PRIMORSKI DNEVNIK
“(Srr^T" - Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 286 (8688)	TRST, četrtek, 6. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuznjem Evropi.
POMANJKANJE PLINSKEGA OLJA ZA OGREVANJE PO VSEJ ITALIJI
SINDIKALNA FEDERACIJA OPOZARJA VLADO NA HUDE POSLEDICE VARČEVALNIH UKREPOV
Danes sestanek med sindikati in finančnimi ministri Racioniranje bencina baje že prihodnjega januarja
RIM, 5. — Iz vseh italijanskih pokrajin prihajajo pritožbe o velikem pomanjkanju plinskega in gorilnega °Ua'_ Pomanjkanje ne občutijo samo zasebniki, temveč tudi bolnišnice, šole in druge socialno podporne ustanove. To vprašanje postaje iz dneva v dan vedno bolj resno, čeprav je včeraj ministrstvo za industrijo sporočilo vsem prefekturam, da bodo gotovo dobile določene količine plinskega olja, ki bo seveda za približno 30 odstotkov nižja kot ga dejansko potrebujejo. Toda tudi ta ministrska napoved se ni danes uresničila.
Poleg tega nastajajo iz dneva v dan velika vprašanja tudi za razne industrije, hotele in druge dejavnosti. O vsem tem je danes razpravljalo vsedržavno tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL Na sestanku so ugotovili, da prvi rezultati o izvajanju ukrepov o varčevanju s petrolejskimi proizvodi in električnim tokom, ki jih je vlada sprejela konec novembra, niso
rovin povzročiti hudo gospodarsko nazadovanje.
Zaradi izredno resnega položaja se bo jutri dopoldne tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL sestalo s finančnimi ministri Colombom, Giolittijem in La Malfc.
Enotna sind’kalna federacija CG IL, CISL in UIL je danes prav tako odločno obsodila vladni ukrep o podražitvi testenin. Federacija je
zadovoljili. Iz dneva v dan nara-1 objavila sporočilo, v katerem puščajo pritožbe in ugotovitve o po- udarja, da je vlada sprejela izsi-manjkanju stvarnega načrta na pod- Ijevanje industrijcev in odobrila porečju energetskih virov, kar zna dražitev testenin, ki so poleg kru-skupno z velikim pomanjkanjem su-1 ha glavno živilo za Italijane. To bo
‘MiiiiumraniiiiiiMiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiimimiiiiHMiituunniimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Sakaf odpotoval iz Italije
Sakaf in Moro pred odhodom saudskega zunanjega ministra iz Italije
hudo prizadelo delavske množice.
Po drugi strani pa se zdi, da se vlada že pripravlja na spremembo ukrepov o varčevanju z bencinom. Vedno bolj vztrajno se širijo vesti, da je vlada že pripravila načrt za racioniranje bencina, ki naj bi stopil v veljavo v drugi polovici januarja. Po teh vesteh naj bi dodelili avtomobilistom od 70 do 80 litrov bencina mesečno, obenem pa naj bi nekaterim kategorijam prebivalstva, kot so zdravniki, trgovski potniki itd. odobrili večjo količino.
Medtem ko predvidevajo, da bo sedanja prepoved vožnje ob nedeljah in praznikih trajala do približno prihodnjega maja, ugotavljajo, da bi znalo racioniranje bencina trajati celo nekaj let. Z racioniranjem bencina, pravijo zagovorniki te rešitve, bi dali možnost avtomobilistom, da si prihranijo gorivo za nedeljski izlet, s čimer bi preprečili tudi veliko škodo, ki jo sedanji ukrepi povzročajo turizmu. Obenem pa bi toliko ne trpele avtomobilske in druge industrije.
V Rimu prav tako ugotavljajo, da je ^ že skoraj gotovo, da bo vlada začasno prekinila prepoved kroženja z avtomobili za božične in novoletne praznike.
Za racioniranje bencina se je danes izjavil tudi glavni tajnik PSDI Orlandi. Isto rešitev podpirajo liberalci, ki pravijo, da je to najboljša pot, da se prepreči večja škoda o-stalim gospodarskim vejam.
Na osnovi številnih interpelacij, ki so bile vložene v parlamentu, se bo 18. decembra začela v poslanski zbornici razprava o energetski krizi. V tej zvezi so pred nekaj dnevi vložili svoj dokument komunisti, danes pa je predsednik poslanske skupine PSI Mariotti vložil interpelacijo, v kateri zahteva med drugim od vlade, naj pove, do kdaj bodo v veljavi ukrepi o prepovedi vožnje z avtomobili ob praznikih in kdaj bi lahko sprejeli nadome-štilne ujcrepe, ki naj bi omejili kroženje avtomobilov ob delavnikih. Socialistična skupina vprašuje vlado, ali se ji ne zdi potrebno, da bi v sodelovanju z deželnimi. in krajevnimi upravami sprejela nujne ukrepe za čimvečjo okrepitev javnih prevoznih sredstev.
Zanimivo je, da je poslanska pravosodna komisija danes odložila razpravo na posvetovalni ravni o zakonskem odloku, ki prepoveduje kroženje avtomobilov ob praznikih. Mnogi člani komisije so bili v dvomu, ali je ta zakonski odlok sploh zakonit. Poročevalec, komunistični poslanec Stefanelli, je ugotovil, da zakonski odlok ne omenja, kdo je pristojen izdajati prepovedi o kroženju avtomobilov. Sicer pa bo o tem vprašanju dokončno odločala poslanska zbornica na plenarni seij.
Ponovno zbližanje med Vel. Britanijo in SZ
MOSKVA, 5. — Britanski zunanji minister Alee Douglas Home je zaključil uradni obisk v Moskvi ter je po kratkem ogledu Leningrada odpotoval v domovino. Najvažnejši rezultat njegovih pogovorov s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in s predsednikom Podgornim je ponovno zbližanje med obema državama po ohladitvi, do katere je prišlo, ko je britanska vlada izgnala iz države 105 funkcionarjev veleposlaništva SZ v Londonu pod obtožbo vohunstva. To izhaja tudi iz uradnega poročila, ki med drugim navaja, da bo Gromiko prihodnje leto obiskal London, še istega leta pa bo Heath obiskal Moskvo.
Spor med vlado in založniki o ceni dnevnikov
RIM, 5. — Zveza italijanskih založnikov dnevnikov sporoča, da so založniki na skupščini sklenili povišati ceno dnevnikov na 120 lir. Povišanje stopi v veljavo v soboto, 8. decembra. Cena bo e-notna za vse dnevnike. Ponedeljkovi dnevniki pa bodo stali 150 lir. Nova cena stopi v veljavo 10. decembra.
Založniki pojasnjujejo, da tudi nova cena še ne zadostuje za kritje velikih neravnovesij, ki jih povzroča razlika med stroški in dohodki, ki jih imajo založniki od dnevnih časnikov. O-benem založniki pravijo, da so že svoj čas zahtevali povišanje cene in da zaradi stalnega naraščanja stroškov ne morejo več čakati. Pravijo tudi, da so založniška podjetja na robu gospodarskega propada in da je svoboda tiska v Italiji odvisna od možnosti obstoja dnevnikov.
Ko je predsednik vlade Rumor zvedel za enostranski sklep založnikov, da brez zakonske o-dobritve povišajo ceno dnevnikov od 90 na 120 lir, je takoj i-mei pogovor s predsednikom zveze založnikov Granzottom in ga formalno pozval, naj založniki prekličejo svoj sklep.
PORAZ VSEH TRADICIONALNIH STRANK
Veliko presenečenj na volitvah za obnovitev danskega parlamenta
Največji uspeh je zabeležila nova kvalunkvistična stranka Prvič zastopana v parlamentu tudi danska KP (6 sedežev)
Bivši danski premier Krag (levo) in voditelj «stranke napredka» Glistrup komentirata rezultate torkovin volitev, na katerih je največji uspeh zabeležila prav Glistrupova stranka s svojim izrazito kvalunkvističnim
programom
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
IZJAVE JAMAN1JA PRED POGOVOROM Z AMERIŠKIM DRŽAVNIM IAJN1K0M KISSINGEHJEM
Saudski minister za petrolej napoveduje možnost ponovnega skrčenja dobav nafte
Arabske države bodo skrčile proizvodnjo za 5 odst., če ne bodo na mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu dosegli konkretnih rezultatov - Prizadevanja Egipta za obnovitev pogovorov pri km 101 - Ponoven atentat v Izraelu
WASHINGTON, 5. — Saudski minister za petrolej Jamani je izjavil, da bodo arabske države ponovno zmanjšale črpanje surovega petroleja za 5 odst., če ne bo skorajšnja mirovna konferenca o Bližnjem vzhodu privedla do bistvenih pobud za rešitev krize. Skrčenje dobave surove nafte, ki bi v tem primeru stopila v veljavo s 1. januarjem 1974, bi prizadela tudi države zahodne Evrope in Japonsko.
Jamani je napovedal, da se bo v teku svojega bivanja v ZDA srečal z zunanjim ministrom Kissinger-jem in z drugimi vodilnimi ameriškimi funkcionarji, da bi jim orisal stališče arabskih držav. V nobenem primeru pa ne zadevajo ti pogovorov zahodnih petrolejskih družb, s katerimi arabske države nočejo imeti nobenega opravka.
Saudski minister za petrolej je nadalje dejal, da skrčenje proizvodnje petroleja ne bo prizadelo prijateljskih držav in je obenem rekel, da so prijateljske države tiste, ki so sprejele konkretne ukrepe, da prisilijo Izraelce, da se umak-
RIM, 5. — Italijanski ministrski predsednik Rumor je sprejel v Palači Chigi saudskega zunanjega ministra Sakafa, s katerim se je zadržal v daljšem prisrčnem pogovoru, v teku katerega sta obravnavala dvostranske odnose med obema državama ter njuno sodelovanje. Govor je bil tudi o krizi na Bližnjem vzhodu, za rešitev katere si Italija in Saudova Arabija zelo prizadevata.
Sakaf se je nato sestal tudi z zunanjim ministrom Morom, ki mu je ponovil italijansko stališče do krize na Bližnjem vzhodu, s posebnim ozirom na stališče Italije v okviru OZN in EGS.
Moro je dejal, da je treba čim-prej doseči pravično rešitev, ki mora upoštevati naslednja načela: potrebo po umiku izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj, ker je nedopustna pridobitev ozemelj s silo; nadalje zagotovitev suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti vseh držav na tistem področju ter priznanje varnih meja; in končno zagotovitev pravic Palestincev ob spoštovanju resolucij Organizacije združenih narodov.
Po zaključku dvodnevnega obiska v Rimu je saudski zunanji minister odpotoval v domovino. Ob odhodu ni Sakaf dal nobene izjave.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Palestinska delegacija na obisku v Beogradu
BEOGRAD, 5. — Na vabilo zvez ne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je sinoči prispela v Beograd delegacija palestinske osvobodilne organizacije (PLO) pod vodstvom Faruk El Kadumija, člana izvršnega biroja PLO. Med bivanjem v Jugoslaviji se bodo člani palestinske organizacije v zvezni konferenci raz govarjali o sodelovanju med obema organizacijama in izmenjali misli O položaju na Bližnjem vzhodu.
Po vsej Italiji je veliko pomanjkanje plinskega olja za o-grevanje. Zima je hudo pritisnila in ljudje zmrzujejo. Kar pa je najslabše, zmrzujejo tudi bolniki po bolnišnicah, otroci v šolah in sirote v sirotišnicah. Vlada doslej ni bila sposobna to važno vprašanje rešiti, čeprav je vsem znano, da petrolejske družbe imajo v Italiji velike zaloge plinskega in gorilnega olja. O teh vprašanjih in o posledicah u-krepov o varčevanju s petrolejskim proizvodi in z električnim tokom je razpravljala sindikalna federacija, ki je ugotovila, da bodo imeli ti ukrepi hude posledice na splošni gospodarski razvoj. Te in še druge svoje ugotovitve bodo sindikati danes predočili trem finančnim ministrom.
Saudski minister za petrolej Jamani, ki je na obisku v ZDA, kjer se bo srečal z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem, je napovedal možnost ponovnega skrčenja dobav surove nafte, če ne bodo dosegli na skorajšnji mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu konkretnih rezultatov. U-krep bo v tem primeru prizadel tudi države zahodne Evrope in Japonsko.
Egiptovska vlada si medtem prizadeva za obnovitev pogovorov z izraelskimi predstavniki pri-kilometru 101 na cesti Kairo-Suez. Kljub zastoju v pogajanjih so nasprotujoče si sile razen manjših prask, spoštovale premirje.
Dijaki slovenske strokovne industrijske šole v Trstu so včeraj začeli stavkati in zahtevajo, da pristojne oblasti čimprej poskrbijo za ureditev razmer na tej šoli in njeno osamosvoj tev. V znak solidarnosti so se stavki pridružili dijaki italijanske podobne šole «Galvani».
MED OBISKOM V BANJALUKI
Tito o važnih nalogah desetega kongresa ZKJ
čan polet vsestranskemu razvoj'u države. Na desetem kongresu bo začrtana nadaljnja linija ZKJ, ki naj jugoslovanskim narodom omogoči lepšo in srečnejšo bodočnost.
B. B
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Predsednik republike Tito je včeraj popoldne s soprogo v spremstvu visokih zastopnikov Bosne in Hercegovine prispel v Banjaluko, kjer mu je prebivalstvo mesta in okoliških vasi priredilo topel sprejem. Po razgovoru z zastopniki banjaluške občine je predsednik občinske skupščine Maglajlija v Domu jugoslovanske ljudske armade priredil slovesno večerjo v čast predsednika Tita, ki je včeraj končal svoj kratek obisk v Bosni. Predsednik republike je v odgovoru na zdravico Maglajlije med drugim poudaril, da Jugoslavija s svojo borbo v drugi svetovni vojni, z delom za obnovo porušene dežele po vojni, s tem, da je kot večnacionalna država uspela ne le ohraniti, temveč utrditi enotnost, pridobila velik ugled na svetu. Bilo je mnogo težkih trenutkov v graditvi Jugoslavije, mnogo poskusov sovražnikov od zunaj in v notranjosti, da bi ovirali razvoj Jugoslavije, ki pa niso uspeli, ker se je Zveza komunistov v odločilnem trenutku zoperstavila tem poskusom, da bi razbili bratstvo in enotnost in preprečili samoupravni raz '	. . T.i ••
Jugoslavije. Danes je Zveza komu /.jfaidt OdpOlOV&I V LIDIJO
Ribičič sprejel belgijskega poslanika
BEOGRAD, 5. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič je sprejel danes na poslovilen obisk belgijskega veleposlanika Charlesa Miillerja, ki v kratkem odhaja iz Jugoslavije. Ob tej priložnosti sta Ribičič in Miiller izmenjala misli o nekaterih vprašanjih širšega pomena, posebno o stanju in perspektivah razvoja dvostranskih odnosov med Jugoslavijo in Belgijo. V zvezi s tem je bilo obojestransko ugotovljeno, da se jugoslovansko - belgijski odnosi tradicionalno dobro razvijajo, posebno v zadnjih letih, in da sta k temu prispevala obiska predsednika Tita v Belgiji in belgijskega kralja Jugoslaviji.
nistov ponovno močna partija, ki se zaveda odgovornosti in obveznosti do ljudstva. Dokler bom na čelu Zveze komunistov, bom dal vse od sebe, je poudaril Tito in dodal, da verjame, da bodo vsi njegovi sodelavci in člani zveze vedno dajali polno podporo vodstvu Zve-
KAIRO, 5. — Vodja palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat je po dvodnevnem obisku v Egiptu, ponovno odpotoval v Libijo. Ker bi po prvotnem programu moral iz Egipta odpotovati v Irak, domnevajo, da bo Arafat skušal posredo-
nejo z zasedenih ozemelj. Združene Francija udeležila mirovne konfe-
države bi lahko svojo pomoč Izrael« odrekle, saj so edina država, ki lahko prisili Izraelce k umiku z arabskih ozemelj. Jamani je izrazil obžalovanje ob vesti, da je zunanjepolitična komisija ameriškega senata ponovno odobrila pomoč v znesku pol milijarde dolarjev v prid Izraelu. Jamani je dejal, da bi arabske države lahko zvišale proizvodnjo nafte na septembrsko raven, če bi se Izrael umaknil z zasedenega ozemlja. Črpanje nafte bi se lahko dvignilo tudi nad to raven, če bi arabske države dobile potrebno pomoč za svojo industrializacijo.
Tudi alžirski minister za energijo in industrijo Abdessalam, ki je tudi v ZDA je izjavil, da mirovna konferenca o Bližnjem vzhodu ni bistvenega pomena za arabske države in da v bistvu ne bo vplivala na njihovo petrolejsko politiko. Po njegovih besedah bodo arabske dp žave počakale na konkretne rezultate mirovne konference, preden bodo spremenile svojo sedanjo politiko.
KAIRO, 5. — Po mnenju političnih opazovalcev v Egiptu naj bi kairska vlada čakala točna jamstva s strani obeh velesil, ZDA in SZ, preden bi spet začela pogajanja z Izraelci na kilometru 101 ceste Kairo — Suez. Pogajanja so se razbila, kot znano, 29. novembra, zaradi izraelskega zavlačevanja. Kairo je takrat zahteval takojšen poseg generalnega tajnika OZN Waldheima pri washingtonski in moskovski vladi, ki naj bi posredovali pri telavivski za čimprejšnjo konstruktivno obnovitev pogajanj o izvajanju točke B sporazuma med Izraelom in Egiptom o odmiku obeh vojsk na pozicije 22. oktobra.
V	teku tiskovne konference je glasnik mirovnih sil OZN štajduhar izjavil, da so kairske oblasti sporočile vrhovnemu poveljniku čet OZN gen. Siilasvuu, da egiptovska vlada ni doslej sprejela nobene odločitve v zvezi z obnovitvijo pogovorov na kilometru 101. Po mnenju nekaterih o-pazovalcev naj bi Kairo čakal na obisk ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ki bo prispel v Egipt 13. t. m., da bi si zagotovil tudi nekatera jamstva pred skorajšnjo mirovno konferenco, ki bi morala biti 17. ali 18. decembra v Ženevi.
Tako v Kairu kot v Tel Avivu ugotavljajo z zadovoljstvom, da je premirje, kljub nekaterim praskam, še vedno v veljavi in da ga spoštujeta obe vojski.
V	Izraelu je prišlo danes do ponovnega atentata. Tokrat je eksplodiral peklenski stroj na avtobusu, ki povezuje Tel Aviv z Natanijo. Med eksplozijo je bilo ranjenih 16 oseb, med katerimi tudi neki Arabec, ki mu je eksplozija razdejala r Policija domneva, da je imel mož bombo pri sebi in da je predčasno eksplodirala. Izraelska policija je medtem v Hebronu aretirala mlada Arabca, od katerih naj bi eden priznal, da je izvedel včerajšnji atentat v Jeruzalemu, pri katerem je bilo ranjenih kakih 20 oseb.
ze komunistov. Deseti kongres ZKJ | vati pri predsedniku Gedafiju, da bi bo — po besedah Tita — sprejel I premostili sedanjo krizo v egiptov-daljnosežne sklepe, ki bodo dali mo- * sko - libijskih odnosih.
PARIZ, 5. —- Tunizijski zunanji minister Masmudi je imel danes daljši pogovor s svojim francoskim kolegom Jobertom. Na pogovorih je Masmudi izrazil željo, da bi se tudi
renče o Bližnjem vzhodu, ki bo v Ženevi,
RIM, 5. — Tunizijski zunanji minister Masmudi bo jutri zjutraj prispel v Rim na razgovore z italijanskim ministrom Morom.
VARŠAVA, 5. — Poljski zunanji minister Olszowski je odpotoval danes zvečer v Bonn na dvodnevni «delovni obisk» na povabilo svojega zahodnonemškega kolega Scheela.
Drugi pogovor Nixon-Ceausescu
WASHINGTON, 5. - Romunski predsednik Ceausescu, ki se mudi na uradnem obisku v ZDA, se je devinskega pomena».
danes ponovno sestal z Nixonom ter imel razgovore tudi z ministrom za zaklad Schultfem, z ministrom za trgovino Dentom in s podtajnikom za gospodarska vprašanja Caseyem.
Med izmenjavo zdravic na včerajšnjem sprejemu v Beli hiši je Ceausescu posebno poudaril vio^o malih držav pri reševanju mednarodnih problemov ter trdil, da velesile ne morejo same zagotoviti razvoja pomiritve ter pravičnejšega in boljšega sveta. Nixon pa je v svojem odgovoru zagotovil, da ZDA ne bodo vodile politike pomiritve s Sovjetsko zvezo v škodo malih držav.
Nixon in Ceausescu bosta podpisala skupno izjavo, v kateri bodo postavili štiri načela za razvoj dvostranskih odnosov. Sam Ceausescu je dejal, da bo to dokument «zgo-
Izraelski policaj pregleduje razdejane notranjost avtobusa, v katerem je eksplodiral peklenski stroj, pri čemer je bilo 16 ranjenih
KOPENHAGEN, 5. - Nedeljske parlamentarne volitve na Danskem so pomenile pravo revolucijo v političnem spektrumu te države. Sedaj pa se odpira huda politična kriza, iz katere nikakor ni videti izhoda. Opazovalci so sicer pričakovali poraz socialdemokratske stranke, ki je bila doslej na vladi, zgodilo pa se je, da je doživelo pekoč poraz vseh pet strank, ki so bile v prejšnji zakonodajni dobi zastopane v Folketingu, danskem parlamentu. Z novimi volitvami se je še pet drugih strank priborilo do zastopstva v zbornici, kar nedvomno komplicira položaj, saj gre v nekaterih primerih za stranke brez izdelanega programa, ki jih je nemogoče opredeliti po tradicionalnih političnih kriterijih.
Kot rečeno, je bil poraz socialdemokratov pričakovan zaradi odcepa desnega krila stranke. V prejšnjem parlamentu so imeli socialdemokrati 70 sedežev (od skupnih 179), sedaj pa jih bodo imeii le 46. Prav tako je nazadovala ljudska socialistična stranka, ki je bila na vladi skupaj s socialdemokrati in ki je na torkovih vol tvah zgubila šest sedežev (prej jih je imela 17, sedaj pa 11).
