S.S. VAN DINE:
»Pusti vse to!« pa je nestrpno zavrnil Markham. »Povej mi rajši zdaj. ko ni več lieatha, kaj si nameraval doseči s svojim razgovorom s Skce-lom? Kaj jo pomenilo tvoje vpraševanie o temi, o omari, o rokah, ki davijo, o gledanju skozi Ključavnico?«
»Nikakor nisem mislil, da bi mojo govorjenje bilo tako skrivnostno!« je odvrnil Vance. »Naš Tony je bil brejz dvoma usodni večer nekaj časa zaprt v omari. Motel sem le na svoj način ugotoviti, kdaj je bil skrit tamkaj.«
»Ti je uspelo?«
»Ne popolnoma.« Pri teh besedah je žalostno zmajal z glavo. »Vidiš, Markham, imam neko teorijo, ki pa je tako nedoločena in medla, skoraj bi rekel, nerazumljiva. Tudi če bi bila potrjena, nam ne more mnogo koristiti, ker bi vso zadevo še bolj zapletla, kakor je že... Skoraj mi je žal. da sem govoril s tem gizdalinom. Vse misli mi jo zmede!.«
»Iz vsega sklepam, da domnevaš, da je Skeel prisostvoval zločinu, Ali ni to tvoja teorija?«
»Na vsak način, vsaj deloma.« »Zares 1110 presenečaš, dragi Vance!« se jo glasno zasmejal Markham. »Po tvojem mnenju je torej Skeel nedolžen in vendar molči o tem. kar mu je znano Sestavil si je celo zgodbo, za katero se skriva in ne izda se niti, ko je aretiran. To nikakor ne drži I«
»Vem.« je vzdihnll Vance. »Kljub vsemu pa mi ta misel ne gre iz glave.«
»Ali ne vidiš, .da bi po tvoji teoriji morala bili v plesalkinein stanovanju skrita dva moška, ko se je s Spotsvvoodejem vrnila iz gledališča, dva moška, ki drug za drugega nista vedela, namreč Skeel in dozdevni morilec«
»Urez dvoma vidim to. Jn prav zaradi tega si mi zdi. da blaznim . . «
»Poleg teca pa bi ta dva mogla priti v različnem času in se skrit' na dveh različnih mestih. . Toda kako neki 6ta prišla v stanovanje? Kako sta odšla? Kdo izmed obeh ie na|>adel plesalko. da je zakričala ko je Spotsvvoode odšel? Kaj je medtem delal drugi? Če je Sketl hil le gledalec, kako razlagaš potem dejstvo mojstrsko odprte skrinjice in to, da 60 pri Skeelu našli plesalkin prstan?«
»Dovoli, dovolj! Nikar me tako ne muči!« je prosil Vance. »Vem. da sem blazen. Vedno so mo preganjale nemogoče misli; a tako nespametna ni bila še nobena.
»Vsaj v tem se strinjava, dragi prijatelj!« se
so je nasmehnil Markham.
V tem trenutku je vsto|iil Svvacker s pismom v roki in ga izročil načelniku.
»Nujno I Prinesel ga je nekdo osebno,« je izjavil.
