 95”27 (48”18, 47"09) 9. Linda Meyers (ZDA) 95”47 (47”97, 47”50) 10. Brigitte Seiwald (Av.) 96"25 (48”45, 47”80) LESTVICA KOMBINACIJE 1. MARIELLE GOITSCHEL (Fr.) 27,05 točke 2. Jean Saubert (ZDA) 28.02 3. Traudl Hecher (Av.) 28.28 4. Heidi Bisbl (Nem.) 40.10 5. Annie Famose (Fr.) 40,72 6. Christine Goitschel (Fr.) 60,01 7. Edith Zimmermann (Av.) 61,44 itd. JUN10BSK0 PRVENSTVO V ODBOJKI Po ostri borbi nova zmaga Bora A Bor B odvzel set šestorki CRDA V četrtem kolu juniorskega prvenstva v odbojki, ki je bilo sinoči, je Bor A premagal Sestorko VIS ln tako zasedel prvo mesto v lestvici V začetku so visovci pritisnili in pustili borovce precej za seboj. Igralci v plavih dresih pa so se zbrali in odgovorili z ostro tolčenimi žogami, ki so Jim dovolile, da so dohiteli in tudi prehiteli tek- mece. Borba pa se ni končala z lahkoto, ker so se morali borovci pošteno potruditi, da so s težavo osvojili set. V drugem nizu so borovci začeli še kar dobro, a so kmalu prepustili pobudo nasprotnikom, ki so bili stalno v vodstvu. Plavi so tu pa tam skušali zajeziti akcije igralcev VIS, kar pa jim je večkrat spodletelo. Odtod tudi zmaga njihovih tekmecev. V tretjem setu pa so borovci silovito začeli in povedli na 6:0. Zal so ponovno popustili in tudi dopustili, da so jih nasprotniki dohiteli pri 10:10. Forcing, ki ga je začel Bor pa Je popolnoma zmedel nasprotnika, ki se je moral predati. V drugi tekmi večera sta se pomerili ekipi Bora B in CRDA. Slednji so sicer zmagali, a zadeva ni bila tako lahka kot so morda sami pričakovali. Najmlajša ekipa športnega združenja jim je nudila, po sebno v zadnjem setu silovit odpor in jim je tudi odvzela drugi niz. Izida: Bor A • VIS 2:1 (16:14, 11:15, 15:10) CRDA - Bor B 2:1 (15:1, 11:15, 15:10) R. S. ' BOKS ” Kratke iz bolnišnice Včeraj ob 9.15 so v goriški bolnišnici pridržali na zdravljenju za 25 dni 7-letno Eleonoro Strussich iz Gorice Ul. Monache 8. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili zlom levega komolca. Poškodovala se je pri padcu doma. Ob 15.15 se je zaradi padca s kolesa blizu svojega doma zatekel v bolnišnico 00-Ietni Mario Miani iz Zdravščine. Pridržali so ga na zdravljenju, ker »; je zlomil levo stegnenico. Pri prometni nesreči v Ul. Aqui-leia se je včeraj okrog 13.30 ponesrečila J9-letna Caterina Barba iz Gorice Ul. Campagnuzza. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili udarec na glavi, na desnem komolcu in levi nogi. Pridržali so jo na zdravljenju za 10 dni. Ob 15.30 se je zatekel po pomoč tudi 35-letni Giorgio Visintin doma iz Fogliana, ki si je zlomil levo nogo. Pridržali so ga na zdravljenju za 15 dni. Visintin se je poškodoval pri padcu na cesti. V ponedeljek 13. t.m. je na poledeneli cesti na Korzu Italia padla in se udarila v hrbet 50-letna Ester Pinonin iz Gorice Ul. Žara 9. Včeraj ob 17.30 se je zatekla v bolnišnico po zdravniško pomoč, kjer pa so jo zaradi zloma vretenca pridržali na zdravljenju za 20 dni. S prognozo okrevanja v 6 dneh so očistili in obvezali rano nad levim očesom 2-ietnj Atagrazii