Toda poražene so bile tudi tri stranke sredinsko - desničarskega bloka, ki so se postavljale doslej kot alternativa socialdemokratski vladi. Pravo katastrofo je doživela konservativna stranka, ki je razpolovila glasove in prešla od 31 na pičlih 16 sedežev. Liberalno - agrarna stranka bo sedaj razpolagala z 22 sedeži — zgubila jih je osem — radikalna stranka pa je izgubila sedem sedežev ter ima sedaj dvajset poslancev.
Skupno so torej tradicionalne danske stranke zgubile kar šestdeset sedežev, ki si jih je razdelilo pet drugih strank, ki so tokrat prvič zastopane v danskem parlamentu. Levji delež je odnesla «stranka napredka», izrazito kvalunkvistična stranka, ki si je zagotovila kar 28 sedežev. Njen voditelj, odvetnik Mo-gens Glistrup, ki je bil pred kratkim obtožen davčne utaie in se bo moral zaradi tega kmalu zagovarjati pred sodiščem, je vodil hrupno volilno kampanjo v znamenju boja proti pretiranim davkom. Gre za stranko brez političnega programa in praktično brez ideologije, za katero je nemogoče predvideti, kakšno stališče bo zavzela do vprašanja rešitve vladne krize.
Stranka demokratične sredine, ki je nastala iz odcepa desne struje socialdemokracije, je prejela 14 sedežev, kar pomeni nedvomno pomemben uspeh, čeprav so voditelje te novonastale grupacije upali v večjo afirmacijo. Njen voditelj in ustanovitelj Erhard Jacobsen, ki je bil dvajset let član socialdemokratske stranke, je iz nje odstopil, ker da naj bi zapustila tradicionalno sredinsko politiko ter se preveč premaknila ne levo.
Ostanejo še tri stranke, ki so si prvič zagotovile navzočnost v parlamentu: komunistična stranka, ki ji na prejšnjih volitvah ni uspelo doseči minimalnega odstotka glasov za vstop v Folketing, je dosegla pomemben uspeh ter si zagotovila šest poslancev. Sedem poslancev bo imela ljudska krščanska stranka, pet pa «stranka prava», novonastala politična grupacija, ki se sklicuje na teorije ameriškega ekonomista prejšnjega stoletja Hen-ryja Georgea.
Danski ministrski predsednik An-ker Joergensen je danes popoldne obiskal kraljico Margareto in ji dal na razpolago mandat. Za sedaj bo še ostal na vladi za opravljanje rednih poslov, dokler ne bo sestavljena nova vlada, kar pa bo po vsej verjetnosti terjalo mnogo časa. Verjetno bo prav Joergensen vodil delegacijo Danske na evropskem vrhu, ki bo 14. in 15. decembra v Kopenhagnu.
ZARADI NEVZDRŽNEGA STANJA
Dijaki slovenske strokovne šole so se odločili za protestno stavko
V znak solidarnosti so se stavki pridružili tudi dijaki italijanske strokovne šole «Galvani»
Nevzdržno stanje na slovenski industrijski in obrtniški šoli v Trstu, kakršno traja že od same ustanovitve šole, je prisililo dijake, da so oklicali stavko za nedoločen čas. Na včerajšnji skupščini so dijaki sklenili, da bodo nadaljevali s to protestno akcijo, dokler ne bodo pristojne šolske in občinske oblasti korenito ukrepale in uresničile upravičene zahteve dijaštva. Med drugim so včeraj obiskali tudi namestnika šolskega skrbnika ter mu orisali svoje zahteve. Slovenskim dijakom so se pri tej protestni akciji pridružili tudi dijaki industrijske in obrtniške šole «Galvani». S to hvalevredno pobudo vračajo italijanski dijaki solidarnost, ki so jim jo pred nedavnim dokazali slovenski dijaki, ko so se pridružili stavki proti ukinitvi IV. razreda šole «Galvani». Tudi k namestniku šolskega skrbnika je šlo mešano predstavništvo obeh šol, obenem pa so tudi italijanski dijaki s svoje strani sklenili nadaljevati stavko, dokler ne bodo dokončno rešeni vsi problemi slovenske industrijske in obrtniške šole v Trstu. V posebnem po-očilu, ki so ga izdali in ki zgovorno ponazarja nevzdržno stanje slovenske šole, pozivajo dijake vseh slovenskih šol. naj podprejo to akcijo.
O problemih, ki tarejo slovensko industrijsko in obrtniško šolo v Ul. Frausin smo že večkrat pisali. Solo namreč letos obiskuje skupno 45 dijakov (28 fantov in 17 deklet). Fantje se šolajo za orodne mehanike, dekleta pa za specializirane šivilje. Kljub tako številnemu obisku šola še vedno ni samostojna, temveč je priključena šoli «Galvani». Zato še nima svojega ravnateljstva. Ravnateljske posle o-pravlja brezplačno p”of. Vera Semolič - Bedendova, ki je ravnateljica slovenske nižje srednje šole «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu, kjer ima svoje prostore tudi obrtniška šola.
Problem prostorov je najhujša temna točka te šole. Za šest razredov so na razpolago samo štiri učilnice v tretjem nadstropju poslopja v Ul. Frausin. Dijaki se marajo zato stalno preseljevati v druge prostore. Trikrat ali štirikrat tedensko se morajo preseliti v že itak pretesne prostore nižje srednje šole, ali pa celo v delavnico v Ul. Campanelle. Dijaki so tega «romanja» naveličani. Tej nevšečnosti se je v teh dneh pridružila še druga nedloga. Učilnice v tretjem nadstropju, kjer je običajno bolj mrzlo, so slabo ogrevane in mrzlo je tudi v delavnici ter v telovadnici.
Šolski prostori so tesni in neprimerni in šola sploh nima sanitarnih naprav, tako da so stranišča te šole skupna s srednjo šolo. Med vzroki, ki so narekovali napoved stavke je tud pomanjkanje učnih potrebščin, primernih strojev in drugih didaktičnih naprav.
ki ugotavljali, da se v takšnih razmerah pouk ne more in ne sme več nadaljevati. Ko so se ob tem zahvalili italijanskim dijakom za izkazano solidarnost, so pozvali na solidarnost tudi vse slovenske višje srednje šole. V ta namen so včeraj natiskali posebne letake, s katerimi vabijo druge dijake, naj se pridružijo njihovi stavki.
Skupščino so napovedali tudi za danes. V šolskih prostorih se bodo sestali ob 8.30. Na skupščino so povabili tudi profesorje ter predstavnike italijanskih dijakov.
Posebno skupno sejo so napovedala tudi združenja staršev otrok vseh štirih slovenskih šol pri Sv. Jakobu — otroškega vrtca, osnovne šole, nižje srednje šole ter industrijske in obrtniške šole. Na sestanku, ki bo 20. decembra, bodo razprav-
ljali o stanju na teh šolah ter določili predstavništvo, ki bo obiskalo občinsko odbornico za šolstvo ter ji predočilo številne probleme teh šol.
DANES V TRGOVINSKI ZBORNICI
Proslava 70-Ietnke (klavskih zadrug
Danes popoldne bo ob 16. uri v glavni dvorani trgovinske zbornice proslava 20-letnice delavskih zadrug. Spominski govor bo imel predsednik inž. Josip Pečenko, prisoten pa bo tudi deželni odbornik za zadružništvo Fabio Mauro. Na proslavi bodo podelili spominske kolajne dolgoletnim članom in uslužbencem.
DOKONČNO ODOBREN ZAKON V SENATU
ODOBRENA SREDSTVA ZA UREDITEV BLOKOV
Zakon predvideva izdatek v višini ene milijarde 62 milijonov lir
Iz Rima poročajo, da je včeraj komisija za javna dela senata na zakonodajni ravni odobrila zakon o ureditvi obmejnih prehodov z Jugoslavijo. Zakon je že prej odobrila poslanska zbornica, tako da takoj stopi v veljavo. Zakon predvideva izdatek v višini ene milijarde 62 milijonov lir za izgradnjo, razširitev, ureditev in obnovitev poslopij, ki služijo za nadzorstvo pri obmejnih prehodih. Komisija je tudi soglasno sprejela priporočilo vladi, da takoj sprejme ustrezne ukrepe za ureditev vseh obmejnih prehodov.
Zakon o ureditvi obmejnih prehodov med Italijo in Jugoslavijo je postal nujen, saj so skoro vsa poslopja v slabem stanju, zgrajena pred leti, ko je bil promet še mnogo manjši, in nekatera ne ustrezajo svojemu namenu, tako da tudi zaradi teh razlogov prihaja do resnih zastojev prometa. Istočasno z ureditvijo poslopij in drugih naprav je
uiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Večina izglasovala zakon o razdelitvi 785 milijonov
Gre za dodatne obresti na bančne depozite - V petek začetek razprave o proračunu za leto 1974
Na včerajšnji seji deželnega sveta fagnini (PSI) in Lonza (PSDI), Ri-
so prišla na vrsto nekatera vprašanja, ki so jih v zadnjem času sprožili predstavniki posameznih svetovalskih skupin. V drugem delu seje je skupščina obravnavala in sprejela za-kenski osnutek, ki namenja vsoto 785 milijonov lir, ki jih je dežela kasi-rala v obliki dodatnih obresti na finančna sredstva, ki jih ima deponirana pri raznih bankah, nekaterim novim posegom v okviru proračuna in načrtov za leto 1973. Deželni svet se bo ponovno sestal v petek dopoldne, in sicer že ob 9. uri, seja pa bo trajala do 14. ure. Na dnevnem redu bo začetek razprave o proračunu za leto 1974. Razprava o proračunu se bo nadaljevala tudi ves naslednji teden, v petek, 14. decembra. pa naj bi bil ustrezni zakon snrejet. Kakor znano, bo skupščina hkrati obravnavala tufi) deželni obra-, čun za poslovno leto 1972.
Zakonski predlog o porazdelitvi 785 milijonov lir je predložil 22. novembra letos predsednik deželnega odbora Comedi sporazumno z odbornikoma za finance Colonijem in za načrtovanje in proračun De Carli jem. Zakon določa, naj se razpoložljiva sredstva porazdelijo po naslednjem ključu: 650 milijonov lir za izboljšanje strokovnega izobraževanja v deželi, 100 milijonov za zavarovanje kmetijstva proti toči in 35 milijonov za potrebe deželnega tiskovnega urada
V razpravo so posegli svetovalci Morelli (MSI), Bergomas (KPI), Zan-
bezzi kot poročevalec namesto odsotnega Ginaldija in odbornik za finance Geloni. Bergomas je postavil zahtevo, naj bi dežela poskrbela zlasti za primemo izboljšanje strokovnega izobraževanja pomožnega zdravstvé-
stavka 150 milijonov lir), je deželni svet prešel na glasovanje o zakonu. Normo so podprli predstavniki vseh svetovalskih skupin, razen KPI in MSI, ki so se vzdržali.
Pred tem je odbornik za higieno in zdravstvo Nardini odgovoril na
Na včerajšnji skupščini so dija-
Krošnjarji so se preselili v Drevored Romolo Gessi
nega osebja v deželi in je napove- vprašanje svetovalca Morellija, ki ga
je zanimalo zdravstveno stanje v Furlaniji - Julijski krajini in stopnja onesnaženja na severnem Jadranskem morju. Nardini je nato pojasnil predstavnici Furlanskega gibanja Puppi-nijevi in predstavnikom KPI (Cuffa-ru, Lovrihi in drugim) vprašanje javne pomoči spastičnim bolnikom. Sledil je odgovor odbornika Colonija predstavnici MF Puppinijevi in misov-cu Boscbiju o morebitni premestitvi nekaterih deželnih služb iz Vidma v Trst oziroma drugam. Sledila sta še dva odgovora odbornika De Carlija o razvoju gospodarskih dejavnosti v okolišu-Codroipa in o odnosu, ki,-ga ima jo deželni organi do sindikalne organizacije Cisnal.
Odbornik Coloni je odgovoril tudi na vprašanje o atentatu proti sedežu slovenskih organizacij v Celovcu. Odbornik je kratko dejal, da sledijo deželni organi z veliko zaskrbljenostjo primerom nasilja na Koroškem, s katerimi skušajo nacionalistične skupine obnoviti napetost med večino in manjšino. Dežela si prizadeva in si bo tudi v prihodnje prizadevala, je zaključil Coloni, za vzpostavitev in o-krepitev mirnega sožitja in sodelovanja na področju med Alpami in morjem, kajti samo na tej podlagi je mogoče prispevati k dejanski vzpostavitvi miru v Evropi in v svetu.
Predstavnik KPI Colli (ki je skupaj z drugimi somišljeniki sprožil vprašanje) je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom, kajti pričakoval je, da bo deželni odbor zavzel do njega odločnejše stališče. Dogodki na Koroškem namreč kažejo, da ne gre za posamične izbruhe nestrpnosti proti slovenskemu življu, ampak za načrtna prizadevanja neonacistov, da bi razrušili mir in varnost v Evropi. Colli je še naglasil, da bi morala deželna uprava poskrbeti za to, da bi prišlo do primernih stikov s Korošci in poslati prizadetim slovenskim organizacijam v Celovcu vsaj solidarnostno izjavo.
• Predsednik deželnega odbora Cornell! je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega konzula ZDA v Trstu dr. R. Rackmalesa, s katerim se je zadržal v daljšem pogovoru.
dal, da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja. Zanfagnini je dejal, da se strinja z nameni deželne u-prave, zahteval pa je, naj se finančna sredstva, namenjena tisku, «drastično skrčijo». Prof. Lonza je nasprotno dejal, da je delovanje tiskovnega urada pri deželni upravi dobrodošlo, zlasti odkar posreduje svetovalcem in širši javnosti tudi povzetke in prevode iz tujega tiska.
Tako je javnost v naši deželi lahko zvedela za nedavna nasilja proti slovenski manjšini na Koroškem pray na podtemi, prevodov, ki jih je posredoval tiskovni urad. Lonza je v tej zvezi naglasil pomen slovenskega tiska, v Furlaniji. Julijski krajini in izrazil upanje, da bo konferenca o manjšinah, ki bo konec maja prihodnjega leta v Trstu, obravnavala prvenstveno slovensko manjšino v deželi.
Po krajšem posegu odbornika Colonija, ki je med drugim dejal, da bodo vsa načeta vprašanja ponovno prišla v razpravo v petek, ko bo na vrsti deželni proračun za leto 1974 (v tem okviru bo govor tudi o širši podpori lokalnemu tisku, za katerega je v proračunu predvidena po-
Pogled na Akvedot med kratkotrajnim Miklavževim sejmom
Krošnjarji so včeraj zapustili Dre-ored XX. septembra in se preseli-1 v Drevored Romolo Gessi v pri-akovanju, da bodo lahko vsaj ne-;aj zaslužili in da se bodo «opo-uogli» v soboto in v nedeljo, ko iodo svoje stojnice lahko ponov-o postavili na Akvedotu. Tiha vojna» med krošnjarji in občino e je včeraj nadaljevala ves dan. [rošnjarji so popoldne postavili voje stojnice in razložili blago ter o prodajali do večernih ur. Kaj unalu pa je postal za njih po-ožaj nevzdržen, saj so jim občin-ki stražniki najprej izročili listke globami zaradi nepravilnega par-:iranja, kasneje pa pismeno opozo-■ilo da morajo zapustiti prostor in trenehati s prodajo, ker s tem :ršijo določila kazenskega zakonika n jim torej grozi velika denarna :azen ter celo zaplemba vsega bla »a. Na tej osnovi so se krošnjarji jdali in so sklenili, da se začasno jreselijo v Drevored Romolo Gessi.
V zvezi s celotnim potekom do-{odkov je občinski odbor izdal ialjše sporočilo, v katerem ugotav-
lja, da so pravočasno in zelo natančno preučili vse možnosti, kje bi lahko bil Miklavžev sejem. Ugotovili so, da nov sistem prometa ne dopušča, da bi se prekinile zveze preko treh važnih arterij, saj sedaj zastoj na neki točki povzroči verižne reakcije tudi drugod. Občinska uprava je zato preučila vse možne alternative in je ugotovila, da je samo v Drevoredu Romolo Gessi možno prirediti sejem. Občina je bila pripravljena urediti vse potrebno za razsvetljavo ter okrepiti avtobusne zveze. Na sestanku med
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
županom in prodajalci, ki je bil v ponedeljek, pa je župan kot zadnji kompromisni predlog sprejel, da bodo dovolili, da se v noči med petkom in soboto krošnjarji preselijo na Akvedot, kjer bodo lahko mirno prodajali v soboto in v nedeljo, ko je promet ustavljen. Po zapletenih peripetijah je torej obveljal zadnji kompromisni županov predlog.
V	umetnostni galeriji numizmatična razstava
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità so 'včeraj odprli zanimivo numizmatično razstavo, ki jo prireja Tržaški numizmatični krožek v sodelovanju z občinskim umetnostnim muzejem in umetnostno galerijo. Razstava kovancev in raznih spominskih medalj bo odprta do nedelje, 9. decembra. Ob delavnikih si ljubitelji numizmatike lahko o-gledajo razstavo od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V petek posvetovanje o energetski krizi
Predsednik deželnega odbora Co-melli je sklical za petek ob 10.30 širše posvetovanje, ki bo na sedežu deželne uprave in ki se ga bodo u-deležili predstavniki številnih od-borništev, da bi obravnavali vprašanje omejitve v potrošnji energetskih virov. Na srečanju bodo sodelovali podpredsednik odbora in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli, odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni, odbornik za turizem Devetak, odbornik za industrijo in trgovino Stopper, odbornik za kmetijstvo Tripani, odbornik za promet Cocianni in odbornik za zadružništvo in obrt Mauro.
Na seji bodo obravnavali načrt, s katerim namerava deželna uprava poseči na področje energetske potrošnje. Posebno pereč je položaj, ki je nastal zaradi omejitve v prometu v zimskih in turističnih središčih, kjer je preteklo nedeljo število gostov padlo za 50 ali več odstotkov v primerjavi z običajnim prometom. Do tega je prišlo — menijo opazovalci — predvsem zaradi tega, ker so bili gostinski objekti premalo ogrevani in ker so se tudi javne prevozne storitve izkazale za nezadostne. Doslej je prišel v tukajšnjem javnem in poslovnem življenju do izraza niz priporočil in predlogov za izboljšanje stanja v energetiki, med vsemi predlogi pa prevladuje teza, naj bi v Italiji uvedli razdeljevanje goriva na izkaznice.
treba odpreti tudi nove mejne prehode in jih usposobiti za mednarodni promet, saj bi tako razbremenili osrednje prehode, ki so zlasti v poletnih mesecih povsem zatrpani in je zaradi tega prišlo do resnih zastojev. Kot primer lahko navedemo predlog mešane komisije za videmski sporazum, ki je na zadnji seji v Umagu sklenila predlagati obema vladama, da pretvorita blok Lipica v mednarodni mejni prehod.
Tržaški študentje v boju za splošno šolsko reformo
Študentje nekaterih italijanskih višjih srednjih šol v Trstu vztrajno nadaljujejo s stavkovnim gibanjem. Na tehničnemu zavodu «G. R. Carli», kjer so študentje zasedli šolo že pred desetimi dnevi, je bila predvčerajšnjim skupščina staršev, profesorjev in študentov, ki so izrazili vso podporo upravičenim zahtevam študentov.
Tudi študentje tehničnega zavoda «A. Volta» so se včeraj zbrali na skupščini ter ostro obsodili stališča profesorskega sveta, ki se je izrazil proti pravici do stavke študentov. Na skupščini so med drugim sklenili nadaljevati zasedbo šole ter pozvali vse ostale šole in vso demokratično in napredno javnost na solidarnost.
OBVESTILO ZA LICITACIJO
ACEGAT
TRST
Na oglasni deski tržaške občine so izpostavljena obvestila za zasebno licitacijo, kot določa 1. člen, odstavek a) zakona štev. 14 z dne 2. 2. 1973, za okrepitev vodovodnih naprav na Kolonji.
GLAVNI DIREKTOR
(dr. inž. Mario Castaldi)
Izleti
SPDT obvešča, da bo dvodnevni izlet v Pulj in Motovun 8. in 9. decembra. V soboto zjutraj ob 7.30 odhod s Foro Uipiano izpred sodne palače. Na razpolago je še nekaj mest. Prosimo vpisane izletnike, da poravnajo ceno izleta.
CTS—UNIONTURIST, Ul. sv. Frančiška 20, prireja:
—	izlet v Bohinj na smučanje z bivanjem v hotelu 1. kategorije od 26. dec. do 2. jan. Cena v kateri je vključen prevoz z avtobusom in silvestrska večerja 68.000 lir;
—	8-dnevni izlet na smučišče Golte— Mozirje od 22. decembra do 29. de-cem'rra. Cena, v kateri so vključene vse usluge in bivanje v hotelu, 52.000 lir;
—	3-dnevni izlet v Idrijo od 30. do 1. jan. Silvestrovanje v hotelu Nanos v domačem krogu z izredno silvestrovsko večerjo. Srečanje z rudarji. Cena 27.000 lir.
Za informacije telefonirati na številko 68-158.
Hitrejša pomoč oškodovancem po toči
V kratkem bo v Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine objavljen zakon štev. 56 iz letošnjega leta, ki vnaša spremembe in določa nova finančna sredstva za pomoč kmetovalcem in kmetijskim podjetjem, prizadetim po raznih vremenskih in drugih naravnih nezgodah. Zakon predvideva pomoč tudi za kmetovalce, ki jih je prizadela letošnja suša. Da se lahko ustrezna pomoč dejansko izplača je treba poprej po zakonu določiti področja, ki jih je prizadela suša.
Na predvčerajšnji seji deželnega odbora je bil sprejet predlog odbornika za kmetijstvo Tripanija, naj se omenjena področja začrtajo brez vsakega zavlačevanja, da bi prizadeti kmetovalci lahko začeli vlagati prošnje za pomoč takoj po objavi novega zakona.
