Pelini urad Celovec 2 — Vnrlagspeilaml Klagenfurt 2
Izhaja * Celovcu — Erschelnungsorl Klagenfurt
Paianeznl Izvod 1.30 lil., meseCna naročnina f illlngov
P.b.b.
Letnik IXX.
Celovec, petek, 5. junij 1964
Štev. 23 (1149)
Umrl je Jawaharlal Nehru
veliki državnik in borec za mir
Vsa svetovna javnost je prejšnji teden sočustvovala z Indijo in njenim prebivalstvom, bo je umrl predsednik vlade in graditelj moderne Indije ]awaharlal Nehru. Iz vseh pokrajin širne Indije so prispeli ljudje v Neiv Delhi, kjer so izkazali zadnjo čast svojemu Velikemu voditelju; zastopniki številnih držav Vseh delov sveta so se udeležili pogrebnih svečanosti, indijska vlada pa je prejela nešteto sožalnih pisem in brzojavk, v katerih so državniki izrazili svoje sočustvovanje ob težki izgubi, ki je doletela indijsko ljudstvo ob Nehrujevi smrti. V mnogih državah so proglasili uradno žalovanje in tako počastili pokojnika, ki upravičeno sodi med vodilne politike dvajsetega stoletja.
Nehru je bil tvorec nove sodobne Indije. Dobro je poznal dušo svojega ljudstva in ko je Indija s svojim bojem dosegla neodvisnost, je Nehru prevzel njeno vodstvo kot tvorec nove, sodobne države, ki ji je določil smer naprednega razvoja — socialistično smer. Kot človek z globokim smislom za humanost in širokim poznavanjem ne le razmer v svoji državi, marveč tudi mednarodnega položaja, pa je Nehru ob težkem, napornem in odgovornem delu pri vodenju Indije zastavil svoje sile tudi na enem najpomembnejših področij "n mednarodnih dogajanjih: v borbi za mir.
Z njegovo smrtjo je izgubil svet velikega borca za mir, ki je zelo dobro poznal mednarodne razmere ter po vseh svojih močeh pri-speval, da se človeštvo ne bi znova znašlo na robu vojne katastrofe. Tako je daleč presegel okvir svoje ožje domovine in bo njegovo ime neizbrisno zapisano v zgodovini človeštva.
Indija je po drugi svetovni vojni bila prva, ki se je osvobodila kolonialnega jarma, s tem Pa je bila tudi prva, ki je bila postavljena pred nalogo, da v spremenjenem ravnotežju S>1 v svetu najde ustrezno pot. Nehru je bil tisti, ki je po smrti Gandhija prevzel vodstvo države, katere narodnoosvobodilno gibanje je Preusmeril v sistematični gospodarski in družbeni razvoj. Bil pa je predvsem začetnik in glavni organizator indijske politike neangazi-ranosti, katero je iz njenih prvih, ozko indij-skih okvirjev razvil do tiste mednarodne sirile, ki predstavlja danes enega glavnih čini-teljev svetovne politike. Tako je postal Nehru Neločljivo povezan z načeli politike aktivne koeksistence, za katero so značilni enakopravni odnosi med narodi, mirno reševanje sporov enakopravno sodelovanje vseh narodov v sporih za gospodarski in družbeni napredek v svetu.
Nehru je umrl, toda njegov duh bo ostal fiv ne le med indijskim ljudstvom, ki je odločeno nadaljevati pot svojega velikega voditelja, marveč tudi v mednarodni politiki, v kateri se čedalje uspešneje uveljavljajo nače-za katera se je Nehru boril vse svoje živ-
,enje, z vsem svojem elanom in vztrajnostjo.
Nov korak naprej pri izboljšanju
razumevanja med Ameriko in Sovjetsko zvezo
V Moskvi so zadnji ponedeljek podpisali nov ameriško-sovjetski konzularni sporazum, ki je hkrati prvi dvostranski sporazum, ki sta ga obe velesili sklenili v zadnjih tridesetih letih. Zato so tako v obeh dižavah kakor sploh v mednarodni javnosti ta dogodek pozdravili kot važen prispevek v prizadevanjih za izboljšanje odnosov ne le med Ameriko in Sovjetsko zvezo, marveč tudi v svetovnem merilu.
Ameriški predsednik Johnson je ob podpisu sporazuma poudaril, da gre za korak naprej pri izboljšanju razumevanja med obema državama, medtem ko je ameriški veleposlanik v Moskvi izrazil upanje, da bo konzularna konvencija pobuda za obe državi za poglobitev medsebojnih odnosov. Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je ob tej priložnosti naglasil, da je sporazum vsekakor pozitiven korak v normalizaciji odnosov med obema državama in spada v proces zmanjšanja mednarodne napetosti. „Ta proces lahko pripelje do nadaljnjih rezultatov, če bosta obe državi delali v Istem duhu za rešitev večjih in bolj zapletenih vprašanj."
‘jih fotografirali sovjetski umetni sateliti. Hkrati je predlagal, da bi Amerika in Sovjetska zveza izmenjali take fotografije, kar je v ameriški 'javnosti povzročilo veliko zanimanje, v krogih pristojnih izvedencev pa 'tudi veliko pozornost. Čeprav doslej še ni znano, kako bo ameriška Vlada reagirala na ponudbo Hruščova, je treba ugotoviti, da ocenjujejo njegove izjave v celoti kot zelo blage in konstruktivne.
Sovpadanje podpisa ameriško-sovjetske-ga konzularnega sporazuma ter širokogrudne ponudbe Hruščova tje več ali manj slučajno, vendar pa se tudi v tem dejstvu kaže, da sta Amerika in Sovjetska zveza na najboljši poti k bistvenemu izboljšanju medsebojnih odnosov. Od takega izboljšanja pa je v veliki meri odvisen tudi nadaljnji razvoj velikih svetovnih problemov, zato mednarodna javnost z zanimanjem spremlja sedanje tajanje ledu med obema velikima silama.
Sporazum, 'ki bo stopil v veljavo po ratifikaciji s strani ameriškega senata, vsebuje 30 členov in poseben protokol. Poleg drugega jamči ameriškim in sovjetskim oblastem, da lahko obiščejo morebitne aretirane državljane v roku treh dni. V glavnem pa se nanaša na konzularna vprašanja, vendar še ni znano, kje bosta obe državi odprli nove konzulate. Leta 1934 so bili sovjetski 'konzulati v New Yorku, San Franciscu in pozneje tudi v Los Angelesu, ameriški 'konzulat pa je bil v Vladivostoku. Te konzulate so zaprli leta 1947, ko je iz sovjetskega konzulata v New Yorku zbežal neki sovjetski državljan, ki je zahteval politično zavetišče.
Za trenutne odnose med Ameriko in Sovjetsko zvezo pa 'je značilna tudi pobuda predsednika sovjetske vlade Hruščova, ki je ameriškemu predsedniku Johnsonu ponudil, da mu je pripravljen pokazati fotografije ameriških vojaških baz in naprav, ki so
Konferenca OZN o trgovini in razvoju:
Mednarodno financiranje ekonomskega razvoja držav v razvoju
000000000000000000^00000000000 o	v
S Objava slovenske gimnazije |
o Na Državni gimnaziji za Sloven- ^ £	ce v Celovcu so sprejemni izpiti o
O prvi dan velikih počitnic, to je 11.
£ julija ob 8. uri.
o	Učenec mora predložiti letno
spričevalo, katero bo dobil na svoji šoli 10. julija.
Prijave naj bodo izvedene do 1. julija. Potrebni so:
1.	rojstni list,
2.	dokaz avstr, državljanstva,
3.	uspešno končana 4. šolska stopnja.
<>	Šola, katero učenec sedaj obis-
O kuje, pošlje popis učenca direktno <>	na naslov: Direktion des Bundes-
o	gymnasiums tur Slowenen, Klagen-
O	furt, Lerchenfeldgasse 22.
^ Glede sprejema v višje razrede O	pa je potreben oseben razgovor
^	v šolski pisarni.	č
O Na dan izpita morajo imeti učen- £ %	ci v šolskem poslopju copate.	c
$	Ravnateljstvo
oooooc-o<x>oooooo<xx>o<x>o<x>oo<x>o<
Prijateljski obiski
0 Zvezni prezident dr. Scharf na Norveškem
Po nedavnem obisku na Danskem 'je zvezni prezident dr. Scharf ta teden bival na uradnem obisku na Norveškem, kamor sta ga spremljala tudi zunanji minister dr. Krei-sky in državni sekretar Bobleter. Med svojim bivanjem na Norveškem je imel zvezni prezident dr. Scharf bogat program oficiel-nih sprejemov, ogledov raznih znamenitosti dežele in predvsem njene prestolnice ter razgovorov z vodilnimi predstavniki Norveške. Tako z avstrijske kot z norveške strani je bilo poudarjeno, da pomeni ta obisk prispevek k nadaljnji poglobitvi prijateljskih odnosov med obema državama.
0 Predsednik Tito na Finskem
Eden izmed redkih dokumentov ženevske konference OZN o trgovini in razvoju, ki sc ga doslej skupaj pripravile države v razvoju in visoko industrializirane dežele, je posebna resolucija, katera vsebuje načela in smernice za mednarodno financiranje ekonomskega razvoja držav v razvoju. Resolucija zahteva u-skladitev mednarodnega financiranja z nacionalnimi razvojnimi načrti držav v razvoju, kar pomeni, da mora biti mednarodna finančna akcija usmerjena k podpiranju procesa industrializacije nerazvitega sveta, ker je to najboljša pot za povečanje produktivnosti, hitrejši gospodarski razvoj in zboljšanje življenjske ravni. V drugem delu pa se resolucija zavzema za zboljšanje pogojev in metod tega financiranja, medtem ko po dru^i strani močneje naglaša potrebo po povečanih naporih držav v razvoju samih, zlasti glede prilagoditve potrebam sodobnega razvoja.
Kakor je ta resolucija pozitiven odraz
Koristni razgovori
med predstavniki sindikatov Avstrije in Jugoslavije
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je bila na obisku v Jugoslaviji delegacija Zveze avstrijskih sindikatov, ki jo je vodil predsednik Anton Benya. Med razgovori v centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu so se avstrijski gostje zanimali za razna vprašanja, tako o vlogi in mestu jugoslovanskih sindikatov, o družbeno-ekonom-skem sistemu Jugoslavije, o delavskem samoupravljanju ter o načelih in problemih delitve in nagrajevanja ter o standardu.
Z obeh strani je bila izražena pripravljenost in želja po nadaljevanju sedanjega obojestransko koristnega in plodnega sodelovanja. Predsednik Zveze avstrijskih sindikatov Benya pa je pred odhodom iz Beograda izjavil, da je bil obisk zanimiv in koristen in da so napravili nanj globok vtis napori Jugoslovanov v graditvi dežele in uspehi delavskega samoupravljanja.
vzdušja, ki vlada na konferenci v Ženevi, pa nepričakovana zaostritev v drugem vprašanju spet kaže na težave, s katerimi se srečuje današnji svet pri reševanju svetovnega gospodarstva. Do zaostritve je prišlo v zvezi s statutom nove svetovne trgovinske organizacije, ki naj bi jo ustanovili na predlog sedanje ženevske konference na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Nova organizacija naj bi bila poseben organ OZN, zadolžen za mednarodno trgovino, s posebnim poudarkom na gospodarskem napredku držav v razvoju.
V zvezi z ustanovitvijo 'take organizacije so bile predložene tri resolucije. Med predlogi skupine držav v razvoju in skuoine vzhodnoevropskih socialističnih držav ni bistvenih razlik, zato pa se od stališč pretežne večine udeleženih držav toliko bolj razlikuje predlog, ki ga je vložila skupina zahodnih držav. Zahodni predlog namreč predvideva, da bi moral imeti stalni izvršni organ nove svetovne trgovinske organizacije med 40 člani 12 stalnih predstavnikov največjih trgovinskih narodov sveta, od katerih milosti 'bi bili odvisni vsi sklepi organizacije. To bi pomenilo, da bi peščica držav lahko preprečila vsako akcijo, čeprav bi se zanjo izrekla pretežna večina od več kot 120 držav.
Vzdušje v vladni koaliciji:
Jugoslovanski predsednik maršal Tito se trenutno mudi na uradnem obisku na Finskem in vrača s 'tem lanskoletni obisk tinskega predsednika Kekkonena v Jugoslaviji. Predsednika Tita spremljajo njegova soproga, zunanji minister Koča Popovič in drugi visoki jugoslovanski predstavniki. Čeprav velja obisk v prvi vrsti utrditvi finsko-jugo-slovanskega prijateljstva, mu hkrati pripisujejo tudi mednarodni pomen, kajti v političnih krogih so z velikim zanimanjem sprejeli odločitev Finske, da namerava na letošnjo konferenco neangažiranih držav v Kairu poslati svojo delegacijo.
0 Deželni glavar Wedenig v Sovjetski zvezi Na svoječasno povabilo predsednika sovjetske vlade Hruščova biva v Sovjetski zvezi avstrijska delegacija, v kateri so koroški deželni glavar Wedenig, štajerski deželni glavar Krainer ter župani Celovca, Graza in Salzburga. Po večdnevnem bivanju v Moskvi si bodo avstrijski gostje ogledali tudi Leningrad, Volgograd in polotok Krim. Deželni glavar Wedenig je ob sprejemu v Moskvi poudaril, da „ima Avstrija v Sovjetski zvezi mnogo prijateljev".
Stvarno obravnavanje „vročih“ problemov
Za trenutno vzdušje v vladni koaliciji med obema velikima strankama je značilno, da še vedno ni uspelo doseči tistega medsebojnega zaupanja, ki bi omogočilo stvarno in uspešno obravnavanje posameznih odprtih vprašanj. V tisku tfVP in SPO se vedno spet pojavljajo precej ostri komentarji na račun nasprotnika in tudi izjave vodilnih funkcionarjev obeh strank niso vedno take, da bi lahko prispevale k izboljšanju medsebojnih odnosov. Zato je razumljivo, da postane skoraj vsako odprto vprašanje „vroč" problem, čeprav se v trenutku, ko se ga resno lotijo, navadno izkaže, da rešitev le ni tako težka.
V zadnjih dneh sta bila na dnevnem redu spet dva „vroča" problema: vprašanje voline reforme ter vprašanje dokončne ureditve radia in televizije. Kakor znano, je SPO že pred meseci izdelala predlog za reformo volilnega zakona in tudi OVP se je predstavila s svojim lastnim predlogom, katerega pa očitno niti sama ni jemala resno. Večtedenska živahna razprava v tisku Je poskrbela za ..primerno" vzdušje, v katerem je bilo pričakovati zelo živahno in vročo debato. Toda vsi tisti, ki so pričakovali kako posebno senzacijo, so bili razočarani, kajti razgovori so potekali mirno in stvarno ter se bodo nadaljevali 15. junija.
Podobno je bUo tudi pri razgovorih o ureditvi vprašanj radia in televizije. Pristojni pododbor je razpravljal o predlogih obeh strank ter nato pogajanja preložil, da bo svoje stališče zavzelo tudi vodstvo radia in televizije. Izgleda, da bo do rešitve prišlo še do konca meseca.
2 — Štev. 23 (1149)
Enotnost in
neodvisnost
Pot afriških narodov v svobodo
Prejšnji teden so afriški narodi obhajali Dan afriške osvoboditve — dan, ki spominja na lanskoletno konferenco poglavarjev neodvisnih afriških držav v Adis Abebi, kjer so sprejeli zgodovinske sklepe za dokončno osvoboditev vseh afriških narodov. Hkrati pa je Dan afriške osvoboditve tudi spodbuda v pro-tikolonialnem boju in ga zato obhajajo tudi drugod po svetu kot povod za to, da izrazijo solidarnost vseh naprednih sil z bojem za neodvisnost še brezpravnih in zasužnjenih narodov Afrike.
Protikolonialni in narodno-osvobodilni boj je prišel na afriških tleh v zaključno obdobje. Po konferenci v Adis Abebi se je neodvisnim afriškim državam pridružila še Kenija, kmalu pa bosta dosegli neodvisnost tudi N jasa in nato Zambia (Severna Rodezija). Neodvisna Afrika je krepko stopila na prizorišče mednarodnih dogodkov, se vključila v njihov tok in daje pozitiven prispevek pri urejanju širših mednarodnih problemov. Hkrati pričakuje in terja, da ji svet nameni več pozornosti in da se bolj posveti urejanju njenih specifičnih vprašanj.
Kolonializem kot sistem je doživel v Afriki polom. Kolonialne sile si prizadevajo, da bi v novih oblikah in vidikih ohranile svoj vpliv in postojanke tam, kjer so jih bile prisiljene opustiti v klasičnih oblikah in vidikih. Še več, kolonializem kot neki politični pravni red izginja celo v tistih delih Afrike, ki so jih kolonialne sile ali njihove izpostave spremenile v svoje zadnje oporišče. In vendar merijo kolonialne posesti na 9 milijonov km2 na jugu afriške celine še vedno 7°/o svetovne površine s skoraj 50 milijoni prebivalcev. Angola, Mozambik, Portugalska Gvineja, Južna Rodezija, Jugozahodna Afrika, Južnoafriška republika — so prizorišče uničevalne vojne ali najbolj surovega izkoriščanja in diskriminacije brezpravnih afriških množic.
Kolonializem je bil vedno tako po svojih političnih koncepcijah kakor tudi po njihovih praktičnih posledicah najbolj drastična negacija enakopravnosti med narodi, načela ne-vmešavanja v tuje notranje zadeve in pravice do samostojne izbire svojega načina življenja in lastnih razvojnih poti. Te njihove značilnosti pa so se razvile do nesmisla na tistih območjih, kjer je kolonializmu uspelo, da se je nadalje ohranil. Nestrpnost in ogorčenost zasužnjenih narodov čedalje bolj naraščata, zlasti še zato, ker se krčijo kolonialna območja, saj delu Afrike kratijo tisto, kar je njen večji del že izbojeval. Prav zato postaja položaj na teh območjih bolj in bolj eksploziven in nevaren, spopadi pa čedalje hujši in neogibni.