Pe-dreri. Poškodovala se je pri pad-cu na domu. V bolnišnico so jo pripeljali z avtom Zelenega križa. Zaprta cesta za Dolenje Z odredbo predsednika pokrajinske uprave oo odsek ceste od kraja Bivio S. Andrat do Dolenj zaprt za vsak promet z vozili od zjutraj dne 20. do 17, ure dne 25. januarja. V tem času bo promet preusmerjen na cesto Poianis-Praprotno-Gagliano. iiinifimiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMmuiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiuimiiimHiuiHiiiMiMiiiiiiiiiHiuiimiiiiiiiiinmu EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU Schnelldorfer začasno pred Alainom Calmatom Na tretjem mestu Čeh Divin GRENOBLE, 16. — Po dveh obveznih likih za posameznike je na čelu lestvice evropskega prvenstva v umetnem drsanju Nemec Schnell-dorfer, medtem ko sta na častnih mestih bivši evropski prvak Francoz Alain Calmat in Ceh Karol Divin. Začasna lestvica je naslednja: 1. MANFRED SCHNELLDORFER (Nem.) 523,2 točke 2. Alain Calmat (Fr.) 518,8 3. Karol Divin (CSSR) 502,3 4. Peter Jonas (Av.) 489,5 5. Emmerich Danzer (Av.) 482,8 6. Sepp Schonmetzler (Nem.) 455,5 7. Wolfgang Schwarcz (Av.) 447,6 8. Robert Dureville (Fr.) 435 9. Philippe Pelissier (Fr.) 434 Po obveznih likih za ženske vodi še vedno Nizozemka Dijkstra pred Avstrijko Heitzer. Lestvica je na-slednja: 1. SJOUKJE DIJSTRA (Hol.) 1.293,7 točke 2. Regine Heitzer (Av.) 1.230 3. Nicole Hassler (Fr.) 1.181,4 4. Diana Clifton-Peach (VB) 1.150,7 imiimMmtiiiiiiiiiiMiMnniiiiintmiiiiiiitiniiiiiHiN Razdeljevanje nakaznic proste cone Trgovinska zbornica je zaključila razdeljevanje novih živilskih nakaznic proste cone. Upravičenci, ki jih niso prejeli na dom, jih lahko dobijo na posebnem uradu trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10, ob delavnikih od 9. do 12. ure. Tisti, ki so dobili stalno bivališče v Gorici novembra in decembra lani, naj napravijo prošnjo na trgovinsko zbornico na posebnem obrazcu, ki ga dobijo na tem »edežu pri telefonski centrali. Cas za to imajo le do 20. t.m. Skupna nakazila za menze in podobno bodo izdali direktno prizadetim skupnostim. MIAMI BEACH, 16. — Za dvoboj za svetovni naslov težke kategorije Sonny Liston - Cassius Clay so že dali v prodajo 720 vstopnic za sedeže okoli ringa po 250 dolarjev (približno 155.000 lir). Dvoboj bo 25. februarja v Miami Beaschu. Predvidevajo, da bodo samo od gledalcev, ki bodo napolnili «Con-vention Hallu, kjer bo dvoboj, dobili 1.200.000 dolarjev, kar bi bilo v lirah 744 milijonov. Vstopnice stanejo največ 250, najmanj pa 20 do larjev (12.000 lir). BASEBALL SAN FRANCISCO, 16. — Eden od «asov» ameriškega baseballa Willie Mays je podpisal pogodbo, ki ga veše na klub «San Francisco Giantsu. Govori se, da bo za svoje nastope v letošnji sezoni dobil 105.000 dolarjev (nad 65 milijonov lir). TENIS LONDON, 16. — Angleška teniška zveza je izrazila pripravljenost, da podpre ukrep avstralske zveze, ki je zahtevala naj nihče do 31. marca ne sprejme prijave avstralskih igralcev za turnirje na tujem. Tajnik angleške zveze