Obvaičamo vse naročnike in čitatelje Jadranskega koledarja, da bo ta vsakoletna knjižna publikacija, skupno s priloženimi knjigami, izšla v prihodnjih dneh in da bo letošnji knjižni dar Jadranskega koledarja še posebno lep.
Zagotovite si ga pri svojih poverjenih prodajalcih! Ne zamudite izredne priložnosti!
V vsako slovensko hišo zamejski almanah — Jadranski koledar!
IZLETI Z «flURORO»
•	16. decembra izlet z avtobusom na Kras v Vipavsko dolino in v Brda. Cena 6.000 lir, kosilo vključeno.
•	Od 23. do 26. decembra božični izlet na Bled z bivanjem v hotelu Toplice. Cena
32.000	lir
•	Od 30. decembra do 3. januarja smučarski izlet v Bohinj in na Vogel. Cena 42.000 lir, vključna silvestrska večerja in skipas na Voglu.
•	Od 30. decembra do 6. januarja z letalom v Dubrovnik. Bivanje v hotelu Astarea. Cena
75.000	lir.
•	Od 31. decembra do 1. januarja silvestrovanje v hotelu Lev v Ljubljani. Cena 29.000 lir, vozna vključena.
Informacije in rezervacije — tudi za božično in novoletno bivanje na Bledu — pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29243.
BANCA Dl CREDITO D.l TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - Ul F FILZI 10 tel 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar (> „ ,.ir.	631,50
Funt iterling	1.495.—
Švicarski frank	199.—
Francoski frank	136.—
Nemška marka	239,25
Avstrijski šiling	32,50
Dinar: debeli	38.—
drobni	38.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
uiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiUMiiiifiniifiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiii
KRIMINALNI PODVIGI MLADOLETNIKOV
Oropali so priletnega upokojenca razbili bar in podrli žensko
Ženska je v smrtni nevarnosti - Are. tiran samo avtor podviga v baru
Predvčerajšnjim malo pred polnočjo sta dva mladeniča zahrbtno napadla 63-letnega upokojenca Carla Mahnerja iz Ul. Vespucci 6, ravno ko je ta vstopal v vežo poslopja, v katerem stanuje. Vrgla sta ga na tla in mu iz žepov iztrgala denarnico, v kateri je sicer bilo samo neka drobiža ter plinski vžigalnik. Natu sta jo urno popihala po slabo osvetljenih ulicah. Kljub hitremu posegu policije, ju niso zasledili.
Kmalu po poldnevu je včeraj v baru «Cin» v Ul. Molino a Vento 26 Giuliano Slama iz Ul. Lussinpicco lo, star 20 let, razbil vse, kar mu je prišlo pod roko. Ker je pomazal pod, ga je gospodinja bara pokarala. Slama je vzrojil, zagrabil stolico in skušal najprej udariti lastnico bara 42-letno Nerino Basaldella por. Go-mizel iz Drevoreda D’Annunzio 47, ko pa je ta zbežala, je razbil šipe vhodnih vrat, stranskih vrat, okna in končno še samo stolico. Nato je odšel še na osminko v sosednjo gostilno, kjer so ga kmalu zatem aretirali.
Popoldne pa je postala žrtev mladoletnika 68-letna upokojenka Giorgina Scapin iz Ul- Cappello. Mlad fant, ki se je peljal z motornim kolesom, jo je podrl v Ul. S. Michele, nato pa je pobegnil. PrUetno žensko so sprejeli na oddelek za oživljanje v glavni bolnišnici s pridržano pregno zo. ker si je prebila lobanjsko dno.
Enoten nastop sindikatov proti zapori prevoznikov
Pokrajinska združenja prevoznikov CGIL, CISL in UIL, ki so se včeraj srečala na skupnem sestanku, so ostro obsodila zaporo, ki so jo izvedli lastniki v dneh 3., 4. in 5. decembra. Zaradi tega je kljub omejenosti zapore (katere sta se udeležili samo združenji gospodarjev ANITA in FAI) prišlo do precejšnjih neprijetnosti pri razpečevanju raznih proizvodov, za katere je nujen prevoz s tovornjaki. Temu so se namreč pridružile še druge težave, ki so nastale zaradi po-
manjkanja petrolejskih proizvodov in zaradi vladnih ukrepov o omejitvi prometa.
Sindikalna združenja zato vabijo vse delavce, naj se redno predstavijo na delovna mesta, tudi če last niki napovejo zaporo, ki vsekakor ni legalna. Delavci imajo pravico do plače, ako ne bi gospodarji hoteli odplačati dnevnice za obdobje, ko so izvedli zaporo, pa naj se delavci obrnejo na svoja sin dikalna združenja in ta bodo posredovala zadevo pristojnim sodnim oblastem.
Vsedržavni sindikat agentov zavarovalnic (SNAA) je včeraj sporočil, da je bila preklicana vsedržavna stavka, ki so jo napovedali za ta teden. Agenti zavarovalnic bi morali namreč stavkati od ponedeljka, 3. decembra do petka 7. decembra. Stavko so odpovedali, kre so se medtem obnovila pogajanja z vsedržavnim združenjem zavarovalnic (ANIA).
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 26. novembra do 2. decembra zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni:	16
primerov škrlatinke, en primer para-tifusne mrzlice. 11 primerov ošpic, 16 primerov noric, trije primeri o-slovskega kašlja, dva primera nalezljivega vnetja priušesne mrene, tri primere nalezljivega vnetja jeter (od teh je bil eden smrten).
# Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci obvešča, da se prekinitev postopka za ugotavljanje obdavčljive osnove, ki jo predvideva člen 34 enotnega besedila štev. 615 iz leta 1953 na osnovi zakona o davčnih odpisih (štev. 660 z dne 5. novembra 1973), nanaša le na davke, o katerih je govor v omenjenem odloku. Zaradi tega ostane v veljavi norma, po kateri bo 31. decembra !973 zapadel termin za vnos popravkov in za ugotavljanje davčne osnove za odmerjanje dohodninskega davka (kat. A in kat C/2) ter davka na obveznice.
Gledališča
KULTURNI DOM
SSG - Trst
Danes, 6. decembra ob 20. uri F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» za abonma red E — mladinski v četrtek.
Jutri, 7. decembra ob 16. uri red H.
V	nedeljo, 9. decembra ob 16. uri red C — nedeljski popoldan.
Vstopnice (rezervacije) so na raz-polago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo v skladu z vladnimi ukrepi glede prevoza anticipirali začetek predstave «Kaplan Martin Čedermac» od 21 ure na 20. uro.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6/IV nadstr. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Premiera. Krstna uprizoritev.
Ponovitev v isti dvorani: v nedeljo, 16. decembra ob 17. uri.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona
V	torek bo ob 19.30 premiera Mas-senetove opere Manon. V glavnih vlogah bosta pela Maria Chiara in Alfredo Kraus, orkester pa
girai Oliviero de Fabritiis. Vstopnice za premiero so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948).
POLITEAMA ROSSETTI
17. in 18. t.m. bo avdicija za vse, ki bi želeli postati igralci. Komisiji bo predsedoval režiser Sandro Bolchi. To bi lahko bil prvi korak k nastopu igralcev naše dežele v tržaškem gledališču že v letošnji sezoni.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V četrtek, 13. decembra ob 20.30 v dvorani p. d. «I. Cankar», Ul. Montecchi 6
premiera :
Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč, Atilij Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino Krstna izvedba
KULTURNI KROŽEK «DEVIN - ŠTIVAN»
priredi danes, 6. decembra ob 17. uri v društvenih prostorih v Devinu MIKLAVŽEV ANJE za otroke iz Devina, Štivana in Medje vasi.
VABUENI!
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in dragih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 6. decembra MIKLAVŽ
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.51 — Luna vzide ob 13.34 in zatone ob 3.04.
Jutri, PETEK, 7. decembra URBAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,8 stopinje, najnižja 0,4, ob 19. uri 5,7 stopinje, zračni pritisk 1019,8 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 10,7 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. decembra 1973 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Elsa Errath 'd. Kuhn, 73-letni Michele Brada-schia. 68-letna Giulia Macorig vd. Goliia, 75-letni Francesco Peti-ucci, 33-letni Giovanni Barlè, 80-letni Giovanni Blascovi, 78-letni Giovanni Chicco, 90-letni Aquilino Bemardis, 81-letni Angelo Maguolo in 45-letni Bogdan Zobec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13.00 do 19.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzo ni. Largo Sennino 4: INAM, Al Ce dro, Trg Oberdan 2: Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira marski drevored 117 (Barkovlje).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
Danes, 6. decembra, ob 20. uri — (abonma red E mladinski)
Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Kino
Nazionale 15.40 «Due matti al servizio dello stato». Alfred Marks in Lance Percival. Barvni film.
Excelsior 15.00 «La Seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30—21.15 «Due contro la città». Alain Delon, Jean Gabin, I-laria Occhini. Barvni film.
Fenice 16.00—21.00 «Giordano Bruno». V glavni vlogi Gian Maria Volontè. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Fantasia» Walt Disneyev barvni film.
Ritz 16.00-18.20—20.40 «Teresa la ladra». Bareni film Caria De Palme v katerem igra glavno vlogo Monica Vitti.
Aurora 16.00—21.00 «Rugantino». A-driano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Capito) 15.30—21.00 «Anche se volessi lavorare, che faccio?» Enzo Cerusico in Ninetto Davoli.
Cristallo 16.00 «5 matti allo stadio». Bareni film.
Impero 15.30—20.30 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?». Jack Lemmon. Barvni film.
Filodrammatico 16.’O—?L!5 «Mai più dolce sorella». Doris Kustman. Bareni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15 30 «2022: I sopravvissuti». Igra C. Heston. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00—21.15 «Sono stato io». Igra Giancarlo Gianrini. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «La vendetta dei moschettieri». Gerard Barray in Milene Demonget. Barvni film.
Astra 20.30 Za Cinefonim «Amore e rabbia».
Abbazia 16.00 «Lo strano vizio della signora Wardh». Barena kriminalka George Hilton in Edvige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00—21.00 «L'uomo che uccise Liberty Valance». James Stewart in John Wayne.
Razna obvestila
Odbor Tržaškega partizanskega pev. skega zbora obvešča pevce, da bo jutri, 7. L m. ob 20.30 v Bazoviškem domu redna pevska vaja.
PD «Kraški dom» — Repentabor vabi vse tekmovalce, ki so se u-deležili letošnjih SŠI, na podeljevanje nagrad, ki bo v nedeljo, 9. decembra ob 11. uri v občinski kopalnici v Repnu. Sledila bo zakuska.
Prispevki
Geometer Jakob Grmek daruje 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ane Petaros daruje družina Žerjal — Boršt (štev. 55) 3.000 lir za PD Slovenec.
Ob tretji obletnici smrti drage mame daruje družina Rapotec 3.000 Ur za PD Slovenec.
V spomin dragega Zorana Pavliča daruje N. N. 2.000 lir za PD Slovenec.
SOŽALJE
Ob smrti svojega člana, stoodstotnega invalida, Bogdana Zobca, izreka Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja globoko sožalje njegovim staršem in dragemu sorodstvu.
SOŽALJE
PD Slovence iz Boršla izreka globoko sožalje družinama Petaros ob izgubi drage mame Ane.
TRŽAŠKA OBČINA
se pridružuje globokemu sožalju ob smrti someščana
Maria Ghetza
bivšega občinskega svetovalca
5. decembra je preminila naša draja
ANA PETAROS roj. PERNIC
Pogreb bo jutri, 7. decembra, ob 14. un iz mrtvašnice glavne bolnice na domače pok?;.' šče v Borštu.
Žalostno vest sporočajo Rudi in Marjo z družinama ter drugi sorodniki
Boršt, 6. decembra 1973
5. decembra nas je za vejno zapustil
BOGDAN ZOBEC
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 7. t.m. ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopaUšče v Ricmanjih.
žalujoči starši, brat Leonard, sestra Milena, svakinja, svak, vnuki In Ricmanje, 6. decembra 1973	drago sorodstvo
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38006
OKROGLA MIZA 0 OSAPSK! DOLINI
Sindikati nakazali glavne smernice industrijskega razvoja v miljski občini
Industrializacija ne sme škodovati kmetijstvu, je poudaril tajnnc Kmečke zveze
V torek zvečer je bila v Miljah v sejni dvorani občinskega sveta okrogla miza, ki so jo priredile krajevne indikalne organizacije CGIL, CISL in UIL o vprašanju industrializacije pri Orehu in v Osap-ski dolini. Poleg sindikalnih predstavnikov in župana so se okrogle mize udeležili podpredsednik Ustanove za industrijsko cono dr. Antonini, tajnik Kmečke zveze in pokrajinski odbornik Lucijan Volk, predsednik pokrajinske komisije KD dr. Russo, drugi pokrajinski tajnik CGIL Gerii, deželni svetovalec Do-nadel, predstavniki obrtnikov in rajonskega sveta za Žavlje-štramar.
Sindikalni predstavniki so priredili to prvo okroglo mizo, kot je pojasnil Sergio Tremul (CGIL), da bi se pogovorili o načelnih smernicah za gradnjo industrijskih in obrtniških obratov ter delavskih stanovanj pri Orehu in v Osapski dolini. V miljski občini je treba ustvariti nove površine za razvoj industrije in obrtništva, za čisto industrijo na visoki tehnični ravni, poleg tega pa je treba pospešiti razvoj turizma in urediti vprašanje javnih prevozov. Pri Orehu naj bi nastala vodilna industrija, v Osapski dolini pa naj bi se razvila obrtniška dejavnost ter gradila delavska stanovanja. Tremul je še poudaril, da so sindikati odločno proti ustvarjanju tržaškega petrolejskega pristanišča.
Župan se je zahvalil sindikatom za njihovo pobudo in poudaril, da ima vprašanje industrializacije v miljski občini, širši pomen, da se občinska uprava popolnoma strinja s stališčem sindikatov in že izdeluje načrte v predvidevanju, da se bo industrijska os premaknila v smeri miljske občine. Dr. Antonini je podal kratek zgodovinski oris razvoja industrijske cone in je pri tem pripomnil, da je bila zamujena lepa prilika ko se je govorilo o gradnji velikega tovarne aluminija Illiria. Trst bo občutil posledice sedanjega stanja in politike za razvoj Juga, ker imajo prednost investicije za južno Italijo.
Donadel je odločno zavrnil načrte za petrolejski terminal v Trstu in je poudaril, da ne bo mogoče govoriti o novih industrijah na Tržaškem, če bi zgradili čistilnico pri Lugugnani v Furlaniji. Dr. Russo je omenil važnost sodelovanja sindikalnih organizacij s političnimi silami, dejal je, da KD noče, da bi se tržaško pristanišče popolnoma spremenilo v petrolejski terminal,
dolina je namreč najbolj primerna za razvoj žlahtnih kultur, od kmetov pa se ne morejo in ne smejo zahtevati samo žrtve, ker je vsa dosedanja gospodarska politika in načrtovanje šlo mimo, celo proti kmetijstvu in kmetom. Razlaščene so bile velike površine, večkrat za namene, ki niso v splošno korist. Zato zahtevamo, je poudaril Volk, tako načrtovanje, ki bo upoštevalo kmetijsko gospodarstvo. Nismo proti razvoju industrije, ampak ta razvoj ne sme biti na škodo kmetijstva. Zavrnil je tudi način raz-laščevanja in ponovil načelo, da se mora pridobivanje zemljišč in nepremičnin doseči z neposrednim pogajanjem z lastniki.
da pa je treba upoštevati dejansko govoril podravnatelj banke Banca dT-stanje.
Lucijan Volk se je najprej zahvalil sindikatom in miljski občinski upravi za solidarnost s prizadetimi kmeti, lastniki zemljišč v Osapski dolini, pripomnil pa je, da se strokovna organizacija kmetov, kot je Kmečka zveza, ne more v vsem strinjati s sindikati glede zasedbe
novih površin v Osapski dolini za. __ ---------- -,--------
nove industrijske obrate. Osapska I jine in dejal, da ni znan pomen
Sestanek dolinske sekcije PSI
Pretekli ponedeljek so se sestali člani PSI dolinske sekcije. Sejo je vodil tajnik Klavdij Kofol. Prisotni so bili tudi člani pokrajinskega odbora stranke Pavel Colja in Branko Pahor ter podžupan dolinske občine Marino Bandi.
Na dnevnem redu je bila razprava o zaključnem dokumentu zadnjega zasedanja osrednjega vodstva stran-
ke, o katerem so vsi prisotni izrekli pozitivno mnenje. Razpravljali so o trenutnem gospodarsko - političnem položaju v državi in pri nas, s posebnim ozirom na vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. V razpravi so ugotovili odprtost deželne in krajevnih u-stanov do teh vprašanj in poudarjeno pripravljenost do reševanja, istočasno pa pri konkretnem reševanju teh vprašanj določeni zaskrbljujoči zastoj. Zaradi tega se bo morala stranka čimprej angažirati za učinkovitejšo politiko tudi na tem področju.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Šolski avtobus bo vozil otroke z Vrha v Rupo, kjer je obnovljen otroški vrtec
V Sovodnjah odstranili 25 žarnic - Kolavdacija javnih del
V teh dneh bo objavljen dekret, s katerim bo odobren splošni regulacijski načrt občine Sovodnje. Vseboval bo spremembo glede obrtniške cone, ki bo locirana med železnico, Stradalto in Pečjo. Vest je sporočil župan češčut na seji občin-
Na sedežu deželnega sveta so se predstavnici socialistične svetovalske skupine včeraj srečali s predstavniki sindikalnih organizacij. Prisotni so bili načelnik svetovalske skupine PSI Pittoni, podpredsednik deželnega odbora De Carli in svetovalci Ermano, Volpe in Zanfagni-ni, za sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL pa deželni tajniki Calabria, Frabricci in Bravo ter Va-rin in Trebbi. Razpravljali so o gospodarskem stanju v Furlani ji-Julijski krajini, o javnem prometu in o deželnem proračunu za leto 1974. Na seji je prišla do izraza skupna želja po stalnem posvetovanju med sindikalnimi silami in predstavniki svetovalskih skupin.
iiimiiiiimiiMiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiuimiiiiiiuiiitiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuHinunnummunuii
VČERAJ V TRGOVINSKI ZBORNICI
ZAKLJUČENO ZASEDANJE O DRSEČIH TEČAJIH
V razpravo je posegel tudi predsednik SGZ Stanko Bole
Včeraj se je v glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice zaključilo zasedanje o mednarodnih izplačilih na področju drsečih tečajev. Dopoldne sta bili na sporedu dve predavanji. Najprej je govoril soravnatelj družbe «Assicurazioni Generali» dr. Alfonso Desiata o raznih načinih zavarovalnih investicij na področju drsečih tečajev, upoštevajoč predvsem mednarodne družbe. Sledilo je poročilo gospodarskega svetovalca družbe RAS Pietra Manesa, ki je govoril o kritju monetarnega tveganja pri trgovinskih izmenjavah s tujino na področju drsečih tečajev.
Na popoldanskem delu zasedanja je
talia dr. flinaldo Ossola, ki je -i povzel zaključke zasedanja.
V razpravo je med drugimi posegel tudi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole, ki je govoril o finančni politiki in o nujnosti prodora v tujino. Govoril je tudi o specifičnih vprašanjih, ki se tičejo Furlanije - Julijske kra-
spodbud na tem mejnem področju. Omenil je, da bi rešitev vprašanj v zvezi s kratkoročnimi in srednjeročnimi posojili predstavljala činitelj pospeševanja in spodbujanja gospodarskih dejavnosti malih in srednjih podjetij.
NA POBUDO VELESEJMA
Izšla je zbirka aktov s posvetov o kavi in lesu
Vodstvo tržaškega velesejma je izdalo zbirko iri'Whtih aktov z letošnjega mednarodnega srečanja o lesni trgovini in 9. mednarodnega posvetovanja o kavi v okviru 25. mednarodnega velesejma. Zbirka vsebuje uradna poročila in posege posameznih strokovnjakov, ki so se udeležili razprave. Vsak zvezek leden se nanaša na posvetovanje o lesu in drugi na posvetovanje o kavi) stane 2.000 lir. Kdor bi ju rad naročil, naj se oglasi v tiskovnem uradu velesejma, Trg De Ga-speri 1, Trst.
Vlada za obnovitev proste cone v Gorici
Vlada je na sinočnji seji na predlog ministra za finance Colomba odobrila zakonski osnutek, s katerim podaljšuje veljavnost goriške proste cone do 31. decembra 1974. Minister je utemeljil predlog in povedal, da sedaj pripravljajo nov zakonski u-krep, ki bo popolnejši od sedanjega. Zato je bilo treba sedaj sprejeti to začasno rešitev, da se prepreči morebitna škoda, ki bi jo utrpelo goriško gospodarstvo.
\£?
\zr
IMAŠ ZE
ZA MIKLAVŽA!
baby's shop
ul. s. lazzaro
zorni.
skega sveta v torek zvečer. V zvezi z regulacijskim načrtom je povedal tudi, da bodo v sovodenjski občini, kakor v vseh drugih občinah v naši pokrajini, lahko zidali nove hiše najmanj 100 metrov daleč od pokopališča in ne 50, kakor je zahtevala občinska uprava. Na posredovanje občinske uprave je družba SIP že pripeljala v Sovodnje (k cerkvi) telefonsko kabino in jo bo v prihodnjih dneh povezala s telefonskim omrežjem. Župan češčut je na začetku seje navedel tudi zanimanje občinske uprave za prevoz otrok v otroške vrtce ter dejal, da bodo v skladu z občinsko usmeritvijo in odobritvijo vodstva ustanove ONAIRC vozili otroke z Vrha v rupenski vrtec. V Sovodnjah je s 35 otroki polno zaseden, v Rupi pa jih je 32.
Župan je nato seznanil svetovalce, da je prejel jugoslovansko povabilo na odkritje spomenika v Gonarsu v ponedeljek, 10. decembra. Svečanosti se bo uradno udeležila občin ska delegacija.
Seja se je nadaljevala z obravnavo točk dnevnega reda. Najprej so sklenili zvišati zavarovalno polico proti požaru za občinske zgradbe. Lansko vrednost v višini 64 milijonov so zvišali na 118 milijonov lir na leto. Ko bodo dogradili novo šolo v Sovodnjah, bodo nekatere zgradbe, ki imajo vgrajen gradbeni les, zavarovali za višjo vrednost.