Osvobodilna gibanja so v Afriki praviloma skušala uresničiti svoje zahteve s pogajanji, toda v številnih primerih so bila prisiljena, da so se zatekla k oboroženemu boju kot zakoniti obrambi svoje pravice do neodvisnosti. Izkušnje potrjujejo, da je nasilno zatiranje osvobodilnih gibanj in njihovih zahtev v kolonijah polno nevarnosti in da večstransko ogroža mir. Prav zato je pospešena in dokončna odprava kolonializma tudi eden izmed najvažnejših pogojev, da se ohrani mir.
Proti kolonializmu se moramo danes bojevati na širšem področju in v širših okvirih. Osvoboditev izpod kolonialne oblasti je nujna potreba zasužnjenih narodov, prav tako pa tudi obveznost za neodvisne afriške države in sploh vse napredne sile v svetu. Sicer pa ta boj ne poteka več samo na afriških tleh, marveč je sestavni del boja za enakopravnost, za širšo demokratizacijo mednarodnih odnosov, saj je neodvisnost prvi minimalni pogoj enakopravnosti. S tem se prizadevanja Afrike za dokončno osvoboditev in za enotnost v neodvisnosti vključujejo v najširše okvire sodobnih naprednih gibanj v svetu.
Prav tako ni naključje, da se je neodvisna Afrika znašla v prvih vrstah tistih sil, ki se bojujejo za mir, za urejanje spornih vprašanj s pogovori in za stalno račiščevanje terena za svobodno in enakopravno sodelovanje, skratka za uveljavitev in dosledno uporabo načel aktivne in miroljubne koeksistence držav z različno družbeno ureditvijo. Podobno kot trdnega miru ni brez dokončne odprave kolonializma, odprave vseh oblik diskriminacije na rasni ali narodnostni podlagi ter brez splošnih naporov za zmanjšanje razlik v ravni ekonomske razvitosti, tako tudi brez ohranitve miru ni utrditve neodvisnosti in progresivnega razvoja novih neodvisnih dežel. Na tej podlagi ustvarja neodvisna Afrika svojo akcijsko enotnost in usmerja svoje napore po poti dokončne odprave kolonializma in vsestranskega odstranjevanja njegovih posledic.
Afrika, ki se osvobaja in postaja neodvisna, se pridružuje najnaprednejšim silam človeštva.
B Lf EJ &
v-eo</ruLfs
5. junij 1964
Zadnja etapa liberalizacije v zunanji trgovini
S 1. junijem 1964 je stopila v veljavo zadnja etapa na poti liberalizacije mednarodne blagovne izmenjave. S tem dnem je bil liberaliziran uvoz za nadaljnjih 71 vrst blaga, med njimi za testenine, pecivo, margarino lepila in klobuke. Istočasno so bili tudi globalni kontingenti zadnjič povečani za 20%, ker bo s 1. januarjem 1965, ko bo stopila v veljvo popolna liberalizacija, tudi njihov sistem odpravljen. Izjema bo veljala le še za kakšnih 12 vrst blaga, med njimi za rjavi premog, vžigalice, stavbene kamine, akumulatorje, izdelke iz jute in penicilina ter za pohištvo in za nekatere kemikalije. Po določilih GATT pa bo postalo prej ali slej tudi to blago predmet prostega meddržavnega trgovanja. Za vse druge vrste blaga bodo z letom 1965 odpadle dosedanje omejitve v mednarodni blagovni izmenjavi.
Liberalizacija mednarodne blagovne izmenjave se je v Avstriji pričela s 1. julijem 1953. Takrat je Avstrija pristala na svoboden uvoz 35 % vseh importov iz držav članic OEEC 'kot predhodnice sedanje OECD. Po letu 1953 je bil odstotek liberaliziranih importov nekajkrat povečan, tako
da je bilo s 1. avgustom 1956 90% vsega iz prej omenjenih držav uvoženega blaga v Avstrijo liberaliziranega. Že prej in sicer 15. julija 1955 pa je pričela Avstrija liberalizirati tudi uvoz iz ZDA in Kanade. Od prvotno 8 % liberaliziranega uvoza se je do 15. aprila 1960 liberalizacija importov iz teh dveh držav razširila na 90 % in bila s tem izenačena z liberalizacijo iz držav OEEC.
Medtem je bil 1. aprila 1960 tudi uvoz iz držav članic GATT liberaliziran do 40 %. Izjema so bili le importi iz Japonske, Češkoslovaške in Kube. S 1. januarjem 1963 je bila liberalizacija importov iz GATT izenačena z liberalizacijo v okviru OECD. Pozneje in sicer 1. julija 1963 je nadaljnja liberalizacija zajela še 100 vrst blaga, s 1. januarjem 1964 pa nadaljnjih 60 vrst blaga.
Globalni kontingenti so bili v OECD vpeljani 1. januarja 1960, 1. januarja 1963 pa so bili razširjeni na vse države GATT in potem v vsakem polletju povišani za 20%. Z letom 1965 pa bo sistem globalnih kontingentov v državah, ki so članice GATT, odpravljen.
predelavo lesa, posebno pozornost pa polaga zahtevam po lesnih izdelkih na jugoslovanskih tržiščih z lesom, med katere se zadnja leta zlasti uvrščajo Amerika, Anglija, Francija in Nemčija.
V. mednarodni lesni sejem v Ljubljani ne bo le po Obsegu večji, kot iso bili dosedanji lesni sejmi v Ljubljani, marveč bo tudi po izbiri blaga znatno bogatejši. Poleg lesa in velikega števila končnih lesnih izdelkov bo na sejmu razstavljenih tudi mnogo najmodernejših strojev za obdelavo lesa, s katerimi je opremljena jugoslovanska lesna industrija, da je sposobna obdržati na tržiščih renome in mesto, ki si ga je priborila, ter vzdržati močno konkurenco drugih dežel.
14,120.000, porabnih motornih vozil pa 3 milijone 960.000, torej skupno skoraj nad 18 milijonov avtomobilov — in to v enem samem letu.
Na prvem mestu v proizvodnji avtomobilov so Združene države Amerike, kjer so leta 1962 Izdelali 6,933.200 osebnih in 1,240.000 tovornih avtomobilov. Ameriki sledi Zahodna Nemčija s proizvodnjo 2,109.200 osebnih avtomobilov, nato Francija (1,278.000), Velika Britanija (1,249:400), Italija (877.800) in Kanada (428.700 osebnih avtomobilov). V proizvodnji tovornih avtomobilov je bila na drugem mestu za Ameriko Japonska, ki je izdelala 855.000 tovrstnih vozil; sledili sta Velika Britanija (425.100) in Sovjetska zveza (418.000).
Amerika si je svetovno vodstvo obdržala tudi v proizvodnji piva in cigaret, medtem ko je v proizvodnji vina vodila Francija. Svetovna proizvodnja vina je znašala v omenjenem letu 283 milijonov hektolitrov, od katerih jih je skoraj 75 milijonov odpadlo na Francijo. Piva je bilo leta 1962 proizvedenega 434 milijonov hektolitrov; Amerika je držala rekord s 113,1 milijona hektolitrov. Zahodna Nemčija ga je proizvedla 55,2 milijona hektolitrov, nato pa sta sledili Češkoslovaška in Japonska.
Cigaret je bilo izdelanih skoraj 2000 milijard, od tega 530 milijard v Ameriki, 229,7 milijarde v Sovjetski zvezi in 174,5 milijarde na Japonskem.
OSIROKeCPSVCCU
NIKOZIJA. — V glavnih mestih Cipra je prišlo do protibritanskih demonstracij, ki jih je izzvala aretacija britanskega pripadnika mirovnih sil OZN na Cipru, ki je bil obtožen, da je tihotapil orožje ciprskim Turkom. Demonstranti so zahtevali umik britanskih čet iz sestave sil OZN na Cipru. Hkrati uvajajo na Cipru vojaško obveznost, katero je predsednik Makarios utemeljil s potrebo zavrnitve morebitne turške invazije.
ŽENEVA. — Odbor za probleme financiranja pri svetovni konferenci OZN za trgovino in razvoj je sprejel resolucijo, ki poziva razvite države, naj namenijo en odstotek svojega narodnega dohodka v sklad za razvoj gospodarsko manj razvitih držav.
BEOGRAD. — Trenutno se mudi na desetdnevnem obisku v Jugoslaviji sovjetska vojaška delegacija, ki jo vodi minister za narodno obrambo maršal Rodion Malinovski. Sovjetske goste je sprejel tudi predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil SFR Jugoslavije maršal Tito, ki je sovjetskega maršala ob tej priložnosti odlikoval z redom narodnega heroja.
JERUZALEM. — Prejšnji teden je v Jeruzalemu zasedala prva vsepalestinska konferenca, na kateri so razpravljali o ustanovitvi enotne fronte za osvoboditev Palestine. Konferenco so sklicali na podlagi sklepov sestanka šefov arabskih držav, kjer so poudarili, da morajo Palestinci sami imeti aktivno vlogo pri reševanju palestinskega vprašanja.
MADRID. — Predsednica KP Španije Dolores Ibarruri je pozvala na združitev vseh protifrankističnih sil v Španiji, da bi tako hitreje odstranili Franca z državnega vodstva. Zdaj, ko je tako imenovano vprašanje nasledstva na oblasti po Francu že odkrito postavljeno, je izjavila Dolores Ibarruri, bi bilo tako zbiranje protifrankističnih sil nujen korak k normalizaciji političnega položaja v Španiji.
BONN. — V zahodnonemških vladnih krogih so uradno potrdili, da se Zahodna Nemčija zanima za sklenitev trgovinskega sporazuma z LR Kitajsko. Hkrati pa v Bonnu razmišljajo tudi o obnovitvi stikov z Albanijo. Predstavnik zunanjega ministrstva je potrdil, da prevladuje mnenje, po katerem bi moral biti trgovinski sporazum med Zahodno Nemčijo in LR Kitajsko sklenjen na vladni ravni.
LONDON. — Britanska kraljica Elizabeta II. bo meseca februarja prihodnjega leta obiskala Etiopijo, tri mesece kasneje pa še Zahodno Nemčijo. Z obiskom v Etiopiji bo vrnila uradni obisk cesarju Hailu Selasiju, ki je bil v Veliki Britaniji leta 1954. Glede obiska v Zahodni Nemčiji pa so v britanskih krogih morali najprej »preboleti” pomisleke, kajti spomini na dve svetovni vojni in še posebno na zadnjo so v britanskem narodu še zelo živi.
BEOGRAD. — Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je v zadnjih letih zabeležila veliko naraščanje članstva. Od njenega V. kongresa se je članstvo povečalo za blizu milijon in pol; ob koncu 1959 je bilo v SZDL včlanjenih 57,9 odstotka vseh vpisanih volivcev, ob koncu lanskega leta pa jih je bilo že 64,9 odstotka.
MADRID. — Francoski zunanji minister Couve de Murville je bil na obisku v Španiji, kjer je imel razgovore s španskim zunanjim ministrom Fernandom Castiellom. Obravnavala sta zlasti odnose med Španijo in EGS ter je pričakovati, da bo Francija v bodoče podpirala prizadevanja Španije za sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost. V Franciji prevladuje mnenje, da je Španija »stvarnost” in da fa država ne glede na morebitna različna mnenja o njeni notranji ureditvi po svoji zgodovini in kulturi pripada Evropi.
W A S H I N G T O N. — Revanšistične izjave zahodnonemškega ministra Seebohma na nedavnem srečanju sudetskih Nemcev še vedno zaposlujejo ameriško javnost. Ugledni list „New York Times” je spet objavil daljši članek, v katerem je ostro obsodil krepitev neonacizma v Zahodni Nemčiji. Glede izjav ministra Seebohma je list zapisal:	»Najboljše,
kar Bonn lahko stori, da bi prepričal svet o pretrganju s preteklostjo, bi bila odstranitev ministra Seebohma iz vlade, ker bi tako njegovi somišljeniki izgubili pogum.” Hkrati je list Izrazil začudenje ob dejstvu, da sta oba zahodnonemška kanclerja, tako Adenauer kakor tudi njegov naslednik Erhard, obdržala tega človeka v svojih vladah.
TUNIS. — Predsednik Tunizije Habib Bur-giba je sprejel vabilo za obisk v LR Kitajski. V obveščenih krogih poudarjajo, da se bo Burgiba povabilu odzval takoj, ko bo to mogoče.
BONN. -— Zahodnonemški zunanji minister Gerhard Schroder je izrazil mnenje, da bi odobritev kratkoročnih kreditov vzhodnoevropskim socialističnim državam s strani bonnske vlade lahko pripomogla k zboljšanju odnosov med Zahodno Nemčijo in temi državami. Doslej je tak kredit dobila Poljska, in sicer v višini 50 milijonov mark, zdaj pa pripravlja bonnska vlada podobne kreditne dogovore še z Romunijo, Bolgarijo In Madžarsko.
LONDON. — O izjavah zahodnonemškega ministra Seebohma je londonski »The Economist” med drugim zapisal: Secbohmove izjave o pravici sudetskih Nemcev do češkoslovaškega ozemlja niso realistične, kajti brez vojno ni nobene možnosti za spremembo meja. Tudi niso niti malo poštene: Sudeti niso bili pred letom 1938 nikdar del Nemčije. See-bohmove izjave tudi niso odgovorne: posledica takih odkritih »velenemških” sanjarij so lahko samo, da postanejo vzhodne države vse bolj prepričane, da mora ostati pri razdelitvi Nemčije. Prav bi bilo, če bi zahodnonemškega transportnega ministra transportirali*
MOSKVA. — Vodja britanske laburistične stranke Harold VVilson je te dni bival v Moskvi, kjer je s predstavnikom sovjetske vlade Hruščovom in drugimi sovjetskimi predstavniki vodil razgovore o tekočih svetovnih problemih.
BAGDAD. — Iraška vlada je sklenila odobriti 2 milijona iraških dinarjev za Izboljšanje radijsko-televizijske mreže. Program predvideva Sest novih radijskih postaj in tri nove televizijske postaje.
Avstrija in Evropska gospodarska skupnost
V zadnjem žasu je zelo pogosto slišati — tudi iz ust vodilnih avstrijskih politikov — da je ureditev odnosa z Evropsko gospodarsko skupnostjo življenjskega pomena za Avstrijo. Toda ureditev tega vprašanja ni tako enostavna, kot so si morda predstavljali brezpogojni zagovorniki vključitve Avstrije v EGS. Težave ne povzroča toliko dejstvo, da v pristojnih avstrijskih krogih niso vsi enakega mnenja, kako naj bi izgledali odnosi, ki bi jih Avstrija na podlagi omejitev, katere ji nalagata državna pogodba in nevtralnost, lahko vzpostavila s skupnim tržiščem, marveč v EGS sami, kjer očitno niso preveč navdušeni nad članom, ki bi hotel obdržati vsaj še nekaj neodvisnosti in suverenosti.
Po dolgih mesecih pogajanj in čakanja je komisija EGS zdaj le zaključila svoje poročilo o pripravljalnih razgovorih z Avstrijo. O tem poročilu bo razpraljal ministrski svet EGS, ki naj bi v drugi polovici meseca julija odločil, ali bo komisija EGS sploh smela začeti s pravimi pogajanji z Avstrijo. Že zdaj pa v krogih EGS precej nedvoumno izjavljajo, da aranžma, kot si ga je zamislila Avstrija, po vsej verjetnosti ne pride v poštev, marveč bi bila v najboljšem primeru mogoča asociacija, pri kateri pa o vprašanjih Avstrije ne bi več odločal avstrijski parlament, temveč komisija EGS.
Sklep, ki ga bo čez nekaj tednov sprejel ministrski svet EGS, bo vsekakor prinesel nekoliko več jasnosti v to vprašanje. Hkrati pa se bodo potem — seveda v primeru pozitivne odločitve — šele začele največje težave, namreč prava pogajanja.
V. mednarodni lesni sejem v Ljubljani
Jutri bo v Ljubljani odprt V. mednarodni lesni sejem, ki ga tako prireditelji kot razstavljala in drugi interesenti na sejmu pričakujejo z velikim zanimanjem. Za ta sejem so bili namreč dosedanji prostori Gospodarskega razstavišča v Ljubljani razprodani že koncem leta 1963 in so morali pokriti prostor povečati še za veliko nadstrešnico pred veliko dvorano, ki pa je bila tudi že do zadnjega prostorčka oddana. Sejem bo odprt do nedelje 14. junija.
Poleg jugoslovanskih razstavljavcev bodo na sejmu sodelovali razstavljala iz Anglije, Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Nemške demokratične republike, Poljske, Sovjetske -zveze in Zvezne republike Nemčije. Sejem je pripravljen v skladu z zahtevami -lesne industrije in industrije za
Poročilo OZN za leto 1962:
Nov rekord v proizvodnji avtomobilov
Organizacija Združenih narodov je pred nedavnim objavila svoje poročilo za leto 1962, iz katerega so razvidni zanimivi podatki o razvoju na posameznih področjih. Glede proizvodnje avtomobilov omenjeno poročilo navaja, da je bil v letu 1962 dosežen nov rekord: osebnih avtomobilov je ibilo izdelanih
Skupni železniški park vzhodnoevropskih držav
S 1. junijem je začel veljati sporazum, ki so ga države-članice SEV (vzhodnoevropska skupnost za gospodarsko sodelovanje — op. ured.j podpisale lanskega leta v Bukarešti. Na podlagi tega sporazuma so včlanjene države dale v skupni železniški park
100.000	tovornih vagonov, kolikor jih vozi na mednarodnih progah. Največji prispevek je dala Poljska, namreč
36.000	vagonov.