Basil Reay je izjavil, da v Angliji pred 1. aprilom ne bodo sprejeli nobene prijave avstralskih igralcev. Po njegovem mnenju, tokrat Je govoril kot tajnik mednarodne zveze, bi morale vse v FILT včlanjene zveze spoštovati -ukrep avstralskega vodstva. Roditeljski sestanek Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici vabi starše gojenk in gojencev na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo dne 19 t. m ob 15. uri v prostorih zavoda. 5. Sally-Ann Stapleford (VB) 1.142,2 6. Carol-Ann Wamer (VB) 1.100.9 7. Ingrid Ostler (Av.) 1.075,7 8. Helli Sengstschmidt (Avstrija) 1.076,6 Zahodna Nemca Marika Kilius in Hans Jurgen Baumler sta danes osvojila naslov evropskih prvakov v dvojicah. iiiiiiiiiiimmiiiimiiittitiiiiiiiiiitiitiiiiiMiiiimiiuiiiiiiiiiiimHiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiMiiMiiiiinUl ŽENSKA KOŠARKARSKA B LIGA Vprvem kolu poraz obeh tržaških ekip CMM je izgubil doma, Julia pa v Bocnu Preteklo nedeljo Je steklo tudi prvo kolo Ženskega prvenstva B lige. Prvenstvo Je razdeljeno v več skupin. V eni izmed teh nastopata tržaški petorki Julia ln Circolo Marina Mercantlle, ki sta slabo star-tall. Močnejša tržaška ekipa CMM, ki Je pred leti sodelovala v sami A ligi, je bila premagana z visokim rezultatom na domačih tleh. Gostila je bolonjsko Libertas, ki se Je izkazala kot zelo močna ln homogena petorka ln bo brez dvoma odigrala eno Izmed najvažnejših vlog na tem prvenstvu Tržačanke so zaigrale v okrnjeni postavi. Morale so se namreč odpovedati trem standardnim Igralkam, kar je znatno oslabilo njihove napadalne ln obrambne sposobnosti. Julia nima lzgledov do boljšega plasmaja. Izgubila je svojo prvo tekmo v Bocnu, a v kolikor so nam znane ostale nastopajoče ekipe ne vidimo proti kateri bo tudi v bodočnosti uspešno zaključila tekme. V tretji tekmi dnevnega sporeda sta se pomerili petorki Brlstot iz Trevisa in UC Benetke. Simpatične igralke iz Benetk, ki so letos izpadle iz A lige, so se dolgo upirale domačinkam ln so jasno pokazale, da letos ne bodo odigrale vlogo pe-pelke, na katero so bile prisiljene v močnejši konkurenci. Izidi prvega kola: Libertas Bologna- *CMM Trst 41:23 •Bristot Treviso - UC Benetke 62:50 •Del Moro Bočen - Julia Trst 64:27 I. PATRIZIO ALOJZ RAVBAR H C Vaščani so se oddahnili. Nato so sneli obešenca z vislic. Ko so mu odmotali črno ruto, so videli, da ima ves obraz razbit od udarcev, da ima izbite vse prednje zobe in razlito desno oko. «Vse to je strašno, strašno, strafino,» je ponavljala Katarina, ki jo je do dna pretreslo, kar Je ravnokar doživela. »Kakšne strahotne stvari počenjajo te zverine, joj, joj. Joj! Le kdaj bo konec tem grozotam, ljudje moji!» Tiste dni je prišel na njen dom neznan partizan. «Ste vi Katarina Grudnova?« »Jaz, da.» »Meni je ime Ferdo. Z vašim sinom Ivanom sva bila na Isti karavli.» »Tako, tako. No, in kaj boš povedal lepega, tovariš?* «Nič lepega vam ne bom povedal,« Je žalostno rekel fant. »Se je mar kaj pripetilo Ivanu?