Potrdili so kolavdacijo nekaterih javnih del na vaških pokopališčih in izplačali saldo gradbeniku Dominiku Grilu, ki je delo opravil. Vrednost opravljenega dela znaša
2.2	milijona lir. Kolavdirali so tudi oporni zid pri cerkvi na Peči, ki ga je zgradil gradbenik Ludvik Marušič in ki velja skupno s tehničnimi stroški in davkom IVA okoli dva milijona lir.
Odobrili so letne nagrade organistom in cerkovnikom, ki znašajo za organiste 17.000 lir, za cerkovnike pa 15 tisoč lir, skupno 131.000 lir. Navijalcu ure v sovodenjskem zvoniku bodo izplačali nagrado 30 tisoč lir na leto. Nekdo izmed svetovalcev je vprašal, ali bi kazalo namestiti električno uro. V razpravi se je izkazalo, da je sovodenjr.ka ura (zanjo skrbi občinska uprava, za zvonove pa župnija) še nova in da bi namestitev električne ure stala
1.2	milijona lir, znesek, ki se občinski upravi ne splača potrošiti
Na podlagi pisma tajnika prosvetnega društva «Sovodnje» Zdravka Petejana je občinski svet izplačal društvu 100.000 lir pomoči, kolikor je določeno v proračunu Pevskemu zboru Rupa-Peč so podporo izplačali že v začeku leta. To je prvi prispevek, ki ga občinska uprava daje temu društvu. Prispevek pa si povsem zasluži, saj je društvo zelo aktivno ter ima pevski zbor, folklorno skupino, sedaj prireja fotografski tečaj ter uresničuje številne družabne in prosvetne pobude.
Razprava se je razvila v zvezi s poledico na cesti Gabrje — Vrh. po kateri od prejšnjega četrtka ni mogoč promet. Svetovalci so predlagali, naj bi občinska uprava v prihodnje napeljala nekaj peska za posipanje ceste na najbolj kritičnih točkah. Led je tudi na cesti po Gabrjah.
Župan je na koncu sporočil, da se je občinska uprava prilagodila ukrepom o varčevanju z elektriko ter je odstranila 25 žarnic v Sovodnjah.
l!$p«lo predavanje prol. Rochata o fašizmu
Pred polno predavalnico Palače hotela je v torek zvečer milanski f univerzitetni profesor Giorgio Ro-j chat orisal vlogo, ki jo je v preteklosti imela italijanska vojska ter pogled na današnji čas. Predavatelj je najprej prikazal na kakšni podlagi je bila sestavljena italijanska vojska v časih po združenju Italije in do prve svetovne vojne. Vojski je poveljevala oficirska kasta, vojaštvo so delili po deželni pripadnosti, uporabljali so jih predvsem za izvajanje notranjega reda: vojska je praktično služila kot policijska sila, za vojne z morebitnim zunanjim sovražnikom se ni generalni štab brigal.
Vojska, oziroma njeno poveljstvo, je nato omogočila prihod fašizma na oblasti, To je veljalo, je ugoto-, vil predavatelj, zlasti v naših krajih, kjer je vojska aktivno pomagala škvadristom. V drugo svetovno vojno pa je prišla italijanska voj-
ska docela nepripravljena in posledice so se takoj pokazale. Današnja italijanska armada sloni na starih tradicijah in šele sedanji poveljnik generalštaba Henke jo skuša modernizirati.
V razpravo so nato posegli številni prisotni, zlasti mladeniči, v glavnem pa se je debata sukala okrog vprašanj današnje italijanske armade in ne preteklosti, o kateri je bil govor v Rochatovem predavanju.
Govornika sta predstavila prof. Jolanda Pellegrinijeva in Silvino Po-letto. Predavanje je priredil deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja ob sodelovanju nekaterih goriških društev.
Navodila prefekture za uporabo gorilnega olja
Na sedežu trgovinske zbornice se je včeraj sestal posebni odbor, ki mu načeluje podprefekt dr. Garosa, ki se ukvarja z vprašanjem dobave tekočega goriva v tem hudem času. Na seji so sprejeli sklep o dobavi za december 80 odst. lanske količine, dobavljene decembra tekočih goriv, kot je sicer že določeno v ministrskih okrožnicah. Prednost bodo dali dobavam gorilnega olja bolnišnicam, šolam, pekarnam in drugim nujnim službam. Odbor
kljub temu apelira na vse potrošnike, naj čimbolj varčujejo pri kurjavi.
Tega sicer ni treba preveč poudarjati, kajti gorilnega olja za ogrevanje enostavno ni. V nekaterih stolpnicah v Gorici je hladno že več dni. V zadnjih dveh dneh ni bilo videti na cestah cistern, ker so nekateri avtoprevozniki stavkali, včeraj popoldne pa so cisterne v velikem številu pričele krožiti po mestu, znak, da se je vsaj za nekatere zima nekoliko in vsaj začasno omilila.
Na prefekturi so, na podlagi za prejšnjo nedeljo izdanih dovoljenj, ugotovili, da so bila dovoljenja izdana v glavnem za delavce in u-službence v nekaterih bolnišnicah in tovarnah. Avtoprevoznemu podjetju bo zato prefektura predlagala, naj bi na mestnih progah ob urah, ko se menjavajo turnisti, uvedli vrsto izrednih voženj.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi jutri, 7. decembra ob 20.30 v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13
PROSLAVO 29. NOVEMBRA Na sporedu bo nastop Tržaškega okteta, priložnostni govor in recitacije.
Vabljeni!
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Živahna razstavna dejavnost v novogoriških galerijah
V Meblu razstavlj'a Apollonio, v gradu Kromberk pa mladi arhitekti
Novogoriška razstavna dejavnost je po daljšem premoru spet oživela. Konec minulega tedna so namreč odprli kar dve zanimivi razstavi. Program, ki sta ga objavila Goriški muzej ter občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, pa obeta v sezoni dokaj bogata aktivnost na tem področju. Samo v galeriji salona Meblo se bo zvrstilo kar sedem primorskih likovnikov s samostojnimi razstavami, medtem ko bo pododbor društva likovnih umetnikov Slovenije za Primorsko pripravil tudi skupinsko razstavo svojih članov.
V galeriji salona Meblo razstavlja koprski grafik Zvest Apollonio 30 svojih del, ki so nastala v zadnjih treh letih. To so tehnično in umetniško dovršena platna, ki se o grafijski tehniki dotikajo nekaterih značilnih trenutkov iz življenja ter preteklosti. Razstavo bodo potem prenesli še v idrijsko galerijo.
Zvest Apollonio se kaže s svojimi deli predvsem kot obvladatelj prostora. Njegove ploskve učinkujejo kot ornamentika, hknati pa je v njih precej simbolike. Gre nrav zagotovo za samostojne estetske realizacije sodobnega likovnega izraza.
Umetnik, ki se predstavlja tokrat v novogoriškem likovnem salonu sodi nedvomno med najbolj plodovite slovenske likovnike. V trinajstih letih, kolikor časa se udejstvuje na samostojnih razstavah, je razstavljal v številnih likovnih galerijah
■ifiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINDIKALISTI PREDOČILI PREFEKTU RESNE TEŽAVE
Zaradi pomanjkanja pogonskega goriva so v industriji zmanjšali proizvodnjo
Na trgovinski zbornici sestavljajo načrt, ki naj zadosti najnujnejšim potrebam
Pokrajinski tajniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so se prejšnji dan pogovarjali s prefektom glede težavnih razmer, ki so nastale zaradi pomanjkanja goriva in nekaterih jestvin. Sindikalisti so prefekta seznanili s hudimi posledicami, ki jih pomanjkanje tekočih goriv povzroča industrijskemu sektorju. V industrijskem obratu Tee - Friuli v Krminu so vpisali v dopolnilno blagajno 300 delavcev, nekatere industrije so skrčile proizvodni -i ciklus, ostale pa bodo *o šele storile, če ne bodo pravočasno dobile pogonskega goriva. Zaradi pomanjkanja gorilnega olja in pii: na za domačo uporabo so v hudi stiski številne družine in upokojenci. Sindikalisti so opozorili vladnega predstavnika na vprašanje delavcev v izmenah, ki ne morejo priti ob nedeljah na delo, če jim ne bodo izstavili posebnih dovoljenj za vožnjo z motornimi vozili
Prefekt je sindikalist m sporočil, da bo pomanjkanje gorilnega olja prenehalo s skorajšnjo določitvijo nove cene s strani pokrajinskega odbora za cene. Gorivo za pogon vozil in za ogrevanje bodo razdeljevali na podlagi načrta, ki ga se stavlja posebna komisija na trgovinski zbornici. Preskrbo z gorivom bodo zagotovili predvsem javnim ustanovam. ;n sicer bolnišnicam, šolam, otroškim vrtcem itd , kakor tudi za prevoz delavcev in dijakov.
Kar zadeva dovoljenja za delavce v izmenah, je prefekt zagotovil sindikalistom, da bodo to potrebo pristojni uradi upoštevali »i največ-ji meri.
Sind kalisti se bodo o teh vprašanjih pogovarjali tudi s predstavniki industrijcev, trgovcev in trgovinske zbornice, da bi seznanili te u-stanove z vsemi platmi energetske krize in jih še zlasti opozorili na pomanjkanje nekaterih osnovnih živil. Tajništvo pokrajinske sindikalne federacije, ki se bo sestalo le dni, bo prav tako razpravljalo o tem vprašanju.
V svojem pismu industrijski in obrtmški zvezi ter trgovinski zbornici, sindikalna federacija opozarja, da energetska kriza spravlja v težavo proizvodnjo, prevoze ter prinaša splošno škodo. Sindikalna or ganizacija je zaskrbljena zaradi čedalje slabšega položaja v preskrbi z gorivom in jestvinami ter prisoja odgovornost špekulacjam terciarne dejavnosti, ki hoče še bolj naviti cene in tako porušiti politično akcijo za zajezitev draginje v državi.
Sestanki, ki jih bodo sind kati i-meli z zgoraj navedenimi organizmi, bodo nudili priložnost za obrazložitev njihovih stališč v sedanjem zelo resnem trenutku in zlasti za obravnavo zahtev trgovskih obratov po spremembi urnikov in izstavi dovoljenj delavcem, ki zaposleni ob praznikih.
se zavedajo, da lahko vozijo mestni avtobusi samo na ozemlju goriške občine, vendarle bi bilo lahko v tem izrednem trenutku, ko vsi govore o ojačanju avtobusnih prog, moč podaljšati progo, če ne bi bilo drugače, naj bi avtobusno progo, ki ima sedaj svoj terminal v Štandrežu, podaljšali vsaj do meje med sovodenjsko in goriško občino, t. j. do kamna. Še bolj umestno pa bi bilo seveda podaljšati avtobusno progo vsaj do središča vasi, t.j. do majhnega trga pred cerkvijo.
Ob nedeljah in praznikih naj bi ta proga delovala-vsako uro v popoldanskih urah. Tako bi lahko So-vodenjci prišli v mesto, meščani pa v Sovodnje. Mestno avtobusno podjetje naj preuči to željo sovodenj-skih prebivalcev.
so
Progo mestnega avtobusa podaljšati do Sovodenj
S prepovedjo vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih so najbolj prizadeti prebivalci tistih krajev, kjer ni v neposredni bližini železnice ali kjer ni avtobusnih povezav. Sovodnje so tik pred vrati Gorice, nimajo pa te zveze. Železniška postaja v Rubijah je daleč, zaradi tega se je marsikdo v nedeljo napotil peš do Štandreža. kjer je dobil avtobus za v mesto. Tudi domače gostilne čutijo romanjkanje gostov iz Gorice, ki so prej ob praznikih prihajali na podeželje.
Nekateri domačini so izrazili željo, da bi mestno avtobusno podjetje v Gorici podaljšalo ob nedeljah in praznikih avtobusno progo štev. 1 iz štandreža do Sovodenj. Ljudje
Nekdanji beneški rudarji obiskali Miuenijo
Skupina kakšnih 40 nekdanjih rudarjev. samih beneških Slovencev, ki so veliko let kopali v belgijskih in nemških rudnikih, se je vrnila z izleta po Sloveniji. Rudarji so se vrnili z najlepšimi vtisi, saj so o-biskali številne zanimive kraje. Izlet je priredilo kulturno društvo «Ivan Trinko» iz Čedada, ki prireja izlete že več let in tako seznanja beneško prebivalstvo, zlasti rudarje, z delovnimi uspehi slovenskega prebivalstva.
Zadnja etapa avtobusnega potovanja je bila Nova Gorica z okolico. Na sedežu skupščine je izletnike pozdravil predsednik Rudi Šimac ter jih seznanil z napredovanjem socialistične izgradnje in gospodarskim in splošno družbenim razvojem celotnega področja. Predstavnik društva Izidor Predan, ki je izletnike spremljal, se je zahvalil za sprejem in pozdravne besede ter poklonil predsedniku skupščine sliko rudarja, delo profesorja Pavla Petričiča.
ki ogledali še tovarno pohištva Meblo, cementarno v Anhovem in vinsko klet na Dobrovem. Prejšnji dan so se dalj časa mudili v Velenju, kjer so si ogledali rudnik, na povratku pa so se ustavili tudi v Ljubljani.
Razna obvestila
Občina Sovodnje javlja, da bodo v ponedeljek, 10. decembra, pobirali davke v uradu na županstvu ob običajni uri.
Davke bodo pobirali tudi v Šte-verjariu, in sicer v torek, 11. decembra v dopoldanskih urah na občinskem uradu.
v severni Italiji in v vseh slovenskih mestih, razstavljal pa je tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Na razstavah je osvojil vrsto priznanj in nagrad tako doma ket tudi v tujini.
Ob novogoriški razstavi mu je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, ki je bila organizator razstave, izdala katalog z več uspelimi reprodukcijami ter študijo o avtorju izpod peresa Aleksandra Bassina.
Povsem drugačna od razstave Zvesta Apollonia v salonu Mebla je razstava «Arhitekt v risbi» v krom-berškem gradu. To razstavo, na kateri je sedem mladih arhitektov prikazalo svoja likovna stremljenja, sta pripravila Arhitekturni muzej Slovenije in Goriški muzej. Razstavljajo pa Meta Hočevar. Tomaž Jeglič, Marko Mušič. Janez Suhadolc, Jernej Kraigher, Lojze Draskler in Marjan Ocvirk. Na razstavi, ki jo morda odlikuje čar improvizacij, je vrsta risb, ki so nastale na študijskih popotovanjih svojih avtorjev po raznih evropskih deželah. Likovni izraz je tod seveda realističen.
Prosveta
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ in Mladinski krožek Gorica prirejata jutri, 7. decembra v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 tradicionalno miklavževanje. Na sporedu bo kratka otroška odrska piedi tava. Prireditelja vabita starše, naj prinesejo darove za svojo otioke v popoldanskih urah v Prosvetno dvorano, in sicer danes in jutri od 15. do 17. ure.
V Slovenskem dijaškem domu bodo priredili miklavževanje danes, 6. decembra ob 19. uri. Vodstvo doma vabi na miklavževanje vse notranje in zunanje gojence.
Prosvetno društvo «Kras» iz Dola
bo imelo miklavževanje danes zvečer ob 19.30 v hiši Milkota Vižintina (Andrejca). Vabljeni!
Izleti
Slovenska prosvetna zveza priredi v ponedeljek, 10. decembra ob odkritju kostnice, avtobusni izlet v Gonars. Vpisovanje sprejemajo na sedežu zveze se danes, 6. decembra od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. Avtobus bo iz Gorice, s Travnika. odpeljal ob 9. uri ter bo vozil čez pevmski most v Podgoro in štandrež.
športno društvo «Juventina» iz štandreža priredi v nedeljo, 9. decembra avtobusni izlet na tekmo, ki jo bo e-rajsteriea odigrala v Trstu s Sant'Anno. Prijave sprejemajo v gostilni Romana. Avtobus bo odpeljal z glavnega vaškega trga ob 12.30.
Slovensko planinsko društvo priredi v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» pohod v štmaver, ki bo v nedeljo. 9. decembra Zbirališče pri pevmskem mostu ob 10. uri. V prmieru slabega vremena pohod odpade
Kino
Iz goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Erika Lasca, Giovanna Zanella. Andrea Marši.
SMRTI: 65-letni Riccardo Stabon, 64 letni Elio Furlan. 42-letni Ivan Braini. 79-letni Jožef Filej.
Gorica
VERDI 16.30—21.00 «Toni Arzenta». A-lain Delon in Carla Gravina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO: 16.15—21.00 «Teresa la ladra». Igra Monica Vitti in F. Fi» rentini. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15—21.00 «Tutti figli di mamma Santissima». O. Muti in P. Calizzi. Barvni film.
VITTORIA 16.00-21.00 «La monaca di Monza». A. Heywood in A. Sabato. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.00 «Libero di crepare». F. Williamson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
I rzi c
AZZURRO 17.00—21.00 «Coppia sposata cerca coppia sposata». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-21.00 «Gli insospettabili» Barvni film.
PRINCIPE 17.00-21.00 «Afyon Oppio». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Cizum — kralj rančerjev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Lawrence Arabs ameriški barvni film ob 17.00 in 20.30.
DESKLE «Dvor..e spletke», francoski barvni film ob 19.30.
PRVA 'NA Prosto.
RENČE «Prepovedane strasti», italijanski barvni film ob 19.00.
KANAL «Klic v Ikov», nemški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna A. Redentore, Ul. Rosselli, tel 72340.
Na Goriškem so si beneški roja-
VTISI PO OBISKU GOKIŠKE DELEGACIJE
V Rimu obljubljajo skorajšnjo obnovitev zakona o prosti coni
Goričani so se sestali z ministri Colombom, Gioia in De Milo
V Rimu se je goriška delegacija v teh dneh sestala s tremi ministri in jim predočila nujnost obnovitve zakona o prosti coni, ki zapade letošnjega 31. decembra. V delegaciji so bili predsednik trg» vinske zbornice Lupieri in generalni tajnik zbornice Bertolazzi ter župan De Simone. Spremljal jih je p» slanec Marocco. Sestali so se najprej z ministrom za finance Colombom, nato z ministrom za stike s parlamentom Gioio in še z ministrom za industrijo De Mito.
Trije ministri so zagotovili, da bodo do konca leta predložili parlamentu zakonski osnutek o podaljšanju veljavnosti zakona, vendar pa je treba za spremembe zakona počakali na dovoljenje Evropske gospodarske skupnosti. Ministri se zavedajo, je rečeno v tiskovnem poročilu trgovinske zbornice, da potrebuje goriško gospodarstvo nove ukrepe, vendar bo treba na te počakati.
Položaj je torej optimističen, zaključuje poročilo trgovinske zborni-
ce, in uspeh je bil dosežen s precejšnjo podporo analize goriške proste cone, ki jo je v posebni študiji izdelal znani ekonomist prof. Francesco Forte.
• čilski režiser in pisatelj Elias C.ndal h. drevi povedal nekaj uvodnih besed pred predvajanjem čilskega dokumentarnega filma . .a..ero Ui esiliente», ki prikazuje delovanje predsednika AUendeja. Film vrtijo v sklopu «Piccolo cineforum», predvajanje bo v dvorani Espomego v Ulici Gadoma. Začetek ob 20.30.
Vesti iz bolnišnice
V	torek zvečer se je na Majnici ponesrečila 24-letna delavka Claudia Marega iz Fare ob Soči. Pri prečkanju ceste, pri gostilni «Marega», je delavko povozil avtom» bil. V goriški bolnišnici so pone-srečenki ugotovili zlom leve noge in odrgnine po telesu: zdravila se bo 30 dni.
V	Vilešah je prejšnji večer pri-
šlo do nesreče, pri kateri sta se ranili dve osebi. Gre za 45-letnega delavca Francesca Fonzuta iz F» gliana ter za 20-letnega vojaka Lui-gija Coraccija, ki trenutno služi vojsko v Villi Vicentini. V bolnišnici je Caracci povedal, da je s prijateljem hodil ob robu ceste, ko ga je z mopedom povozil Fonzut, ki. zaradi teme ni opazil vojaka. Pri nesreči se je huje poškodoval mopedist, ki bo v bolnišnici ostal 10 dni zaradi možganskega pretresa. Vojaka pa so v bolnišnici sprejeli za 3 dni na zdravljenje zaradi lažjih poškodb.
Nesreča Goričana pri Šempasu
Pod Šmihelom, na cesti, ki iz Šempasa vodi proti Novi Gorici, se je prejšnji dan ponesrečil 23-letni Goričan Piero Gorjan. Gorjan je š» firal avtomobil, ko ga je nenadoma zaneslo v jarek in od tod odbilo na cesto, kjer se je avto prevrnil. Voznik se je laže ponesrečil, avtomobil pa je bil hudo poškodovan.
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA MIKLAVŽEVO BRANJE
Antonija:
Ozbič
. Dan traja od vzhoda do zahoda. Miava pa se bližava zahodu in imava kar šest malih vnuh.-v, šest nasmejanih ustk z zobki kot rižki, dvanajst žarečih očk. ki gledajo v dan. No, saj to sva si tudi želela. Še preden sem stoppa v zakon, sem videla j Um o življenju nekega dekleta, ki se ie poročilo z dobrim fantom, poslala srečna žena;- nato mati in ob zatonu srečna babica. Tako sem si predstavljala tudi svoje bodoče življenje. Toda najina triintridesetletna skupna zakonska pot pa ni bila tako lahka. Zahtevala je dosti žrTev, bila je strma, s kamenjem posuta, vmes pa koprive in robida. Sedaj, ko se bližava zatonu, pa sva tudi midva srečna nondta.
Kar lepo število je teh naših malčkov: Mitja, Jordan, Marko, Martina, Miran in Majla. Bratje pa so si: Mitja in Martina, Marko in Majla. Jordan in Miran. Na smeh mi gre, ko pomislim, kako se mešam z imeni, ko pridejo vsi v domače gnezdece. Mitja, Jordan in Marko že obiskujejo otroški vrtec, Martina, Miran in Majla pa so še premajhni za to veliko šolo.