Po novem sporazumu ima vsaka dr-žava-članica pravico obdržati v notranjem prometu toliko tujih vogonov, kolikor jih ima v tujini. Uvedena je bila tudi nova tarifa, prilagojena zahodnoevropskim železniškim tarifam.
5. junij 1964
\t<x^UruuR
Šle v. 23 (1149)
„Tu smo v ljubezni bratski vsi zbrani
Zaključna prireditev slovenske gimnazije v Celovcu
•U
Če je sploh {e potreben dokaz, kako smo koroški Slovenci brez razlike svetovnonazornega gledanja živo in zavestno povezani s slovensko srednjo šolo, od katere pričakujemo, da nam bo vzgojila prepotrebno inteligenco; če bi morda še kdo dvomil, da med našim ljudstvom ni potrebnega zanimanja za prosvetno dejavnost — potem nudi ta dokaz in odstranjuje vsaki dvom tradicionalna zaključna prireditev slovenske gimnazije v Celovcu. Prejšnjo nedeljo je bila velika dvorana Delavske zbornice spet napolnjena do zadnjega prostora (po ukazu policije so morali mnogi obiskovalci dvorano celo zapustiti, ker je bila baje premajhna!).
Prišli so starši dijakov, prišlo je naše ljudstvo iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev južne Koroške, navzoči so bili predstavniki slovenskih narodnih organizacij, medtem ko je med častnimi gosti ravnatelj prof. Tischler posebej pozdravil predsednika deželnega šolskega sveta za Koroško ravnatelja Guttenbrunnerja, kateri je hkrati zastopal tudi odsotnega deželnega glavarja Wedeniga, generalnega konzula SFR Jugoslavije v Celovcu Pirkoviča s soprogo, vodjo kulturnega referata deželne vlade dvornega svetnika dr. Rudana (ob tej priložnosti se mu je zahvalil za naklonjenost pri dodelitvi študijskih podpor našim dijakom), nadzornika za slovensko srednjo šolo prof. dr. Inzka, nadzornika za glasbo prof. dr. Schmidta ter zastopnika celovškega škofa. Prisrčno dobrodošlico pa je izrekel tudi lanskoletnim prvim maturnatom, ki so s svojo udeležbo izpričali tesno povezavo s svojo šolo.
Kakor zadnja leta so dijakinje in dijaki slovenske gimnazije tudi tokrat pripravili pester program, v
Novo glasilo
Kluba slovenskih študentov na Dunaju
Z namenom, da (bi avstrijsko javnost obveščal o problemih slovens/ke narodnostne skupine na Koroškem, je Klub slovenskih študentov na Dunaju začel izdajati posebno glasilo v nemškem jeziku in z naslovom »Information«. V prvi številki, ki je izšla za mesec maj, tiskovni referent kluba Jože Wakounig v uvodu pravi, da hoče klub s svojim glasilom izpopolniti poročanje o koroških Slovencih, v prepričanju, da »je samo v interesu republike Avstrije, če skušamo različna mnenja premostiti z odkritim razgovorom«. Z izdajanjem svojih obvestil hoče 'klub izraziti pripravljenost za take razgovore, hkrati pa prispevati temelj k medsebojni toleranci.
ke, recitacije, telovadni nastop, godbeno-pevski vložek ansambla »Veseli študentje" ter narodni plesi ob spremljavi tamburaškega
katerem so se zvrstile pevske toč-zbora. Pod vodstvom protesorja glasbe so nastopili 90-članski mladinski zbor, 85-članski izbrani mešani zbor, 40-članski fantovski zbor in za konec združeni mešani zbor, ki je štel 150 mladih pevk in pevcev. Na sporedu so bile slovenske narodne in umetne pesmi, poleg tega pa je vsak zbor zapel tudi po eno nemško pesem; s tem Ije naša dijaška mladina izpričala, da ljubi svojo materino besedo in pesem, hkrati pa spoštuje tudi kulturo sosednega naroda, s katerim hoče živeti v prijateljskem sožitju in medsebojnem razumevanju.
Predaleč bi vodilo, če bi hoteli podrobno spregovoriti o vsakem zboru in o posameznih pesmih. Da je naša dijaška mladina pevsko dobro izvežbana, je dokazala že večkrat in tudi na nedeljski prireditvi smo imeli priložnost slišati lepo ubrano petje. Če bi posebej omenili dve pesmi našega ljudskega pesnika in pevca Franca Leder-ja-Lesičjaka (pri „Nedeljskih jag-rih" je kot solist naravnost presenetil sedmošolec Joško Kovačič), potem zato, ker so dijaki Lesičja-kovi hčerki Matildi Košutnikovi iz Globasnice ob tej priložnosti izročili pesnikovo sliko z zagotovilom, da mladina spoštuje stvaritve prednikov. Kot programska izpoved mlade generacije pa je izzve-
Pomen in vloga bivše SS
v današnji zahodnonemški stvarnosti
(2. nadaljevanje)
Naslednje pomembne pozicije so v rokah SS oziroma HIAG: kriminalistična policija v Aacbnu, ki jo vodi esesovski in policijski »fiihrer« Braunschmiedt; kriminalistična policija v Kolnu, v katere vodstvu so sturmbannfuhrer SS pri 5. udarni skupini RSHA Karl Kiehne, njegov namestnik in sturimbannfiihrer SS pri B-SHA Wilhelm Hucke ter glavni stražmojster kriminalistične službe Cornely, ki je neposredno sodeloval Pri umoru 27 antifašistov v koncen-tracijskem taborišču Sachsenhausen ter Pri zločinih svojega bivšega predstojnika, šele pred kratkim v Berlinu aretiranega bančnika in obersturm-bannfuhrerja SS dr. Filberta (22.000 Ustreljenih v okupiranem delu Sovjetske zveze). Namestnik predstojnika kriminalistične službe v Essenu Je esesovski sturmbannfuhrer dr. Keunecke, predstojnik kriminalistične policije v Dortmundu je bivši )odelavec esesovskega rasnega urada tn sturmbannfuhrer dr. Menke, kriminalistično policijo v Dusseldorfu v°di hauptsturmfubrer in pooblaščenec za preiskavo v zvezi z atenta-l°m 20. julija 1944 dr. Wehner, kriminalistično policijo v Mulheimu pa na dve leti ječe obsojeni hauptsturm-jiihrer SS in SD Henčke. V Rhein-Jand-Pfalzu vodi hauptsturmfiihrer "•ari Bauer (z nenavadno nizko član-j,° številko SS 1999) politični oddelek policije; njegovega predstojnika,
šefa deželnega kriminalističnega u-rada in bivšega hauptsturmfuhrerja SS dr. Heuserja so zaradi sodelovanja pri množičnih usmrtitvah v Minsku odstranili z uradnega položaja. Zato pa je komandant policije v Ulmu esesovski obersturmfiihrer in bivši komandir čete v osmem prostovoljskem policijskem bataljonu, ki je sodeloval na Hrvatskem pri 21 pohodih proti partizanom in so ga ustaši za to odlikovali z »železnim trilistnikom«.
Tudi prodor v policijo je torej u-spel na vsej črti.
»IZPOLNITI JE TREBA VSAK UKAZ«
Podobne rezultate je doseglo HIAG pri Bundestvehru. Že pred začetkom oborožitve je bilo med gojenci pripravnostne policije v Mun-denu na Hannoveranskem in v Traunsteinu 90 odstotkov bivši esesovskih vodij. Poglavitni pobudnik za vključitev esesovcev v novo nemško vojsko je bil upravnik šole v Traunsteinu in bivši liauptsturm-fiibrer SS pri štabu prvega esesovskega odseka dr. Dippelbofer, ki je v Rostovu skupno z esesovskim generalom Meyerjem izvedel likvidacijo 18 tisoč Židov. Ta je zdaj komandant vseh graničarskih šol in brigadni general mejnega odseka na jugu.
Do konca februarja 1957 je bilo sprejetih v Bundessvehr že 70 bivših
esesovskih oficirjev, osem pripadnikov za oficirje SS, 316 podoficirjev SS in 205 esesovskih vojakov. Za vstop v Bundeswehr se je potegovalo nadaljnih 1310 esesovskih oficirjev, 15 kandidatov za oficirje SS, 1324 esesovskih podoficirjev in 462 esesovskih vojakov.
Kako je gledal takratni obrambni minister Strauss na te prijave, ponazarja govor esesovskega generala Meyerja na 8. zveznem zborovanju HIAG. Takole: »Gospod zvezni obrambni minister Strauss nam stoji v vsakem pogledu dobrohotno ob strani. Če rečem ,dobrohotno ob strani', pravim to v popolni zavesti pomena teh besed!« Najvažnejši moz SS v Bundessvehru je zdaj načelnik štaba esesovskega generala Simona polkovnik Kurt von Einem, ki ima v Bun-deswehru položaj poveljujočega generala. Kako vplivajo esesovski podoficirji na duha Bundeswehra, kaže odgovor mladega vojaka, ki so ga vprašali v kolnskem radiu: »Proti koncu vojne so dobili mnogi vojaki ukaz, naj ustrelijo tako imenovane vzhodne delavce. Ali bi vi tudi izpolnili tak ukaz?« Odgovor: »Izpolniti je treba vsak ukaz! Nihče ne sme ugovarjati pred drugimi navzočimi mladimi vojaki in podoficirji!«
Prava naloga SS pa je očitno v tem, da bi dobili poveljstvo nad »teritorialno armado«, ki ni podrejena vrhovnemu poveljstvu NATO, marveč izključno Bonnu. Pooblaščeni generalmajor von Horn je zapisal že leta 1957 v listu »Deutsche Solda-tenzeitung«: »Štiristo tisoč frontnih vojakov SS, med katerimi je velika
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
I	s
| Pred petnajstimi leti je umrl f
veliki umetnik slovenske besede Oton Župančič
nela pesem Vasilija Mirka čujte, pradedje: „Tu smo v ljubezni bratski vsi zbrani... v bolj za pravico, za prihodnje lepše nam dni..
Na splošno pač lahko ugotovimo, da je bogati in pestri spored prireditve nudil mnogo lepega: od zborovskega petja (omeniti je treba še Drago Jelen pri klavirju, Joška Kovačiča pri harmoniju ter solistki Liziko Arbeifstein in Heleno Wutte) mimo godbenega kvinteta „Veseli študentje" in narodnih plesov ob spremljavi tamburašev in pevcev do telovadnega nastopa pod vodstvom profesorja telovadbe Milana Kupperja in zborne recitacije Župančičeve „Dume”, ki jo je naštudiral prof. Janko Messner. Občinstvo je bilo vidno zadovoljno in Ije nastopajočo mladino pogosto nagradilo z dolgotrajnim aplavzom.
Ob koncu je spregovoril še predsednik Združenja staršev dipl. trg. Janko Urank. Zahvalil se ije za kulturni užitek in poudaril potrebo po humanizmu in strpnosti, kar je potrebno zlasti pri nas na Koroškem, kjer živita dva naroda, ki bosta mirno sožitje našla le v medsebojnem razumevanju.
KULTURNE DROBTINE
9 Orkester Slovenske filharmonije je v okviru kulturne izmenjave pred nedavnim gostoval v Vidmu, kjer je s svojim koncertom vzbudil veliko zanimanje. Italijanski tisk je objavil zelo pohvalne kritike ter opozoril tudi na 250-letno tradicijo tega ansambla.
9 V Dubrovniku je zasedala generalna skupičina mednarodnega sveta za poučni film, na kateri so sodelovali predstavniki 25 dr-žav-članic tega združenja. Med petdnevnim zasedanjem so predstavniki posameznih držav poučevali med drugim možnost povečanja članstva in koprodukcije pri izdelavi poučnih filmov.
#	Skupina sovjetskih filmskih delovcev bo v kratkem odpotovala v New York, kjer bo sodelovala pri snemanju prvega sovjetsko-ameriškega filma. Film se bo imenoval .Srečanje na daljnem meridianu”, režiral pa ga bo sovjetski režiser Igor Talankin.
#	V Londonu je bila v ponedeljek odprta razstava del sodobnih sovjetskih slikarjev. To je prva sovjetska umetniška razstava na Zahodu po letu 1922, prikazuje pa okoli 150 slik 60 sovjetskih slikarjev.
#	Znani slovenski muzikolog univ. prof. dr. Dragotin Cvetko je bil izvoljen za člana akademskega sveta Mednarodnega instituta za primerjalno muzikologijo, ki ima sedež v zahodnem Berlinu.
S .
o *
b 1 v.
$ •
n
Poslušam jih po radiu. Tržaško dekle prosi s tenkim glasom oproščenja zaradi nezadostnega znanja slovenskega jezika. Ko pa se ji izproži, ne more brzdati svojega še skoraj otroškega grla, prehiteva se, stavki se ji snujejo z južnjaško živahnostjo, in iz njih zveni silna ljubezen do slovenske domovine, do slovenščine . . . Oglasi se Belokranjka. Opraviči se, češ da je preprosto, neuko dekle, ki si z rokami služi kruh. Govori o delu v domači vasi, o zaprekah in nevšečnostih, pa zopet o zadovoljstvu, ki izvira iz političnega prizadevanja; govori brez spotike, stvarno in nazorno, da te prevzame naravna lepota in omikanost belokranjske besede, in meni je toplo pri srcu, ko po dolgih letih zopet uživam žuborenje studencev, ki so me pojili prva leta mojega življenja. — Korošica nastopi, obotavljaje se, kakor v bojazni, ali se bo srečno pretaknila mimo zank in nastav slovenske slovnice; nekaj malo zatikanja, nekoliko po-mišljajev, pa ti pove in razloži jasno in razločno vse, kakor je treba, dokler vsa srečna ne postavi zadnje pike za zadnji stavek. —
In se predstavi še Štajerka, Goričanka, Prekmurka, vsaka po svoje, čedno in pošteno, kakor je treba. Koliko pisanosti, koliko mnogoličnosti v izražanju, koliko značilnega za posamezne pokrajine in način življenja in mišljenja tod in drugod. Vsaka vas ima svoj glas. — Naše žene in dekleta se pražnje oblečejo, kadar gredo pšenico žet. In tako ima naš človek iz ljudstva — posebno pa še žene in dekleta — živ čut za čedno, pravilno ubrano slovenščino na javnem nastopu. Zaveda se, da se je treba tudi materinega jezika učiti, in čim več bo nastop&l v javnosti, tem bolj se mu bo ta zavest krepila.
Redki so tisti, ki menijo, da se lastnega jezika ni treba učiti, kakor češ da ga že tako znaš. Tako mišljenje je znamenje nekake topoglavosti, ki je puhel sad duševne lenobe in plitke čustvenosti, lastnosti, ki za vseobčnost niso kdo ve kako zaželene ali koristne ...
Velika razgibanost današnjega življenja razgibava tudi jezikovni razvoj. Vse se hoče odeti z besedo: groza, zanos, borbenost, upor, zmagoslavje, bolečina in radost. Vsa na pol končana in šele komaj začeta zgodovina se hoče izliti v govorjeno ali pisano besedo. Ljudje so doživeli tako silne notranje pretrese, so toliko prej neznanega in neznanskega prečustvovali, da se ne morejo ustavljati sili, ki jih žene, da bi z besedo dali duška vsemu, kar se jim je nagnetlo v notranjosti. In v tej gostoti doživljajev, v tem vrenju in kipenju v dušah vidim znamenje mogočnega zagona in vzpona, ki ga bo dosegel naš jezik v bližnji bodočnosti.
<>00000000000000000000000000000000000000000000000
skupina najbolje usposobljenih oficirjev in podoficirjev, bi bilo treba vključiti v teritorialno obrambo.«
Esesovci so v celoti prodrli v zahodnonemški pravosodni aparat, v katerem dela 1155 nacističnih pravnikov, med njimi 25 na zveznem in deželnih ministrstvih, 29 pri vrhovnih zveznih sodiščih, 143 na višjih deželnih sodiščih, med njimi 34 na položaju predsednikov ali predsednikov senatov, 318 na deželnih sodiščih, med njimi spet 174 na položaju predsednikov ali direktorjev, 306 na upravnih sodiščih, med njimi 40 na položaju predsednikov ali direktorjev, 58 na drugih sodiščih, med niimi 20 na položaju direktorjev ali predsednikov, dalje 264 državnih pravdnikov, med njimi 102 vodilna državna pravdnika in 14 na drugih pravosodnih položajih.
V tej zvezi samo nekateri izmed mnogih naslovov:	obersturmfiihrer
SS pri »zemeljskem uradu« v Pragi, zdaj profesor na univerzi v Mainzu in svetnik višjega deželnega sodišča v Koblenzu; esesovski sodnik (dve smrtni obsodbi proti Poljakom) Heinz Junoker, zdaj svetnik upravnega sodišča v Diezu; unterschar-fiihrer SS in sodni izvedenec pri es-
esovskem in policijskem sodišču v Konigsbergu dr. Schutte, zdaj svetnik upravnega sodišča v Wuppertalu; zaupnik rajhovskega vodje SS Himmlerja pri deželnem sodišču v Beuthen-Katcowitzu dr. Wedde, zdaj svetnik deželnega sodišča v Stuttgartu (izrekel je smrtno obsodbo zaradi poslušanja poročil londonskega radia); esesovski sodnik dr. Hach-meister, zdaj svetnik upravnega sodišča v Wiirzburgu; esesovski sodnik v Pragi dr. Paul Mitrega, zdaj svetnik upravnega sodišča v Stuttgartu; sturmbannfuhrer in esesovski sodnik pri komandantu SD v Oslu prof. dr. Schiedemair (avtor knjige »Rase in gojitev dednosti v zakonih tretjega rajha«), zdaj predsednik upravnega sodišča v Wurzburgu, in sturmbannfuhrer SS Ernst Ehlers, zdaj svetnik upravnega sodišča v Schleswigu.