« je vprašala napeto. Kurir je obšel to vprašanje. «Veste, mati, ko sva prišla Jaz in neki moj tovariš do reke Vipave, so naju napadli četniki. Jaz sem kljub močnemu streljanju srečno prebredel reko, moj tovariš, ki Je bredel za mano, pa je zadet v glavo omahnil v vodo. To sem opazil šele potem, ko sem bil na drugem bregu. Ko sem se ozrl, sem videl, da ga voda odnaša..-.« «Ubogi fant!« Je sočutno vzdihnila Katarina. »Da Ko so četniki videli, da je mrtev, so pritekli k reki in ga potegnili na breg. Vzeli so mu nahrbtnik s pošto, mu sezuli skoraj nove čevlje, vzeli puško in odšli « «Pa kdo Jo bil ta nesrečni tovariš?« se Je z naraščajočim nemirom zanimala Katarina. «To Je bil vaš sin...« je mukoma izrekel kurir. Katarina se Je zamajala kot pod silnim udarcem. Tipaje se Je oprijela roba mize in se spustila na stol. »Ivan...« Je komaj slišno dahnila, vsa zamaknjena v mizo, ko da zre mrtvega sina. Velik* bolečina je iztisnila iz njenega očesa samo dve solzi. Ni se mogla razjokati, da bi ji postalo laže; zato Je bilo prebolevanje novega udarca tem hujše. Z njegovo smrtjo se je podrla ena tistih opor, na katerih je slonelo življenje, ki ji je še preostajalo. Zdaj je vsa strta nemo žalovala za svojim tretjim sinom. Njeno bolečino Je za spoznanje blažila zavest, da ni padel za tuje koristi, ampak za koristi svojega ljudstva, za njegovo svobodo. »Kako mislite z Ivanom?« je po dolgem premolku vprašal kurir. , , iii Katarina je počasi dvignila glavo. Pogledala Je s kalnimi očmi fanta, ki je stal pred njo vidno prizadet od Ivanovega žalostnega konca. »Ponj pojdem,« je rekla z ubitim glasom. »Naj počiva blizu svojega doma,« je pristavila in si s predpasnikom otrla solzo. »Potem pa pojdem z vami, mati, da vam pokažem, kje leži,« je rekel kurir in se brez vidne potrebe useknil v robec, le zato, da si je naskrivaj obrisal solzo, ki mu Je pripolzela iz »Prav, fant moj, prav,« je hvaležno rekla Katarina. Vsaka njena poteza na obrazu je izdajala nepopisno bol. Po presledku Je rekla z glasom, ki je zvenel kakor ubit bron: »Vidiš, fant moj, ne morem Jokati. Preveč sem že jokala v svojem življenju, zdaj pa — ko da mi je zmanjkalo solz.« Z rokami se je uprla ob mizo in trudoma vstala. «Malo počakaj,« Je rekla ln se odvlekla lz hiše. Ze Je bila na tem, da gre k Mariki ln Ji pove, da je izgubila tudi Ivana, pa se Je premislila. Odšla Je pod lopo in vrgla na voz nekaj anopov Ječmenove slame. Potem Je odšla v hlev po kravo in jo vpregla v voz. «Zdaj pa lahko greva,« Je rekla, ko se Je vrnila v hišo. Vzela Je s seboj dve plahti in odšla s kurirjem. Po več kot triurni vožnji sta dospela na kraj, kjer Je ležalo Ivanovo truplo. Katarina je zastrmela v sinov obraz, ki Je bil voščeno bled. Gube na njenem obrazu, ki jih Je začrtala bolečina, so se zdaj še uglobile. Noge so se Ji šibile in v grlu se ji Je nabralo nekaj grenkega. «Ivan, sin moj zlati!