Za rojstni dan mi je Mitja pri-nesel lepo risbico z rožami in tudi ostali so prinesli vsak svoje daril ce. Ne morem opisati, kaj je občutilo moje srce. Vsùk mi je voščil po svoje, tudi Miran in Majla, čeprav ne znala še dobro govoriti. Ah, jaz prav vse dopro razumem.
Martina pa, ta ljuba punčka, mi je podarila kletko s kanarčkom. Njene temne, kot sonce žareče oči, ki že od daleč govorijo, prihiti po hodniku in me vsa nasmejana objame, rekoč: «Vse najboljše nona», in me obdari s poljubčki.
Marko me prisrčno objame darilce položi v roke, poljubi nato s tistimi malimi temnimi očmi kakor miška, me pogleda in takoj se obrne proti uri, ki visi na steni, in vpraša: «Nona, ali bo ura naredila ku-ku?». Gleda jo in nestrpno čaka na kukavico. Ko pa se okence odpre in se prikaže kukavica — kuku, kuku, kuku» — se smeje in kar skače od veselja. Nobena igrača ga tako ne razveseli kot ta ura s kukavico. Ko pride čas, da se s svojim tatkom vrne domov, se ne more posloviti od nas, dokler kukavica ne zakuka. Zato njegov tati, tako ga on kliče, nastavi uro na dvanajst in tako dvanajstkrat zakuka. Marko pa skače in vriska.
DAN
Nimam dobrega zdravja in pred nekaj dnevi sem se počutila slabo. Ležala sem, ob meni pa je stal mali Miran. Kar naprej me je božal, milo pogledoval s tistimi očki in neprenehoma govoril: «Noni, noni, bube, bube?». Neverjetno, kako je to malo srčece, ki šteje komaj dve leti, usmiljeno in kako se je trudilo, da me ozdravi s svojimi poljubčki.
Tudi včeraj se nisem počutila dobro in tako sem malo ležala. Jordan in Miran pa sta se vrtela okoli postelje. Ko sem hotela vstati, mi Jordan reče: «Nona, ti bom jaz pomagal, te bom jaz nesel!» Hotela sem mu dati zadoščenje in tako ini je on pomagal iz sobe v kuhinjo. Saj nima še niti štiri leta! V kuhinji je zadovoljno in ponosno rekel: «Vidiš, nono Pepi, kako sem pomagal nonici, uboga nona, ki ima bube.»
Medtem, ko pijem čaj, se zavem, da Jordana ni v kuhinji in takoj ga pokličem, da vem, kje je. On pa se sploh ne oglasi. Z možem ga iščeva, misliva, da je na vrtu ali pri svoji mami. «Jordan, Jordan...», pa ga ni nikjer. Pogledam še v spalnico in se oddahnem, ko ga zagledam. Tiho, tiho je popravljal postelje. Vprašam ga, zakaj se ni oglasil. S posmehom na obrazu, s tistimi temnimi žarečimi očmi, mi odgovori: «Nona, da ti bom hitreje pospravil posteljo, da boš lahko šla spet počivat. Ali nisi zadovoljna noni?» S solzami v očeh mu odgovorim: «Seveda sem zadovoljna, ker skrbiš zame, a kaj takšnega prav res si nisem pričakovala od tako majhnega fantka, kot si ti.»
Majla, ki je najmlajša, šteje šele petnajst mesecev. Je svetlolaska, ima plave oči, vedno vesela in nasmejana, se vrti, kot bi bila navita in že precej govori. Seveda ima svoje narečje, a jo vseeno razumem. Če jed ni po njenem okusu, kar pošprica iz ust kakor kmet, ko škropi trte. Smeha z njo je kar obilo.
Upam, da vsi ti mali vnuki zrastejo v bratski ljubezni, spoštljivi do vseh, posebno pa do materinega jezika.
Sv. Miklavžu pa lahko zagotovim, da so vsi pridni otroci in naj usliši njih prošnje. Šibe jim ni treba, premog pa naj le prinese, če ga ima, ker tukaj zmanjkuje goriva.
NA POBUDO SK IN SPZ
Tržaški vodnjaki te dni
Klopčičevo «Cvetje v jeseni»
v mali dvorani Kulturnega doma
Na Trgu Unità
,. ' •*►***•* ’ ■
V mali dvorani Kulturnega doma smo po prizadevanju Slovenske prosvetne zveze in Slovenskega kluba gledali v torek Klopčičev film «Cvetje v jeseni».
Gre za televizijsko, tridelno, barvno verzijo filma, ki je nastal kot televizijska nadaljevanka po scenariju, ki ga je Mitja Mejak pripravil po Tavčarjevi knjigi. Šele nato (po velikem uspehu televizijske verzije) so ga prenesli v skrajšani dveurni verziji na 35 mm. filmski trak. Kot tak je film nastopal na festivalu v Pulju, kjer je dobil zlato areno za režijo.
Mislim, da je Klopčičevo «Cvetje v jeseni» prizadelo marsikaterega gledalca predvsem iz dveh razgolov: po eni strani zaradi nedvomne lepote, popolnosti realizacije, po drugi strani zaradi velike zvestobe Tavčarjevemu tekstu, ob kateri se bo morda kdo vprašal, v čem je pravzaprav za današnjega človeka zanimivost tega dela, mimo ilustracije priznanega klasika slovenske literature. Zdi se mi, da je ta film v skladu s prejšnjimi Klopčičevimi (čeprav v nekaterih pogledih različen) in da so bili sploh Klopčičevi filmi sprejeti kot dela, ki izstopajo iz sodobne realnosti.
Klopčičeve filme je treba namreč gledati iz dveh konvergentnih stališč: slediti je treba notranji doslednosti razvoja zgodbe in o-seb, njeni «verjetnosti», obenem pa iz nje izvleči metaforo o človeški realnosti. To, čemur se je pa treba izogniti, je površno sociološko stališče, ki hoče najti takojšnjo povezavo med filmom in današnjo realnostjo.
S tega vidika bi lahko kmalu film opredelili kot poem bega iz osrednje družbene realnosti, realnosti mesta in njegovega napredka, kot umik v «preteklost», v ne-
Milena Zupančičeva v vlogi Mete
kontaminirano naravo, v popolnost privatne izkušnje: Toda, čeprav je tudi v tem pomembnost filma, je njegova bistvena vrednost le v zavesti tistih bioloških prvin človekovega življenja in njegovega razvoja, ki zahtevajo od filmskega ustvarjalca, da trenutno postavi med oklepaje njihov socialni ok-
vir, zato da jih bolje zajame s filmskim sredstvom.
Matjaž Klopčič je avtor 5 celovečernih filmov in raznih kratkih del (poleg televizijske režije baleta «Rondo o zlatem teletu»), sedaj pa ima v načrtu razne filme, med katerimi je neko delo za beograjsko televizijo. Njegov
prvenec je bil «Zgodba, ki je ni» (1966). Leta 1967 je sledil film «Na papirnatih avionih», ljubezenska zgodba, ki je opozarjala na novost in nepredvidljivost vsake osebne izkušnje. «Sedmina» (1969) je bila postavljena v obdobje protifašističnega boja, poudarjala pa je doživljanja mladeniča-protagonista, njegovo zorenje med življenjem in smrtjo. «Oksigen» (1970) je deloma drugačen film, politična satira, ki jo morda tudi zato režiser ne ljubi preveč.
Sedaj pa «Cvetje v jeseni» (1973). Povod za njegovo realizacijo je bil nedvomno kontingen-ten: načrt ljubljanske televizije, ki ga je predlagala že dolgo neaktivnemu Klopčiču. Potem velik uspeh in filmska verzija v sodelovanju z Vesno-filmom.
Ta pregled režiserjevega opusa potrjuje, kar smo zgoraj nakazali. Klopčičevo ustvarjanje je čisto osebnega značaja, njegova zanimivost je prav v tem, da iz profesionalno izvedene ekraniza-cije «vsakdanjih» zgodb lahko izvlečemo splošno metaforo.
«Cvetje v jeseni» je film, ki v ritmu samem, v nihanju med mestnim in kmečkim življenjem, v vzajemnem begu oseb, v negotovosti osrednje ljubezenske zgodbe, v odnosu med zasebnim doživljanjem in kolektivnim okvirom zgradi «sin-kopirano» simfonijo možnosti in nujnosti. Tam, kjer imamo na prvi pogled harmonijo, prevlada protislovje. Tam, kjer imamo bogato potencialnost življenja, prevlada nenadnost smrti.
Klopčič se je zavedal, da «je ekranizacija Cvetja zelo nevaren posel; od melodrame in kiča do spodobne pripovedi tega motiva je zelo kratek korak. To je tudi korak, ki ga film zahteva od gledalca.	SERGIJ GRMEK
nHiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiniiiMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiii»
SPREMENJENA PODOBA SIBIRIJE
Okrog Bajkala se naglo razvija močna industrija
......................n«.......................................................................................
Od moskovskega letališča Domo-dedovo do mesta Irkutsk, ki je že dolgo prestolnica Sibirije, rabi sodobno letalo sedem ur. Na njem preletiš Uralsko pogorje, velike sibirske reke in na tisoče kilometrov tajge.
Pred revolucijo je ta dežela bila dežela kaznjencev. Prisilno delo, izgnanci, domala popolna odsotnost sleherne industrijske dejavnosti, to so bile značilnosti Sibirije. Danes pa je, nasprotno, recimo okrog Bajkalskega jezera (izrednega jezera že po tem, ker je v njem petina vseh sladkovodnih rezerv na svetu) industrijsko področje, ki razpolaga s štiridesetimi milijoni kilovatov električne energije. Proizvajajo jo elektro-centrale Irkutsk, Bratsk, Mama-kan idr., kot tudi številne termoelektrarne. Vse to zahvaljujoč številnim rekam in ležiščem premoga, ki se pogosto nahajajo skoraj na površini. Naj omenimo, da so električne linije omrežja Irkut-skenergo, ki obkroža Bajkalsko jezero, povezane z ostalimi sibirskimi omrežji, kar omogoča velikanske možnosti pri razpolaganju z energijo na tem brezmejnem prostoru.
Velike količine energije, ki z njimi razpolagamo na našem področju — pravi profesor Viktor Kotov, soustvarjalec številnih načrtov ekonomske valorizacije Sibirije — je odločujoč element v splošni liniji nadaljnjega razvoja.
Gre za linijo, katere osnova je proizvodnja aluminija, ostalih neželeznih kovin, jekla, kemičnih proizvodov itd.
Med podjetji, ki proizvajajo aluminij, je zlasti omembe vredno ono v Bratsku. Drugo veliko podjetje se nahaja v Irkutsku. Skupno daje bajkalsko področje tretjino vsega aluminija, kar ga proizvedejo v Sovjetski zvezi.
V železarstvu pripada prvo mesto kompleksu v Koršubovu, bli- (Nadaljevanje na 6. strani)
zu znanega nahajališča v bazenu Ilima. Od tu prihaja trenutno 15 milijonov ton železne rude, od katerih šest milijonov v koncentrirani obliki. V načrtu je, da bi podjetje v Koršunovu spremenili v obrat z integralnim ciklom. Podobni načrti so v izdelavi tudi za ostale metalurške sektorje bajkalskega področja.
V industrijskem razvoju teh predelov je — razumljivo — velike važnosti tudi gozd, ki je od nekdaj bil kralj Sibirije. V teh krajih je gozd povsod, obkroža kot zid mesta in vasi, nekje prodira celo na ulice in ceste. Trenutno znaša proizvodnja lesa na bajkalskem področju okrog trideset milijonov kubičnih metrov. Vendar posvečajo danes manjšo pozornost sečnji in večji industrijski obdelavi lesa. Za bodočnost predvidevajo, da bo skoraj povsem prenehal izvoz surovega lesa iz vzhodne Sibirije.
Pri obdelovanju lesa na področju Bajkala ima zelo važno vlogo industrijski kompleks v Bratsku, kjer opravljajo vse tip operacij, od mehanične do mikrobiološke obdelave. V Cisbajkaliji in Transbajkahji pa je še mnogo drugih obratov s področja lesne industrije ter industrije papirja. Od tu pošiljajo v zahodno Sibirijo, na Daljni vzhod, centralno Azijo in v evropski del SZ velike količine rezanega lesa celuloze, papirja in lepenke, pohištva itd. Vsa podjetja se širijo in izpopolnjujejo. Kamorkoli bo človek prišel ga bodo presenetili tudi z besedami: V pogon je stopila prva skupina oddelkov. Ali: Dovršena je gradnja druge skupine oddelkov.
Ta tendenca napredovanja industrijskih obratov v smislu njihovega širjenja ne označuje samo lesnih obratov in onih za proizvodnjo papirja, man eč tudi one na področju kemijske, mehanične
DEMOKRACIJA PLURALISTIČNIH SISTEMOV
Finansiranje strank v zahodnih državah
Kako vprašanje rešujejo na Švedskem in v nekaterih drugih razvitih evropskih državah
Horoskop
Na Trgu Vittorio Veneto
OVEN (od 21.3. do 20.4.) čemu bi ne upoštevali pametnih nasvetov. Spopad, ki pa ne bo vplival na vaše sklepe. Obetajo se vam dobri zaslužki.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Razmere bodo terjale pozornost. Novo prijateljstvo, morda prvi znaki ljubezni. Ne razburjajte se.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Veliko časa boste izgubili v praznih marnjah. Tudi v družini ne bo šlo vse gladko. Pazite na zdravje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne izrekajte kritik s škodeželjnimi nameni. S svojo domišljijo utegnete rešiti neko čustveno vprašanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopilo bo krajše obdobje borb za uveljavitev. Razočaranje vam bo omogočilo povratek na koristnejšo pot.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V svojem delu boste naleteli na nepredvidene zapreke. Bodite kar najbolj širokosrčni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša situacija je ugodna, vendar se na to ne zanašajte. Odločitev glede nekega čustvenega vprašanja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne zaupajte nikomur svojih načrtov. Omogočite si nekaj počitka, pa bodo temne misli izginile.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izkoristite priložnost, ki se ne bo tako hitro ponovila. Prijetno razpoloženje vas bo razvedrilo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveč fantazije je v vaših načrtih. Priložnost, da se v družbi izkažete in priljubite.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne smete si privoščiti raztresenosti, ko gre za poslovne zadeve. Majhni spori.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zanimivi predlogi v zvezi z vašim finančnim poslovanjem. Dokajšnje dohovno zadoščenje.
• V M-O O
Številne zahodne države, kate- 1 idh politična ureditev sloni na demokratičnih temeljih, so se morale prej ali slej soočiti z vprašanjem financiranja strank Problem je pri nas dokaj aktualen, mi pa se lahko marsičesa naučimo n.pr. od Švedske. Anglije, Francije in Zahodne Nemčije, ki so ga deloma ah v celoti že rešile. Izkustva Združenih ameriških držav ne prihajajo v poštev, ker je pač tamkajšnji politični ustroj povsem različen od italijanskega.
Zanimiva je švedska rešitev. Prvi predpisi o financiranju političnih organizacij segajo v leto 1964: gre za dva zakonska ukrepa o podeljevanju sicer ne zajetnih, vendar pomenljivih denarnih sredstev mladinskim združenjem z očitno demokratičnim ustrojem in cilji, oziroma o financiranju tiska v smislu, da se mu krijejo stroški za objavo propagandnih volilnic (v poštev onde število volilnic, ki je lahko največ petkrat višje od števila volivcev). Vprašanje neposrednega financiranja političnih strank pa je z vso svojo resnostjo planilo na površje, ko je prenehal izhajati Stockholms T'd-ningen, eden izmed treh jutranjih listov v prestolnici in edini socialistični dnevnik: nakopal si je bil tako visok primanjkljaj, da so mu morali sindikati odreči podporo. Tedaj je postalo očitno, da bo propad lista hudo prizadel svobodo obveščanja in političnega izražanja. Iznešen je bil predlog o javnem financiranju političnih glasil, toda določeni krogi so se temu u-prli, češ da bi financiranje političnega tiska spravilo v podrejen položaj takoimenovani neodvisni tisk. Drugi so zopet sklepali takole: če že moramo trošiti denar, da lahko z njim stranke širijo svoje ideje, potem ga dajmo kar neposredno strankam, da ga same porabijo, kakor vedo in znajo. Ta zamisel je res prodrla: švedski parlament je leta 1965 odobril z veliko večino glasov zakon, ki predvideva, letni prispevek okrog 3,5 milijarde lir strankam, ki so na zadnjih volitvah prejele najmanj 2 odstotka vseh oddanih glasov: omenjeni znesek naj se razdeli med posamezne stranke glede na število poslancev, ki so bili izvoljeni na posamičnih listah. Značilno je, da zakon ne odreja nikakega nadzorstva nad financiranjem strank oz. nad notranjim delovanjem slednjih. Pripomniti velja še, da se švedske politične stranke pred vsakimi volitvami vzajemno dogovorijo glede omejitve izdatkov za volilno kampanjo.
V Angliji prejemajo stranke iz javnih sredstev le skromne vsote. Ako izvzamemo 3 milijone lir letno, katerih je deležen «leader» opozicije, se financiranje omejuje zgolj na kritje izdatkov za volilno kampanjo, in sicer v obliki posebnih olajšav kandidatom no-sameznih list: ti lahko brezplačno
dostavljajo volivcem- na dom propagandne okrožnice, za politične sestanke in zbore so jim ravno tako brezplačno na voljo šolski prostori, a televizijska ustanova, ki je, kakor pri nas, pod državnim nadzorstvom, daje na razpolago strankam toliko oddajnega časa, kolikor jim ga pritiče sodeč po rezultatih, ki so jih bile dosegle na zadnjih volitvah.
Z druge strani ne sme stranka potrošiti v posameznih volilnih o-krožjih več kakor 450 funtov šter-lingov oz. 1,5 penija na vsakega volivca. Vsak kandidat mora po volilni kampanji predložiti javnim organom obračun izdatkov, ki o-stane na vpogled javnosti dve leti. Tako je bilo res mogoče nekoliko omejiti stroške za volilne kam panje, vendar je uveljavljanje tega predpisa silno težavno, kajti cesto je nemogoče natanko preveriti, koliko denarja je šlo dejansko za volilno kampanjo in koliko v razne dobrodelne namene. Vprašanje financiranja angleških strank je torej bistveno še nerešeno.
V Franciji, katere politični u-stroj spominja na italijanskega in kjer je državni aparat močno centraliziran (kakor je, žal, tudi ori nas), je v veljavi podoben sistem kritja volilnih izdatkov kakor na Angleškem. Pristaviti moramo, da se francoske volitve odvijajo po nominalnem in ne proporcionalnem sistemu. Stroške za dostavljanje volilnih okrožnic volivcem krije država, ki poravna tudi izdatke za porabo bencina med volilno kampanjo. To velja sicer le v primeru, da ima dotični kandidat vsaj 5 odst. glasov v svojem okrožju. Nadzorstva nad izdatki ni. Nekateri vedo povedati, da črpa večinska stranka, torej stranka na oblasti, potrebna finančna sredstva iz posebnega sklada, ki ga upravlja v ta namen vlada, ne da bi morala zanj polagati obračun parlamentu. Vrednost tega sklada je zelo težko oceniti, velja pa, da je 1. 1953 znašala blizu 100 milijard lir.
Zahodna Nemčija je morda edina zahodna država, kjer je bilo vprašanje javnega, pa tudi zasebnega financiranja strank v celoti rešeno po zakonodajni poti. Izdatke, ki jih imajo posamezne stranke za volilne kampanje, krije državna blagajna v razmerju 2,5 marke za vsakega volivca progresivno skozi vsa štiri leta mandatne dobe. Prispevka so deležne stranke, ki so na zadnjih volitvah dosegle vsaj 0,5 odst. oddanih glasov (prvotno je ta delež znašal 2,5 odst. in ga je ustavno sodišče pozneje znižalo), a pod pogojem, da vsaka stranka predloži predsedstvu parlamenta letni obračun dohodkov z navedbo imen posameznikov, ki so stranki darovali čez 20.000 mark. Poleg državnega obstajajo v Zah. Nemčiji še razni deželni mehanizmi financiranja strank, ki pa se od prvega ne razlikujejo mnogo.