Takšni sodniki so oprostili esesovskega generala Simona, ki je dal v zadnjih dneh vojne ustreliti tri državljane v mestecu Brettheimu, ker so skušali hitlerjevskim mladincem vzeti iz rok protitankovsko orožje in ker so se upirali potrditi smrtno obsodbo tistega, ki je prvi dal pobudo
za to.
(Dalje prihodnjič)
Letošnje letovanje otrok na Jadranu
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 19. julija do 8. avgusta, druga skupina pa v času od 8. do 28. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. To prošnjo naj skupno s priloženim lanskim šolskim spričevalom, zdravniškim spričevalom, iz katerega mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo, priporoči-I o m krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, osebno izkaznico otroka s sliko in režijskim prispevkom v znesku 250 šilingov oddajo do najkasneje 6. julija 1964 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometer-gasse 10, Celovec - Klagenfurt.
Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzamemo in da velja za prijavljenega le otrok, za katerega so bili hkrati oddani v s i navedeni dokumenti.
Za osebno izkaznico otroka velja le izkaznica (Personalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju; otroci, ki so bili že tri ali večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno prosto mesto. V prošnji starši lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali otroka na letovanje. Po možnosti bo ta želja upoštevana. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku dobili tozadevno pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
JUBILEJNA SLAVNOST
Sto let železnice Beljak-Celovec
Pred sto leti, 29. maja 1864, je bil pomemben dan za Beljak in tudi za Celovec. Ta dan so slovesno izročili svojemu namenu železniško progo Celovec—Beljak, linijo, ki se je iz skromnih začetkov razvila do ogromne prometne frekvence ter igra v železniškem omrežju na Koroškem zelo važno vlogo.
Stoletnico tega pomembnega dogodka so minulo soboto obhajali s proslavo s pestrim programom. Poseben pečat slavnosti je dala navzočnost zveznega preziden-ta dr. S c h a r f a, ki sta ga ob prihodu s posebnim vlakom pozdravila namestnik deželnega glavarja Sima in celovški podžupan S e i d I i n g , pozdravila pa sta tudi prometnega ministra P r o b s t a. Med slavnostnimi gosti so bili navzoči visoki uradniki generalne direkcije avstrijskih zveznih železnic in mnogi predstavniki javnega in gospodarskega življenja na Koroškem. Posebni vlak, ki je slavnostne goste vozil iz Celovca do Podravelj, so na več postajah sprejeli zjiavdušenimi pozdravi, petjem in godbo. V Podravljah so gostje prestopili v »zgodovinski vlak" s stoletno lokomotivo in garnituro. Vlakovodja in kurjači so delali v fraku in cilindru, sprevodniki pa so bili v historičnih uniformah.
Jubilejni vlak .je privozil v Beljak, kjer ga je viharno sprejela in pozdravila večtisočglava množica, skoraj ves Beljak je bil na nogah. Osem železniških kapel je bilo pripravljenih pred kolodvorom, na transparentu med dvema obeliskoma sta bili napisani letnici 1864 — 1964. Množica šolske mladine je pozdravila vlak in goste z zastavicami in petjem. Župan Timmerer je izrekel gostom dobrodošlico in orisal pomen Beljaka kot važno prometno središče in križišče vzhodnih alpskih dežel. Slavnostni govorniki so bili prezident direkcije avstrijskih zveznih železnic v Beljaku dipl. ing. Gutman n, ki je podal krotek pregled zgodovinskega razvoja te proge, nadalje prometni minister P r o b s t rn zvezni prezident dr. S c h a r f.
Prometni minister Probst je naglasil vlogo železnic v prometu in njih tehniški razvoj. Progo Celovec—Beljak prevozi danes dnevno 15 parov brzih in pospešenih vlakov, 11 parov osebnih vlakov in 6 parov tovornih vlakov. Okoli 10 odstotkov na Koroš-
kem prevoženih kilometrov je lani odpadlo na linijo Celovec—Beljak. Dejal je, da je železnica slej ko prej hrbtenica prometa ter bo verjetno ostala tudi v bodoče.
Zvezni prezident dr. Scharf je naglasil
napredek v zadnjih sto letih, odkar je bila ta železniška zveza skozi Koroško vposfav-Ijena ter zaključil svoj govor s čestitko avstrijskim zveznim železnicam, mestoma Celovcu in Beljaku, vsem občinam ob tej progi in hkrati vsem Korošcem in Korošicam k jubileju njihove železnice.
Pri slavnosti v Beljaku so s spominskimi plaketami počastili in obdarili štiri najstarejše železniške upokojence. Po oficielni slavnosti so bile brezplačne vožnje s »stoletnim vlakom" med Beljakom in Podravlja-mi, ki se jih je s posebnim veseljem posluževala mladina.
»Naj živi napredek" je stalo napisano na lokomotivi, ki je Vlekla prvi vlak iz Celovca v Beljak. Tehnični napredek v zadnjem stoletju je bil zares epohalen in čuda sta med tem časom ustvarila človeški um in dlan.
Iz občine Škocijan
Občina Škocijan, ki obsega tudi znano in od leta do leta botj obiskano letovišče Klopinjsko jezero, šteje okoli 3000 prebivalcev ter obsega skupno 36 vasi. Občinski odbor, ki mora v tej pomembni tujskapro-metni občini mojstrovoti ogromne naloge, sestoji iz 9 socialističnih in 6 OVP-jevskih odbornikov ter dveh mandatarjev Gospodarske liste. Župan občine je Vitus J e s s e.
Kakor v vseh občinah je tudi škocijanski občinski odbor v stvarnih sejah obravnaval in sklepal o občinskem proračunu za leto 1964. Letošnji proračun obsega dobrih 9 milijonov šilingov, namreč v rednem proračunu 5,427.900 in v izrednem proračunu 3 milijone 682.200 šilingov. V rednem prora-
Ustanovni občni zbor „Kluba prijateljev lova”
Nedavno tega so koroški slovenški lovci ustanovili svojo organizacijo »Klub prijateljev lova«. Pobudo za ustanovitev je dal znani izkušeni lovec Karel P r u š n i k in pripravljalni odbor je v stvarnih posvetovanjih pripravil pravila ter v nedeljo, 31. maja 1964, sklical v Delavski zbornici v Celovcu ustanovni občni zbor Kluba prijateljev lova. Udeležba lovcev iz raznih krajev spodnje Koroške je bila za začetek zelo povoljna in vzpodbudna. Občni zbor je s pozdravnimi besedami otvoril Pavle K r u š i c in med navzočimi posebej pozdravil lovskega mojstra za okraj Velikovec, ki je zborovanju prisostvo-
Pevski zbor SPD ..Edinost" v Mežiški dolini
Na binkoštno soboto popoldne in zvečer je pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Edinost" v Pliberku na povabilo gostoval v Mežiški dolini — v Črni in na Prevaljah. Velika občina od Raven do Črne je bila v prazniškem razpoloženju — obhajali so občinski praznik v spomin na dan osvoboditve izpod nacističnega okupatorskega jarma. Vse vasi so bile okrašene, hiše opremljene z zastavicami, cvetjem in zelenjem. Na vrhovih so zažigali kresove in z obrazov vsega prebivalstva: rudarjev, kmetov, delavske in dijaške mladine, 'je odsevala radost in zadovoljstvo ob tradicionalnem prazniku. Bil je spomin zmage svobode nad suženjstvom in hkrati ponosa o doseženih delovnih zmagah marljivega v svobodi se razvijajočega ljudstva v preteklih devetnajstih letih. Lice razdejane in izmučene Mežiške doline se je od tega časa bistveno spremenilo. Na vsak korak je opaziti nove zgradbe in močan razvoj železarne in rudnika. Kljub vsem začetnim težkočam se dolina razvija k napredku in blaginji.
K temu pomembnemu prazniku v sosednjem zamejstvu so prispevali pevci SPD »Edinost" pod vodstvom zborovodje Folti-ja Hartmanna čestitke s šopkom narodnih, ponarodelih in drugih pesmi. Sprejem naših pevcev v Črni in na Prevaljah je bil iskren in prisrčen. Na mah je bil vzpostavljen har-
KOLEDAR
Petek, 5. junij: Bonifacij Sobota, 6. juni: Norbert Nedelja, 7. junij: Robert Ponedeljek, 8. junij: Medard Torek, 9. junij Sv. Trojica Sreda, 19. junij: Margareta Četrtek, 11. junij: Barnaba
ta-
moničen kontakt med našimi pevci in mošnjim prebivalstvom.
Na obeh koncertih, v Črni in na Prevaljah, sta sodelovala dva zbora: prevaljški oktet DPD »Svoboda" izpod Uršlje, ki ga vodi Viktor Krivec -ter mu dirigira Albin Kranjc, in naš zbor. Petje obeh zborov je bilo kvalitetno. Pliberški zbor se 'je znova postavil in uveljavil, izvrstno pa je prepeval tudi oktet izpod Uršlje, čeprav je ta zbor še zelo mlad. Prijetne poetično izoblikovane pozdravne besede je v Črni kakor na Prevaljah spregovoril profesor Janez M r d a v š i č , povezavo med pesmimi pa je odlično in smiselno interpretirala napovedovalka, voditeljica študijske knjižnice na Ravnah Marija Suhodolčan, kar je bilo zelo posrečeno.
Našim pevcem je v zadoščenje, da so za občinski praznik doprinesli prispevek s petjem, ki so ga ljudje navdušeno in hvaležno sprejemali, kar so izkazali s spontanim ploskanjem in odobravanjem po vsaki odpeti pesmi.
Družabni večer v Mežici ije bil posrečen, domač in živahen. Dobre volje je bilo na pretek. Veliko so prepevali tudi skupno prevaljški rn pliberški pevci. Za gostoljuben in prisrčen sprejem naših pevcev se je zahvalil zastopnik pliberškega prosvetnega društva, na kar je spregovoril predstavnik KPD »Svobod" Mežiške doline profesor Suhodolčan, ki je med drugim poudaril pomen praznika ter nepozaben spomin na ljudi in žrtve, ki so branili svojo dolino ter jo osvobodili, da se -more glasiti slovenska pesem v teh krajih in tudi pri nas na Koroškem. Brez zmage nad nacizmom bi bila zatrta domača beseda in pesem.
S sklepom pogostejših medsebojnih kulturnih -stikov, ki so v okviru malega obmejnega prometa lažji, je minilo lepo majsko srečanje v Mežiški dolini.
val kot zastopnik deželnega lovskega mojstra.
Nato je povzel besedo iniciator društva Karel Prušnik in v -daljšem govoru razložil pomen, namen in vlogo nove lovske organizacije. Med drugim je -dejal, da bi rad nakazal mladi lovski generaciji, kako naj res -po pravih lovskih načelih lovi ter se obnaša v gozdu. Organizacije cilj je posebno v tej smeri, da vzgaja lovce sodobnega časa, da bodo najprej dobri -ljudje in kulturni prijatelji lova in divjadi.
Prečital je obširen članek o lovstvu znanega lovskega literata ing. Mirka Šušteršiča, ki je napisal sijajno razpravo o sodobnem lovstvu pod naslovom: »Človek — lovec«. V razpravi je med drugim rečeno, da je kulturni razvoj človeka lik lovca docela spremenil. Sodobni lovec ni več lovec v prvotnem pomenu besede, pobijač, streljač in plenitelj divjadi, temveč njen prijatelj, gojitelj in varuh, je človek, ki je v sebi zatrl prabitno krvoločno zver in ohranil svojo pradavno povezanost z naravo v plemeniti obliki človečnosti.
Branje je napravilo na vse močan vtis in sam zastopnik deželnega lovskega mojstra je dejal, da naj bi te sijajne misli o lovstvu prišle v obliki tiskane besede v roke vsakega lovca. Klub prijateljev lova bo tudi poskrbel, da se bo to v doglednem času v kakršni koli obliki uresničilo.
Ob zaključku je govornik poudaril socialno plat lovstva, ko lov ni več le privilegij bogatih, temveč je dostopen tudi širokim plastem delovnega ljudstva. Končno je še dejal, da bo -tudi društvo prispevalo k boljšim odnosom in povezavi z narodom -sosedom.
Občni zbor je soglasno izvedel volitve društvenega odbora s Karlom Prušnikom kot predsednikom, določil letno članarino in v živahni diskusiji še razpravljal ter sklepal o vprašanjih in nalogah, ki spadajo v okvir društva.
Cirkovce
Predpreteklo nedeljo sta se poročila Lenčka Hanin, p. d. Lipejeva v Cir-kov-čah in Ernst K o I e t n i k. Ženitovanjsko slavje v ožjem krogu je bilo v gostilni pri Schwarzlu. Novoporočencema je na željo nevestinega očeta zaigrala tudi rudniška godba iz Mežice, ki je isti dan sodelovala na godbeno-pevskem koncertu v Pliberku. Nevesta in ženin sta popoldne obiskala koncert v Schwarzlovi dvorani in dejala, da je bilo na njun poročni dan lepo prav tudi zaradi tega, ker sta bila deležna bogatega in plemenitega glasbenega užitka.
Mlademu paru srčno čestitamo!
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec • Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
čunu so predvideni naslednji izdatki: za splošno upravo 511.200, za javni red in varnost 16.500, za šolstvo 534.000, za kulturno pospeševanje 38.500, za preskrbo 244.100, za mladinsko pomoč 51.000, za gradnje, stanovanjske in naselitvene namene 671.300, iza javne naprave 2,511.500, za gospodarska podjetja 23.500 in za finančno ter premoženjsko upravo 2,016.200 šilingov. Razen tega ima občina še mnoge druge potrebe, med temi na primer razširitev in izgradnjo vodne preskrbe, posebno potrebna pa bi bila obvozna cesta. Do 10 kilometrov cest nameravajo 'še letos asfaltirati, da se znebijo neprijetnega prahu. Te in mnoge druge naloge zahtevajo mnogo denarja in je nujno, da se najde za te potrebe razumevanje na pristojnih mestih v deželi in državi.
Samoumevno ije, da se občina -marljivo prizadeva za ohranitev in porast tujskega prometa. Za pospeševanje tujskega prometa je v proračunu namenjenih 860.000 šilingov. Nekaj številk lahko nazorno predoči razvoj tujskega prometa na Klopinjskem jezeru. Med 156-imi prenočišči jih ‘je 55 odstotkov obrtnega značaja. Število postelj znaša 5000. Leta 1960 so našteli 268.000 nočnin, leta 1961 365.000, leta 1962 410.000, leta 1963 pa že 497.000. V zadnjih letih je zrasla vrsta novih hotelov in penzijonov. Občina sama razpolaga s kempingom v obsegu 28.000 kvadratnih metrov. Turistom je na razpolago 15 javnih kopališč, preskrbljeno pa je tudi s športnimi prostori.
Klopinjsko jezero, ki slovi kot eno naj-foplejših jezer na Koroškem, obiskuje iz leta v leto več tujih -turistov iz daljnjega sveta, posebno iz Nemčije. Ob koncu tedna ter v nedeljah in praznikih pa prihaja tudi vse polno gostov iz Podjune, Celovca, posebno še iz Graza in tudi z Dunaja.
Vtisi s prijetnega izleta
Prijetna družba domačih slovenskih ljudi iz Cirkovč, Vidre vasi, Komlja in Pliberka, pa tudi iz Št. Petra na Vašinjah, Podjune, Dobr-le vasi, Mokrij in Velikovca si je privoščila o binkoštnih praznikih lep in posrečen izlet na jug. Izlet je organiziral France Hanin, p. d. Lipej v Cirkovčah, vozil pa je avtopodjet-nik Sienčni-k. S tem šoferjem je vožnja sploh prijetna, ker pozna vse ceste in kraje in je hkrati izletnikom zelo koristen vodič.
Izlet hočemo opisati na kratko, kajti kraji, ki smo jih obiskali, so večini bralcev itak že znani, vendar vsi vedno radi obujajo spomine na nepozabna doživetja. -Kraji in ljuaje, vse je zanimivo in izlet ni bil le prijeten, temveč tudi poučen. »Kamor se oko ozre, povsod se mi nov svet odpre . .. pravi pesnik in najslavnejši nemški pesnik Goethe je dejal: »Česar se nisem naučil, sem pripotoval«.
Občudovali smo skalnati Kras in kraje v polnem razmahu rastočih poljskih, travniških, vinorodnih in sadniških kultur. Bili smo na primer v pristanišču Reka, si ogledali ladjevje in pobožali sinje morje. Lepe vtise smo odnesli iz Opatije, bili smo v Puli, nadalje v Rovinju, -Poreču, Piranu in Portorožu. Neizbrisne vtise nam je zapustil čudoviti podzemski svet Postojnske jame, doživetje, ki ga z besedo ni mogoče ponazoriti.
Ves čas izleta nas je spremljalo prekrasno vreme, predvsem pa izredno dobra in razigrana volja, k čemur je gotovo tudi doprinesla vinska kapljica, ki zori pod južnim soncem. Lahko še povemo, da smo imeli s seboj tudi harmonikaša, Brnikovega Tineta, ki je pridno nategoval »mehe« in izvabljal iz njih vesele viže. Vrnili smo se zdravi in zadovoljni in kadar se s katerim koli izletnikom srečamo, se vedno pogovarjamo o nepozabnem potovanju.
Nekoč sta živela dedek in babica. Ker nista imela otrok, sta bila čisto sama. Pa reče dedek:
»Babica, pojdiva v gozd po gobe!"
In sta šla. Nenadoma opazi babica, da leži pod grmom gnezdece, v gnezdecu pa čepi račka.
»Glej, dedek, račko!"
Dedek pogleda in reče:
»Vzemiva jo s seboj! Naj bo pri naju!" Hotela sita jo vzeti iz gnezda, pri tem pa sta opazila, da ima zlomljeno nogo. Previdno sta jo dvignila in skupaj z gnezdecem odnesla domov. Pustila sta račko v hiši In spet odšla v gozd.