« je šepnila. Potem Je pokleknila k njemu in omahnila na njegove prsi. Vse naokrog je bila predvečema tišina, ki Jo Je motilo le pritišano šumenje reke in ihtenje trpeče matere. Cez čas je vstala in s kurirjevo pomočjo dvignila mrtvega sina ter ga položila na voz. Nato ga Je pokrila s plahtama. »Mati, zdaj se pa moram vrniti na karavlo,« Je rekel zdaj kurir. »Hvala tl za vse, tovariš,« je rekla Katarina in mu stisnila desnico. Ko Je ostala sama, je pognala kravo. Z opotekavim korar kom se je vlekla dalje in tiho jokala. Nekje se Je iz bližnjega gozdiča utrgalo nekaj senc ln se Ji bližalo. Sprva Je mislila, da so partizani, nazadnje pa Je v neznancih spoznala — četnike. To je btla ena tistih tolp, ki Bo v zasedah dan in noč prežale na kurirje in manjše partizanske skupine. Ob pogledu na četnike je Katarino spreletelo nekaj ledenega. »Stoj!« Je zaukazal tisti, ki Je prihajal na čelu kakih tridesetih četnikov. Katarina Je ustavila kravo in čakala, kaj bo. »Kaj voziš?« Je vprašal narednik. Katarina ni vedela, kaj naj odgovori. Narednik Je stopil k vozu in odgrnil plahto. Tedaj Je za-čuden vzkliknil: »Lejte, kaj prevaža ta baba! Mrtvega bandita!« Nato Je obsul Katarino z vprašanji: «KJe si našla tega bandita? Kdo ga je ubil? Kam ga pelješ?« »To ni bandit, moj sin je,» je rekla Katarina, užaljena v najosnovnejšem materinskem čustvu. «Tvoj sin Je? Ha, lepega sina si imela! Lahko si ponosna nanj,« Je bruhal podoficir z grizljivlm porogom. Nato Je spet hotel vedeti, kdo ga je ustrelil, kje, kdaj in tako dalje. Katarina je rekla samo to, da je zvedela, da je padel ih Je šla ponj. »Da, to Je res tebe vreden stn,» se Je posmehoval narednik »Ali te ni sram, da si imela takega sina? Sramuj se stari- na! Fej te bodi!« In Je pljunil vanjo »Pridite bliže!« Je nato pozval svoje ln Jim ukazal, da mora vsak od njih pljuniti mrtvecu v obraz. Četniki so se nagnetli okrog voza ln začeli kot za stavo pljuvati v mrtveca. «Proč, grdobe, proč pošasti!« Je začela vpiti Katarina ih dvignila šibo, s katero Je gonila kravo, da bi udarila po četnikih. Tedaj Jo Je najbllžji pahnil stran tako, da se Je opotekla nazaj ln omahnila v obcestni Jarek Ker se Je močno udaril* v hrbet ln glavo, Je nekaj časa obležala tam napol onesvešča-na. Končno si je nekoliko opomogla in se z veliko muko P°" brala s tal. Medtem so četniki že izginili na bližnji gmajni. Ko Je videla, da ima sin opljuvan obraz mu ga Je obrisala in ga spet odela s plahto. «Zverine, oh, kako strašne zverine!« Je rekla polglasno, ko Je Sla dalje, razžaljena In ponižana kot še nikoli v svojem življenju. (Nadaljevanja sledi) -----------—-----——-----~lumirA- mic* Silvio Pellico 1 - IX Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrt "EPJS* "^'^ ^^0 1920 ^ polletno 9^0 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubija«* UREDNIST VO: TRST — UL. MONTECCHI fl • II. TELEFON letna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna . . V/ ' »k.hiioni fina u ho3-hh — OGLASI* Cene oglasov: &a vsak mm v sirim enega **»•—•*-••*» -r——-------— -— — ---~r~ Stari trg 3 1., telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni bardd^ ^j^hTrugufSkrajln Italije pri »Socket* PubbllciU Italtana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tlška. Trst