— s g —
ČETRTEK, 6. DECEMBRA 1973
9.30
12.30 13.00
13.30
14.10
17.15
17.30
17.45
18.15
18.45
19.30
20.00
20.45
21.15
22.30
18.15
18.30
18.45
19.00
20.00 20.30 21.00
21.15
9.35,
11.00
15.20
17.30
18.05
18.25 19.15 19.45 20.00
20.25 20.40
21.30
22.25
20.00
20.15
20.30
22.00
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
- 11.30 Šola Poljudna znanost Sever kliče Jug DNEVNIK
Včeraj v parlamentu Ital. kronike
PROGRAM ZA NAJMLAJŠE
Odkrivanje živali
Hrošči
Risanke
PROGRAM ZA MLADINO
Planet dinozavrov
Ihtavi dragi «Braccio di ferro»
PROFILI PROTAGONISTOV Stalin
Drugo nadaljevanje
Ital. kronike, Danes v parlamentu, Vremenska slika
DNEVNIK
Sindikalna tribuna
VOCI PER TRE GRANDI
Nastop mladih opernih pevcev
V petem nadaljevanju televizijske oddaje, posvečene lirični glasbi, sodeluje kot gost prof. Carlo Sirtori. Govoril bo o Gaetanu Donizettiju, o odnosu med genijem in boleznijo velikega skladatelja iz Bergama. Na koncu oddaje bo petdieset televizijskih gledalcev, ki bodo na slepo izbrani iz telefonskega seznama za Bergamo, glasovalo v zvezi z donizettijan-skimi kandidati, ki se bodo danes zvečer drugič predstavili pred občinstvom ljubiteljev lirične glasbe. Koncert, ki ga bo vodil Armando La Rosa Parodi, se bo začel s Simfonijo Anne Bolena, ki jo uvrščajo med najvažnejša dela glasbenega ustvarjanja Donizettija. Tekmovanja se bodo udeležili naslednji pevci: bariton Gabris Boyadjan, mezzosopran Sonja Karapei, tenorja Renato Cazzaniga in Max Rene Co-sotti, soprana Giines Ulker in Cecilija Valdenassi DNEVNIK Vremenska napoved
DRUGI KANAL
Protestantizem
Oddajo je pripravil Roberto Sbaffi, vodi jo Aldo Comba Tedenska rubrika o judovski kulturi
Ta oddaja nam posreduje film, v katerem pride do izraza vsa vrednost nekega arheološkega odkritja znatnega kulturno - zgodovinskega pomena. Gre za staro sinagogo, grajeno v 1. stoletju naše ere, ki je bila odkrita L 1961, ko so gradili cesto Rim - Fiumicino. Odkritje priča o izredni vitalnosti te židovske skupine, ki je vrhu tega morala biti številna in bogata, sklepajoč po obsegu gradnje. Odkritje je važno tudi zaradi tega, ker je od nekdaj bilo znano, da je v Rimu živela številna židovska skupnost, vtem ko je obstajalo mnenje, da jih v Ostii ni bilo Športne vesti
SEDEM MORIJ — Rdeče morje Simf. koncert DNEVNIK Risani filmi
Na sporedu bosta francoski film «Parlare o non parlare» in madžarski film «L’oratore»
Govoriti in ne govoriti, je naslov kratke filmske zgodbe, ki jo je režiral Raoul Servais. Poslužuje se učinkovitega slikanja, da bi dosegel določeno dokaj subtilno, ironične in prodorne satire. Film je iz L 1970. V njem besede niso samo izrečene, marveč tudi napisane, kot v risanih filmih, tisti hip, ko jih nekdo izreče. Gre za časnikarja, ki intervju-va po mestu različne osebe. Ljudje z ulice mu posredujejo meglene, povsem brezosebne odgovore, približno take kot so črke, ki ponazarjajo njihove odgovore. Naleti’ pa na mladega hippyja, katerega odgovori so zelo jasni in esplicitai, zato so tudi. črke, ponazarjajoče odgovore, pisano obarvane. Potrošniška in «vojnohujskaška» družba’ skuša izkoristiti njegov izredni talent. Vendar med številnimi «4a» skoraj vseh drugih, pa- ima hippy pogum zakričati svoj «ne». Oddaja se zaključuje z delom «Govornik» Madžara, Jozsefa Gamesa RISCHLATUTTO
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
14.15 in 16.00 TV V ŠOLI Francoščina
Umetnost na jugoslovanskih tleh IZ SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI:
Tomšič: Rr.vni pot, najboljši pot
OBZORNIK
Siane — serijski film
Delavska tribuna
Barvna risanka
DNEVNIK
K?m in kako na oddih
ČETRTKOVI RAZGLEDI: Postanek je zaključen Nevarna srečanja — barvna TV nadaljevanka POROČILA
koprska barvna televizija
Risrnka Poročila NORA ŽELJA
Celovečerni f lm iz serije «Smejmo se ... ». gnazzi, Catherine Spaak in Gianni Garko. no Salce
Naudalal Base, indijanska artistična skupina
Mamila
Igrajo Ugo To-Režija Lucia-
v barvah
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 3 30 Glasoa po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Božanska komedija; 19.25 Za najmlajše — radijski tednik; 20.00 sport ; 20.35 Zamudnik; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.30 Deželne kronike; 15.10 Program za otroke; 16.30 Narodne pesmi; 19.30 De-: :lne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 15.10 Operne arije; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 D. Škerl: Koncertino za klavir in orkester; 18.00 Sestanek ob juke boxu; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Ubald Vrabec; 19.30 Prenos RL; 20.45 Orkestri; 21.00 Radijska igra; 22.35 Orglar Hubert Bergant.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 13.00 Glasbeno-go-• ni spored; 14.00 Glasbeni program z Renzom Nissimom; 15.10 Program za mladino; 17.55 «Trije mušketirji»; 18.10 Valčki; 18.40 Pripovedna oddaja za mladino; 19.10 Ekonomsko sindikalna oddaja; 19.30 Nove ital. pesmi; 20.20 «Andata e ritorno» z Marcellom Marchesijem; 21.10 Sindikalna tribuna; 22.10 Glasba.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Nastopajo Hurricane Smith in Gianni Da voli; 8.40 Kako in zakaj?; 9.50 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 10.05 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbe-no-govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.n0 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Poseb-
i reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.30 Strnjena komedija;
20.10	Najnovejše plošče; 22.40 Francoske popevke.
III. PROGRAM
9.30 Glasba G. P. Telemanna; 10.00 Koncert za začetek: 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.15 Portret avtorja; Ildebrando Pizzetti; 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 19.55 Giacomo Meyerbeer: Les Huguenots.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 10.15 Po Talijinih poteh; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 Z nami doma in na poti;
12.10	Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40	Poje sopranitska Lelicia Weathers; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znansvetni-ki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci! ; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer;
21.40	Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke in plesni ritmi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz belgijske glasbe.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
6. decembra 1973
VČERAJ V TRSTU
Colummi zanika izjave Carla Lupa
Predsednik Triestine je z dokumenti iz-podbijal obtožbe bivšega tehničnega vodje
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
V TOREK V ZGONIKU
Po torkovi tiskovni konferenci Carla Lupa, je bil včeraj na vrsti predsednik Triestine Columni, ki je v svojem govoru v prostorih tržaškega tretjeligaša izpodbil vse trditve suspendiranega tehničnega vodje Tržačanov. Predvsem se je Columni zaustavil pri Lupovih trditvah, da so bile kupoprodajne pogodbe nepravilne. Prisotnim je pokazal dokumente, iz katerih je videti, da so bile vse pogodbe pravilne in sta jih potrdila vodstvo tržaškega tretjeligaša in nogometna zveza. Posebej pa se je ustavil pri prodaji vratarja Cantagalla, ki je prestopil v vrste Chietija: glede tega igralca so bili vsi nasprotni prodaji, razen Lupa, ki je vseskozi vodil svoj «resor» precej svojeglavo ter se ni preveč oziral na ukaze upravnega sveta Triestine.
Član preiskovalne komisije odv. Fast pa je poudaril, da so že več časa razmišljali o odstavitvi tehničnega vodje Lupa, Kaže pa, da se je prava priložnost ponudila po nedeljskem porazu Tržačanov doma proti Vigevanu.
NAMIZNI TENIS
V MOŠKI C LIGI
Nepotreben poraz Sokola v Tržiču
S. Michele - Sokol	5:4
Tudi v nedeljo so nabrežinski predstavniki doživeli poraz proti šibki ekipi iz Tržiča. Tokrat je smola botrovala porazu naših predstavnikov, saj so odpotovali na gostovanje brez Fabjana, ki je moral ostati v postelji z vročino. Kljub vsemu temu pa bi lahko osvojili drugi par točk, saj sta tokrat končno tudi Milič in Sanna osvojila vsak po eno točko. Razočaral pa je Per-tot, ki je brez potrebe klonil sicer dobremu a ne odličnemu Pongi, čeprav z minimalno razliko. Tekma sama ni bila na posebni tehnični višini. Zopet je prišlo do izraza podcenjevanje nasprotnika s strani našega najboljšega predstavnika, ki se tudi prehitro razburi in se ne zna pravočasno obvladati. Brez potrebe je Pertot ugovarjal sodniku in ta ga je opomnil, ker pa to ni prvi opomin tega našega igralca, sodimo, da bi moral pri vsaki tekmi nekdo spremljati in brzdati razborite na-brežinske pingpongaše.
Tako je sedaj Sokol še vedno na predzadnjem mestu lestvice, kar nikakor ne odgovarja njegovi pravi vrednosti, saj so naši fantje tudi letos že dobro igrali. Kaže, da je tudi ta panoga pri Sokolu v krizi. Čeprav vsi igralci uživajo vse zaupanje vodstva ter so s svojo odgovornostjo in delavnostjo pokazali celo vrsto vrlin, ne morejo dosegati tistih rezultatov, ki smo jih od njih pričakovali in na katere so tudi sami računali.
Sanna - Micheluzzi	2:1
(- 17, 10, 19)
Pertot - Michelini	2:0
(9, 13)
Milič - Ponga	0:2
(13, 19)
Pertot - Micheluzzi (- 13, 16, 13)
Sanna - Ponga (18, 14)
Milič - Michelini (21, - 14, 11)
Pertot - Ponga (20, 19)
Milič - Micheluzzi (19, - 14. 16)
Sanna - Michelini (— 17, 24, 11)
zaključenem finalnem tekmovanju za Davisov pokal v boju posameznikov dvakrat podlegel avstralskim predstavnikom. Avstralec Newcom-be je premagal Čehoslovaka Kode-ša, Nizozemec Okker pa je prav tako nepričakovano premagal najboljšega ameriškega igralca Stana Smitha. V zadnjem srečanju dneva je Connors premagal Španca Oran-tesa. Na tem velikem bostonskem turnirju najboljših teniških igralcev je za 30 milijonov lir nagrad.
SMUČANJE.,™- ..s,»- A—' -•	*
VAL DTSERE, 5. - V Val dTse-ru so se danes pričele priprave za smučarsko tekmovanje «Kriterij prvega snega». Danes so bile na sporedu «no stop» vožnje za ženske, na katerih pa ni prišlo do velikih presenečenj. Avstrijka Anne-marie Proli, trikratna svetovna prvakinja, je vozila zelo previdno, vseeno pa se je uvrstila na prvo mesto. V svojih izjavah je potrdila, da bo tudi letos startala na osvojitev svetovnega smučarskega pokala, kar bi predstavljalo res rekord, saj ni nobeni smučarki doslej uspela štirikratna osvojitev te trofeje.
Bor in Kras pred težko nalogo
Dekleta bodo gostila AGI, fantje pa bodo nastopili v Padovi
Nogomet
PORT AU PRINCE, 5. - V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je Haiti premagal Trinidad in Tobago z 2:1, ter se uvrstil začasno na prvo mesto te skupine, pred Hondurasom, Mehiko, Gvatemalo, Trinidadom in Nizozemskimi Antiljami.
Četrto kolo našima odbojkarskima ligašema ni prineslo popolnega uspeha. Borovke so urtpele tretji zaporedni poraz, Kras pa je končno prekinil serijo neuspešnih nastopov.
B LIGA — članice
Predstavnice Bora so tretjič zaporedoma potegnOe krajši konec Ta spodrsljaj je prišel nekoliko nepričakovano. Novinec Marzotto je bil do nedelje še vedno praznih rok. Proti Boru pa so odbojkarice iz Valdagna odigrale svojo najboljšo tekmo. Kaj takega pa ne moremo reči o Tržačankah, ki so se trdoživo upirale tako nasprotnicam, kot tudi pristranskemu sodniku in ne nazadnje tudi nešportnemu občinstvu.
Preteklo kolo je prineslo še nekaj nepričakovanih izidov. Doslej solidna DMA je doma klonila Junior-ju z rezultatom, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Za pravi podvig je poskrbel Libertas iz Brescie, ki je v Gottolengu odpravil doslej vodeči Vignoni z neoporečnim izidom. Precej sopihajoče je pospravil drugi zaporedni par točk AGI iz Gorice. Po tem zavrtljaju imamo še večjo gnečo, tako na vrhu lestvice, kot tudi na repu. Letos ni izrazitega favorita. V nadaljevanju bo neizprosen boj za prvo mesto kot tudi nazadovanje. Nobena še-sterka ne more reči, da je že na varnem.
Bor Trst	4	1	3	7	10	2
Briantea Como	4	1	3	6	10	2
Marzotto Valdagno	4	1	3	6	11	2
ODBOJKARSKO PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC
NAŠA DEKLETA BOLJE OD FANTOV
Sloga In Drog sta v tem prvenstvu trenutno najuspešnejši društvi
PRIHODNJE KOLO: lib. Brescia — Marzotto, Junior — Vignoni, Briantea — OMA, Bor — AGI.
Tržačankam prihaja to pot v goste AGI iz Gorice. Kriza Goričank je mimo, zato čaka «plave» dokaj težavna naloga. Vodeči Junior bo gostil Vignoni in ima lepo možnost da svoje vodstvo še poveča. Težke naloge ne bo imel po vsej verjetnosti niti Libertas doma z Marzottom. Igralke OMA pa se podajajo na ne preveč nevarno gostovanje v Como.
C LIGA — člani
Serija nesrečnih in neuspešnih nastopov Krasa iz Zgonika je končno le mimo. Led je prebit in s tem tud’ medli nastopi pred domačimi navijači. Glede na predprvenstve-ne slabe priprave lahko pričakujemo v nadaljevanju prvenstva bolj konstantno in zanesljivo igro slovenske šesterke.
Na vrhu lestvice sta še vedno Libertas iz Padove in Casadio iz Ravene. Slabi Montecchio, čeprav je igral doma, ni mogel proti Li-bertasu doseči prav nič. Nekoliko bolj trdovratno se je upiral Tisselli iz Cesene v gosteh. Letošnje prvenstvo ni postlano z rožicami niti za GM iz Trsta. Vse boljši gasdci od Dall’Acqua so jim prepustili samo set
IZIDI 4. KOLA
Casadio — Tisselli	3:1
Dall’Acqua — GM Trst 3:1
IZIDI 4. KOLA				Montecchio —	Libertas PD 0:3			
Vignoni — Libertas Brescia 0:3				LESTVICA				
Marzotto — Bor		3:2		Libertas Padova	4	4	0 12 1	8
AGI — Briantea		3:2		Casadio Ravena	4	4	0 12 5	8
LESTVICA				Dall’Acqua Trev.	4	3	1 10 7	6
Jun. C. Monferrato 4	3	1 11 4	6	Tisselli Cesena	4	2	8 8 6	4
Vignoni Gottolengo 4	3	1 9 5	6	GM Trst	4	1	3 5 9	2
Libertas Brescia 4	3	1 10 7	6	Kras Zgonik	4	1	3 5 11	2
OMA Trst	4	2	2 8 8	4	Caldini Gorica	4	1	3 5 11	2
AGI Gorica	4	2	2 8 10	4	AGLI Montecchio	4	0	4 5 12	0
n. k.
TENIS

BOSTON, 5. — Na velikem teniškem turnirju v Bostonu, kjer nastopa osmerica najboljših svetovnih teniških igralcev, je takoj v prvem srečanju prišlo do presenečenja: Rie Nastase je moral poražen z igrišča, potem ko je lani gladko zmagal. Odpravil pa ga je Američan Tom Gorman, ki je na komaj
Odbojkarsko prvenstvo deklic in dečkov nam je prineslo presenetljivo dober uspeh med prvimi in nekoliko slabšega med drugimi.
Pri dečkih so imeli nedvomno glavno besedo zastopniki Rocola. Prva še-sterka iz Rocola je v šestih nastopih izbojevala prav toliko zmag. Samo klubski tovariši druge ekipe so si privoščili podvig, da so jim v drugem medsebojnem obračunu odvzeli set. Na drugem mestu je Rocol B, ki je pospravil štiri zmage, vse na rovaš Sloge in Krasa. Igralci Sloge so bili dvakrat uspešni v neposrednih srečanjih s Krasom. Zgoničani so nastopali z najmlajšimi odbojkarji (v tej kategoriji lahko igrajo letniki 1957 in mlajši) in so vsa srečanja gladke zgubili.
NEKATERI IZIDI
NEK.tfEHRI IZIDI
Julia - UGSS		2:0
UGSS — OMA		0:2
UGSS - Julia-		0:2
LESTVICA		
Sloga	6	5	1	11:3	10
OMA	6	5	1	11:3	10
Julia	6	2	4	4:8	4
UGSS	6	0 6	0:12 0
V drugi skupini	pa so na	vrhu le-
Kras — Rocol B		0:2
Sloga — Rocol A		0:2
Rocol B — Sloga		2:1
Rocol A — Kras		2:0
LESTVICA		
Rocol A	6	6	0	12:1 12
Rocol B	6	4	2	9:5	8
Sloga	6	2	4	5:8	4
Kras	6	0	6	0:12 0
* » *		
V prvi skupini pri deklicah se je bil neizprosen boj med Slogo in OMA. Na koncu so le prevladale slovenske zastopnice, čeprav precej tesno. Obe šp^terki sta zbrali enako število točk (deset) in tudi razmerje v setih je popolnoma enako (11:3). Odločilen pa je bil v tem primeru količnik zgubljenih in dobljenih točk v posameznih setih. To razmerje pa je v korist varovank trenerja Neubauerja. Vsekakor ne bo odveč, če napišemo tudi te številke:	Sloga 194:123, OMA
192:142. Julia in še v večji meri L G SS sta bila občutno slabša.
stvice tri naše ekipe: Breg, Bor in Kontovel. Premočno zmago so slavile igralke iz Doline s šestimi zmagami in s samo enim zgubljenim setom. Nekoliko manjši izkupiček od pričakovanj so iztržile zastopnice Bora. Samo tr’ zmage niso najbolj razveseljive. Kontovelke so za konec najprej pripravile prijetno presenečenje z zmago nad Borom, kmalu potem pa so razočarale s predajo izkupička slabemu Sv. Jakobu. To je bila obenem tudi edina zmaga te šesterke.
IZIDI ZADNJIH TEKEM Sv. Jakob — Breg	0:2
Bor — Kontovel	1:2
Breg — Bor	2:1
Sv. Jakob — Kontovel	2:1
LESTVICA
Breg	6	6	0	12:1	12
Bor	6	3	3	8:6	6
Kontovel	6	2	4	5:9	4
Sv. Jakob 6	15	2:11	2
Pri deklicah morata zmagovalca skupin — Breg in Sloga — odigrati še odločilno srečanje za končnega pokrajinskega zmagovalca. Odbojkarska deželna zveza FIPAV ni določila datuma ampak je prepustila, da se oba finalista dogovorita. To odločilno srečanje bo na sporedu nekje med 10. in 19. t. m„ ko bo prostih nekaj terminov v prvenstvu mla-oink.
G. F.
Pri našem komentarju pretekli teden smo objavili, da je Kras še e-dini brez točk. Pri sestavljanju lestvice smo napravili napako, ker je tudi AGLI iz Montecchia (še vedno)
PRIHODNJE KOLO: Tisselli -Dall’Acqua, Caldini — Casadio, Libertas Padova — Kras, GM Trst — ACLI Montecchio.
Kras čaka v soboto izredno težko srečanje. Letos je Libertas velik favorit za napredovanje v višjo lir go Upati pa ne stane nič. Goriški Caldini z vrstniki iz Ravene nima kaj iskati. Najbolj zanimiv spopad bo v Ceseni med domačim Tisselli in gasilci Dall’Acqua iz Tre-visa. Lepo priložnost za zmago ima šesterka GM iz našega mesta v spopadu z zadnjim na lestvici.
G. F.
KOŠARKA
POKAL RADIVOJA KORAČA
Olimpija v višje kolo
V košarkarskem turnirju za pokal Radivoja Korača so zaključili tekme osmine finala in dosegli naslednje rezultate:
Olimpija — Malines 101:96 (napreduje Olimpija)
Barcelona — Dudelange 86:34 (Barcelona)
AEK Atene — Standard Liege 92:73 (AEK)
Innocenti — Union Garant Dunaj 74:63 (Innocenti)
Olympique Antibes — Kas Bilbau 92:81 (Olympique)
Villeurbane — Bruges 84:74 (Villeurbane)
Partizan Beograd — Solun 88:63 (Partizan)
Raak Delft — Snaidero 76:74 (Snaiderol
Mobilquattro — Bamberg 103:89 (Mobilquattro).
BOKS
CAGLIARI, 5. - Ugi Di Pietro je postal novi italijanski prvak lahke boksarske kategorije. S k.o. v četrtem krogu je premagal dosedanjega prvaka Efisia Pinno.
V mednarodnem šahovskem srečanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je po četrtem kolu v vodstvu SZ z 29,5:14,5 in s štirimi prekinjenimi partijami. V četrtem kolu se je večina srečanj končala
z remiji, tako da je bito končno stanje 5,5:4,5 ter dve prekinjeni partiji. Jugoslovanski šahist Gligo-rič je remiziral proti Petrosjanu, Parma pa je prav tako prepustil pol točke Tajmanovu.
ROKOMET
TBILISI, 5. — Na mednarodnem rokometnem turnirju v Tbilisiju so jugoslovanski rokometaši doživeli drugi zaporedni poraz. Po včerajšnjem porazu s Sovjetsko zvezo z 22:16, so danes podlegli tudi vzhodnim Nemcem z 18:15.
OBVESTILO
SPDT vabi v nedeljo, 9. t.m. na 7. JESENSKI SPREHOD iz Bazovice čez Jezero v Glinščico, s ciljem v Boljuncu.
* * *
ZSŠDI obvešča vse delegate, ki se bodo udeležili v soboto, 8. t.m. občnega zbora združenja v Trstu, da je poskrbelo za njihov prevoz v Trst (in povratek v domači kraj) avtobus, ker v soboto zaradi prazničnega dne ne bo dovoljeno krožiti z zasebnimi vozili. ZSŠDI naproša vsa društva, ki bi se rada poslužila za svoje delegate avtobusa, naj takoj javijo na urad v Trstu, Ul. Geppa 9 (tel. 31119) ali pa podpredsedniku ZSŠDI v Gorici Dinu Ronerju kraj, kjer želijo stopiti v avtobus. Točen urnik prihodov avtobusa v posameznih krajih bomo objavili v prihodnjih dneh.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Uspel zaključni
večer 13. SŠI
V torek zvečer je športni krožek Kras priredil v dvorani zgoniške gostilne zaključni večer za vse svoje športnike, ki so se tako dobro odrezali na letošnjih 13. SŠI, saj je Kras prvič v svoji zgodovini osvojil v hudi konkurenci končno prvo mesto na točkovni lestvici. Prisotni so bili vsi tekmovalci m številni člani krožka, med povabljenci pa smo zasledili le župana zgoniške občine Guština in tajnico ZSŠDI Miličevo, ki sta podelila dva izmed sedmih pokalov, ki jih je Kras o-svojil na športnih igrah.