Ko sta prišla zvečer domov, se nista mo-9la načuditi, kaj se je zgodilo. Nekdo je Pospravili hišo, spekel kruh in skuhal juho. Dedek in babica sta tekla k sosedom. »Kdo nama je pospravil hišo, spekel kruh
V
<Sep(W(i
mika
Nihče ni nič vedel.
Naslednjega dne sta dedek in babica spet šla v gozd. Ko sta se vrnila zvečer do-mov, je bilo spet vse pospravljeno in na Tn,z' je stala skleda s cmoki.
Spet sita vprašala sosede: »Ste morda vi-deili, da je bil kdo v najini hiši?"
Pa reče soseda:
»Videla sem neko deklico, ki je nesla vo-
°' je zelo lepa, samo malce je šepala.*
Dedek in babica sta dolgo premišljevala, kdo bi to mogel biti.
Tedaj je babica rekla:
»Veš kaj, rekla bova, da greva v gozd Po gobe, v resnici pa se bova skrila in oprezala. Tako bova zvedela, kdo gospodari v najini hiši."
Rečeno — storjeno. Dedek in babica sta se skrila in oprezovala. Nenadoma vidita, da prihaja iz hiše deklica s škafom za vo-a°' Bila je zelo lepa, samo malce je še-Pala. Deklica je odšla k vodnjaku, dedek 'n babica pa v hišo. Poiskala sta gnezdo, a v gnezdu ni bilo več račke, temveč sa-penje. Dedek in babica sta vzela gnez-0 in ga vrgla v peč. Gnezdo je seveda
i9orelo.
Deklica je prinesla vodo, zagledala dedka in babico in stekla h gnezdu. Gnezda pa ni bilo nikjer. Milo je zajokala.
Dedek in babica sta jo začela tolažiti:
»Nikar ne joči, srčece, boš pač najina hčerkica, najin ljubi otročiček!"
Deklica pa je odgovorila:
»Če bi ne bila sežgala mojega gnezdeca, če me ne bi bila oprezovala, bi vaju nikoli ne zapustila. Zdaj pa vaju ne maram. Dedek, naredi mi kolovrat in vreteno!"
Dedek in babica sta jokala ter jo milo prosila, naj se premisli.
„Ne," pravi deklica, »ne morem, ker mi nista zaupala! Proč pojdem!"
Dedek ji je naredil kolovrat in vreteno. Deklica je sedla na dvorišče pred hišo in začela presti. Nad hišo je letela jota rac. Ko so jo zagledale, so zagagale:
Tu je naia deklica, tu je na!a dušica!
Pred hišo sedi, po nas hrepeni.
Kolovrat se vrti, nit med prsti ji drsi.
Vrzi vsaka ji pero, odletela bo v nebo!
Deklica je odgovorila:
Nič ne maram iti z vami!
Jata me je zapustila, ko sem nogo si zlomila.
Sama v logu sem ostala, milo tožila, jokala.
A vendar ji je vsaka račka vrgla eno pero. Nato so odletele. Takoj nato je priletela druga jata rac. Ko so opazile deklico, so zagagale:
Tu je naša deklica, itu je .naša idušica!
(Pred hišo sedi,
Ipo nas hrepeni.
Kolovrat se vrti, inif med [prsti ji drsi. vVrzi vsaka ji pero, tod letela bo iv nebo!
Deklica pa:
Nič ne maram Jti z /vami!
'Jafa me je zapustila,
‘ko sem nogo si .zlomila.
Sama v logu sem lostala, imilo tožila, jokala.
Spet ji je vsaka vrgla po eno pero.
Priletela je tretja jata. Opazile so deklico in zagagale ter zapele:
Tu je naša deklica.
Ju je naša dušica!
(Pred hišo sedi,
]po nas hrepeni.
Kolovrat se vrti, nit med (prsti ji drsi.
Vrzi vsaka ji pero, odletela bo v nebo!
Vsaka ji je vrgla po eno pero iin deklica se je spremenila v račko ter odletela.
Ukrajinska pravljica
JOŽE MUŠIČ
Podvodna lovca
»Na cilju sva,« .pravi Ante, zagorel dalmatinski fantič, ko priležeta preko ostrih, od morja razjedenih skal, do strmega, samotnega morskega zaliva.
Tinček si nekoliko oddahne od naporne hoje in pogleda okoli. »Kakšen lep zaliv!« se veseli. Prejšnji večer je bil obljubil prijatelju
—	domačinu Anteju, da ga bo naučil, kako se lovi s podvodno puško. Ante pa je obljubil, da mu pokaže kraj, kjer kar mrgoli rib. To naj bi bil ta mali, tihi zaliv.
»Tukaj so ribe!« zakliče Ante in je ves nestrpen, ko mu pomaga Tinček natakniti dolge, prožne plavuti. »Ne suvaj s plavutmi nazaj,« ga poučuje, »ampak samo navzgor in navzdol. Plavati moraš mirno; ne smeš preveč brcati, da se te ribe ne bodo prestrašile!«
Na glavo mu natakne gumijasto masko z velikim ovalnim steklom, v roke pa mu stisne že napeto puško. »Preden se potopiš, moraš nekaj časa globoko dihati. Potem zajemi zrak
—	polna pljuča — kolikor sploh moreš in se potopi naravnost na glavo!«
Ante ga posluša le na pol. S plavutmi na nogah nerodno raca proti vodi. Potem zaplava, zajame zrak in se potopi. ..
Nov svet se odpre pred njegovimi strmečimi očmi. Od rojstva že živi pri morju, toda kaj takega pa še ni videl! Voda je bistra
—	skoraj tako dobro vidiš v njej kakor zunaj na gladini. Okrog njega plavajo ribe in ribice: prav majcene, pisanih barv, pa tudi večje. Na dnu, ki se strmo spušča, opazi črne morske ježke in med njimi veliko, rdečo peterokrako morsko zvezdo. Nedaleč proč stoji velika školjka, zapičena v peščeno dno.
»Čudovito! Čudovito!« zakliče, ko splava
RADIVOJ PAPIČ:
Po pločniku je skakljal velik siv golob. Ulica je bila pusta in tiha, pa je sivi lepotec mirno iskali drobtinice.
Davor, ki je prišel po ulici, je otrpnil. Obstal je kakor vkopan in počasi začel vleči iz žepa okrogli kamenček. Potem je previdno napel fračo. In medtem, ko je vlekel fračo, je že videl nevoščljive poglede in občudujoče vzklike svojih prijateljev. Kakšen velikan, tale golob!
Golob pa se je mirno, kakor da ni zaslutil strelca sprehajal po pločniku.
Dvignil je fračo, jo še bolj napel in nameril. Kamenček je zažvižgal. . . Fant je zaprl oči in jih od samega razburjenja ni mogel takoj odpreti. Že je videl goloba, kako je zadet ležal iztegnjen na tleh ...
A kaj je to? Nekje v bližini je zaropotala razbita šipa. Kurja polt ga je oblila po telesu. Pogledal je — golob je plaval nad strehami in se izgubil pod modrim nebom. Tam nad pločnikom pa se je drobilo in pokalo steklo.
Kar verjeti ni mogel lastnim očem. Da je iz take bližine zgrešil?! In njegova frača je najboljša!... Le kako se je moglo okno razbiti? Kamenček se je najbrž odbil od pločnika in udaril v šipo v pritličju .. .
na površje iri vnovič zajame zrak. Zdaj se potopi nekoliko globlje in — presenečen obstane! Spodaj prav na dnu, plava med skalami največja riba, kar jih je kdaj videl. Ribiški duh dedov in pradedov se silovito predrami v njem. Daleč predse iztegne podvodno puško in se požene navpično navzdol proti ribi. Toda joj...! Nekaj se je zgodilo! Sredi vode se Ante hipoma obrne in zaplava navzgor proti površini. Preplašeno zleze na pesek in gleda Tinčka.
»Že vem, kaj je,« ugane Tinček. »Pregloboko si hotel, pa so te zabolela ušesa, kajne?«
Ante nemo prikima.
»Potapljati se ne smeš prehitro. Najprej meter, nato dva, tri.. . Šele ko si dobro iz-vežban, se lahko potopiš tudi pet ali celo deset metrov globoko, ne da bi te bolelo.«
»Zakaj pa boli?« vpraša Ante.
»Čim globlje se potopiš, tem več vode je nad teboj. Morska voda je zelo težka in to težo občuti telo kot pritisk. Oči, nos in usta so zaščiteni pred njim z masko, ušesa pa ne. In prav ušesni bobenčki so za pritisk najbolj občutljivi. Zato močno zabole, ko pritisne nanje preveč vode,« konča Tinček svojo razlago. Potem pa tudi sam zleze v vodo.
Tako se je srečno končala prva lekcija podvodnega ribolova. Fanta sta, menjaje, lovila vse dopoldne in se z bogatim plenom vračala v opoldanski vročini proti taboru. Ante je vso ipot navdušeno pripovedoval o svojih doživljajih, Tinček pa je samo poslušal, se včasih hudomušno nasmehnil in se popraskal po rdečem, od južnega sonca olupljenem nosku...
Frača
Od žalosti se ni mogel premakniti z mesta.
Naenkrat je na rami začutil tujo roko. Ta roka je potem zdrsnila z rame na njegovo desnico in jo krepko stisnila. Davor se je ozrl.
Pred njim je stal stari sosed Mirko. Stanoval je tam, kjer je Davor razbil okno. Davor se je skušal izviti iz njegove roke, a ta roka ga je čvrsto držala. Le kako naj mu pove, da ni nameraval razbiti njegove šipe ...
— Ali si ga zadel, sivca? Ali veš, da je to moj najboljši?
— Ne, nisem. Zgrešil sem ga ... odletel je, — je jecljal Davor.
— Dobro, samo da ga nisi zadel...
Davor si je oddahnil. Stisk Mirkove roke je popustil. Potem je fant povesil glavo.
— A šipa, no, šipa ni nič hudega. Bom že kako. Imam neko staro šipo, pa bom sam popravil. Samo da sivca nisi zadel, mojega lepega sivca, — je dejal stari sosed in ga potrepljal po rami. In odšel.
Davor se je zamislil. Nekaj ga je grabilo v prsih. Zdrznil se je in pohitel do prvega uličnega kanala. Skozi njegove železne rešetke je porinil svojo fračo.
^^^^»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOsSCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOO^POOOOOO'
ooooooooooo<xxx>ooooo<xxxxxxxxxx>oooo<xxxx>ooooooooo^oo<xxx>ooooo
Sin Arakan je prinesel v Pagan asketski budizem "^hajane". Ta je verjetno prodrl v Burmo preko Cejlo-,a- Za ideje nove vere se je predvsem navdušil tedanji 'Odar Anorata.
^ Anorata ije v kraljestvu združil vso tedanjo Burmo.
njim se začenja doba razcveta poganske vladavine in ^a9anske civilizacije. Zlomil je moč in vpliv Arifov, v sa*°n pa odposlal delegacijo s prošnjo, da bi ji Izročili Vete budistične spise »Tripitaka". Emisarji so se vrnili lJQznih rok. Monski vladar ni uslišal želja poganskega
Anorata je zbral vojsko, se odpravil na jug in nape e Taton. Po treh mesecih obleganja se je mesto pre • a °- Zmagi je sledil veličasten sprevod, v katerem s vladar vrnil v svoje mesto.
Kronika pravi, da je dvaintrideset belih slonov nosil e e spise in relikvije. Za njimi so se v sprevodu zvrsti pVečeniki, arhitekti, umetniki, obrtniki in vsi tisti, ki s g slej odločilno vplivali na formiranje poganske omikt UrUianci iso po Monih povzeli pisavo, in že leto dni p Tatona (leta 1058) se pojavi v Poganu prvi v bui nQnščini izpisan tekst.
»Kronika steklene palače" pripoveduje, da se je z<
Okamenel j smehljaj
JOŽE
Anorato zvrstilo enainštirideset kraljev, ki so meje kraljestva še bolj razširili in učvrstili.
Poslednji poganski monarh je bil Naratiapate (1254 do 1287). Ta je zabredel v spor s Kublaj kanom in se spopadel z njegovimi vojščaki.
Pogansko kraljestvo je tatarskega samodržca zelo malo brigalo. Njegove ambicije in skrbi so sledile 'konjenikom, ki so na majhnih, gibčnih in odpornih konjih peketali preko ruskih step v Poljsko. Toda zgodilo se je, da je Naratiapate pobil kanove odposlance, ker niso hoteli pred njim sezuti obuval, kot je zahteval burmanski dvorni ceremonial.
In niti to še ni bil pravi povod za vojno: pod Kublaj kanom je preteklo toliko krvi, da ob njej zares ni utegnil razvnemati svoje tankočutnosti. Naratiapate je bil prav tako sebičen in pohlepen kot Kublaj kan. Za razliko od njega pa so bila njegova obzorja dosti bolj ozka in omejena. Zato je povedel vojsko ina sever in napadel enega izmed kanovih vazalov. Ta je prosil za pomoč osrednjo vlado v Pekingu in tako je prišlo do usodne bitke.
Strah ima velike oči, posebno še, če je pomešan z grenkobo poraza. Burmanski kronisti so zapisali, da se je dvignila vsa Kitajska in da je milijonska armada napadla Pogansko kraljestvo. Bitka, do katere je prišlo, pa je dejansko bila zgolj obmejna zadeva, ki so jo pekinški oblastniki poverili južni provinci Junan. Centralna vlada je okrepila lokalno vojsko, ki so jo sestavljali kitajski Sanci, z nekaj oddelki dobro izurjenih mohamedancev turškega porekla. Dvanajsttisočglava kanova vojska se je na bojnem polju srečala s 40.000 poganskimi bojevniki.
Kanovi vojščaki so se zgrozili, ko so zagledali burmanske slone. Proti njim se še niso vojskovali. Toda ko so puščice lokostrelcev dosegle živali, so te pobesnele. S
širokih hrbtov so pometale voijščake in tovor ter začele v strahu in podivjanosti mendrati Naratiapatovo vojsko. Preplah se je z živali prenesel na ljudi in bitka je bila izgubljena.
Leto 1283 je tragična letnica poganske zgodovine: romantično samoljubje poslednjega vladanja je v nepo-tešeni sli po veličini, slavi in pridobitništvu dregnilo v sršenje gnezdo. Vendar se tatarska vojska ni dolgo zadrževala v Paganu. Iz prestolnice ob Iravadiju jo je pregnala neznosna vročina. Ljudje in živali ji niso mogli kljubovati.
Tedaj so prišli Sanci. Po istih poteh, ki so iz gora v nižino pripeljale Mone in Burmance. Prišli so bojeviti in lačni, s prahom skope zemlje na nogah, iz predelov kjer se je v tistih časih končal svet. Njihovi vpadi so do konca zapečatili obdobje kratke, vendar blesteče poganske civilizacije.
Petsto Jet zatem, ko so ga bili zavzeli Tatari, je bil Pagan še enkrat priča porazu burmanske vojske: nema in tiha priča, kajti mesto je bilo že zdavnaj mrtvo in v njem je živel le še medel spomin na preteklost. Leta 1837 je skušal burmanski general Zejafura ob njegovih zidovih zaustaviti prodiranje angleške kolonialne vojske proti Mandalayu. Njegovi borci so bili hrabri, njih oborožitev pa slaba. V dežju sovražnikovih svinčenk je armada razpadla. Vojaki so bežali, kolikor jih niso za svinčenkami razmesarili bajoneti ali pa vase zagrnili topli valovi Ira-vad ija.
Za zgodovino azijskega Jugovzhoda je pogansko obdobje zelo pomembno. V času ko so v njem rasli templji kot odraz njegove politične in ekonomske moči, je prišlo v Indiji do bramanistične restavracije. Razpenjeni valovi oživljenega bramanizma in verska nestrpnost so pregnali budiste. Usoda budizma je v neurejenih verških prilikah
„Mama, nikoli nimaš časa zame..
Draga mama!
Gotovo se boš začudila, ko boš prišla domov iz službe in Te bo čakalo na mizi to moje pismo. Morda se boš celo prestrašila. Saj ni nič takega, samo napisala bi Ti rada tisto, kar Ti nikoli ne morem povedati. Mama, nikoli nimaš časa zame in me nočeš razumeti, da bi se tako rada včasih s Teboj pogovorila.
Zdaj vendar nisem več tak otrok in mi je hudo, kadar mi rečeš: »Pojdi in se loti svojega dela. Uči se, da bo kdaj kaj iz tebe. Zdaj nimam časa za pogovarjanje*. Že štirinajst let sem stara in prav dobro vem, da veliko delaš, tudi zame. Veliko službe imaš in kadar prideš potem domov, si utrujena. Pa se kljub temu takoj lotiš domačih opravil. In ker toliko delaš, si utrujena in potem tudi živčna in nimaš potrpljenja, kadar pridem in bi Te rada toliko stvari vprašala. Mama, saj Te imam zelo rada in vem, da me imaš tudi Ti. Tako rada opravim kako delo namesto Tebe, kadar Te ni doma. A ti tega ne opaziš, nikoli me nočeš pohvaliti in zato nikoli ne vem, če kaj prav naredim. In toliko bi Ti rada povedala in Te vprašala. Koga pa naj vprašam, mama, če ne Tebe? Ti pa me nočeš poslušati.
Nikoli me ne vprašaš, kako je v šoli, če znam ali ne, če je težko ali ne. Saj vem, da greš včasih na roditeljski sestanek in Ti razrednik vse pove o meni. A meni se zdi, kakor da meni ne bi zaupala, da bi Ti povedala po pravici. Jaz pa bi Ti rada sama vse povedala, kako je bilo. Po pravici bi Ti povedala, čeprav bi bila mogoče potem huda name, če ne bi bilo vse v redu. In tudi to bi Ti povedala, hodiva s Petrom vedno skupaj v šolo in iz šole. Vedno me počaka, da greva lahko skupaj in se po poti toliko pogovarjava. Zato bi Te rada prosila, če dovoliš, da bi prišel Peter kdaj k nam domov in bi mi pomagal pri matematiki, ki jo zna precej bolje kakor jaz. Ali boš dovolila, mama? Peter je zelo priden dijak, eden najboljših v razredu. To bi Te že tako dolgo rada vprašala, pa si nisem upala, ko ni bilo nikoli nobene priložnosti, da bi se pogovarjali.
Ali veš, da sem pri telovadbi med najboljšimi? Na orodju znam narediti že zelo težke vaje in kar dobro mi gre. Zelo sem vesela in upam, da si Ti tudi. In tudi to Ti moram povedati, da bi potrebovala novo trenerko. Stara je že tako oguljena in tudi trga se že. Ali Te lahko prosim, da bi mi kupila novo? Saj bi dala tudi svoj denar iz hranilnika zanjo.
Tako rada bi šla kako nedeljo kam s Teboj na sprehod. Ali boš imela to nedeljo malo časa tudi zame?
Še veliko stvari. bi Ti rada povedala, mama. Zelo pa se bojim, da boš zaradi tega pisma huda. Ko bom prišla zvečer iz šole, bom pozvonila spodaj. Rada bi, da bi prišla na balkon in se mi nasmejala. Če Te pa ne bo, bom vedela, da si huda.
Ali boš huda, mama?
Tvoja Andreja O
Dolgo je brala pismo, ki ga je našla na mizi, ko je prišla domov. Vse popoldne ni mogla prijeti za nobeno delo in pismo je znova in znova prebirala. Zaskrbelo jo je in kakor, da je šele zdaj spregledala, se je spraševala: »Ali sem res taka? Ali je pismo res na-
Sami ste gospodar svoj e linij e
Kozmetičarke zatrjujejo, da splošnega pravila za pridobivanje lepe linije ni. Po-selbno škodljive so za zdravje razne diete, za katere se odločimo, ne da ibi poznale svoje specifične lastnosti in pač samo zato, ker Ije taka dieta koristila naši znanki ali prijateljici. Prav tako kot vsaki ženi ne pri-stoja kakršnakoli nega polti ali barva las, tako tudi vsaka dieta ne deluje enako pri
Drobni nasveti
■	Predmete iz stekla in porcelana umivamo v krompirjevi vodi.
■	Če ste se urezali, namažite ranico z jajčnim beljakom. Na ranici se bo ustvarila skorjica, 'ki jo bo varovala pred zrakom in trenjem ter pripomogla, da ranica hitro zaraste.
■	Saje z loncev boste pri pomivanju posode laže očistili, če pred uporabo namažete spodnji del prav na tanko z mastjo ali oljem.
■	V aluminijasto posodo, v kateri se je prismodilo mlelko ali kakšna druga jed, vlijemo čisto vodo, v kateri prevremo glavico čebule. Nato posodo večkrat izperemo z mrzlo vodo.
* Govedina bo sočnejža, če spustite meso v vročo vodo; če pa želite, da bo juha močnejša, jo spustite v hladno vodo.
■	Meso ostane sveže, če ga do uporabe hranite v čisti vlažni platneni krpi. Poleti namočite krpo v vodo, ki ste ji dodali malo kisa.
■	Če meso že malo smrdi, ga denemo v razredčen kamilični čaj in ga pustimo v njem 8 do 10 minut. Nato operemo meso v hladni vodi. Če se vonj še ni povsem izgubil, postopek ponovimo.
■	Če mlako prekipi, zmanjšamo neprijetni vonj, če posipamo ploščo štedilnika s soljo in kisom.
■	Katranske madeže odstranimo s tkanine z vrelim mlekom oziroma vrelim limonovim sokom.
■	Rjaste madeže odstranjujemo z limoninim sokom. Po čiščenju moramo tkanino držati na pari vrele vode.
raznih ljudeh, še več — lahko ima prav resne posledice.
Eden izmed znanih italijanskih zdravnikov, ki se študijsko ukvarja z dieto prehrano — Italijanke imajo namreč velike preglavice s svojo linijo — dr. Lucchesi pa je vendarle sestavil nekatere glavne točke za lepo linijo. Toda znameniti doktor se je takoj zavaroval z izijavo, da se morate pri vsaki dieti posvetovati z zdravnikom, ki pozna vaš telesni ustroj in zdravje.
Priporoča pa takole:
•	uporabo soli zmanjšajte na minimum in po možnosti ne (sladite preveč hrane;
•	odrecite se popru, močnim začinom, sladkarijam, sladkim in alkoholnim pijačam — dovoljeno pa je nekaj ineslajene kave in ne premočnega čaja;
•	prikuhe in solate naj ne bodo preveč slane, veliko pa naj bo na njih limoninega soka in največ polovico žlice o lij a;
•	pijte vsak dan posneto mleko ali pa mleko v prahu z vodo ali jogurt iz nemastnega mleka;
•	nikoli ne opuščajte popolnoma posameznih obrokov. Dovoljeno je le izogibati se jedem, ki redijo in jih nadomeščati s tistimi, ki niso tolikanj hranljive;
•	z zdravstvenega stališča ni priporočljiva prevelika debelost, toda prav tako je nevarno tehtati pod normalo;
•	stroga shujševalna kura je dovoljena le pod strokovnim nadzorstvom;
® telovadba in razne masaže ne morejo same po sebi zagotoviti shujšanja, so pa učinkovit pripomoček pri dovoljeni dieti;
•	temeljito pravilo: ne začenjajte nobene diete, če niste trdno odločeni, da boste vztrajali do konca.
Preden odpotujete
Morda ste v zadregi, kaj vse morate storiti, preden odpotujete na dopust. Naslednjih nekaj opozoril gotovo ne bo odveč:
Ne pozabite sporočiti naslova, kje boste preživeli dopust, svojim najbližjim, najbolje sosedu. Tudi glede časopisa in pošte uredite s pismonošo, ki vam lahko pošto pošilja na 'začasni naslov, ali naročite kako drugače. Izključite hladilnik, ga izpraznite in očistite, potem pa vrata pustite priprta. Prav je, da pustite ključ vašega stanovanja znancem ali sosedom: stanovanje je treba kdaj pa kdaj prezračiti in skrbeti za lončnice! Tudi v primeru kakšne nesreče, požara, ali kaj podobnega je prav, da je ključ stanovanja pri roki. Izključimo vse vtikače električne napeljave (radio, hladilnik, štedilnik, svetilke in podobno), prav tako plin.
Poskusite!
NEDELJSKA GOVEJA PEČENKA Pretakni en kg pustega govejega mesa s trakovi slanine in ga poveži v obliko podolgovate Štruce. V kozici prepraži na žlici surovega masla, polovico drobno zrezane čebule, narezan korenjček, vejico zrezane zelene fer na koncu dodaj že zdrobljen klinček in lovorjev listek* V to položi pripravljeno meso, zatij z žlico vode in peči v pečici približno eno uro.
Medtem meso večkrat obrni, da bo zapečeno od vseh strani. Nato odlij maščobo in polij meso s kislo smetano (dva kozarca), ali s sladko smetano, ki si ji dodala dve žlici limoninovega soka. Pokrij kozico in duil v pečici ali na štedilniku še kakih 20 minut, oziroma kolikor potrebuje meso, da se do kraja zmehča. Na koncu vzemi meso iz omake, tej pa dodaj še skodelico Juhe ali vroče vode, nekaj žlic limoninovega soka, žlico surovega masla, pretlači in polij čez meso, ki si ga narezala na rezine.
pisal moj otrok?« In ko je vse popoldne grebla vase, dokler se ni dan prevesil v večer, je vedela. »Koliko sem zamudila! Ubogi moj otrok!«
Ko je pozvonila, je pohitela na balkon in jo je poklicala. Ne s smehom, temveč z glasom, zamolklim od zadrževanih solz.
»Pridi domov, norica mala! Tvoja mama Te čaka!«
C perlonu moramo vedeti
Nobeno vlakno v tekstilu se doslej ni tako hitro uveljavilo kot nylon in perlon. Tovrstna oblačila razveseljujejo zlasti zaposlene ljudi, saj smo lahko v njih elegantno in moderno oblečeni, jih lahko hitro in lepo operemo, se hitro posušijo, jih ni treba likati in skoraj ne krpati. Te vrste oblačila so lahka, prijetna za kožo, se ne mečkajo, so razmeroma trpežna, posebna prednost pa je tudi v tem, da se jih ne lotijo molji.
Če oblačila iz perlona oziroma nylona šivamo doma, moramo vedeti tudi tole: škarje za rezanje tovrstnega blaga morajo biti ostre. Najbolje je, če jih šivamo z nylon oziroma perlon nitko. Le-te nikoli ne odtrgamo, pač pa zmeraj poševno odrežemo in skrbno zadelamo. Če šivamo na šivalnem stroju, naj bodo vbodi raje daljši kot prekratki. Zgornja nit naj ne bo preveč napeta, razen tega pa naj bo spodnja nit tanjša kot zgornja. Hrapava mesta na stroju lahko poškodujejo to nežno tkanino. Prelepimo jih vsaj za čas, ko šivamo perlon ali nylon z leukoplastom. Če želimo oblačilo na kakšnem mestu podložiti, storimo to z enake vrste materialom. Perlon se namreč pri pranju ne skrči. Robove dobro prelikajmo, seveda ne s prevročim likalnikom. Perlon se topi že pri 200° C. Če torej nimamo likalnika z regulatorjem, likajmo z Izključenim, mlačnim likalnikom.
Perlon in nylon peremo v mlačni vodi in uporabljamo pri tem milo ali pa detergente. Bela oblačila peremo člmpogosteje, da ne porumenijo, česar potlej ne moremo več popraviti. Tovrstna oblačila zavijemo najprej v brisače, da iz njih iztisnemo vodo, potem pa dokončno osušimo na zraku, v senci in nikdar pri topli peči.
Nylon oziroma perlon zdravju ni škodljiv, niti nevaren zavoljo ognja, kar često slišimo.
<XKKK><><X><><><><><><>C><><><><>0<><><X><><><><><><><><><X><X><><>0^^
postala negotova tudi v drugih deželah azijskega Jugovzhoda, ki so jih kolonializirali Indijci. Tudi na Cejlonu — otoški trdnjavi budizma — je bilo čutiti mrzlico verskega vrenja. Zato je predvsem zasluga Pogana, da se je v tem razburkanem obdobju ohranil hinajanski budizem.
Pogan ima svojega »baeddeckerja". Vtem iko z njegovo pomočjo v Evropi zlahka in v nadrobnostih potešiš turistično radovednost, ostajajo njegove pagode gluhe in neme. Težave v poučevanju njegove preteklosti so v tem, da so avtentični viri, ki jih predstavljajo na palmove liste izpisane kronike in v kamen vklesani teksti, precej redki. Razen tega je to dokumentarno gradivo precej pomešano s fiktivnimi legendami in versko simboliko. Dosedanja dejavnost domačih in tujih zgodovinarjev se je v glavnem omejila za zbiranje podatkov. Vse kar je bilo doslej napisanega o njegovi zgodovini, ostaja v glavnem v ozkih mejah elekticizma.
Ob molčečnosti odbežalega časa je ostal čar umrlega mesita v njegovih razvalinah. Oko človeka, ki se prvič sreča s Pagonom, strmi: nepregleden trop pagod se pase kot neurejena čreda na ravnini. Sonce je edini pastir, in prah edina paša.
Čas se mi je na tem edinstvenem grobišču zazdel kot opredmetena negibnost. Kot tišina zmrznjenega morja. Pagode so po njem neizogibno zaznamovane: mnoge se podirajo, od mnogih so ostale le še gomile kamenja, nekatere pa so tudi take, da vzbudijo vtis, ko da bi bile sezidane šele včeraj. Te so oskrbovane, ker glede na legende in izročila, ki so z njimi povezana, pomenijo burmanskim vernikom neprecenljivo svetinjo. Karkoli že jih je umiranje načelo, so sevtišča Pagana v celoti edinstven kulturni spomenik, ki se po intenzivnosti umetniškega izraza in svoji monumentalni kompleksnosti lahko meri z
najpomembnejšimi, kar jih je v zgodovini ustvarilo človeštvo.
Budizem je prodrl v Burmo posredno in neposredno iz Indije. Z njim so prišle pagode in njih gradbinske oblike. Tako se v Paganu srečamo s primerki severne, centralne, južnoindijske in sinhaleške šole. Vmes naletimo še na tip manskega svetišča — svojevrstno modifikacijo indijskega vpliva iz predpaganske dobe. Zanimivo je, da so ob indijskem deležu vplivi severa, predvsem Tibeta in Kitajske neznatni. Vpliv Kitajcev in Mongolov zasledimo v nekaterih freskah, a šele v obdobju odmiranja poganske kulture. Po indijskih vzorih so ob pagodah sezidali še samostane. Vendar so ti zelo redki.
Od preostalih razvalin so vidni ostanki nekdanjega mestnega obzidja z mestnimi vrati.
Najbolj mogočna in najbolj znana je med poganskimi templji belo obarvana Ananda pagoda. Ime je dobila po priljubljenem Budovem učencu Anandi. Sezidana je bila leta 1091. V tlorisu je zasnovana v obliki grškega križa. Okoli centralnega kvadrata, kjer se pred vsako steno vzpenja okoli 10m visoka plastika Bude, se zvrstita z masivnimi zidovi dva hodniška venca. Skozi odprtine v njih prodirajo v notranjost curki svetlobe. Vtem ko se lomijo ali odbijajo od velikih pozlačenih kipov, ustvarjajo dramatične učinke. Ozki svetlobni stožci se pršijo v temo. V preračunani čarovniji jih nase lovi zlata površina plastik in z njimi ustvarja nadrealistične efekte svetlobnega iluzionizma.
V stene vnanjega hodnika je vzidano 80 reliefov, ki v skopi pripovednosti opisujejo Budovo življenjsko zgodbo: rojstvo malega princa v gorah nekje na severu Indije, njegovo mladost, ko mu je bila prikrita resnična podoba sveta, poroko z lepo ženo in trpko spoznanje, da je svet razklan, pahnjen v bedo in prekletstvo, pobeg od doma
in udobja, romanje po Indiji in oznanjanje nauka, do vse zlo korenini v človeških strasteh in željah, ter naposled smrt in »nirvana”, ki je vseobsegajoč neskončni nič in hkrati poslednji cilj slehernega budista. Znova seru obstal pred izbrušenim kristalom vzhodnjaške metafiziker ki ga zahodnjaki po svojih filozofskih in etičnih normah ne znamo vrednotiti in dojeti.
Zidove notranjščine krasijo niše s kipci. Opazoval sem jih majhne in večje in za njihovo vnanjo sakralno vezanostjo odkrival zadržano intimnost ljudi, ki so jih oblikovali.
Visoko pod stropom so čebljale ptice. Spreletaval® so se okoli obrazov z zlatimi, nasmejanimi usti, posedal® po zlatih ramenih in nespoštljivo zapuščale svoje odpadke na zlati podlagi. Na kamnitih tleh jih ni bilo, ker s® hodnik sproti čistili. Vendar vlada tudi v tej pagodi id' težki in postani zavdah kot v zapuščenih svetiščih.
Na podnožju vnanjih zidov in na štirih proti vrh® pojemajočih terasah, ki se bele sklenejo v podolgast® pžlačeno kupolo z zlatim htijem na vrhu, se zvrsti 50® pološčenih keramičnih ploščic z godbami iz Budovih predhodnih žiVljenj. Odkrival sem druge temeljne resnice v®rj ske mistike: neskončno pot do »nirvane", v kateri naporl duha premagajo telesnost in strasti.
Ananda je 50 m visoka, na njej pa se kažejo vpliv' monske gradbinske šole.
Ob heterogenem vplivu raznih stilov in tradicij č\o' vek v Paganu vendarle spozna, da je v njem usp®1 Burmancem izoblikovati določeno enovitost, ki je cifičen odraz njihovih ustvarjalnih sposobnosti. In v te je največja kulturnozgodovinska vrednost Pagana.
(Nadaljevanje sledi)
S T E P H E N LEACOCK
Materin rojstni dan
Sklenili smo, ida bomo letos v naši družini slavnostno proslavili materin rojstni dan. Želeli smo se oddolžiti materi za vse njene žrt-ve> ki jih je doprinesla za nas. Dogovorili smo se, da bomo po zajtrku našo mater presenetili: *\ajeli smo avto in se pripravili na izlet, kjer ki iprefbili ves dan v počitku. Sirota se gotovo ne spominja več, kdaj je bila zadnjič na svežem zraku v naravi!
vToda malo pozneje .smo načrt spremenili: °ce je predlagal, da bi šli lovit ribe in da bi vzeli mater s seboj.
Strinjali smo se s tem, da mora mati imeti j®ga dne neki določen cilj in to je — počitek. Bazen tega je oče dan prej kuipil nov trnek jn mati bi lahko lovila ribe, če želi. Ko smo Ji sporočili, kaj pripravljamo, je izjavila, da raje opazuje očeta pri ribolovu, kot pa da bi se sama onegavila s trnki.
Ko je prispel avto pred hišo, smo ugotovili, da v njem ni dovolj prostora za vse; dejansko nismo računali na očetov ribiški pribor in vso drugo ropotijo.
Oče je rekel naj ne sfkrbimo zanj in da naj Kremo kar sami, on pa bo ostal doma in bo delal na vrtu itd. Čeprav že tri leta ni bil z nvtom na ribolovu, nas ne želi ovirati.