Pismo je bilo od doktorja Lindquista. Doktor je sporočal. da je v ponedeljek od enajstih do dvanajstih bil v svojem zdravilišču ob postelji neke svoje pacjentke. ki se ie zelo slabo |>oču-tila. Prosil je tudi. na| mu Markham oprosti njegov nastop. Njegovo opravičevante pa ni bilo bogve kako prepričevalno. Bil je zelo utrujen od dnevnega dela, polejr tega pa ga ie naš nepričakovan obisk in Markhamov oster nastop po-polnoma zmedel. Zatrjeval ie, da mu je zelo žal, da se je tako čudno vedel, da je pripravljen podati kakršno koli pojasnilo, ki bi ca Markham jHilreboval. Pristavil ie Se. da mu je zelo nerodno, da se je tako jx> nepotrebnem razburil, ker bi mu ne bilo težko dokazati, kje ,|e bil v ponedeljek zvečer
»Ko se je pomiril, je vso stvar premislil.« je pripomnil Vance. »in našel je tako dober alibi, da ca ne boš moae! tako lahko podreti . . . Kako zvit je ta človek! Bil ie pri neki bolnici. Bolnica je bila brez dvoma preveč bolna, da bi mogla odgovoriti nn kakršno koli tozadevno vprašanje Zadeva je zanj rešena. Ti pa si 6e znašel v slejii ulici.«
»Saj me tudi ne brigal« je dejal Markham in odložil pismo. »Ta osel bi ne mogel priti v stanovanj« Marjete Odeli, ne da hi ga kdo videl ... Zdaj pa. če mi dovoliš, bom skušal zaslužiti svojo mesečno plačo «
Toda Vance. namesto da bi odšeL se je približal pisalni mizi in začel listati po telefonskem imeniku
»Dovoli, da ti nekaj svetujem.« je dejaL medtem ko je listal po knjigi. »Pusti še za nekaj Časa svoje vsakdanje delo In skušaj nekoliko pokram-Ijati z gos|K),lotn l/oui'om Mannixom. Ce se spominja.!. je edini oboževalec lepe Marjete, ki so nam pa imenovali ki pa se še ni zelasil pri tebi. Tako rad bi ca videl in slišal kako njegovo izjavo. On bi lako reko> dopolnil družinski krog. Slanujp še vedno v Maiden Lane in ne bo ga težko naiti.«
Markham se je okrenil proti prijatelju, ko je zaslišal ime Lotiis Mannlx. Hotel ie ucovariati. a spomni! se je da Vanrejevi nasveti nikdar niso samo slučajni Zamislil se ie. Ko oa ie spoznal da zdaj nima nobene drucre poli za poizvedovanje, =e :p sprijazni! v Vancejevim predlosom.
»Prav.« je dejal in pozvonil Svvackerlu »Nikakor pa mi ni jasno v čem nam bi moče! Man-nix pomagati llpath trdi. da ga je plesalka odslovila žp pred enim Mom«
»Morda še ni cspca dobro prebavil. Rog ve!«
1
TEU,
KINO MATICA
Družinska tragedija slellskega plomonltaša. Ljubezen, ki je vodila do blaznosti.
js^ »Ljubosumnost«
V glavnih vlogah lepa Lulsa Eerldft In mar-kftiltnt Iiold. Lupi. Klim najgloblje vsebino. Predstave dnevno oh lfi 30 in IS.30; v nedeljo ob H.30, tli.30 ln 18.30
Dnevno ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 zgodovinski velefilm
»Leon Damaščan«
z Dorls Durantl ln Carlo Candlnnl
rrcu
ISIXO l\I«\
tZ-tl
Ljubezen In ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer jo dostt osumljencev, a co sam krivec
»Kdo je morilec?«
V glavnih vlogah: Marla de Tasnndy, Perone Kis« In drugI — — — PREDSTAVE: oh delavnikih ob lfi In 18 30; oh nedeljah ln praznikih ob 10 30, 14.30. lfi.30 tn 18.30
TEL.
KINO SLOGA
r>-»f
NOVO I	NOVO t
Clnl drznosti In samozatajevanja v okviru velikih mednarodnih tekem v velefilmu

»Zmagovalec«

V glavni vlogi : Wllly Btrgel, Gerhlld "VCeber Režija: Arthur Marla Rabenalt. Predstavo ob običajnih urah! Vstopnico z nakazilom
pedeža !
'o kit velike živali s človeškimi udi
Med redkimi morskimi sesalci, ki še žive in jih človek vidj le bolj po redko in so obsojeni prej ali slej na pogin, so sirene nli tako imenovane »morske krave«. Ti prebivalci morja so zelo veliki kakor kakšni kiti. Danes jih poznamo samo še dve vrsti, in sicer: »ManatlS«, ki živi v antilskih vodah in v Atlantiku med I lorido in Brazilijo, ter »dutrongs«. ki prebiva ob obali Indijskega oceana. Bazen teh je lxije še neka tretja vrsta »morskih krav«, ki pa je že skoraj popolnoma izumrla.