Najprej so se vsi prisotni zbrali pred spomenikom padlim v Zgoniku, kjer so bili športniki v trenirkah na častni straži, štirje mladinci pa so v imenu Krasa položili venec. V dvorani je sledil kratek predsednikov nagovor, v katerem je med drugim podčrtal prestižne u-spehe krožka in poudaril, da je mladina pravilno doumela smisel športnih iger, ki so važna postavka v manjšinskem športu. Kocman je omenil, da je najboljša Krasova namiznoteniška igralka in obenem državna reprezentantka Sonja Miličeva doživela svoj ognjeni krst in prvi uspeh prav na 10. SŠI, ki so ji služile kot odskočna deska za večje uspehe. Predsednik je nato podelil zaslužnim tekmovalcem na desetine osvojenih kolajn. Sledil je nastop mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža, ki je žel navdušeno odobravanje vseh prisotnih. Sledila je majhna zakuska, ki se je zavlekla pozno v noč, v prijetni družabnosti.
Na koncu naj še omenimo, da je ob tej priložnosti Kras priredil razstavo, ki je ponazarjala desetletno zgodovino društva v slikah.
- bs-
Poročevalska agencija UPI je s tradicionalno vsakoletno anketo proglasila za športnika leta 1973 pri moških Škota Jackia Stewarta (avtomobilizem) ter vzhodno Nemko 15-letno Komelio Ender (plavanje)
"""...........................................um............................................................................................
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Obetajoči nastopi naših peterk
Izbojevale so dve zmagi, pa tudi v nekaterih drugih srečanjih so bili porazi dokaj tesni
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Zmaga proti ekipi Viilesse je dala borovcem novega poguma v tem prvejjstvgi. Naš?, .še zelo jptada e-ki[Sh]»si je pred prvenstvom -zastavila za cilj, da si nabere čimveč izkušenj in po možnosti doseže kako zmago. In že v drugem kolu so nas borovci prijetno presenetili z zmago proti Villesseju. Razveseljivo je tudi dejstvo, da sta bila med najboljšimi v tej tekmi mlada košarkarja Kapič in Vatovec (letnik 1957).
Kaj pravi o tekmi Koren, Borov center: «Končno smo po tolikih letih porazov le prišli do prve prvenstvene zmage. V tej tekmi srno bolje igrali, ko so bili nasprotniki v coni, slabše pa tekaj, ko so nas branili mož-moža.»
Kaj pa meni Vatovec o sodnikih: «Takih sodnikov še nismo imeli. Bili so vedno objektivni.»
Kontovel tokrat ni igral zaraeti prehudega mraza. Pri Komovelu postaja tudi vprašanje treningov kočljivo, saj igralci ne morejo trenirati na odprtem, pri «polami» temperaturi. Telovadnica pa, žal, se ni nared. Kontovelci bodo tako odigrali le dve trening tekmi, eno z Borom, drugo pa s Potetevimi mladinci.
IZIDI 2. KOLA: Bor — Viilesse 86:76, POM - CGI 64:62, Kontovel — Libertas TS n.o., Sagrado — Libertas Barkovlje 64:62.
LESTVICA
^5^ Sagrado. Poči- Poleta Adrijan Sos;č pravi: «Nismo tek: POM Tržič.	igrali dobro. Le včasih smo zaigra-
OCENE: (B) 1.
Kapič (B), 2, Vatovec
SKUPNO: Kaj)fcStarc	-kaže -ek b*de.-prvenstvene
POM	2	2	0	128 103	4
Sagrado	2	2	0	127 112	4
Itala	1	1	0	82 64	2
CGI	2	1	1	144 129	2
Bor	2	1	1	151 158	2
Kontovel	1	0	1	50 63	0
Lib. Barkovlje	2	0	2	103 128	0
Viilesse	2	0	2	140 168	0
Libertas Trst	0	0	0	0 0	0
PRIHODNJE	KOLO		(9.	12.): Vil-	
(K) in Barazzutti (B) 2, B. Daneu (K) in Vatovec (K) 1.
MLADINCI
O tem prvenstvu vam, žal, ne moremo posredovati iz dov, saj je košarkarska zveza v velikih težavah zaradi prekinitve prometa ob nedeljah in je bila zato primorana prepustiti organizacijo tekem samim društvom. Večina srečanj bo zato med tednom in košarkarska zveza nima popolnih izidov.
V soboto so poletovci le odigrali v Nabrežini prvo tekmo v tej telovadnici. S prvim nastopom so si tudi priborili prvo prvenstveno zmago proti ekipi Servolane. Kapetan
li z običajnim tempom in smo zato tudi zmagali.»
lesse — CGI, Itala — Kontovel (ob 11. uri), Lib. Barkovlje — Bor (ob
ZSŠDI sklicuje v soboto, 8. decembra 1973 ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicar nju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/A (I. nadstropje)
3. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in pozdrav gostov
2.	Izvolitev delovnega predsednika in treh skrutinatorjev
3.	Poročila
Odmor
4.	Razprava o poročilih
5.	Predlogi za spremembe in dopolnila nekaterih določil statuta
6.	Poročilo nadzornega odbora
7.	Vstop ZSŠDI v SKGZ
8.	Volitve
9.	Razno
tekme v soboto in nedeljo prekinjene zaradi praznikov ter (s tem v zvezi) zaradi,,fe««?njkanja sodnikov. ~ ...........
PRVENSTVO «POMLAD»
Tekme Polet — SABA zaradi prehudega mraza ni bito. Bor pa je igral včeraj proti Lloyd Adriaticu.
Na sporedu je bito 'torej le srečanje med Italsidrom. in Ricreatori-jem. Povsem nepričakovano je zmagalo moštvo Ricreatorija, ki si je tako priborilo prvi par točk v tem prvenstvu. Končni	iz'd:	Ricreatori
Italsider 64:59.
LESTVICA
Inter 1904	5	5	0	359 254	10
Lloyd	4	3	'l	300 251	8
SABA	4	3	1	296 251	8
Polet	4	2	2	204 246	4
Bor	4	1	3	260 310	2
Italsider	6	1	5	365 417	2
Ricreatori	5	1	4	289 357	2
(9.
12.): Ri-
PRIHODNJE KOLO creatori — Bor (9.30), Polet — Inter 1904 (9.30), Lloyd Adriatico — SABA. Počitek: Italsider.
SKUPNE OCENE P. D.: Žerjal (B) 6, Taučer (P) 4, I. Sosič (P) in Volk (B) 2, Kalin (P). Kažem (B), M. Sosič (P) in Škabar (P) 1.
NARAŠČAJNIKI
Kontovelci so opravili v nedeljo pravi podvig. Že ob osmih so igrali prvenstveno tekmo z Lloydom. Za nameček pa je še osebje avtobusov, ki vozijo na Prosek, stavkalo. Morali so tako peš do Barko-velj in nato z avtobusom v Ulico Monte Cengio. šest pogumnih Kon-tovelcev pa ni moglo preprečiti poraza. Trener Stojan Kafol: «Fantje so bili seveda premraženi in utru-
jeni, še preden so začeli tekmo. Kljub vsemu pa bi lahko zmagali, če bi ne ostali zadnje tri minute na igrišču samo v treh Res škoda, kajti zmago smo imeli v rokah.»
Borovci so doživeli visok poraz proti Ricreatorijem. Renato Štokelj, trener Bora: «V prvem polčasu smo se dobro držali, zlasti v obrambi. V drugem polčasu pa smo povsem popustili, kar so seveda izkoristili spretni gostje.»
IZIDI 5. KOLA: Ricreatori — Bor 121:33, Lloyd Adriatico — K^nt -vel
50144, Inter 1904 LESTVICA Inter 1904 Ricreatori CGS Lloyd Kontovel Bor
CGS 115:18.
501 133 10 414 205 8 131 235 4 192 377 4 134 298 2 154 415 0 je zakMu-
Z nedel iškim kotom čil prvi del prvenstva. Od’grati morajo še eno zaostalo tekmo mrd Kontovetom in CGS, ki bo v soboto, 8. 12. ob 9.30 na Kontovelu.
OCENE: I. Nabergoj (K) 2, I. Sitare (K), Koren (B), Race (B) in Udovič (B) po eno točko.
SKUPNO: Race (B) 7, Nabergoj (K) in Čuk (K) 4, K. Starc (K) in F. Mazzucca (B) 3, Udovič (B) 2, Perini (K), čok (B) in Koren (B) po eno točko.
b. L
ODBOJKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Dve zmaji Bora
V mladinskem odbojkarskem prvenstvu je Bor zabeležil dve zmagi. Pri fantih je gladko premagal rocolski Libertas A s 3:0 (6, 6, 13), dekleta pa so odpravila Juho prav tako s čistim izidom 2:0 (2, 12).

SPECI ATOR:
s, MAFIJA
VČERAJ in DANES
Posebej je bil omenjen neki njegov sorodnik v mestu Palermu, uslužbenec v administraciji kmetijstva in gozdov, ki je znan kot član bande za zločine in umore.
«Na drugi strani,» je nadaljeval kvestor v svojem poročilu, «se je Genco Russo s svojimi številnimi prejšnjimi kar zenskimi precedensi, s svojim celotnim kompleksnim življenjem in aktivnostjo, s svojimi številnimi zvezami z nevarnimi individuumi, pa tudi z italo-ameriškimi gangsterji, obkrožil z nekim sumljivim okoljem ter ustvaril okrog sebe nekakšnega prestiža in spoštovanja, kar je v bistvu rezultat moralnega in materialnega pritiska in terorja nad meščani, ki so, boječ se represalij, postali njegovo sredstvo, sam pa je v njih zadušil naravni instinkt osebne svobode.»
Ko je končno do tega prišlo februarja 1964. leta, je celoten italijanski tisk objavil to kot dogodek, ki je bil važnejši od vseh dogodkov v Italiji in po svetu. To je bilo 6. februarja :
«Genco Russo, za kogar domnevajo, da je šef mafije na Siciliji, je prispel v jetniško celico, postavljen bo pred sodišče in verjetno deportiran zunaj Sicilije.»
Takšni ali podobni so bili debeli naslovi v vseh časnikih.
Nekaj dni prej so izdali sodni nalog, naj primejo Genca Russa. Toda njega ni bilo doma. Nekje se je skrival, v tem času pa je mafija «delala», to je, storjeni so bili vsi mogočni
ukrepi, da bi razveljavili namen omenjenega prepotentnega sodišča v Caltanissetti, ki si je drznilo sprejeti takšen monstruo-zen sklep proti vsemogočni mafiji!
No, izkazalo se je, da se je končno nekaj zataknilo. Najvišje politične zveze v tem primeru niso reagirale, kakor je pričakovala mafija. Ni dvoma, odpovedal je mehanizem na najvišji ravni, v Rimu.
In tako Gancu Russu ni preostalo drugega, kot da je prišel iz svojega skrivališča. Domov se ni mogel vrniti, ker bi ne imelo smisla. Njegovo hišo v Mussomelliju in njegovo posestvo na fevdu Caramanza v Vanicati so že nekaj dni blokirali močni oddelki karabinjerjev,ki so čakali nanj. V njegovem stanovanju in na posestvu so izvedli preiskavo. Iskali so ga v Palermu v hotelih Sole in Centrale, kjer je navadno bival, pa tudi pri njegovih sorodnikih in prijateljih. Sam pa je bil nasprotno skrit na neki zasebni kliniki v Palermu.
Od tam je krenil, obveščen, da možnosti o razveljavitvi sklepa ni, s svojim dolgim avtomobilom proti Caltanissetti in v spremstvu sina in nekega odvetnika, pravnega zastopnika, zaustavil pred sedežem karibinjerjev v Caltanissetti, se povzpel na prvo nadstropje in med težko sapo vstopil v sobo dežurnega oficirja ter dejal:
«Iščete me, pa sem torej prišel...»
Prebrali smo mu sklep predsednika sodišča, ki pravi, da ga je treba zapreti do obravnave in ga strogo varovati «glede na posebno nevarnost subjekta» kot izhaja iz poročila šefa policije.
In odpeljali so ga s karabinjerskim avtomobilom v zapor Malaspina v predmestju Caltanissette. Dva agenta sta nenehno stala pred njegovimi vrati in ga opazovala skozi okence, da bi ne storil «kake neumnosti», lahko pa bi se zgodilo tudi to, da bi mafija pripravila vdor, da bi ga ugrabila. Dali so mu tudi knjigo, klasični roman «Zaročenca» Manzonija, da bi mu ne bilo dolgčas.
Tu je moral čakati osem dni, do 14. februarja, ko naj bi
se pred sodiščem rešila njegova usoda. No, bilo Je vnaprej znano, da ne gre za kako dolgoletno robijo, temveč samo za deportacijo najmanj petih let, ker je «družbeno nevaren individuum».
Genco Russo je imel dva pravna zastopnika ali odvetnika-zagovomika: to sta znana zagovornika članov mafije, nedvomno pa tudi sama člana mafije doktor Salerno in doktor Piazza.
Akcija za rešitev Genca Russa je bila usmerjena na dva načina: čeprav se je v Rimu nekaj zataknilo po strankarski liniji, so vendar poskušali mobilizirati demokrščansko stranko na sami Siciliji, kar je očitno tudi uspevalo, pa je nastal čuden položaj. Stranka na Siciliji je delovala zaradi Russa v nasprotju s centralo v Rimu. Istočasno so mobilizirali množice, zbirali so podpise za peticijo sodišču in v kratkem času so zbrali 20.000 podpisov.
Odvetnik Piazza Je pojasnjeval novinarjem, ki so navalili v Caltanissetto iz vse Italije (veliki italijanski dnevniki so imeli tam po nekaj poročevalcev) :
«Poglejte, kam smo prišli! Politika, gospodje, politika je vse to skuhala. Cavaliere Genco Russo je žrtev spopadov struj v stranki, ki ji pripada in za katero je tolikanj zaslužen. Ali veste, kdo ga je leta 1945 predlagal za čast cavaliera? Isti tovariši iz stranke, ki ga danes obtožujejo kot nasilnega in zelo nevarnega šefa mafije! Toda vse to vendar ni tako nerazumljivo! želijo uničitd Genca Russa, da bi zadostili javnemu mnenju v zgornji Italiji.»
Odvetnik Piazza vseeno ni izgubil upanja. Res je, da so tisti v Rimu močni, močnejši so od stranke na Siciliji, sama vlada je zainteresirana, še zagotovo pa tem bolj demokrščan-ski notranji minister. Piazza je novinarjem govoril:
«Pomislite, ob enih popolnoči so zbudili samega ministra, da bi mu sporočili, da je cavaliere Russo v rokah policije! To je zares velika pozornost, če upoštevamo, da gre za nekega bivšega kožarja, kar je po trditvah svojih sovražnikov v mladosti bil.»
Ali je bil kožar ali ne, zdaj je vendar bogat veleposestnik, merijo pa ga v milijardah. Toda odvetnik Piazza bi rad dokazal, da to ni res, da je vse to izmišljeno.
«Ali bi radi videli resnično bogastvo cavaliera Genca Russa?» je govoril odvetnik Piazza novinarjem v svoji pisarni. «Poglejte ga, tukaj je!»
In izvlekel je nekaj fasciklov, polnih menic, jemal menica v pest in jih metal na mizo. Bile so menice na milijonske vsote, na njih so bili odtisi ne preveč čistih prstov in podpisi, ki niso bili preveč pismeni. Nekatere menice so bile izplačane, druge niso bile, nekatere so bile starejšega datuma, nekatere novejšega. Glejte, z menicami, ki se nenehno obnavljajo, uživajoč velik kredit na vseh straneh, kot pošten človek, kot dober gospodar je cavaliere Genco Russo razvijal svoj posel, svoja posestva, toda trditi, da je ropar, prevarant in milijarder zato, ker je šef mafije, ki grabi, to je, seveda laž.
«Seveda,» je nadaljeval odvetnik Piazza, «čeprav v teh menicah in v teh kreditih ni ničesar nepoštenega, bo cavaliere Genco Russo strahotno oškodovan, ker bom moral v njegovo obrambo povedati, kako stoje stvari, če je vse, kar ima, vredno več kot 60 milijonov, lahko vzamete mojo glavo. A vse' je prezadolženo. Kdo mu bo po vseh teh odkritjih še dal kredit?»
Jasno je, da stvari stoje drugače, da so vse to odvetniški triki, vse to je v stilu mafije, ki operira z nasiljem, blefom in lažmi.
V poročilu drznega k ves tor j a Reggia Dači j a zia sodišče je zapisano, da je Genco v tesnem prijateljstvu z vsemi notomi-md lokalnimi šefi mafije v Caltanissetti, Palermu, Agrigentu itd, kar je tudi normalno, če je šef šefov, pa je imel z neko skupino takšnih lokalnih šefov v nekem hotelu v Palermu sestanek s Santom Sorgeom, bivšim meščanom Mussomellija, ki je emd-griral v ZDA in tam postal šef bande za tihotapljenje ma.m-g,
(Nadaljevanje sledi).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	0- decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
DANES V ASCOTU PRI LONDONU
Srečanje za rešitev ulstrskega vprašanja
Udeležili se ga bodo najvišji predstavniki dublinske in londonske vlade
LONDON, 5. — Jutri se bo začela v Ascotu v Berkshiru pri Londonu konferenca na kateri bodo navzoči predstavniki angleške vlade. Irske republike ter Ulstra. Gre za pomemben dogodek, ki pomeni pravcato prelomnico v zgodovini irskega otoka od tedaj, ko so ga razdelili na južni del (republika ETRE) ter na severni del. oziroma Ulster, pod angleško upravo. Severni del pa je bil dolga leta popalnoma avtonomen ter je bil pod absolutno upravo protestantske večine.
V Ascotu se bodo srečali prvi minister dublinske vlade Liam Cos-grave, zunanji irski minister Garret Fitzgerald, prvi britanski minister Edward Heath ter tajnik Foreign Officeja Sir Alee Douglas Home. Navzoči bosta tudi dve osebnosti, ki jih pričakujejo iz Belfasta, in sicer leader unionistične stranke (protestantske) Brian Faulkner, ki je sedaj načelnik uprave v Ulstru ter Gerard Fitt, ki je njegov namestnik v krajevni upravi, a spada v stranko ulstrskih socialdemokratov-laburistov (politične skupine katoliškega prebivalstva v Ulstru).
Srečanje v Ascotu je zelo pomembno, ker pomeni nekakšen zaključek dolgotrajnih naporov angleških oblasti za ureditev ulstrskega vprašanja. Vse do začetka lanskega leta so v Ulstru vedrili in oblačili samo protestanti. Tedaj je prišlo do silovitega spopada med katoliškimi demonstranti in angleškimi vojaki, kjer je izgubilo življenje 14 ljudi. Tedaj je angleška vlada prišla do spoznanja, da je treba odvzeti protestantskim krogom v Ulstru vso oblast ter začeti izvajati novo politiko.
Za ministra za Ulster so postavili Whitelawa, ki se je začel pogajati s krajevnimi zmernimi političnimi krogi ter tudi z dublinsko vlado. Na ta način je angleška vlada prišla do prepričanja, da bi bilo treba izvajati določene ukrepe za pomiritev. Predvsem so izvedli krajevne volitve nato pa še deželnozborske volitve. Po drugih rogaianjih je bila ustanovljena nova deželna uprava, v kateri so predstavniki protestantov in katoličanov. Angleška vlada je predvidevala tudi ustanovitev irskega sveta, v katerem naj bi bili zastopani južnoirska republika, ter predstavniki Ulstra (tako protestantov kot katoličanov). Navzoča bi bila seveda tudi Anglija, toda ne ve se še s kakšnimi pooblastili.
Na srečanju v Ascotu bodo govorili o teh vprašanjih. Politični predstavniki menijo, da se gverila v Ulstru ne bo še polegla. Pričakovati je močne reakcije, tako protestantov (UDA in druge ekstremistične organizacije) ter katoličanov («provisionals» organizacije IRA). Gotovo pa je, da se londonski načrt pomiritve v Ulstru nadaljuje do sedaj dosledno in premo
ENERGETSKA KRIZA: PREDLOGI...
V dneh, ko vsi zmrzujemo ob hladni peči je poštah vprašanje energetske krize, zelo pereče. Tudi če bodo arabski šeiki prej ali slej odprli pipe svojih naftovodov, bo vprašanje spet aktualno čez eno ali dve desetletji. Rešitev, ki so jih doslej predlagali znanstveniki, je več: od izkoriščanja jedrske in sončne energije, do izkoriščanja plime in oseke itd. Najbolj o-riginalna pa je verjetno rešitev, ki jo predlaga ameriški znanstvenik lsay Balin, ki trdi, da bi imeli dovolj energije vse leto, če bi za eno sekundo na leto zakasnili rotacijsko gibanje Zemlje.
...IN REŠITVE
Za vsekakor bolj praktično rešitev pa se je odhčila skupina Neapeljčanov, ki je dolgo ur čakala pred trgovino s ke-rozenom. Napadla je tovornjak, ki je pripeljal gorivo v trgovino in se brezplačno polastila dragocene tekočine.
MACÌE oči ZA SEVERNE JELENE
Finski avtomobilisti imajo velik križ s severnimi jeleni, ki pozimi večkrat nepazljivo prečkajo zasnežene ceste. Kako rešiti življenje živalim in avtomobilistom? Vlada v Helsinkih se je odločila za kaj čudno rešitev: vsem jelenom bo na zadek nalepila mačje oči. Za to rešitev so se odločili potem ko je klavrno propadel poskus da bi vsem jelenom pobarvali rogove s fosforescentnim lakom
UGRABITVE
Vprašanje ugrabitev na Sar diniji, ki je posledica gospo darske zaostalosti otoka, je po stalo že tako pereče, da ie neka zavarovalnica razpisala polico proti ugrabitvam. Kaže. da se je zavarovalo že okrog 30 petičnežev.
črtno.
Londonska vlada se ni zbala groženj protestantskih ekstremistov, ki so se postavili po robu proti vsakršni politiki, ki bi jim ogrožala položaje, ki jim pripadajo že več stoletij. Večina prebivalstva v Ulstru je sicer protestantske vere, toda sodobni čas je zelo razrahljal nekdanje družbene in gospodarske odnose, ki so prej temeljili skoraj izključno na verski osnovi. Večina prebivalstva danes zahteva drugačne odnose, posebno še zato, ker je protestantska nadoblast v deželi temeljila izključno na razrednih privilegijih severnoirske buržoazije. Protestantski krogi v Ulstru se seveda bojijo, da bi ustanovitev irskega sveta, ob navzočnosti predstavnikov ETRE, utegnila pomeniti za njih konec stoletne vladavine. ‘ ničlo.