Toda kako bi ga pustili samega 'doma, ko £a pa predobro poznamo; napravil bi sto nevšečnosti. Moji dve sestri sta izjavili, da bi bilo bolje, da ostaneta one dve doma in da Pripravita slavnostno kosilo, čeprav jima je Zelo žali, da se ne bosta mogli udeležiti tega slavnostnega dne, posebno zato, ker sta imeli novo obleko. Vendar sta se pripravljeni žrtvovati, če mati to želi. Moj brat Willy in jaz bi Zelo rada ostala, ampak kaj lahko dva nerodna fanta pomagata pri kosilu?
Slednjič smo sklenili, da bo ostala mati doma in se pošteno odpočila ter bo pripravna kosilo. Razen tega je bil hladen dan in se je bal, da se sirota ne bi prehladila, cesar si ne bi mogel vse svoje življenje oprostiti. Dejal je, da je dolžnost vsakogar izmed nasv>. .da ji omogočimo, da se doma lepo od-P°cije ipo vsem tem, kar je za nas pretrpela m storila in da mladina pogosto ne uvidi, kaj Pomenita tišina in počitek za starejše osebe, j, ar se njega tiče — je dejal — še vedno lah-, Prenaša. napor, ampak da vedno in ob alti priliki želi mater tega obvarovati.
Ves dan smo prebili na ribolovu. Oče je viovil redek primer ribe in izjavil, da je pre-Prican, da mati kaj takega prav gotovo ne bi v sto letih ulovila. Willy in jaz sva prav ^ako ulovila nekaj rib, najini sestri pa nekaj ribic.
Bilo je že zelo pozno, ko smo se vrnili do-tn°y. Zdi se, .da je mati slutila, da se bomo tnili pozno, in je bila s kosilom gotova prav edaj, ko smo prišli.
Bili smo lačni kot volkovi in smo planili ad pečenega. purana. Med kosilom je mati sak hip vstajala in prinašala jedila in moč-,** jedi, vino^in kavo. Ko pa smo končali fosilom, je oče vstal in si sam prinesel ci-lfte’ kgr n' želel, da se mati utruja. jRosilo je poteklo v veselem razpoloženju, je °P sestri sta hoteli pomiti posodo, mati pa njekla da jo bo raje ona pomila, in sestri je
kist;
a hoteli prikrajšaiti za ta užitek.
X DOBROVO L) O
“Kdaj nameravate obiskati hčerko in zeta?« „ *0, bom kar počakala, da dobita naraščaj. ,*ra mati bo gotovo bolje sprejeta, kakor bi blla tašča.«
O
Bariča je prišla zdravniku in mu potožila: j . ako pogosto me srbi in peče po obrazu;
!te mi, prosim, kako učinkovito sredstvo Prot‘ temu.«
“Britje,« odvrne kratko zdravnik.
“Kaj? Jaz da bi se brila?«
“Ke vi, pač pa on!«
O
“televizija je vsekakor napredek!«
“Kajneda!«
Pri navadnem radijskem aparatu 'lik tr‘cne motnje samo slišiš, pri televizijskem Pa lahko celo vidiš.«
,>	.O
L ■ a*o, sinko, zdaj sem ti povedal samo ne-n0 s^°j‘h junaških dejanj med svetovno voj-rUp,e pa *SS k^a! drugič.« a’ °čka, ampak nečesa ne razumem. Zatik S° Potem sploh potrebovali še toliko dru-v°jakov?«
O
Or.
cf ponosno razlaga:
o(e Jl,dje pravijo, da je moja hčerka izrezan
>VeKaj hočemo,« pripomni nekdo iz družbe, tid, ‘ar Hl tre^a °hup*ti; včasih postanejo otroci prav lepi, ko dorastejo.«

Prihajal je v njeno sobo in nekoč je opazil v predalu njene nočne omarice letake. Bile so ilegalno razmnožene radijske vesti. Sprva se je hudo prestrašila; a ko ji je zatrdil, da ne bo nikomur nič povedal o tem, kar je videl, se je pomirila. In ko se je čez nekaj dni ponudil, da bi tudi on sodeloval pri razdeljevanju ilegalne literature in se tako pridružil delu, ki ga je ona opravljala, mu je s sicer malce negotovim izrazom na licu, vendar pa s končkom očarljivega smehljaja na ustnicah, celo izročila nekaj skrbno preganjenih, nevarnih lističev.
Obema še ni bilo dvajset let, ljubila sta se, on je bil strojni ključavničar in ona tipkarica, spoznala sta se v vrvežu vojnega življenja in bila sta zaupljiva drug do drugega kot dva majhna otroka. Srečen, da sme zanjo izvršiti nekaj nenavadnega, se je s šopom lističev v notranjem žepu suknjiča tisti popoldan pognal po stopnicah iz nadstropja, v katerem je imela svojo sobo, in je potem skoraj stekel po cesti, da čim-prej opravi nalogo, ki si jo je zadal. Bil je zardel in oči so se mu iskrile, kajti nevarnost, v katero se je podajal, ga je razvnela.
Nekaj ur pozneje pa je bil bled kot stena, ko je stal pred zasliševalcem v policijski stražarnici. Ujeli so ga, ko je polagal ile-
mestu in da naj bosta zadovoljna, ker je vse srečno minilo in sta oba ostala živa.
Z ljubeznivimi besedami in še bolj s poljubi, ki mu jih je radodarno razdajala vso noč, ga je končno povsem pomirila.
Čez nekaj mesecev sta se poročila.
Dva mlada človeka, ki sta srečno ušla pogibeli vojne in koncentracijskega taborišča, Sta se po poroki vselila v majhno sobo, ki sta si jo najela. Pričelo se je njuno skupno življenje. Ona je bila spet, kot nekoč, tipkarica v nekem podjetju, on pa preddelavec v tovarni. Ona je bila skromna, tiha, nikamor se ni rinila, vedno nekoliko bolehna, ženica, ki je nihče ni opazil in ki je vedno skrbela za svojega moža. On pa je bil močan in poln sile, z veliko željo priti naprej. Kmalu se je pričel uveljavljati v političnem življenju. Končno je imel za seboj odlično preteklost, mučenje na policiji in koncentracijsko taborišče, njegova žena je, še preden so jo prijeli, že dolgo ilegalno delovala in ni trajalo dolgo, da se je prikopal do spoznanja, da je vse to odlična izhodiščna točka za napredovanje na družbeni lestvici. Postal je predsednik raznih društev, član nekaterih strokovnih komisij, ljudski odbornik itd. Od preddelavca je napredoval v oddelkovodjo in kot
lena in mrmraje, tako kot nekoč v tisti prazni, hladni dunajski čakalnici, zašepetal: »Odpusti mi!" Kot takrait, ga je tudi zdaj ljubeče pogledala s svojimi rjavimi očmi, ki so 'bile še vedno lepe, s poslednjim naporom je dvignila svojo roko in ga pobožala po licu.
Priredil je velik, mogočen pogreb. Majhna krsta .je vsa izginila pod venci, nepregledna množica ljudi je obkrožila grob in poslušala govornika, ki je slavil pokojnico.
On se je držal odlično; obraz mu je bil negiben, kakor okamenel v bolečini vse dotlej, dekler ni padla prva gruda prsti na ženino krsto. Ko pa je iz globine odprtega groba votlo zabobnelo, je zaihtel in so se mu solze zatrkljale po licu.
Leto dni, dokler je bil še vdovec, je še tu in tam obiskal grob, na katerem je bila nameščena plošča z napisom „iProvizorij”. Potem pa, ko se je v drugo oženil in ko mu je v teku let mlada žena podarila dva ljubka otročiča, je polagoma pozabil na gomilo sredi pokopališča, pod katero je počivala njegova prva žena. Kdo bi mu tudi zameril, saj je bil hudo zaposlen gospodarstvenik, javni in družbeni delavec.
Minilo je deset let od ženine smrti, ko je nekega dne prispelo v njegovo pisarno v
Zgodba o dveh ljudeh
galne lističe na okna stanovanj. Ko ni hotel takoj povedati, kdo mu ijih je izročil, so ga pričeli tepsti. Na to ni bil pripravljen. 2e po prvih udarcih se je zrušil na kolena in potem mrmraje priznal.
Policisti so takoj sedli v avto in se odpeljali po njegovo dekle. Privlekli so jo razmršeno, napol oblečeno, takšno, kot so jo dvignili iz postelje sredi noči. Ko je vstopila, se je za trenutek spogledala z njim, začudeno, prestrašeno in hkrati pomilujoče, potem pa se je pričela pretvarjati, kakor da ga sploh ne pozna. Tajila je, da bi mu izročila karkoli in niti najhujši udarci je niso mogli omajati.
Čez nekaj tednov so Nemci njemu, ki je vse priznal, in njej, ki je ostala do kraja nema, trdna in odločna, namenili enako usodo: koncentracijsko taborišče. Nekega jutra sta še z množico drugih ujetnikov vstopila na mariborskem kolodvoru v vagone z zamreženimi okni in proti svoji volji odpotovala proti severu. Na dundjskem kolodvoru so transport žensk ločili od moških. Za trenutek sta imela v veliki prazni čakalnici priložnost približati se drug drugemu. Tedaj se je postavila predenj, ga pogledala s svojimi lepimi, rjavimi očmi, ki jih je tako ljubil, in ga potem, ko je ves skrušen zašepetal: »Odpusti mi!" pobožala po licu.
Takoj nato je morala oditi s svojimi tovarišicami. Silno razburjenje se ga je lotilo, rad bi jo bil objel, rad bi planil za njo, pa ni mogel drugega kot gledati, kako na peronu postaja vse manjša v sivi množici jetnikov, dokler se ni izgubila v morju tujih ljudi. Neizmerna bolečina v srcu ga je peklila, ker je spravil s svojo slabostjo v nesrečo njo, ki je bila tako dobra; vendar je zdaj hkrati občutil tudi veliko olajšanje, ker se je zavedal, da mu je odpustila njegovo slabost, in da ga ima še vedno prav tako rada kot prej.
Ko se je vrnil po osvoboditvi iz taborišča, jo je po nekaj dneh zagledal na ulici. S strahom se iji je približal, ona pa mu je stekla nasproti in se mu jokaje vrgla okoli vratu. Bila je vsa drobna, rumena, izčrpana od trpljenja v koncentracijskem taborišču in komaj je bilo videti še sled njene nekdanje lepote na njenem obrazu. Samo njene lepe rjave oči so bile še svetle kot nekoč in zdaj posebno sijoče zaradi sreče nenadnega snidenja.
Zvečer sta potem sedela v kotu majhne gostilne, Iker nista imela svojega prostora, da bi se zatekla vanj, in se pogovarjala dolgo v noč. Pripovedovala sta drug drugemu, kar sta doživela, in se še potem, ko jima je krčmar že oznanil, da zapira, nikakor nista mogla ločiti. Do jutra sita hodila po mestu, po praznih ulicah in skozi park, držeč se za roke. Bila sta srečna. Najmanj stokrat jo je v tej noči osramočen prosil odpuščanja, ker je takrat na zasliševanju klonil in najmanj stokrat mu je odvrnila, da bi se to lahko zgodilo marsikomu na njegovem
bi trenil, včasih gredo takšne stvari neverjetno naglo, se je znašel na položaju direktorja tovarne.
Zdaj seveda z ženo nista več stanovala v tisti skromni sobici, v katero sta se vselila po poroki. Tovarna mu je dodelila lepo trisobno stanovanje v vili nekoliko iz mesta in v uporabo mu je prepustila tudi prostoren avtomobil. Zdaj je kot direktor moral hoditi na razne sprejeme, tu in tam moral opraviti kašno potovanje in sicer na sploh imel na kupe obveznosti, o katerih se mu prej še sanjalo ni, tako da je ves njegov dotedanji način življenja bil povsem postavljen na glavo.
On se je naglo vživel v novi položaj, si pridobil nastop in zanesljive kretnje vodilnega človeka, ona pa je tudi kot direktorjeva žena ostala drobna, mdjbna in skromna ženica, kot je bila doslej. Ni se mogla vživeti v velikem stanovanju, ob gospodinji, katero ji je mož preskrbel, da bi ji bila v pomoč; še manj pa se je znašla ob možu na slavnostnih sprejemih in na reprezentativnih prireditvah. Bolezen, ki si jo je nakopala v taborišču, se ji je vsebolj zajedala v telo in v šumnem okolju in med mnogimi ljudmi je bila nerodna, plašna in kot izgubljena. Zlasti se je bala fotografov in kadar so se vanjo uprle njihove kamere, bi bila najraje pobegnila.
Sprva je še tu in tam kdaj pospremila svojega moža na razne prireditve, potem pa je pričela ostajati vse pogosteje doma. Kmalu je namreč spoznala, da se je mož na tihem sramuje, kadar je z njim tako vsa majhna, nebogljena in suhljata. Na skrivaj je zaradi tega trpela. Še mnogo huje pa ji je bilo, ker ni mogla imeti otrok. Taborišče jo je za vselej prikrajšalo za materinsko srečo.
Zgodilo se je, da je morala na zdravljenje v sanatorij. Tja jo je odpeljal možev šofer in potem je bila zelo dolgo tam. Mož se je od časa do časa prikazal z velikim šopkom rož in z ogromno čokolado, katere pa nikoli ni pojedla, temveč jo je razdelila strežnicam, in vselej se mu je mudilo, mudilo ... Komaj da ji je kdaj prinesel kakšno vest o njunih skupnih znancih, o sebi pa ji ni pripovedoval Skoraj ničesar. Pač pa je pogosto brala o njem v časopisih, kako je tu predsedoval, tam dajal izjave in si je tako vsaj nekoliko bila na tekočem o tem, kako se odvija njegovo življenje. Veselila se je njegovih uspehov, kajti rada ga je imela še prav tako kot takrat, ko je bila še mlado, zalo in zaupljivo dekle.
Približali so se poslednji dnevi njenega življenja. Ko je umirala, so moža po telefonu poklicali ad seje. Ves zasopel je prihitel po stopnicah in planil v njeno sobo. Bil je siv kot zid in vse je kazalo, da se je zdaj šele prvič zavedel, kako je pravzaprav z njo. V njegovem obrazu je bila zapisana vsa krivda, da jo je tetko prepustil sami sebi. Padel je ob njeni postelji na ko-
tovarni obvestilo pogrebnega zavoda, da je treba obnoviti pristojbino za ženin grob, katerega bo v nasprotnem primeru, če pristojbina ne bo plačana, ppkopališka uprava prekopala. On se je pravkar odpravljal na službeno potovanje. V naglici in nervozno je reševal pošto, ki mu ijo je tajnica položila na mizo. Ko mu je prišel pod roke list pogrebnega zavoda, se je za hip zastrmel vanj dalje kot na ostale dopise in nekaj že davno pozabljenega, imorda podobno bolečini, morda samo neprijetnemu spominu, mu je stisnilo srce. Nato pa je brž s krepko, mesnato, skrbno negovano roko napisal po vsej dolžini dopisa z velikimi čfkami: »Prekopati!"
ooooooooooooo<xx>ooooc>o<x>o<x>ooo
S	*
S	Vesele in
| resnične o ljubezni
o
3	• Poklon — fo je malo ljubez-
en ni z veliko duhovitosti.
X	(Fauget)
S
£	• Zaljubljen človek je tisti člo-
O vek, ki želi biti ljubeznivejši kot zmore: zato so tudi vsi zaljubljeni nekoliko smešni!
(Chamforf)
O
•	Prve ljubezni so kakor prvi zobje: izpadajo brez bolečin in prepuste prostor novim.
(Dumas sin)
o
•	Ljubezen — to pomeni počenjati neumnosti v prozi, a pripovedovati v verzih.
(Furlan)
O
a Ljubezen je komedija, v kateri so dejanja krajša, odmori pa daljši; kako izpolniti vmesni čas, če ne s fantazijo.
O
a Samo ena vrsta ljubezni je, toda v tisoč kopijah.
(La Rochefoucauld)
O
•	So ljudje, ki bi ne bili nikoli zaljubljeni, če ne bi slišali govoriti o ljubezni.
(La Rochefoucauld)
O
O Zakon je kakor oblegana trdnjava: tisti, ki so zunaj, bi hoteli noter, tisti ki so notri, pa bi hoteli ven.
• Kadar nimaš tistega, kar ljubiš, moraš ljubiti tisto, kar imaš.
(Bussi — Rabutin)
■OO<XX><>O<XX>OOOOO0OOOOOOOOOOOO0O

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro melono — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti —
9.00	Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55
Lokalni šport — 19.00 Odmev časa.
Sobota, 6. 6.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Romantična komorna glasba — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Osojski menih", pripovedka — 15.50 Za filateliste — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 17.00 Veseli konec tedna z glasbo — 18.25 Ljudske pesmi —
19.00	Šport — 20.15 Koncert iz Solnograda.
Nedelja, 7. 6.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke —
11.00	Dunajski zajtrk v zelenem — 12.45 Gledališko o-gledalo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate
—	17.05 Plesna glasba — 18.05 Veselo petje, veselo igranje — 19.30 šport — 19.45 Zabavna glasba — 20.10 .Radetzkyjeva koračnica' — 21.20 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 8. 6.: 8.00 Domovinski spisi — 8.15 Jutranji koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.45 Oddaja za mladino — 19.10 Zabavna oddaja — 20.15 In kaj menite vi? Vsakodnevni problemi
—	20.30 Veseli ljudje so veselje — 21.45 Veselo petje, veselo igranje.
Torek, 9. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 15.45 Oddaja za mladino — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert v kovarni — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.25 če mene vprašate — 20.15 .Proces".
Sreda, 10. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Or-
četrtek, 11. 6.: 14.15 Poročila, objave. Harmoniko igra Rudolf Pillich. Bolje paziti 'kot zdraviti se . . .
Petek, 12. 6.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Odrsko ogledalo. (Moliere: Scapinove zvijače. Igra .Oder mladje”).
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 6. 6.: 6.10 Napotki za turiste — 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola — 9.25 »Poletno sonce že greje" — 9.48 Iz filmov in glasbenih revij — 10.15 Domače polke in valčki — 10.35 Pojo italijanski zbori — 12.25 Vedri zvoki
—	13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.40 Pojeta Delavski oktet iz Kranja in zbor »Lira* iz Kamnika
—	17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.10 Baritonist Giuseppe Taddei — 18.45 Novo v znanosti —
20.00	Novosti iz repertoarja malih ansamblov — 20.20 Dan oddiha — 21.00 Sobotni ples.
Nedelja, 7. 6.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Mladim poslušalcem — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Glasbena matineja — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Hammond orgle — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Glasba ne pozna meja — 15.05 Danes po-
RADIO PROGRAM
kestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudske pesmi — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 11. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Ufa pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 16.00 Jazz — 17.00 Evropska zobavna glasba — 18.05 Ljudske pesmi — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Zabavna oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 12. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert v ka-vorni — 20.15 Zabavna oddaja — 21.00 Komorni koncert.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00,	17.00	19.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave —
17.10	Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 18.55 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 šport
—	22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet Sobota, 6. 6.: 8.20 Veseil konec tedna z zabavno
glasbo — 9.00 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival
—	11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Koncert — 15.15 Laž ima kratke noge — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Zabavna oddaja — 18.00 Vsaka stvar ima dve strani —
19.10	Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Zabavna oddaja — 20.15 Avstrijska Hit-parada — 21.45 šport.
Nedelja, 7. 6.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Melodije Michaela Jaryja — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.15 Pestro mešano — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Veseli godci — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudske pesmi in plesi — 16.00 Moderna zabavna glasba —
18.00	Temza-Donava — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 21.15 Morala brez pridige.
Ponedeljek, 8. 6.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.25 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže —
13.30	Za prijatelja opernih melodij — 15.30 Za veselo popoldne — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura
—	17.40 Oddaja za žene — 18.00 Popevke — 19.30 Dunajski slavnostni tedni 1964 — 21.45 šport.
Torek, 9. 6.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri
—	14.35 Pri nas doma — 15.30 Glasba Franza Jecha —
16.30	Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 19.30 Leti z nami — 20.30 Operetni koncert — 21.30 Lahko govorimo o tem.
Sreda, 10. 6.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Zveneči mozaik — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Od popevke do popevke — 19.30 Halol Tenagerji — 20.15 Vseh devet
—	21.40 Popravi, kar drugi zagrešijo — 21.55 šport. Četrtek, 11. 6.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
11.00	Ljudske viže — 14.15 Znani orkestri — 15.30 Avstrijski komponisti — 16.30 Felix Mendelssohn-Bartholdy —- 17.40 Oddaja za žene 19.30 Richard Strauss, ob 100-letnici rojstva.
Petek, 12. 6.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja	opernih	melodij —	14.15 Sodobni	avstrij-
ski komponisti — 15.30 Jazz iz Kanade — 16.00 Otroška ura — 16.30	Koncertna ura — 17.15 Znanje za	vse —
18.00	Od plošče do plošče — 19.30 »Terasa", poletna episoda — 21.25 Tretje znamenje.
Slovenske oddaje
Sobota, 6.	6.: 9.00	Od pesmi	do pesmi —	od srca
do srca.
Nedelja, 7. 6.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 4.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Ko psi zalajajo, glasbena oddaja. 10 minut za
iportnike —	18.00 Za	našo vas,	zanimivosti in	koristni
nasveti za naše podeželje.
Torek, 9. 6.: 14.15 Poročila, objave. Domače vile. Iz ljudstva za ljudstvo . . . (Matilda Košutnik iz Globasnice).
Sreda, 10. 6.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo.
poldne — 16.00 Humoreska tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Njihovi rokopisi: Sergej Prokofjev — 22.10 Plesna glasba.
Ponedeljek, 8. 6.: 8.05 Narodne pesmi — 8.25 Lahka glasba vzhodnonemških skladateljev — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Poje sopranistka Ada Sardo — 10.15 Slovenska klavirska in violinska glasba — 10.35 Podlistek —- 12.25 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.45 S knjižnega trga — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Glasbeni spomini — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Od popevke do popevke.
Torek, 9. 6.: 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.35 Nekaj domačih — 8.55 Radijska šola — 9.25 Kitara in orglice — 9.45 Samospevi Antona Lajovica in Janka Ravnika; pojo Miro Brajnik, Vilma Bukovec, Gašper Dermota in Vanda Gerlovič — 10.15 Ciganske melodije — 10.40 Valpurgina noč iz opere »Faust" — 12.25 Domače viže — 13.30 Orkester RTV Ljubljana s popularnim domačim sporedom — 14.05 Radijska šola — 14.35 Narodne pesmi v priredbah — 15.15 Zabavna glasba — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Godala v ritmu počasnega valčka — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Zbor Slovenske filharmonije — 20.20 Radijska igra — 21.20 Brahmsov večer — 22.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
Sreda, 10. 6.: 6.20 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb
—	9.10 Mladi pevci — 9.25 Zabavna glasba iz Češkoslovaške — 10.15 Zbor moravskih učiteljev in zbor poljskega radia — 10.45 Človek in zdravje — 12.25 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 13.30 Jugoslovanske melodije
—	14.05 Radijska šola — 14.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 18.10 Češka filharmonija — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 španski motivi v zabavni glasbi — 20.30 Odlomki iz opere »Razuzdančeva usoda" — 21.10 Nočni vrtiljak.
Četrlek, 11. 4.: 6.20 Tečaj ruskega jezika — 8.05 S koncertnih in opernih odrov — 8.55 Radijska šola — 9.25 Beograjski in zagrebški pevci zabavne glasbe — 10.15 Godba na pihala — 12.25 Lahka glasba — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod
—	17.15 Turistična oddaja — 18.10 Zabavne melodije iz Sovjetske zveze — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Izročilo 20. stoletja: Thomas Mann.
Petek, 12. 4.: 6.20 Tečaj srbskega jezika — 8.05 Lepe melodije za klavir in godala — 8.30 Slovenske narodne
—	8.55 Pionirski tednik — 9.25 Odmevi plesnih ritmov nekdanjih dni — 10.15 Odlomki iz opere »Matija Gubec’
—	10.35 Novost na knjižni polici — 12.25 Domače melodije — 13.30 Domači in tuji glasbeni izvajalci — 14.05 Radijska šola — 14.35 Popevke in melodije iz Budimpešte
—	15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Iz slovanske simfonične literature — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripoveduje nam — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Zabavni zbori — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled
—	20.30 Violončelist Ciril Škerjanec — 21.00 Godala v ritmu — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.10 Zaplešite z nami.
Tre lc vizi j a
Sobota, 6. 4.: 18.33 Kaj vidimo novega? — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Kratki film
—	20.10 Ljubite show? — 21.10 Stari hotel — 21.40 Cas v sliki — 22.00 Kriminalni film.
Ponedeljek, 8. 6.: 19.00 šport — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.10 Čuda živalskega sveta — 21.00 športno omizje.
Torek, 9. 6.: 19.00 Nemščina za začetnike — 19.20 Ljubi denar — 19.30 Zabeleženo za vas — 19.35 Cas v sliki
—	20.00	Kratki	film	—	20.10	Enaindvajset — 21.00	Ho-
riconti.
Sreda, 10. 4.: 17.00 Za otroke — 17.25 Za otroke —
18.00	Za družino — 18.33 Francoščina — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki
—	20.00	Kratki	film	—	20.10	Smetanca, veseli dunajski
balet Richarda Straussa — 21.10 Intervju s časom.
Četrtek, 11. 4.: 11.00 šolska oddaja — 18.30 Poročila —•	18.33	Angleščina	—	19.00	šport — 19.30 Cas v	sliki
—	20.00	Kratki	film	—	20.10	Prometni razgled —	20.45
.Actis", film — 22.30 Cas v sliki.
Petek, 12. 4.: 18.30 Nasveti — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Zaključna prireditev Prix Jeunesse — 22.15 Cas v sliki.
Morje sredi puščave
Severni Egipt bi dobil drugo podobo, če bi uresničili fantastični načrt Katara
Združena arabska republika zanimanja mednarodne javnosti ni pritegnila le z gradnjo Asuanskega jeza (zaključek prve faze te gradnje so pred nedavnim proslavili z veliko slavnostjo), marveč tudi s fantastičnimi načrti za ureditev morja sredi puščave. Sredi Libijske puščave leži namreč »luknja«, ki pada več sto metrov skoraj navpično v globino, kakor da bi velikan pustil svojo 250 km dolgo in 120 km široko »sled«. Dno te depresije leži — v nasprotju z ostalo pokrajino, ki ima 200 m nadmorske višine — sto in še več metrov pod morsko gladino. Kdor se v tej jami spusti navzdol, naleti na dnu na slano, smrdljivo motno močvirje, v katerem je komaj kje še kakšen znak življenja. Na površini se je sol strdila v skorjo, po kateri lahko z veliko previdnostjo človek celo hodi.
Po tej skorji so res hodili ljudje — učenjaki, ki so raziskovali, kakšne so možnosti za uresničitev načrta, ki do sedaj še nima tekmeca na svetu: depresija Katara naj bi dajala električno energijo in postala središče ljudskih naselbin sredi puščave. Po načrtu bi z velikimi predori zvezali udor s Sredozemskim morjem in ga tako postopoma spremenili v novo slano morje. S tem bi dobili letno dve milijardi kWh, poleg tega pa bi se podnebje v neposredni bližini »umetnega morja« toliko spremenilo, da bi postala puščava plodna.
Depresija Katara leži do 134 metrov pod morsko gladino in ima okoli 20.000 km2 površine (približno polovica Švice!) Če jo hočejo izkoriščati za pridobivanje električne energije, jo smejo seveda napolniti z vodo le •do določene višine, ker mora imeti voda določen padec, da daje učinek. Strokovnjaki so izračunali, da bi depresijo najbolje izkoristili, če bi jo napolnili do 60 metrov pod morsko gladino. Tako bi tam nastalo umetno morje s površino 12.000 km2. Nadalje so izračunali, da bi na tej površini izhlapelo okoli 50 milijonov kubičnih metrov vode, kar je v dnevnem povprečju 500 kubičnih metrov v sekundi.
To količino vode bi dnevno lahko torej dovajali iz Sredozemskega morja v jezero in jo izkoriščali za pridobivanje električne energije, ne da bi se pri tem višina umetnega jezera dvignila nad minus 60 metrov. Za dovajanje te vode bi bila potrebna dva predora, dolga po 60 km, in 15 km dolg odprt kanal. Padec teh dveh predorov bi moral znašati približno 6 m, da bi tekla voda v smeri udora in bi še ostalo potem 54 m vodnega padca — kar da kapaciteto elektrarne 250.000 kWh.
Vendar — ali se ne bo to umetno morje zaradi hitrega izhlapevanja v doglednem času spremenilo v kup soli in tako onemogočilo nadaljnje delovanje centrale? Učenjaki so ta strah zavrgli kat neosnovan. Trajalo bi namreč približno petinsedemdeset let, da bi v takih okoliščinah stanje vode sploh doseglo višino minus šestdeset metrov, z drugo be-
sedo: šele takrat bi nastalo ravnotežje med pritekanjem in izhlapevanjem vode. Čez nadaljnjih 50 let bi bila zgoščenost soli v umetnem jezeru približno desetkrat večja kokor v Sredozemskem morju. Šele takrat bi se začeli tvoriti kristali soli, padali bi na dno in se ne bi več topili. Moralo bi miniti še tisoč let, preden bi se nabralo 212 kubičnih kilometrov soli, ki bi napolnila vse jezero do višine 60 metrov pod morsko gladino.
Strah zaradi prenaglega izhlapevanja torej ni upravičen, vsaj ne po mnenju strokovnjakov, ki so se tudi že bavili z vprašanjem, kako bi omogočili dotok potrebne količine vode. Kakor že povedano, bi morali zgraditi dva vzporedna 60 km dolga predora, vsak pa bi imel premer 15 do 16 metrov. Čeprav so predore za dotok vode že gradili v taki velikosti, vendar jih še nikjer ni bilo v taki dolžini. Zgraditi bi jih mogli samo z najsodobnejšimi sredstvi, gradnja pa bi trajala kakih pet let. Glavno vprašanje pa je, ali je sploh mogoče graditi take predore v mehkem pesku. Če to ne ibi bilo možno, ibi morali misliti na gradnjo večjega števila manjših vzporednih cevi. V vsakem primeru pa bi morali predore znotraj obložiti z betonom, da bi preprečili večjo izgubo vode.
Načrt Katara pa ni važen le za preskrbo-vanje z elektriko Spodnjega Egipta, posebno milijonskih mest Kaira in Aleksandrije. Umetno jezero bi tudi precej zboljšalo podnebje v svoji okolici, kjer bi množina padavin znatno narasla. Predvidevajo, da bi se najmanj po-desetorila, kar bi že omogočalo rast zelenja in obdelovanje zemlje. Razen tega bi se na stotine kilometrov okrog slanega jezera dvignila raven podzemeljske vode in tako bi imele oaze na jugu mnogo več sladke vode kakor doslej. Verjetno pa bi voda celo na drugih mestih puščave privrela na dan, tako da bi se pojavile še nove oaze — novo življenje sredi puščave. Zato pomeni uresničitev načrta Katara za Združeno arabsko republiko nedvomno več kakor samo izgradnjo električne centrale.
Ta teden vam priporočamo:
Knjige iz življenja delovnih ljudi
H Louis Adamič: VNUKI, roman iz življenja ameriških delavcev-priseljencev,
368 str. pl. 31 lil.
| Honore de Balzac: KMETJE, roman iz kmečkega življenja, 388 str. pl. 46 šli. | Johan Bajer: ZADNJI VIKING, roman iz življenja lofotskih ribičev,
308 str. ppl. 24 šil.
H Erskine Caldwell: RAZKOPANA GRUDA, roman o ameriškem farmarju,
192 str. ppl. 32 šH.
B George Eliot: MLIN NA REKI FLOSS, roman iz kmečkega življenja v Angliji,
588 str. ppl, 90 šil.
R| Ivan Olbracht: PROLETARKA ANA, roman o boju delavcev za lepše življenje,
228 str. ppl. 9 šil.
R| Jose Eustasio Rivera: VRTINEC, roman o nabiralcih kavčuka v južnoameriškem
•pragozdu, 284 str. ppl. 30 šil.
R| Ignazio Silone: VINO IN KRUH, roman iz trdega življenja abruškfh kmetov,
304 str. ppl. 25 šil.
| Upton Sinclair: PETROLEJ, roman iz Kalifornije, dežele naftinih vrelcev,
692 str. pl. 58 šil.
R| Fjodor Gladkov: CEMENT, roman iz življenja industrijskih delavcev,
296 str. br. 11 šil.
B Anton Ingolič: LUKARJI, roman o pridelovalcih in prodajalcih čebule,
292 str. pl. 65 šil-
£ Francesco Jovine: POLJA SACRAMENTA, roman o boju južnoitalijanskih kmetov
za zemljo, 328 str. ppl. 32 šli. ■ Jakob lljin: VELIKI TEKOČI TRAK, roman iz življenja v tovarni, 396 str. pl. 13 šil-| Halldor Laxness: ISLANDSKI ZVON, roman boja islandskega ljudstva proti tujim
gospodarjem, 480 str. pl. 42 šil.
H Bratko Kreft: KALVARIJA ZA VASJO, socialni problemi vaškega življenja,
336 str. pl. 64 šil-
B Peter Freuchen: NEMIRNI VIKING, dogodivščine iz življenja pri Eskimih,
408 str. pl. 32 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
TELEVIZIJA LJUBLJANA
Sobota, 4. 6.: 18.00 Poročila — 18.05 »Pazi se sanjske roke", mladinska igra — 19.00 Obzornik — 19.20 Poljudno-znanstveni film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Cikcak — 21.00 Zabavni spored ob 10-letnici evrovizije —
22.00	Dr. Kildare — 22.50 Poročila.
Nedelja, 7. 4.: 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Dis-neyev svet — 15.00 Kolesarske dirke Giro d' I ta I ia —
18.10	Otroški film — 18.40 Trije možje so potrebni spremembe — 19.10 Laramie, serijski film — 20.00 Dnevnik
—	20.45 »Tonkina edina ljubezen", drama — 21.45 Poročila.
Ponedeljek, 8. 4.: 10.40 Šolska oddaja — 18.30 Poročila — 18.35 Lutkovni in risani filmi — 19.00 Obzornik
—	19.30 Tedenski {porini pregled — 20.00 Dnevnik — 20.45 Celovečerni film — 22.15 Poročila.
Sreda, 10. 6.:	17.00 Ruščina — 17.30 Angleščina
18.00	Poročila — 18.05 .Sanjica", slikanica — 18.20
ke sveta, otroški filmski žurnal — 18.45 Britanska encikl°' pedija — 19.00 Obzornik — 19.20 S kamero po svetu 000
20.00	Dnevnik — 20.45 Zabavno-glasbena oddaja — ^' Kulturna tribuna — 22.15 Inšpektor Lecterc — 22.45 ročila.
Četrtek, tl. 6.: 11.00 Francoščina — 18.00 Poročila
18.10	Mendov spored — 19.00 Obzornik — 19.30 Narod" glasba — 20.00 Dnevnik — 20.30 Shakespearov večer
22.00	Poročila.
00
Petek, 12. t.: 17.00 Ruščina — 17.30 Angleščina — Poročila — 18.05 Kuharski nasveti — 18.30 Polju n^j znanstvena oddaja — 18.50 Glasbeni kotiček — Obzornik —	19.30 Sergej Prokofjev:	Sonata
Dnevnik — 20.15 Evrovizijska oddaja.