Sirena, ki jo je ujel portugalski kapitan ob obali Prednje Indije, je pripadala rodbini »dngongs«. Samec ima dva velika zoba. ki sta slična slonovim oklom. Dugongsi so nočne živali in so živele v manjših skupinah, danes pa jih vidimo posamič. Najbolj čudno pri teh žival ili je, dn so skoro vsi udje podobni človeškim. Debeli topi rep ima obliko ladijskega vijaka in služi živali za krmilo.
Glava sirene je jKidolina t.jnlnovi, vsi drugi udje pa zelo slično človeškim. Ušesa, široke nosnice, oblika ust in zobovja vse to je kakor pri človeku. Debeli vrat ima štiri silno močna vretenca. Te živali imajo dve roki. ki se končujeta v pravilne dlani. Med prsti je tanka mrežica, ki dobro služi pri plavanju. Sirene se hranijo samo z morskimi rastlinami in školjkami in kljub njihovi velikosti manjšim morskim prebivalcem niso prav nič nevarne.
»Kikiriki - vlak stoji dye minuSi!«
Tujcu zvene imena madžarskih krajev precej čudno, a nn Mud/arskem imajo tudi kraje, ki 6e njihova imena zde dokaj nenavadna colo domačinom samim. Tako leži na primer ob železniški progi Budimpešta—Ncusatz postaja, ki je potnike prejšnje čase skoro vselej spravila v dobro voljo. Ko je vlak tu obstal se je oglasil
sprevodnik: »Kikiriki — dve minuti postanka!« Na račun tega čudnega imena so si potniki jiri-voščili marsikakšno posmehljivo opazko. Neka družba, ki je bila jiod vplivom alkohola precej dobre volje, je nekoč uprizorila pravo tekmo v tem. kdo bo najbolje posnemal petelinje petje. Pravijo, da se je ta tekma nazadnje sprevrgla v pravi »petelinji boj«. In tedaj je bilo sklenjeno. dn je treba dati tej postaji drugačno ime, da se potniki ne bodo preveč režali sprevodniku, ki bi moral na njej nehote zakikirikati. To vendar ne bi bilo v skladu z njegovo častjo.
4-
Po kratki bolezni nas jo za vedno zapustil v TO. letu starosti nas drugI oče, stari očo, stric, svak in tast, gosp.
SCarol Goršič
bivši čevljarski mojster
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 27. t. m. <>b '/»10 z Žal, kapelo sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Nicderwlcsa, 20. III. 1943.
Globoko žalujoči: J02A, hčerka. DRAGO, stn, JULKA rot. GROBLER, snaha, DRAGICA In JU LC:lv A, vnučkl -lil ostalo sorodstvo.
Dotrpela jc. previdena s tolažili sv. vere, inojn dobra žena, mama, stara niuilia in teta. gospa
Likovič Marija
Pogreb predrage pokojnice lio v soboto, dne 27. marca 1943, ob pol 3 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Uconrad. Hrastnik, dne 26. ninrca 1943.
Žalujoče rodbine: Likovič - Babšek.
SaBBBaBMHBnaBBBBMMMBI
Zahvala
Svojo najprlsrčnejso zahvalo Izrekam vsem. ki ste pismeno ali ustno sočustvovali z menoj ob izgubi moje blage soproge, gospe
Marije Furian
Posebna zahvala Se preč. duhovščini, g. p. dr. Angeltku za dušno tolažbo pokojnice, gospej in g. inž. Dukiču, gospej in g. dr. Kuncu, in vsem, ki so rajnki lajšali njeno trpljenje, kakor tudi darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 25. marca 1943. Žalujoči SOPROG ln SORODSTVO.