PO HUDIH SNEŽNIH NEVIHTAH V SREDNJI IN JUŽNI ITALIJI
Zboljšanje vremena ob pomanjkanju osnovnih živil, krme in goriva
Tri človeške žrtve pri Potenzi - Tropi lačnih volkov napadajo ovčje staje - Huda gospodarska škoda
RIM, 5. — Danes je poveljnik gasilcev za deželo Abruzzi in Molise Franco Silvestrini sporočil po radiu, da se je stanje v tej deželi zelo izboljšalo ter s tem omogočilo prizadevnejše akcije za pomoč krajem, ki jih je prizadela snežna nevihta v teh pokrajinah. Radiogram je prispel v prvo nadstropje palače na Viminalu, kjer deluje neprenehoma operativna dvorana civilne zaščite, kateri so zaupali nalogo koordinacije na vsedržavni ravni vseh posegov v primeru naravnih katastrof.
Danes se je stanje v vsej srednji in južni Italiji zelo izboljšalo. Prenehalo je snežiti, sem ter tja se je prikazalo sonce izza oblakov, v nižinskih predelih se je začel taliti sneg, ker se je temperatura dvignila tudi za 10 ali celo 15 stopinj nad
Najtežji je položaj še vedno v i in Romagno. Večje število cest je pokrajini Chieti, kjer je še mnogo še vedno zaprtih za promet. Pre-občin, ki so popolnoma odrezane I poved velja še posebno za avtoce
od sveta. Pokrajinske oblasti so po- XT---------”
skrbele za snežne pluge, ki se sku-
šajo prebiti po cestah na zasneženih področjih. Ta akcija je v teku tudi v pokrajini Campobasso, kjer je še vedno kakih 15 občin, ki so brez povezave z mestnimi središči.
Poglavje zase so nekatera področja v Irpiniji, kjer menijo, da je več tisoč živali (goveda, ovce itd.) ostalo brez krme.
Italijanski avtomobilski klub je sporočil, da se je stanje na vseh področjih, ki jih je prizadelo snežno neurje, zboljšalo. Na vseh cestah z nadmorsko višino več kot 600 metrov pa je obvezna uporaba verig. To velja za vse gorske ore-laze in še posebej za Umbrijo, Marke ter za razvodje med Toskano
. KiiImk aviantobdov v bližini Avellilia,<-JSI je obstala zaradi snežaih zametov
sto Neapelj — Bari.
Čeprav se je povsod stanje skoraj normaliziralo, pa še vedno obstajajo številne težave posebno v zvezi z dobavo gorilnega olja in drugih naftnih proizvodov. V Cam-pobassu številne pekarne niso mogle obratovati, ker je zmanjkalo gorilnega olja za krušne peči. Zato je dobršni del prebivalstva ostal danes brez kruha. Sporočajo, da bi se moralo stanje v kratkem normalizirati, ker so oblasti že poslale v Molise izdatne količine goriva, ki naj bi služilo izključno za javne potrebe. Vprašanje dobave kerozena in gorilnega olja predstavlja povsod, v vsej srednji in južni Italiji, eno od najbolj bolečih vprašanj.
škoda, ki jo je povzročilo snežno neurje je brez dvoma zelo velika. V mnogih krajih so se pod težo snega zrušile strehe bivališč in gospodarskih poslopij. Človeških žrtev sicer ni bilo, toda kljub temu je škoda zelo velika. Prav gotovo je, da je več stotin glav živine poginilo zaradi mraza na področju Daune pri Bariju.
Snežne padavine in hud mraz so pognali trope volkov z visokogorskih področij v ravnino. V več krajih so morali pastirji streljati na lačne zveri, ki so napadale ovčje staje.
Koliko ljudi je izgubilo življenje zaradi navala slabega vremena, še ni znano. Ve se le, da so samo pri Potenzi izgubile življenje tri osebe. Predvsem je treba omeniti smrt 94-letnega Giovannija Langerameja, ki so ga našli v snegu blizu vasice Villa Marina.
V Potenzi je začel veljati od davi odlok mestnega župana, ki prepoveduje zasebni avtomobilski promet tudi o delavnikih. Ukaz velja le za mestno področje ter ima namen, da bi se omogočilo čiščenje mestnih ulic. V Maschitu pri Potenzi je stanje še vedno zelo težko. Primanjkuje mleka ter drugih osnovnih živil kot sladkorja in soli, poleg gorilnega olja in kerozena. Kruh sicer pečejo, toda prodajajo ga v navzočnosti karabinjerjev. Menijo, da je hud mraz prizadel hudo škodo oljčnim nasadom.

Preiskava proti prot, Francu Nani!
MARSALA, 5. — V okviru preiskave proti profesorju Francu Nanii, katerega je Michele Vinci obtožil, da ga je z grožnjo prisilil ugrabiti nečakinjo Antonello Valenti in sestrici Ninfo in Virginio Marchese, je preiskovalni sodnik maršalskega sodišča dr. Troise zaslišal Vincijevo ženo Anno Inpiccichè ter Leonarda Valenti ja. očeta nesrečne Antonelle. Na sodnikov ukaz pa so orožniki karabinjerskega preiskovalnega oddelka zaslišali številne uslužbence papirnice San Giovanni, ki je last Nanijevega brata. Preiskovalci skušajo ugotoviti, zakaj naj bi prof. Nannia ukazal Vin-ciju naj ugrabi malo Antonello.
TISK ZAHTEVA POJASNILA
Francoska vlada na zatožni klopi zaradi protizakonitega prisluškovanja
Povod za polemiko poskus, da bi namestili v uredništvo humorističnega tednika Chanard Enchaine prisluškovalne naprave
Politični položaj v Boliviji
LA PAZ, 5. — Poveljniki bolivijskih oboroženih sil so danes formalno zahtevali od predsednika republike generala Huga Banzera, naj prekliče volitve, ki so bile napovedane za začetek prihodnjega leta. Generali so zahtevo utemeljili z dejstvom, da v državi ni še pravega političnega vzdušja za demokratične volitve. Istočasno pa so potrdili brezpogojno podporo generalu Banzeru, ki je prišel na oblast leta 1971, ko je strmoglavil levičarskega predsednika Juana Joseja Torresa.
Odkar je Banzer julija lani napovedal volitve, se je politični boj v Boliviji radikaliziral. Prejšnji mesec je levosredinsko Nacionalistično revolucionarno gibanje odpovedalo podporo sedanjemu predsedniku in izsto-pdo iz koalicijske vlade. Kljub temu pa so številni člani stranke kršil' ukaz. Spričo krize je general Banzer sporočil, da ne bo kandidiral na prihodnjih volitvah.
Ameriški vohuni prisluškovali pogovorom sovjetskih voditeljev
WASHINGTON, 5. - Ameriška vohunska služba je do leta 1971 stalno prisluškovala pogovorom sovjet skih voditeljev v Moskvi. Tako trdi list «Washington Post», ki navaja kot vir informacij nekega vohuna. čigar operativno ime je bilo «Gamma Guppy». List nadalje trdi, da so prisluškovanja prekinili leta 1971, ko je znani časnikar Jack Anderson objavil prva poročila o delovanju vohunske službe.
Po trditvah washingtonskega lista naj bi bili pod nadzorstvom celo telefoni Brežnjeva, Podgorne-ga in Kosigina. Anderson, ki je svoj čas objavil o ameriški vohunski mreži v Sovjetski zvezi obširno poročilo, je izjavil, da je to storil, ker so sovjetski protivohunski a genti prišli na sled ameriškim špi-jonom.
PARIZ, 5. — Poskus namestitve protizakonitega prisluškovalnega sistema v nove uredniške prostore pariškega humorističnega tednika «Chanard Enchaine» je bil v Franciji povod za val protivladnih polemik. Zlasti ostri so komentarji pariškega tiska, ki se čuti ogroženega in dolži vlado protizakonitega postopanja.
Poskus namestitve prisluškovalnih naprav v uredniških prostorih je odkril po naključju vodja tedniko-vega grafičnega oddelka Andre Escaro. Ko je šel mimo novih u-redniških prostorov, je opazil prižgano luč in je radovedno stopil v urad, da bi videl kdo se ob tisti uri mudi v še nedokončanem uredništvu. Videl je skupino ljudi, ki so nameščali mikrofone in ki so skušali opravičiti svojo prisotnost, češ da napeljujejo cevi za centralno kurjavo. Na odgovor, da je napeljava že nared, so neznanci v zadregi umolknili.
Escaro jo je prestrašeno popihal, da bi obvestil odgovornega urednika svojega lista. Ko je odhajal, je na pločniku pred poslopjem opazil tri policiste z radiotelefoni. Slabo uro pozneje, wa sta se Escaro in odgovorni urednik vrnila v uredništvo, ni bilo v uradu več nikogar.
V	svoji današnji številki je tednik objavil slike, ki dokazujejo, da je kdo skušal namestiti prisluškovalne naprave. Sporočil je tudi, da je prijavil sodišču «neznance» zaradi protizakonitega prisluškovanja. List nadalje poziva poslance in senatorje, ki v teh dneh razpravljajo o proračunu notranjega ministrstva, naj sami stopijo v uredniške prostore in se prepričajo, da govori golo resnico.
Zanimivo je, da je senat prejšnji teden črtal iz proračuna notranjega ministrstva 45 milijonov frankov (okrog 7 milijard lir) kot sklad za tajne akcije. Preiskovalna komisija senata je ugotovila, da je vlada odredila vrsto protizakonitih prisluškovanj.
V	zvezi s poskusom namestitve prisluškovalnega sistema v uredništvo humorističnega tednika («Chanard Enchaine» je nikro nre-krstil afero za zadevo Watergaffe) list «Figam» trdi, da gre za nedopustno nostnnnnie. «V drurih časih in v drugih demokracijah nadaljuje list — bi notranji minister
takoj razčistil ’ vso zadevo. Ali bi lahko dokazal, da policija ni vple-tèna v zadevo ali pa bi strogo u-krepal. Z mencanjem je le potrdil naše sume in dal povod za nezaupanje javnega mnenja.»
Medtem ko «Paris-soir» in «Les Echos» objavljata le poročilo o dogodku, misleč, da je HaJcršen koli komentar nepotreben, «Combat» zahteva od vlade, da se javno opraviči. «Aurore» pa meni, da gre za grobo akcijo proti listu, ki si upa povedati to, česar si drugi ne držnejo. V zvezi s protestom francoske vlade zaradi prisluškovalnih naprav, ki so jih odkrili v francoskem veleposlaništvu v Varšavi in dejstvom, da je degolistični lit «Na-tion» definiral kot škandalozno zadevo Watergate, list pribija: da bi francoska vlada bolje ravnala, če bi najprej pomela pred svojim pragom.
V senatu pa so definirali kot «diplomatsko mrzlico» slabost, s katero se je notranji minister Marcelin opravičil, ker ni bil prisoten na današnji razpravi o proračunu. Senatorji, ki so zahtevali od ministra pojasnila o aferi «Watergaffe», so izjavili, da gre za neopravičljiv poskus zavračanja odgovornosti.
Bandita oropala turiste na poti v kazino
SAN FRANCISCO, 5. - Skupina ameriških turistov, ki se je včeraj odpravila z avtobusom iz San Francisca v Nevado, da bi okusila emocije hazardne igre, se je morala odpovedati izletu. Sredi poti sta namreč mlada roparja napadla turiste po zgledu nekdanjih zloglasnih «napadalcev kočij»
BEOGRAD, 5. — Po štiridnevnem boju s snegom so danes vse glavne ceste Makedonije usposobljene za promet. Potniki dveh zametenih avtobusov v dolini Radike so rešeni. Iz vseh krajev Jugoslavije danes javljajo o dvigu temperature, v mnogih krajih, med drugim v zahodni Makedoniji, je dež zamenjal sneg. Potrebni so ukrepi proti morebitnim poplavam, če bi prišlo do naglega topljenja snega. V Črni gori so še vedno številne ceste neprehodne, posebno v severnih področjih. Titogradsko letališče je zaradi debelega ledu še vedno zaprto.
Nepričakovana zima, jesen brez dežja ter okvare na posameznih termoelektrarnah so povzročile zelo kritično energetsko stanje skoro v vseh republikah, posebno v Sloveniji, na Hrvaškem, v Čmi gori in v Makedoniji, kjer so morali uvesti zelo drastične omejitve dobave električnega toka. Največjim industrijskim potrošnikom so dobave toka ukinjene; ostalim industrijskim podjetjem pa so zmanjšali dobave od 20 do 50 odst. V mnogih krajih je dobava toka za reklamne napise popolnoma ukinjena. V Zagrebu bodo uvedli delovni čas in pouk v
šolah od 8. do 16. ure, skrajšali bodo televizijski program, omejili tramvajski promet, dvakrat dnevno po štiri ure bodo ukinili dobavo električnega toka posameznim delom mesta. Zagreb običajno porabi dnevno 4,6 milijona kWh, sedaj pa je poraba zmanjšana na 3,2 milijona kWh dnevno. V Sloveniji so že pred dnevi zaradi kritičnega energetskega stanja uvedli občutne omejitve uporabe električnega toka.
B. B.
Na sliki: Sarajevčani čistijo sneg z ulic, da bi avtomobilski promet lahko nemoteno stekel.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ZARADI NAPETEGA POLOŽAJA V JUŽNEM VIETNAMU
GROBI GROŽNJI WASNINGT0NA SEVERNO VIETNAMSKI VLADI
Enote začasne revolucionarne vlade zavzele mesto Klen Due, 175 km severovzhodno od Saigona
SAIGON, 5. — Položaj v Južnem Vietnamu postaja iz ure v uro bolj napet in vse kaže, da so določila pariškega mirovnega sporazuma povsem ob veljavo. Čete Thieujevega režima se umikajo pred silovitimi napadi enot začasne revolucionarne vlade, ki so danes zavzele mesto Kien Due, kakih 175 km severovzhodno od Saigona. Kaže, da so celo obkolili glavno mesto te pokra jine Quang Due.
Spričo porazov na bojnem polju je saigonski režim spet v škripcih. Očiten dokaz tega je «opozorilo» a-meriške vlade Severnemu Vietnamu. Predstavnik washin'élèWikega zunanjega ministrstva Georg West ic namreč izjavil, da hanoiske čete že nekaj mesecev utrjujejo svoje položaje na Jugu in kršijo tako določila pariškega sporazuma. V tej zvezi je opozoril sevemovietnamske voditelje, naj ne «nategujejo preveč vrvi, ker bi lahko postal položaj na Jugu nevzdržen». Ni pa hotel biti točnejši pri svoji definiciji. Dejal je le, da so ZDA v zadnjih mesecih večkrat protestirale v Hanoiu zaradi napadalnosti «komunističnih čet». Značilno je tudi, da je Saigon poslal protestno noto državam podpisnicam pariškega sporazuma v zvezi z napadom na petrolejsko skladišče pri Nha Beju. Skladišče, v katerem je bila tretjina južnovietnam-skih petrolejskih rezerv, je popolnoma uničeno.
Resnica pa je nekoliko drugačna kot jo skušata prikazati ZDA in njegov saigonski zaveznik. Kot poroča tiskovna agencija TASS je prišlo do zaostrenega položaja v Južnem Vietnamu zato, ker saigonska vlada sistematično krši pariški sporazum, kar je začasno revolucionarno vlado prisililo k obrambi osvobojenega ozemlja. Podpredsednik revolucio; narnega sveta pokrajine Quang Tri Ngujen Sanh pa je še pribil, da gre pripisati krivdo za neizvajanje nekaterih določil pariškega sporazuma ameriški vladi, ki še vedno nudi vso vojaško pomoč saigonske-mu režimu, da bi tako sabotiral izvajanje sporazuma.
Posledica take podpore (predstavnik Pentagona je včeraj v tej zvezi izjavil, da so ZDA pripravljene dobavljati Južnemu Vietnamu in Kambodži petrolejske derivate, ki so za deželi življenjske važnosti) so napadi Thieujevega letalstva na o-
svobojeno ozemlje, ki pestijo civilno prebivalstvo.
Protest na Koloseju
RIM, 5. — Tiskar Antonio Podrec-ca je davi splezal na vrh Koloseja, da bi protestiral proti grmadam smeti, ki se kopičijo na Ulici Caf-farella pred njegovim stanovanjem. Protest tiskarja ima tudi ekološko komponento, saj se moški bori proti
sekanju dreves v nekem ljudskem parku. Doslej so bili vsi poskusi o-rožnikov in gasilcev, da bi prepričali Podrecco, naj se odpove protestu, zaman.
SANTIAGO DE CHILE, 5. — čilski podtajnik za notranje zadeve je sporočil, da so čilski vojaki v ponedeljek ranili tri politične preganjance, ki so skušali poiskati zatočišče v panarr skem veleposlaništvu.
L..<.»st.uonski policijski častnik in njegov pes sta odkrila sistem, kako bi kljub snegu ohranila tople in suhe noge. Ideji pa sta botrovala tudi pomanjkanje petroleja in policajeve športne ambicije
nilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuillllUIIUmHIllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIMlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllItllllllllllllMlllllllllllllllllllliIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIia
PETROLEJSKA KRIZA NI PRIZANESLA NITI NJIM
Francoski mojstri mode v škripcih zaradi pomanjkanja umetnih tkanin
PARIZ, 5. — Petrolejska kriza, ki je že hudo prizadela težko industrijo evropskih držav, ogroža v veliki meri tudi franco.-ko industrijo mode. Do-br: polovica tkanin, ki jih francoski modni mojstri uporabljalo za svoje kreacije, je namreč derivat petroleja. Dovolj je, da v tej zvezi navedemo nekaj številk, da bo kritičnost položaja očitna: rafinerije in petrokemijske družbe so bile že prisiljene zmanjšati za 20 odstotkov proizvodnjo poliamidov. s katerimi se proizvaja nylon, dacron m lea-cril. Predvideno je tudi zmanjšanje proizvodnje poliestrov.
Predstavnik tovarne Akzo, ki je največja evropska tovarna sintetičnih vlaken, je izjavil, da bo podjetje prisiljeno zmanjšati svojo proizvodnjo v znatni meri zaradi pomanjkanja teh prvin. Posledice kri-
ze bodo v najmanjši meri občutile tiste modne hiše, ki še vedno uporabljajo tradicionalne tkanine za svoje kreacije, vsekakor pa se bo cena teh modelov zvišala, ker so države proizvajalke podražile volno, lan in bombaž. Bolj zaskrbljeni so tisti modni mojstri, ki so doslej oblačili ženske v umetne tkanine. V tej zvezi je ameriška designer Sara Shelburne zaskrbljeno izjavila: «Umetne tkanine se bodo tako podražile, da bodo proizvajalci cenenih oblačil utrpeli veliko škode. Prepričana sem, da se modni industriji bližajo hudi časi.» Tekstilni podjetnik Alan Wurmser pa je pribil: «Že nekaj mesecev nam pe-trokemijska industrija ne dobavlja v zadostni meri umetnih vlaken. Možno je, da gre za posledico petrolejske krize. Prepričan .'pat. sera,
da se bo v prihodnjih mesecih položaj še poslabšal.
Najhujše pa je, da se podjètniki ne morejo -boriti proti naraščanju cene umetnih tkanin z uporabo tradicionalnih kot so bombaž, volna in lan, ker že nekaj let primanjkujejo. V tej zvezi jé predstavnica francoske zveze proizvajalcev oblačil Janine Belinsky izjavila, da se je v zadnjih mesecih cena volne kar potrojila, ker so japonski podjetniki pokupili skoraj vso razpoložljivo volno za svojo industrijo. Tudi avstralski proizvajalci so izkoristili krizo in znatno zvišali cene. Podoben je tudi položaj na tržišču lana in bombaža zaradi naraščanja potrošnje in zaradi inflacije. S'rah pred krizo je zelo razširjen kot je priznal predstavnik francoske industrije konfekcij. «Za našo industrijo — je dejal — bo energetska
kriza porazna.»
Tudi najbolj znani modni mojstri, ki že pripravljajo svoje kolekcije za prihodnjo zimo, so zaskrbljeni. Hubert De Givenchy se boji. da bo moral začeti vse od kraja ker mu tekstilna industrija ne dobavlja tka nin, ki jih je naročil. Še bolj za skrbljen je André Courreges, k: je doslej uporabljal plastiko za svoje modele. «Zaskrbljeno sledimo razvoju krize — je dejal predstavnik Maison Courreges — saj bomo prisiljeni spremeniti modele vseh svojin zbirk, če do spomladi nam tekstilna industrija ne bo izročila tkanin, ki smo jih naročili.» Tudi japonski modni mojster Kenzo Takada je zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja umetnih tkanin, saj kaže, da se bo moral odreči dobičkonosni proizvodnji puloverjev in svilenih srajc.
Bajkal
(Nadaljevanje s 4. strani)
in metalurške industrije. Gradnja novih industrijskih objektov in razširjanje že obstoječih je nasploh značilno za vso Sibirijo
Kemična industrija predstavlja enega najmlajših sektorjev ekonomije bajkalskega področja. Največji podjetji na tem sektorju sta angarski petrokemijski kompleks in kernična tovarna v Usolju, ki uporabljata ceneno električno e-nergijo, ki jim je tu na razpolago, za obdelavo baškirskega petroleja, ki ga semkaj dovažajo po naftovodih. Geologi pa so mnenja, da se tudi na tem industrijskem področju Bajkala nahajajo nahajališča nafte in plina.
V glavnem pa je osnovni cilj, ki ga žele tu doseči, da bi dosegli višje oblike industrijske proizvodnje. Nedvomno bodo na velikanskem področju Sibirije tudi v bodoče predeli, ki bodo predvsem proizvajali surovine in polizdelke, vendar so bajkalsko področje in tudi ostala že v stanju, da se začnejo usmerjati v proizvodnjo končnih izdelkov kar tudi dosegajo