Zahvala
l,SuboV,,aTegad dragcga^lna tS, ^J^"	zaJ°SCe"Je nenadomestljivo
Tončka Hotevaria
kaplana v Stari vasi pri Grosupljem
so Iskreno zahvaljujemo; zlasti gg. kanoniku dr. Kraljlču za vodstvo pogreba tn poslovilne besede, dr. Hlatnlku, monsgr. škerbcu. uredniku in sošolcu Glavaču, Žitniku Vinku ln zastopnikom posameznih Legij za poslovilne besede zadoščenja za pokojnikovo muceniško žrtev, prav tako pevskemu zboru, ki le pokojnemu ljubitelju slovenske pesnil zapel ganljive žalostlnke. kakor tudi vsem. ki so prinesli na njegovo krsto vence In cvetja. Vsem: Iskren Bog plačaj! — Prosimo, spominjajte se našega Tončka v molitvi, proseč, da bi njegova žrtev ne bila zaman.
Grosuplje, Ljubljana, 26. marca 1913.
Žalujoči starši In bratje.
I -.-'i
Neskončni božji modrosti je dopadlo, da nas je zapustil bratec
VINKO MAVSAR
star 12 let
v torek, dne 23. marca popoldne, kol osma žrtev komunizma v naši družinici. Pokopali so ga na praznik Marijinega Oznanjenja na farno pokopališče. Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in dobrotnikom, ki so napravili tako leo pogreb. Sprejmi, dobri Bog. tudi lo nedolžno našo najmlajšo žrtev in pridruži jo izvoljenim, težko preizkušenim bratom pa podeli milost stanovitnosti v boju za
Tvoje kraljestvo.
Praproče pri St. liupcrtu, rine 27. marca I9i3.
Jožko, Dolfi, Pavel in Franci, bratje družine: Jakil, Bukovec, Pevec in Žgajnar.
Umrl nam jc naš srčno ljubljeni soprog, dobri alek, brat, zet in svak, gospod
Ludvik Filipič
urednik »Prevoda«
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 28. mnrca 1943, ob pol treh popoldne z Zal - kapelice sv. Jožefa - na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Trebnje, Ljutomer, Badcn, dne 25. marca 1943.
G 1 o b o k o ž a 1 u j o č i :
Darinka, soproga; Mihelca, hčerka - in ostalo sorodstvo.
Ljubezen sline Homanove
Kristina bi se mn rada zahvalila vsaj z opojnostjo osrečujoče zahvale. Mislila je, da bo to zmogla in vendar ji ni bilo mogoče. Še vedno je bilo v njej preveč razdvojenosti.
Ni šlo in ni šlo. Obdobje ljubezni, če je bila lo sploh ljubezen, je bilo preveč novo.
Ne, pokojni Iloman, čigar predmete je spravljala v skrinje, kjer bodo zaprti za vse čase, je ni nikoli na tak način razvajal. Tudi je ni nikoli videl tako čudno srečne in čudno otožne.
Ko je premišljevala o drugem zakonu, so se ji venomer pojavljale misli primerjave med pokojnim možem in gorečim — ženinom. Mučne primerjave so jo povsod zasledovale.
Kdaj pa kdaj jo je ogrela Bergenova zaljubljenost. Čutila pa je to samo od časa do časa jiodnpvi; ponoči se ji ni nikoli sanjalo o njem.
Kadar je zaspala in kadar je sanjala, je bil pokojni mož na obisku. Iloman, ki jo je obiskoval v sanjah, ni bil niti živ niti mrtev; prihajal ie v hišoj so ponosno sprehajal, samo tako bled je bil. In kadarkoli je sanjala o njem, se je zavedala, da je mrlcv.
Ob svetlem dnevu se je rada naslonila na Bergena, iskala opore in se mu približevala. Kadar je le malo popustila od svoje ponosne zadržanosti, je začel Erik žareti. To njegovo žare-nje pa je bilo spet nekaj, česar ni mogla prenesti.
Bil je sijajen človek, ki je znal duhovito pripovedovati. Ko jo je nekoč objel, ji je pripovedoval o trpkih dneh, ko se je moral ločiti od nje. To so bili dnevi muke, ko je bil tako daleč v južnih krajih. Šepetal ji je vroče in iskreno, ona pa je ostala hladna. Kako hladna napram tako vroči ljubezni I
Toda saj ni bila tako hladna. Vedno ne. Polagoma se je zdelo, da se topi tudi njena ledena obloga okrog srca. Časih ga je že težko čakala, da i>i prišel. Kakor otrok se ji je zdel srečen; in tega, samo tega je bila vesela.
Po neki noči, prepredeni s težkimi sanjami, mu je hitela zjutraj prvič po cesti naproti. Toplega srca mu je hitela naproti kakor prava nevesta. Razširila je roke, ko je prihajal in ga prvič iskreno poljubila.
To je bilo za Bergena močno in opojno doživetje. Vroče jo je poljubil in dolgo ni odmaknil svojih ustnic. — Najbrž predolgo —1
Istega dne zvečer je Kristina zbolela. Spre-lelavala jo je ledena mrzlica. Vso noč se je počutila zelo slabo in preden se je zdanilo, je morala poslati po zdravnika. Kristina, nevesta pred drugim zakonom, je zbolela!
Kaj ji je bilo, ni mogel zdravnik točno ugo-
toviti. Šele čez nekaj dni se je bolezen razvila in zdravnik ji je obziruo dopovedal, da gre za živčno obolenje.
Bergenu ni dovolila vstopa v svojo bolniško sobo. Zdravniku je razodela, da ne bi mogla prenesti njegove prisotnosti. Zaradi tega je zdravnik ukazal, da ga ne sinejo prijaviti, če tudi bi prišel v hišo.
V teh dneh ponovno samote, ko je ležala v bolniški sohi, si ni želela niti pokojnega moža. niti Bergena, temveč nekoga tretjega. Od prvega trenutka, ko se ji je zdelo mogoče, da bo pripadla tretjemu, ki jo bo rešil iz mučnega položaja, ga je čakala odprtih rok in je prepevala hvalnice njegovemu prihodu. Kdo je bil tretji? Ah, samo možnost, samo verjetnost, da jo bo po bolezni obiskala — smrt!
Umreti, samo umreti! Z veseljem, skoraj vriskajoče se je oklepala te misli: da bi jo objela hladna, koščena roka, na katero čakajo vsi, ki so se rodili.
Posihmul so prišli tudi tedni, ko si ni ničesar želela, ko sploh ni mogla jasno misliti o dogodkih zadnjega obdobja. Ko je imela hudo vročino, je živela njena domišljija samo še v spominih na srečno domačijo na Poljanah.
Bolezen se je spet obrnila na bolje. Ko se je nekoč prebudila, se ji je zdelo, kakor da hi se vrnila iz bolnega, omotičnega sveta k dobri zemlji. Od takrat naprej je mogla spet jasno mi-
sliti in trezno presojati dogodke. Po dolgem premišljevanju je vzela svinčnik v roke in napisala Bergenu dolgo, globoko pretresljivo pismo. Razdrla je zaroko.
Bcrgenov odgovor
Predaleč bi vodilo, če bi v tej zgodbi opisal trenutek, ko je Bergen bral njeno dolgo pismo. Kako dolga je bila pot od razočaranja do razumevanja! Ure in. ure pozneje, ko je vse premislil, je sedel z mizi in ji s tresočo roko odgovoril takole:
»Moja draga Kristina!
Vse, kar boš storila in kar boš ukrenila, pomeni zame svelo zapoved.
Če je to polrebno za tvojo dušo, ne morem storiti drugače, kakor da pristanem, da se ločiš od mene.
Mene pa ne more ločiti od Tebe nobena stvar na svetul Tebi sem se zaoubljubil in bom ostal Tvoj, čeprav naju loči Tvoja volja iu naju bo ločilo življenje.
Zdravstvuj, Kristina!
Bergen«
Poslavljajoči se zaročenec se je boril vso noč sam s seboj. Šele proti jutru je napisal pismo, nekaj kratkih vrstic, v katerih je bil opisan kratek izid borbe.
Ni bilo to edino pismo, katero je napisal v tisti noči.
Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžiž