VerUc nđ ScbrifUeitun;: Klmgenfurt, М1жжшм.јгмт^ u, Po#U&A 116 / Вмц%»рмк Om миш ааШжг) шопаШећ KM. ]L— fr#l Haiu (еШвсћИевИсћ RM ОЗО ZustellgebtUir AWwtonimyMi 4er Zeltm« ftr tm тОаЛхшвЛва Kenat wn^eo nor adbiftOkUt wad mm Ui M. ta mnfemkm Umata angenonunen Nr. Зв. ^Kmlnte4^jfaBjLA 4. JahrgMig. Cassino ' „najhujša izmed Tseh bitk'' Splošno bridko razočaranje na strani sovražnika - Vse }e prišlo čisto drugače, kakor se }e sanjalo generalu Eakerjn Bern, 31. marca. Razočaranje gled« bo|#v * Casiinn se vedno znova Izraža v lovrainem tliku. Britanska agencija Exchange piše. da •o . le poulični. boji skoraj popolnoma po-legli, vendar še traja topniški ogenj na obeh •traneh, Nemci so dobili nova ojačenja. V Cassinu začasno ni nobene prave bojne črte, nasprotnika si stojita nasproti v ruševinah in lijakih granat. Kjer so položaji daleč nara-sen, se bojujejo. Ta najhujša izmed Vseh bitk ni bitka v pravem pomenu besede tistemu, ki računa morda z merili sovjetskih bitk, ali zadnje svetovne vojne. Ne gre samo za Cassino, ampak zlasti za po-sorja. Ki ga obdajajo. Manevri, da bi na JP^Jnika zajeli v klešče, ali ga obšli, so •"*•1 nemogoči, frontalnl napad je edina motnost in tega zopet močno omejuje omejeni prostor, ki ne dopušča razvoja čet niti * 9j°bočino niti na široko. ui I vse glasove na sovražni strani, "I ze skoraj ne morejo biti bolj pesimlstič-T »зога spomniti besed poveljnika zavezniških zračnih sil v Italiji, generala Eakerja, I* ▼ radijskem govoru na USA približno •'•di marca v ošabnih Izvajanjih rekel: »Da-"*s smo prekadili Cassino. Opazoval sem, ««ko se je Cassino raztopilo. Ko bo izpuhtel xi . ***и"*п|е bitke, bodo Cassino zasedli na-■' ljudje, kajti zasedba se bo dala izvršiti velikih zgub za naše čete.« Prišlo pa je čisto drugače. Nemci vedno močnejši namesto slabejši »Namesto da bi postali slabejši, postajajo Nemci v Casslnu in okrog njega vedno močnejši., pravi poročilo nekega dopisnika lista »Daily Herald«. Ce pravi komunike zavezni-traje^Jo hudi boji v Cassinu«, bi bilo tem suhoparnim ugotovitvam dodati se-"^*1 še nerazveseljivo vest, da so se težave za zavezance v teh bojih znatno povečale, raznih točkah, pravi poropilo dalje, so podvzeli Nemci nasprotne napade in jim je uspelo. Iztrgati zaveznikom nove utrjene položaje. Mestoma so se Nemci utrdili na način, da jih je mogoče spraviti iz njihovih položajev samo s frontalnim napadom. Tisti pa, ki tvega tak napad, mora računati ne samo z morilnim ognjem iz napadenih položajev, ampak tudi s težkim obstreljevanjem topništva po nemških baterijah, ki stoje na gorah pri Cassinu in gričih v okolju. Napadno gibanje v Cassinu povzroča strašen nemški zaporni ogenj. Churchill molči o Cassinu Winston Churchill, ki se je v svojem zadnjem praznem govoru kakor znano izmuznil pred kočljivimi snovmi, je dobil v torek v Spodnji zbornici številne interpelacije glede položaja v Italiji in zlasti glede brezuspešnih anglo ameriških napadov pri Cassinu. Churchill, ki so ga ta samo ob sebi razumljiva vprašanja neprijetno dirnila, se je skušal ra-iiti Ir zagate t kratko opazko, da ne prikriva svojega »razočaranja« o tem, da niso bili doseženi nobeni hitri napredki. On upa, da bo zbornica z zadovoljstvom sprejela to priznanje. Ko je nek poslanec, ki poleg drugih nikakor ni bil zadovoljen s tem skopim poročilom, spomnil ministrskega predsednika na njegove besede, da mora britanski narod o reakcijah biti ravno tako poučen, kakor o uspehih, ni vedel grobar Anglije nič boljšega, kakor skriti se za svojo, že dovolj znano puhlico v zadregah, da ne more nič drugega reči, ker bi to sicer »koristilo sovražniku«. Na obupna vprašanja, ki jih bo ob koncu te vojne, ki pomeni hkrati pogin britanskega imperija, stavil britanski narod svojemu ravno -tako strahopetnemu kakor zaslepljenemu uničevalcu, ta vojni zločinec ne bo mogel več odgovarjati s teko cenenimi sredstvi. Srdita obrambna bitka na Vzhodu Odbiti sovjetslii napadi pri čavsiju - - V Itaiili nobenih večjih bojnih dejanj Oberkommando der Wehrmacht- je dne 30. marca objavilo; Od spodnjeukrajinskega Buga so se naše čete po povelju odmaknile, ne da bi jih sovražnik oviral. V bojih zadnjih dni sta se tam s posebno hrabrostjo odlikovale 3. gorska divizija iz Ostmarke pod vodstvom Ge-neralmajorja Wlttmanna in frankovska 17 pehotna divizija pod vodstvom Obersta Brueckerja. Južno od Balte in v prostoru med Dnjestrom in Prutom smo v srditih bojih prestregli močnejše sovražne napade. Južno od Proskurova še traja srdita borba I menjajočim se uspehom. Mesto Cernovic* smo izpraznili. V prostoru pri Stanii^lavu so britanske slabosti Churchill je poskušal z obilico puhlic zamegliti angleški narod in ves svet Berlin, 31. marca. Kdor govori narodu, naj zamolči vse, kar bi bilo preprostemu člo-^Ku neprijetno, spusti nanj ploho obljub, če mogoč« tako čudovitih in obširnih, da mu fadi »veličine naloge še ne bo treba nositi v prihodnjih mesecih, morda še v letih ne, odgovornosti. Britanski ministrski predsednik je menda po tem receptu sestavil svoj zadnji govor v radiu. Y «voH umetnosti pretvarjanja Je tako po-poln. da niti ni obšel vroče kaše, marveč je hladnokrvno zanikal vročo kašo. In v ce-danjl britanski politiki je marsikaj vroča ka-*• Izpolniti listo s točkami, katerih se bri-tanski ministrski predsednik ni dotaknil, se pravi Izprazniti skodelico, ki vzdržuje rav-(lovegje tehtnice z rožnato stranjo sedanjega britanskega položaja. Churchill se je Izkazal kot za likanje najeta ženska. Za trenutek je morda nabornica, ki si jo je odel, si-"»ulirala slavnostno razpoloženje, toda zgu-bana In pomečkana oblačila pod izklikanim predpasnikom ugleda so bila pri odhodu od mikrofona zopet vidna. Upa n« »Invazljiko ire£o« Zakaj neki, se bo vprašal toliko poveliče-v®** tnož na cesti v Angliji, je govoril Boss, "em nima ničesar povedati kakor same P'ltvosti In samoobsebl umevne stvari, s ka-lerlmi je že zdavnaj do smrti zmučil časo-pise? Dj Ji Churchill dopoveduje, da bodo zavezniki dobili vojno, nikomur ni več novo. meni, da se bo invazija posrečila, po »mnogih napačnih alarmih, mnogih zvijačah 'n mnogih generalnih vajah«, o tem se tudi Ije more trditi, da je to kaka posebna modrost. Tu, kakor povsod drugod, je skušal odgovorni britanski minister z naporom Vzbuditi vtis, da zavisi to samo od zaveznikov In da ni nobene nasprotne strani, ki bi morebiti mogla občutno poseči v potek nameravanih podvzetij. Sam« laži In Uorlf« Churchill je nagovoril s sladkobnimi reki Znano sentimentalnost angleških množic. Go-^orii je o »bliskajočih se očeh vseh naših °lakov, mornarjev in letalcev« skrbno je pa da paj nI omenil Izkušenj pri Cas-in Anzlu. Snoval je socialne načrte za g, ^ojnl, ki so nedvomno za britanska uSe-ni pravljični, vendar z nobeno besedo so iiK Telili, zakaj so bile iste obljube, ki mu „ enkrat, v prvi vojni dali angleške-pozablja^"' ("ko hitro in temeljito sednfk 14"^* laži si je upal ministrski pred mer trdif " ^ 9°^ог. Tako je na prl-votno le Imel angleški narod pred °llše stanovanjske razmere na ce -iJ' vetu, v lati sapi pa reče, da noče trditi, ••lumoT«. londonskem vzhodu in tudi v zloglasnih , sred-njeangleških industrijskih mestih mu menda niso ostale popolnoma neznane. Ce j« potem kot višek svojih obljub ponudil uvedbo socialnega zavarovanja, je s tem utajil dejstvo, da se bo britanska država šele po nekaj desetletjih odločila slediti Blsmarckove-mu zgledu — seveda samo v teoriji In kot obljuba. Toda prav ta Churchill, ki je soodgovoren za to, da se niso držale obljube Iz prv« svetovne vojne, se upa sedaj Izjaviti, da j« nepravično, če se delajo obljube, ki jih potem ni mogoče izpolniti in hoče tako s pove-llčanjem neresničnih sanj in načrtov Izpod-biti tla drugim političnim skupinam. V tem obuonem plesu po ja'cih med svojim lastnim širokoustenjem in socialnim programom drugih Britancev in drugih strank kakor pa konservativne, s« prikaže košček resnične britanske notranje politike. Neizogiben poklon Stalinu Govor v radiu ima to prednost, da ne more nihče tako kakor v parlamentu z medkli-(NBfiniievanie ns 'I strani ' ▼ t«ku silni boji s prodrllml sovražnimi bojnimi skupinami. Hrabre posadka v Tarnopolu se j« inova ubranila koncentričnih sovjetskih napadov. V prostoru pri Brodih so naše čete v hudih bojih preprečile silne sovražne prodorne poskuse in odstrelile 16 izmed 27 napadajočih oklopnjakov. Močni napadi boljševikov na mesto Kovel so zopet spodleteli ob stanovitnosti branilcev. Severno in severnovzhodno od mesta so naše divizije v napadu vzele številne vasi proti žilavo branečemu se sovražniku. Med Dnjeprom in Cavsije.m se je stopnjevala silovitost obrambne bitke. Po številnih oklop-njakih in bojnih letalcih podprte napade Sov-j«t*v smo zavrnili v trdih bojih in odstrelili večje število sovražnih oklopnjakov ali jih z združenim obrambnim ognjem razbili, še preden so dosegli naš« položaje. Na ostali vzhodni fronti so s« vršila pomembna bojna dejanja samo jugovzhodno od Narve. Stražna vozila vojne mornarice so nad Finskim morskim zalivom znova zbile tri sovjetske bombnike. Iz Italije ne poročajo o nobenih večjih bojnih dejanjih. Lastna udarna krdela pod vodstvom 'Rittmelstra barona Gienantha so vdrla v sovražne položaje sevemozahodno °d Casslna in pognala šest oklopnjakov v zrak. Pred Anzlom in ob severnoafriški obali •o bojna in torpedna letala poškodovala tri sovražne ladje s 18.000 brt. Nad italijanskim prostorom je sovražnik zgubil enajst letal po nemških in italijanskih lovcih ter po protiletalskem topništvu. Skupina severnoameriških bombnikov je z močno zaščito lovcev vdrla 29. marca opoldne nad Srednjo Nemčijo in odvrgla bombe v braunschweiškem prostoru. Nastale škode in zgube so majhne. V silnih zračnih bo-|lb smo ob neugodnih obrambnih prilikah uničili 22 sovražnih letal, med njimi 12 štiri-"notornlh bombnikov. V zadnji noči so nekatera sovražna vznemirjevalna letala odvrgla bombe nad Z&padno in Severno Nemčijo. Commodore nekega oddelka lovskih letalcev, Oberst Wllke, ki ga je bil FOhrer za 155 zračnih zmag odlikoval z Eichenlaubom mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes (hrastovim listom z meči k viteškemu križcu železnega križa) je padel junaške smrti v zračnem boju. Z njim zgubi nemško Z"ično orožj* enega izmed svojih najbolj odličnih lovskih- letalcev in vodij odredov. Cerkve so postale kašče in bun kar j}: 400.000 dragocenih knjig uničenih - Pravo obličje sovjetske verske strpnosti pred vojno narod prebi- Škandalozna razmer* v Riga, 31. marca. Najnovejše objave študijske pisarne v Vllnl (Generalbezlrk Litauen) postavijo zopet enkrat na laž moskovske mogotce, ki si zdaj poskušajo odeti cerkvi prijazen plašč. Teror proti cerkvam se je začel takoj pri vkorakanju boljševikov leta 1940 Povsod na Litavskem so takoj postale evangeličanske cerkve žrtev boljševiške brezbožnosti, dasi so vse imele vsaj spominsko vrednost. Da navajamo samo nekaj primerov: evangeličanska cerkev v Vllni je postala dom mladih komunistov, cerkev Radvile v Kedahnen pa žitna kaiča. Umetnine so strgali s sten ali jih uničili in vrjli na plan. Evangeličanstco cerkev v Kauen so Izbrali za to, da je rabila kot obrambna točka za v bližini nahajajoči se most čez reko Memel. Pozneje so prešli tudi k temu, da so odtegnili katoliške božje hrame njihovemu namenu In jih Izkoristili za kakršnekoli namene strank« ali vojsk«. Ko so potem po vkorakanju nemške oborožene sile boljševiki bili prisiljeni bežati, |e postal posebno očiten brezobziren in slepo besneč teror bežečih boljševikov. Sedaj so razbili in uničili vse, na kar so naleteli na svojem begu iz Litve, tako da je bil največji del cerkva v malih lltvanskih mestih uničen. Posebno so merili boljševiki tudi na mnoge litavske tvorbe verske narodne umetnosti. Tako so bili sistematično uničeni križi, ''apele In kipi, ki se v velikem številu razprostirajo čez vso deželo, pri čemer se fe zlasti odlikovala organizacija komunistične mladine, v katere vrstah se j* nahajalo izredno mnogo Zidov Razen tega je bil ukazal vrhovni načelnik slovstva In založništva Vasilll Pročenko. ki '•> skoraj nepismen bolj-ševik, naj s« uniči v državni založbi nad 400.000 knjig verske, narodne In Idealistične vsebin«. Temu učinkovanju se mora staviti nasproti prosvetno d«lo Ostlanda pod nemško civilno uprave v zadnjih letih. Prelom T Trstu Obnova jadranska obal* »Donauzeitung« je objavila ▼ svoji številki z dne 16. marca 1944 li peresa prof. dr. Walterja Schneefussa članek, ki se bavi z obnovo obale ob Jadranskem morju. Članek med drugim ugotavlja sledeče; Vojna je pač največji oblikovalec človeških reči; ker narava ne pozna nobenega prostega prostora, politika pa tudi ne, nastopa namesto stare, nujno nova življenjske oblika, uničene in ustvarjajoče sile lahko vojna ravno tako pospešuje in poziva do večjih storitev v Isti meri, kakor se uveljavljajo uničujoče sile. V tej dvojni odvisnosti je vzrok, da so v vsaki vojni mogoča presenečenja, da se udejstvi često ravno nekaj nepričakovanega, da na vseh poljih — ne samo na vojaških — izvajajo novi dogodki nove oblike, da neusmiljeno odkrivajo ali dado učinkovati moč In slaboft. Tudi polom Italijanske kraljevske vladavine je bil tako presenečenje. Obrememba po vojni je znenada spravila na dan po • osebnosti Mussolinija tako dolgo prikrito cepljenje sil in plitvost klike okrog kraljevske hiše. Nemčija je morala poseči vmes z vso energijo in storiti vse, kar je le mogla, da bi na južni fronti našega kontinenta zopet nastopile zdrave in varne razmere. Je pač vedno naloga Nemcev v tej vojni, da morajo vzeti vse zares, vse naloge, vs* nevarnosti, vse nujnosti. Tako mora Reich, ki se je vrgel ruski nevarnosti nasproti, danes skoraj sam nositi breme tega težkege obračunavanja. Tako je bila Nemčija, ki je znala ustaviti socialno stisko dobe, in našla in uporabila nove oblike sožitja posameznih stanov svojega naroda, tako so od nemškega Relcha prišle pobude In po okol-nostih tudi siljenje, da se strne Evropa, kar le že davno postalo neizbežno. In tako so končno Nemci kot prvi po že leta in leta v totalni vojni pripravljenosti stoječi Sovjetski zvezi totalno vojno vzeli popolnoma zares z uporabo vseh sil za veliko nalogd. Nemčija si nI z lahkoto pridobila svojih izkustev v tem totalnem vojskovanju; morala je tudi napraviti marsikatere poskuse, se je prešolala in prestavila, je preskusila metode In oblike in jih morala uporabiti na najrazličnejše dežele in narode. Zato jI je tudi mogoče, da hitro in s sigurnim uspehom zagrabi, kjer je treba. Tako je Nemčija pomagala in urejevala tudi v ozemljih, ki so kot najvažnejši vezni člen med sredino in junom naše zemljine zaradi italijanskega po* loma hotele postati nek vakuum, prazen pro« stor ob severni obali Jadranskega morja. Tu so posegle vmes sile nemške vojske In policije, da so naglo napravile red in varnost, in nemški uradniki so prišli v deželo, da so "pod vodstvom v to pozvanega Visokega komisarja, kSrnterskega Caulelterja dra. Ralnerja, pomagali kot svetovalci in zo> pet znova uredili upravo, ki je po italijanskem polomu prišla v nered. Vrhovne načelo pri tej novi ureditvi je bilo, pripraviti upravo kolikor le mogoče z lastnimi silami dežele, ustvariti neke vrste samoupravo, pri kateri nastopajo Nemci le kot svetovalci in pomočniki. Središče tega upravnega področja je postalo Trst. Kraljevina Italija je imela princip, da je pogosto menjavala vodeče uradnike svojih provinc, tako zvane prefekte, da bi Izku-stva v eni provinci prišla prav drugi. Politično je to, morda bilo pravilno in potrebno v mnogoobrazni deželi, kjer je osrednja državna oblast morala premagati še marsikatere ostanke partikularne miselnosti; slaba stran pa je bila v tem, da prefekti niso mogli pravilno urasti v življenje svoje province in da so nosilci jasnega življenja in gospodarstva životarili zraven države In pri vsej lojalnosti v bistvu ostali državi tuji, kakor je tudi poleg njih obstajala državna uprava kot lastno telo. Dozdevno tudi fašizem, ki so ga večkrat ovirale tradicije in nasprotne sile kraljevstva, ni mogel odpraviti teh napak. Sedaj so v Trstu postavili na čelo pokrajinske uprave vodečega industrlalca mesta x nalogo, naj skrbi, da bodo funkcionirali gospodarstvo, prehrana in promet. Ta naloga j« čisto stvarna: marljivemu In delovnemu mestu naj omogoči svobodo njegovega dela in izpolni s tem zahteve, ki jih stavi vojskovanje. Trst je bil nekoč velika in dela polna luka in je težko trpel zaradi tega, da je po mejah 1919. leta, pa tudi po onih iz 1941. leta, dobil le malo zaledja. Sedaj razgiba mesto zopet vse sv6je sile: postavljeno v veliki prostor nastopajočega evropskega sodelovanja občuti Aiesto, da polagoma zginja udušujoča tesnost, četudi se po sinjih valovih pred njegovimi vrati premikajo tačaa skoraj samo vojne ladje in stražne ladje. Kakor v Trstu, so bili tudi v drugih mestih tega prostora postavljeni na čelo po-krallnske uprave ugledni možje dežele. O mešani nacionalni sestavi prebivalstva so vodili računa s tem, da so ▼, nekaterih krajih do'dall ttalijanskemu prefeKtu '•lov*ntk*< / stran t. 1— fttev. 28. SARAWANKEN BOTE Sobota, 1. aprila 1941. ga ali hrvatskega podprefekta ali, kakor т Ljubljani, postavili za preiekta slovenskega generala. Tako so dobili vsi deli prebivalstva pomirjujoči občutek, da jih vladajo sinovi njihove lastne domovine In njihovega lastnega naroda. To zaupanje je zopet zbudilo zaupanje in pridobilo za sodelovanje vse obnove voljne moči kljub vsem vabam izdajalca Badoglija ali poglavarja tolp Jožeta Broz alias Tita. Trst ima veliko število delavstva, in komunistični emisarji so zaradi tega upali, da jih bodo poslušali in jim sledili ti delavci spričo žrtev In pomanjkanja, ki jih zahteva vojska od vseh in ki najtrje zadene revnejše. Saj vendar tudi fašistična doba ni spol-nila želj socialne politike; oziri na kralja in njegovo okolico so odločilno ovirali izvršujoče dejavnost marsikaterega fašista. Na drugi strani se seveda v časih vojne ne morejo dajati velika darila, pač pa se mora povsod čim najbolj napeti delo. Tega tudi ne more spremeniti uprava po lastnih rojakih in ravno tako ne po nemških svetovalcih. Toda voditelji in glasniki delastva so na odločilnem mestu tržaške mestne uprave, na razpolago so jim možnosti samopomoči in soodgovorni so za svoje rojake. Sistem soodgovornosti-je omogočil stvarno sodelovanje brez trenja. Tudi v novi Evropi naj bosta pač soodgovorna za lastno usodo vsak narod in vsaka plast; kajti kakor Nemčiji ni do tega, da bi svoje prijatelje oropala njihove svobode, tako jim pa ona tudi ne odvzame dolžnosti, nositi soodgovornost. Samo na tak način se da ustvariti za vse pošten temelj sodelovanja in obnove. Anglija objailja »resnico o Cassinn« ( zircalo časa ) Pesimistična poročila - ,^epričal(ovana vztrajnost" nemšidh čet Stockholm, 31. marca. Britanska poročila o položaju pri Cassinu sq v splošnem xelo pesimistična. Londonskemu uredniku »Nya Dagligt Allehanda« poročajo nenadoma vsi britanski vojni dopisniki brez vsakega poskusa prikriti »resnico o Cassinu«, in javno priznajo, da se je zadnji poskus zavezniških čet, zavzeti Cassino, izjalovil. »Ko so naši bombniki z bombardiranjem mesta pripravljali pot napadalnim bojnim silam«, tako pišejo dopisniki, »smo vsi mislili, da bo cela zadeva rešena tekom enega tedna, sedaj pa je nastala dolga in razvlečena zgodba. Nemci se bore z obupnim pogumom. Tičijo v gredorih in kleteh, kjer jih ne dosežejo niti ombe, niti topniški ogenj in neverjetno težko jih bo pregnati.« Dopisnik »News-Chro-nicla« skuša rešiti čast zavezniških čet in pravi, da te jiiso preslabe, marveč Nemci so premočni in imajo posebno dobre obrambne možnosti. Sovražnik je spremenil mesto v močno trdnjavo. Pred vsem so pa nemške čete dokazale, da bombardiranje presenetljivo malo učinkuje na dobre vojaške živce. Z ozirom na učinek bomb so bili na zavezniški strani preoptimistični. Dopisnik »Dally-Heralda< togotno ugotavlja: »Namesto da bi se udali, so prišli Nemci iz svojih skrivališč in se borili z vztrajnostjo, ki nas je odkrito rečeno, iznenadila. Večini ujetnikom se nit! malo ni poznalo, kaj so pre. stali. BIH so predrzni in imeli prvo besedo, sijajno so se počutili in vsi so m 1 a d i v e r-ni nacionalsocialisti.« »Ce 500 bombnikov ni premagalo nemške posadke v Cassinu, jih pač moramo prihodnjič napasti in »omečiti« s tisoč letali«, vzklika sodelavec »Daily-Telegrapha«, toda v istem trenutku skeptično pripomni, da potem na drugi strani ovira nastalo opustošenje napredovanje zavezniških čet. Kadi bombnih lijakov bi zavezniki sploh ne mogli spraviti v mesto Cassino več kakor dva oklopnjaka. Izkazalo se je, da je bombardirani Cassino boljša trdnjava za sovražnika kakor pa nebombardiran. Vsi angleški dopisniki ugotavljajo, da se ne more primerjati Italija z nobeno drugo fronto v Evropi ali Pacifiku. V premenliltih bojih odbili prodorni poslivsi Visoke sovjetske zgnbe ljudi In materiala - Dva britanska čolna potopljena Dokument brifanslie slabost! (Nadaljevanje i 1. strahi.) cera zmotiti umetnije pregovarjanja in ogi- ' banja. Churchill je to temeljilo izrabil. Atlan-tik-Charte, rekvizita zastarele epohe te vojne sploh ni več omenil v svojem »ljudskem nagovarjanju«. Italijanske zgube, ki so vsekakor polnile v zadnjih dneh vse britansko časopisje, se mu niso zdele primerne in zato tudi ne omembe vredne. Zdi se, da o poljskem vprašanju ali o morebitni usodi Baltov britanski ministrski predsednik sploh nima pojma. Njegov poklon »zmagovitemu« Stalinu pa dovolj jasno pokaže smer njegove evropske politike, tako da je vsaka nadaljnja beseda odveč. Ker o nadaljevanju te-rostičneg« bombardiranja ter o njegovih sicer toliko odobravanih »uspehih« ni vedel povedati novih laži, je navedel številke o britanskih in ameHkanskih oddelkih bombnikov, pri čemer je samo zanimivo to, da so Zedinjene države povsod prekosile Britance in to na Angleškem kakor na Sredozemskem morju. Nizkotna sleparska igra Sploh Amerikanci. Za Britanca, ki razmišlja, ne preostane po Churchillovi izjavi noben kraj na zemljevidu, kjer bi bila Anglija več kakor pa samo dninar, premaganec ali podložnik. V prostoru Pacifika so prepustili dejanja, da cel6 »rešitev« Yankejem. V borbi proti Evropi narašča, po Churchillovih izjavah, amerikanska komponenta vedno bolj. Tako Je prišla Anglija med obe velesili, to je Sovjetsko zvezo in Zedinjene države, brez vsake možnosti, da bi si mogla postaviti ali braniti lastne vojne cilje. Churchillu je končno preostala samo še ta možnost, z ozirom na to, da ima Anglija vedno manj odločati, da pokaže na »srečno,« prestane nevarnosti kot garante za preostanek Britanske. Ce govori pri tem o »izločitvi« nemških podmornic kot orožja, mu bo morda to nemško orožje še pripravilo presenečenja, po katerih ne bo več ponovil teh ošabnih besed. Britansko časopisje je razumelo, d& ne vsebuje »neprisiljeno kramljanje« predsedni- Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. marca objavilo: V Spodnji Ukrajini so ob Bugu znova spodleteli močni napadi in poskusi Sovjetov, priti čez reko. Več s topovi in pehoto naloženih brodov smo uničili s topništvom in pripeljali številne ujetnike in plen. Ob vzhodnem bregu Buga ležeče mesto Nikolajev smo po več-tedenskem porušenju vseh»vojnovažnih naprav izpraznili po povelju. V bojih prejšnjih dni se je tam posebno odlikoval Hauptmann Staube, poveljnik bataljona v nekem grena-dirskem polku. Med Bugom In Prutom so nemške in romunske čete deloma z nasprotnim napadom odbile močne napade Sovjetov. Južno od Proskurova, severno od Cerno-vic in ob zgornjem Dnjestru stoje naše čete skupno z ogrskimi skupinami še dalje v pre-menjljivih napadnih in obrambnih bojih. Posadka Tamopola Je odbila močne, z oklop-njakl in nizko letečimi letalci podprte sovražne napade. Tudi pri Brodih smo se z učinkovito podporo metalcev megle ubranili vseh sovjetskih napadov. Eden izmed naših oklop-njaških odredov je v pogumnem sunku razbil močnejše sovražne bojne skupine. Pri trdih obrambnih bojih Južno od Proskurova se je s posebno hrabrostjo In vztrajnostjo izborno odlikovala vrOrtembeško-sudetsko nemška 101. divizija lovcev, ki jo vodi Gene- prom in Cavsijem kakor tudi jugovzhodno od Vitebska so bolj še viki izvršili močne napade z na novo pripeljanimi silami, ki so jih podpirali oklopnjaki in bojni letalci. Naši hrabri grenadirji in grenadirji oklopnja-kov so v izbornem sodelovanju s topništvom, jurišnimi topovi in odredi bojnih letalcev preprečili vse sovražne prodorne poskuse in zadali Sovjetom zopet visoke zgube ljudi in materiala. Tudi Jugovzhodno od Ostrova in na fronti pri Narvi so nemške čete in obredi letonskih prostovoljcev v trdih bojih razbili silne sovražnikove napade. Stražna vozila vojne mornarice so nad Finskim morskim zalivom sestrelila tri sovjetske bombnike. V Italiji je potekel dan brez posebnih dogodkov. Močan odred nemških bojnih letal je 28. marca na večer znova napadel sovražno otoško oporišče Vis. V pristaniškem ozemlju in v obrambnih napravah so nastala huda razdejanja. Bojni brodovi vojne mornarice so se v zalivu pri Genovi ubranili napadov britanskih brzih čolnov in poškodovali enega izmed teh čolnov tako težko, da se ga lahko smatra za uničenega. Nemški in italijanski lovci so nad Severno Italijo zbili 12 severnoameriških letal. V minuli noči smo v. nizozemskih vodovjih in pred zapadno francosko obalo v uspešni obrambni bitki nemSklh zaSSitnlh bojnih »U ralleutnant Vogel. Sov^etl so tudi včeraj brez usprta napadu" ^ bnfahska Bfza TolnS In nekega tretjega tako poškodovali, da se je bržkone potopil. Nad zasedenimi zapadnlmi ozemlji je protiletalsko topništvo zračnega orožja včeraj uničilo sedem sovražnih letal. Odredi proti- mesto Kovel. Severno od mesta so naše čete zlomile močan sovražni odpor in sunile dalje proti vzhodu in Jugovzhodu. Pri teh bojih se Je posebno skaial 670. zaiSitni bataljon, ki ga vodi Hauptmann Borgert. Med Dcje- ka nič novega in prinaša zato v ponedelj-skih .časopisih govor in komentarje na drugem mestu, za poročili z vzhodne front*. S tem je tudi simbolično poudarjeno, kaj v celoti pomeni Churchillova politika: sleparsko igro, ki naj izigra v roke bolj^evikov Evropo, Severnoamerikancem Pacifik. Sele ko bo ostala Anglija obubožana in brez moči, bodo razumeli v Londonu vso težo odločitve. letalskega topništva pri Peldluftgaukomman-do Belgie — Nordfrankrelch so se posebno skazali z uničenjem nad 1000 sovražnih letal. Napad na ladjo Rdečega križa Milang, 31. marca. Anglija je zagrešila novo kršitev mednarodnih dogovorov. Kakor javlja italijanski tisk, so napadli angleški bombniki na Jadranskem morju v višini An-cone bolniško ladjo švedskega Rdečega križa »Altazenic. Ladja Je dala klice SOS. Po neki vesti časopisa »Economist« je pred kratkim ugotovil profesor Bowley na nekem predavanju, da znaša število delovnih dni, ki •o radi stavk in uporov izpadli v Veliki Britaniji v prvih 4% letih vojne, 5,5 milijonov. Dolgoletni Rooseveltov najintimnejši svetovalec v zunanjepolitičnih vprašanjih, Sumner Welles, Je nad dejstvom, da ga je Roosevelt v korist Hullu opustil, tako zagrenjen, da pomaga sedaj pri sestavljanju zunanjepolitičnih govorov Rooseveltovemu nasprotniku Wendellu Willkie, razkriva »News Week«. Promet civilne angleške zračne pošte s 13 državami je s takojšnjo veljavnostjo ukinila angleška poštna uprava. Mestni svetniki v Tunisn in Bizerti so razrešeni. Odredba je posledica »čistilne akcije«, ki jo je uvedel alžirski komite in katero so. kakor je znano, zahtevali boljSeviki. Do 1. januarja 1944. je moralo 8000 francoskih občili prestati angleško-severnoameri-kanske teroristične napade. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri tem v Franciji uničenih najmanj 522.000 poslopij. Tako ravnajo a nekdanjimi zavezniki. Bolgarska vlada prireja zadnje čase poR-' lične shode, na katerih razlagajo ministri« predsednik vlade in visoki uradniki direkcije za nacionalno popagando, notranjo in zunanjo politiko vlade. V nedeljo se je vršilo nad 140 Javnih »hodov. V zadnji izdaji obravnava nswyorški časopis »Foreign Affairs« vprašanje invazije. Neprestani bombni napadi, tako pravi časopis, so uvod za angloamerikansko invazijo. Dobesedno piše; »Ce invazija spodleti — in ta lahko spodleti — je vojna za zaveznike zgubljena.« — Ta glas ne izdaja posebno velikega optimizma. Borba proti rabljem Kremlja Minsk, 31. marca. Beloruski narod je slovesno obhajal dan, ko se je pred 26 leti pod zaščito nemških orožij Izvršila osvoboditev Izpod moskovskega In varšavskega Jarma. Ko so decembra 1918. leta vkorakale nemške čete, 80 boljševiški rablji zagospodovali nad Belo Rusijo, vendar je beloruski narod še obdržal toliko moči, da se Je po osvoboditvi po nemških četah v letu 1941. zopet znašel. Na dan spomina na osvoboditev se je beloruski narod v cerkvah, šolah, tovarnah in gledališčih, zlasti pa ob grobovih palih beloruskih bojevnikov za svobodo spomnil žrtev, td so Jih morali doprinesti za končnove-IJavno zaščito svobode. V Minsku se je vršila manifestacija beloruskega centralnega sveta, v katerem je bila na svečan način Izražena odklonitev boljševiikega gospostva in storfMie obTfUMv'« иароиИи-faeii sH uu-' vzeti boj proti rabljem Kremlja. Na narodni praznik Bele Rusije se je na trgu v Minsku vršila ludl svečana zaprisega na novo Iz-vežbanega beloruskega domobranstva. Spiegel der Zvit O priliki sestave nove ogrske vlade sta zunanji minister Sztojay na eni strani In bolgarski ministrski predsednik Božilof ter zunanji minister Sišmanof, na drugI strani Izmenjala prisrčne brzojavke v duhu tradicionalnega prijateljstva obeh držav. Verla* und Druck: NS.-Oauverla« und Oruckerei Kamten GmbH. Klagenfurt. — Verlaneleiter: Dr. Bmil Heitinn. — Hanptichriftleiter: Fried rich Horetmann. Zuraelt i«t Anxmifpntktp Nr 1 irllltir. H A NN E s PETER STOLP, 13 SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE UrK«b«r Rachtiehuti! Rom«n-Korr*ipond«nz, L«lpiig C1 »Oprostile, oče«, reče Rudolf, »zdi se mi, da ste se zmotili. Ključ ste mi hAelI dati in ne uro.« *Ah, seveda! Prosim, oprostite Rudolf, toda danes sem nekoliko raztresen.« Grof Kutifalvl |e vzel evo)o uro naza| In začel iskati po žepih fraka za ključem. Končno ga je našel, toda ne v fraku, marveč v nekem napol praznem zabojčku za cigar*, ki Je stal na njegovi mizi. V svoji zmedenosti je dal Rudolfu najpo-prej zabojček, kar pa je ta odločno odklonil. Končno nI imel namena prebiti prvo noč svojega mladega zakona s kajenjem cigar. Kakor je sicer cenil dobro cigaro — njegovo hotenje In mišljenj* je bilo usmerjeno popolnoma drugam. In ker nI hotel, da bi ga raztreseni tast obdaroval še s kakšnimi vazami, očali, pe-resnlki in drugimi potrebščinami mesto s ključi, j* odločno zgrabil za levo grofovo roko in mu odvzel ključ. »Tako, dragi oče«, reče veselo, medtem ko spravlja ključ v žep, »sedaj pa pojdimo k našim gostom. Je že skrajni čas.« Vodil je svojo ženo za podpazduho naprej in grof Kutifalvl jima je sledil. V desni roki je nesel napol prazen zabojček za cigare in krčevito razmišljal, zakaj I* pravzaprav vzel ta zabojček sabo. * Oroflca Korvey j« «tala i hilnlm komor-nikom na dolgem hodniku, Iz katerega so vodila vrata v banketno dvorano gradu. »Vnrga, all je klin, na katerem vlst slika zrahljan?« šepetaje vprašuje grofica Kdrvay »Da, gospa grofica. s*m ga že zrahljal«, sai*p*ta ▼ odgovor Y«rga te plaieo pogl*- da po hodniku. »Samo lahen udarec z gumijastim kladivcem in slika v dvorani bo padla na tla « »Zelo dobrol« Grofica Korvay oblastno premeri hišnega komornika. »Storili boste torej, kar sem vara ukazala, Vargal« »Bom, gospa grofica«, odvrne hišni ko-momik. »Kadar boste slišali, da bo začel grof Kutifalvl z napitnico, vzemite gumijasto kladivce in udarite na zid tam, kjer se nahaja že-belj, na katerem visi slika.« »Gospa grofica, lahko se zanesete name«, hiti zatrjevati. »Tu vzemite nekaj denarja, Varga«, reče grofica Korvay tiho In izroči hišnemu ko-morniku pisemski ovoj, ki ga je držala v roki. »In«, pri tem premeri grofica Korvay s presunljivim poginom svojega zaveznika »držite jezik za zobmi, Vargal« »Gospa grofica, name se lahko zanesete«, odvrne hišni komornik in pohlepno »krije ovoj v žep. »Molčal bom kakor grob.« Hišni komornih se prikloni In zgine. Grofica Korvay zamrmra predse In oči ji sovražno zažare. »Stvari prihajajo v pravi teki« * Gostija v čast noroporočenoema se je začela. Na vzvišenem prostoru v ozadju ban-ketne dvorane j* skrbela Izbrana skupina goslačev za zabavo, goatje pa so živahno razgorarjall. Peter In Flora sta Imela svoje prostore na !evl strani ml?.? Pridružil se jim je Ratke, ki je zgubil svo|o damo, in je sedaj sedel poleg More ter JI muzaje pripovedoval o vzroku nenadneg« odhoda goipodlftM •«*. Flora se je smejala. Nekoliko prijaznejše se je obrnila k Petru. »Četudi vas sicer ne morem trpeti, se vam moram vendarle zahvaliti. Da, zahvalitll Ce vas ne bi bilo, bi bila ta neznosna gospodična Bus še vedno tukaj. Razen tete Sabine, je nihče na gradu ni maral. Povsod je stikala In mene je stokrat radi Bogve česa za-tožila teti.« »Grofica Flora«, prisrčno odvrne Peter, »hvala vam za te prijazne besede, prve, ki ste ml jih darovali. Pazite, gospodična, ne bo več dolgo traj&lo in midva se bova bolj...« »Le počasi, gospod Bautzi« ga prekine Flora in namrši čelo. »Ne bi marala, da bi se predajali kakemu varljivemu upanju. Prisiljena sem sedeti zraven vas, toda preziram vas še prav tako kakor popreje. Tu ne spremeni tudi nič dogodek z gospodično Bus. Prosim, vzemite to na znanje.« . Peter se zmrdne. »No, prav«, reče vdano. . »Cudnol« zagodrnja nenadoma kapitan Ratke. »Kaj se vam tdl čudno, stric Jakob?« vpraša Flora. , »Koga pa predstavlja ta slikal« vprašuje Ratke namesto odgovora. Peter in Flora sta se ozrla skoraj istočasno na sliko, na katero je pokazal Ratke z zglbom glave. »Ah«, je dejala Flora, »to Je drugi grof Kutifalvl, tisti Kutifalvl, ki je živel z Donno Diano v tistem srečnem zakonu.« »No Flora,- še vedno ničesar ne opazite?« jo zvedavo vpraša Ratke. »Kaj pa naj opazim?« »Oglejte si sedaj najprej prijatelja Bautza«, zahteva kapitan, »In potem opazujte illko drugega grofa Kutlfalvlja.« Flora ogleduje Petra In ozr* potom oa sliko. »Resi« d* začudeno. »Da res, to je zelo čudnol« Začudeni Peter pogleda Floro, poglede Ratkeja. •Ka) pa 1*1« hoO* vedeti. »Bautz, dečko moj, ali nA bpa'zIT8 "Sami tega?« smeje vpraiu}e Ratke. »No, soprogu lepe Donne Diane ste presenetljivo podobni. »Resnlčnol« nehote pritrdi Flora. »Za božjo voljol« je Peter ves srečen. »Zj božjo voljo, če je res kaka podobnost tukaj, potem se ml /zdi to naravnost simbolično.« »Simbolično?« s* začudi flora. »Da, simbolične!« potrdi Peter. »Povedal vam bom tudi zakaj. Moj prijatelj Rudolf ml je pokazal danes zjutraj sliko Donne Diane. In kdo Je v tem gradu podoben Donni Dlani?« »No, kdo neki?« Florin glas je rahlo trepetal. 'У' geoHca Flora, vil Dal« navdušeno nadaljuje Peter .»Vaš obraz je kot bi ga izre-zal, do plčlce enak Donni Dlani. Iste temne OČI, Ista samovoljna usta , isti... »Nehajte, gospod Bautzi« zaukaže Flora, ki Je zardela. »2e vem kam meritel VI menite, če ste vi podoben drugemu grofu Kutifalviju lil jaz Donni Dlani — ah prebedastol Simbolično, ste rekli, gospod Bautzi Kar nič si ne dgmiiljujte! Se čevlle si ne dam od vas očistiti, kje neki da bi se ...« Flora nenadoma umolkne in se zmedena zazre v krožnik. »Kje šele, da bi s* z vami poročila!« dokonča stavek Peter, ki Je postal naenkrat zelo dobre volje, »to ste vendar hoteli reči?« »Ce ml že Itak ne bi bili tako zoperni kot ste«, se je jezila, »bi ml postali sedaj. Razmišljala bom, če ne najdem morda kakega bolj primernega imena za vas kakor pa po-kast.« »Toda Flora!« se rmeSa kapitan Ratke. »Ka| pa vam Je storil Bautz? Redkokdaj «em sre* čal tako ljubeznivega In prijetnega mladega moža, kakršen je Bautz!« »Hvala vam, kapitani« reče Peter skromno. »Jaz...« začne Flora, toda ta trenutek potrka oče ob kozarec. .. fDol]* {MrthodnllM Samstaif, 1. April 1944. K A B A W A N K E X BOTE Selte 8. — Nr. «в. Enttausćhungen im Femdlager Es kam alles ganz anders, als General Eaker es ertrdumte — Unsidierheif und Verwirrung bei den Angloamerikanem rd. Bern, 31. Miirz, (Eigenbericht.) Die Ent-tauschung iiber die Kampfe in Cassino kommt immer wieder in der fcindlichen Presse xum Auedrudt. Die britischc Agentur Exchange sclireibt, die StraBenkiimpfe seien fast vollig abgeflaut, dock dauert das Artilleriefeuer auf bcidcn Seiten an, die Oeutschen hntten neiic Verstarkungen einfiltriert. Es gabe in Cassino /iirzcit kcine cigentl!che Kampflinie, die Gegner standen sidi in SctiuUhevfen imd Granatlochern gegenuber An weit auseinander gelegenen Stel-len wurde gekiimpft. Diese sdiwerslc ^ " c r S di 1 a di t e n eci im eigentlichen Sinne Keine Sdiladit, wenn man etwa mit den Мав-stSben der sowjetischcn Sdilachten oder des letzten Weltkrieges rechne. Es handle sich nidit allein um Cassino, sondern besonders um die umgebcnden Bergziige. Zangen- und Umgehungs-nianover seien hier unmdglidi, ein Frontalangriff sei die einzige Moglidiheit und diese sei wieder stark eingeschrSnkt dnrcfi den begrenzten Raum, der weder eine Entwiddung von Tmppen in die Tiefe, nodi in die Breife gestalte. Wenn man alle Stimmen der Fcindseite, die kaum pessimistischer sein konnen, liest, dann шив man sidi an die Worte des Kommandanten der allDerten Luftstreitkrafte in Uaiien, General Eaker, in einer Rundfunkansprache an die USA etwa MItte Marz erinnem. In hoditonenden Aus-fiihrangen sagte er; „Heute haben wir Cassino ausgerauchert. Idi beobaditete, wie Cassino zu-sammengesdimolzen 1st. Wenn der Raudi der lieutlgen Schladit sidi verfiiiditigt hat, dann wird Cassino von unseren Leuten besetzt sein, dcnn ®esetzung wird sich ohne groBe Verluste fiir ""p* t volizegen haben." * kam fedoch ganz anders. Oeutschen immer stSrker statt schwScher ■■Anstatt schwach^r zu wcrdeo. werden die Deut-scnen in und tun Cassino immer starker" heiSt es ^ cinem Korreepondentenbericht des ..Daily Herald". Wsnn in den alliierten Kommuniqu^s geaagt werde. "'e ..schweren Kanipfe in Cassino dauert»n an", so leBcn sich diese knappen Feststellunjcn nunmehr nm 'c unerl'rculiche Nachricht bereichem daG die "Cnwierljjkclfen der AlHiertcti in diesen Kiimpfee eidi "sScntiich erhBhten. An vcrsdiieden«) Punkten. he^fit Luftsdilađit iiber Oberitalien Berlin, 31. Miirz. In den Mittagnunđen des Marz flogcn mehrere Verbande viermotoriger USA-Bomber mit starkem Jagdschuiz in groJJer Hohc nadi Oberitalien ein. Deutsche und italic-nische Jagdpruppen bekampften die feindlidien ^wbiinde sofon nadi Oberfliegen der italicni-schcn Ostkuste. Bei guter Sich: entwickelten sidi "l>cr der Po-Eben- und im Osten Obcritaliens t''ftkiiropf«. die zum Teil in grower Hohe, zum Jcil *ber audi bis in Bodennahe "efuhrt wurden. >, лгеи». nnd qoer l»ufcnde Konden^strelfen am last wolkqnlosen Himmel zeugten von den hart-Verfolj{ungskampfen der deutsdien und italienisdien Jagdstaffe'n gegen die nordamerika-nisdien Flugzeuge Zu einem Doppelerfolg kam der Gruppenkomrnandeur in einem Jagdgesdiwa-per Rittcrkreuztrilger Heuptmann Herder, der innerhalb von zwei Minuten zwei feindlidie Flugzeuge so sdiwer traf, da(? beide *uf See tuf-sAlugen und versanken. Hauptmann Harder errang damit seinen 44. und 45- Luftsieg. Ins-gcsamt wurden am iS, Marz iiber der Adria und dem oberitolienisdien Raum zwolf feindlidie riugzeuge abgesAojsen. Aufierdem erhielten meh-rere vierniotonge Bomber so sdiwere Trefter, ste aus ihren Formationen aussdieiden jmuBten ^"d ihren Einsatzhafen waiirsdieinlidi nidit mehr hftben. - Dr. F. J. LiikM II sleben, zwdlf, vierunddreilJig, achtund-fUntzli^, slebenundneunzig, hundert, hundeit-zwei, hundeitfUnfzehn, vierhundertelnundzwan-fUnfhunđertelnundslebzig, achthundeitein-^inddreilJlg, taueend, elntausendsechahundert-vieruadfUnfzlg', fUnftausendneunhundertacht-^idsechzig:, vlRrundtwanzlgtausendeechehun-dertmlehenundneunzig, achtundachtzigtausend-®chthundertachtundachtzlg, hundertfUnftau-sendneunhundertslebenundfUnfElg, neunhun-deitneummdneimzlgtausendneunhundertneun-^indneuMElg, elne Million, fUnf Milllonen, neun-hunrtertachtundeechzlgtausenddreihundertele-benundzwanzlg. Ш. 1. Die Bank let lang. 2. Sle 1st aus Holz. 3. Die Kuh 1st nUtzllch. 4. Die Nacht let oft kalt. 5. Die NuB lat hart. 6. Diese Wand 1st weiB, jene 1st gelb. 7. Die Elche 1st ein Baum.^. Die StraRe ist brelt, sle 1st auch rein, б. Meiue Kimindin iwt aufrlchtlg. 10. Diese Dbung 1st nlcht schwer. 11. Hier 1st die Woh-»ung zu teuer. 12. Der Jude let ein Volksschftd-ling. Mi'hrAiihlblldiing »Schllohw Hnuptwdrter miiiif.lne wimostHlulkev Hredu.teKa H|m>Iu \in ' ^^oi lor auf -el, -en, -er und -lein bleiben • • Besede na -el, -en, -er in -leln neizprenaenjene. Feneter — die Feneter R&t#*l — die Rateel 7» HUndchen — die HUnđchen Klndleln — die Klndleln fillben"" ' -'Pin mind Verklelnenings- ^chllche Eineiiber Widen die Mehrzahl auf ^ eamostalnlkl tvorijo тпоИпо c.s wcitcr in diescm Bericht. unternehmcn iie Deut-schen Gegenangriffe und es sei ihnen gelungen. neue befestigt« Stelltmsen den Alliierten zu entreiBen. Verscliiedcntlich hattcn sich die Deutschcn in cincr W eise verschanzt daB man sic aus ihren Stcllunsen nur durch eincn Frontalanjriff verdraiijjen konnc Derjenige aber, der cinen soldien Angriff versuchc miisse nicht mir mit mordtrischcm Feuer aus den anjegriffenen StcllunyeL rcchnen. sondern auch mit schwerem Artilleriebeschufi durch die auf den Cassino-Bergefi und den umliejicnden Hiijicln stchen-den deutschcn Batterien. Die Anjriffsbewcjiung in Cassino lose ein fiirchterliches deutscbes Sperrfeufr aus. Churchill sdiweigt iiber Cassino Winston Churchill, der sich in seiner letztcn nicht«-sagenden Rfde bekanntlich um alle heiklen Themcn jedrCckt hat. erhielt am Dienstag im Unterhaus zahl-reiche Anfragen bszuglich der Uge m Italien mtd besonders der erfoljlosen anglo-emenkanischen An- „Wofur Die zentrale Prage bei rd. Berlin, 31. Marz. (Eigenbericht.) Die zwei be-deutenden anglo-amerikanischen Fehlschlage auf mi-litarischem Gebiet, der japanisdie Vormarsdi oach indicn und der MiBerfolg von Cassino, scheinen die Schleusen der Kritik in Nordamcrika und in England weit geoffnei zu haben. Von alien Seiten wer-den Stimmen laut, die nach dem Sinn oder der Method« der alliierten Zielsetzung fcagen. ..Wofiir kampfen wir?" Iramei drohender erhebt sich diese F rage von den Fronten her und aus der Heimat Die Nordanierikaner. die statt des verspro-chenen Siegesznges durch ganz Europa an alien Fronten. den wirkliAen wie den moglichen. vor kaum zu iiberschreitenden Barrieren stehen. sind gezwungen, sich den Sinn dieses von Ihnen verlangten Krieges zu iiberlegen. Sle finden dabei. daB ihnen auBer den leeren Phrasen ihrer verantwortlichen Politiker kelne am, Budapest, 31. Maiz. (Eigenbericht.) Die poli-tische Wen dung in Ungarn stellfdie neue Rcgierung unter der I.eltung von Ministerprasidcnt Sztojay vor eine Reihe wichtiger Aufgaben dercn Ziel cinzig und allein die Starkurg dei ungarischcn Widerswndskraft in diese,m Kriege ist An dei ersten Stellr der Innen-polilik stcht die Judenfrage. dercn Losung in Ungarn mehrfach versucht, bishcr aber mchr odtr wenigcr erfolglos bchandelt wurde In dies em Zusammentiang stehen sowohl die fragcn dsr oftetlidien Ordnung ale auch die sozialen Probleme. Gaw. besonders muB der unhtilvollen Tatigkeit gewisser Gruppen ein fiir allemal ein EnJe gemecht werden, die durch ihre dcfaiti^tidchen Viihlereieu den Einsatzwillen Јм ungarischcn Volkes zu lahmen bestrebt warcn. Der neue Inncnministef Jarosz hat cine Erklarung eb-gegeben. detzufolgc er die Sozialdemokratische Parte! und d;e Klcini'Bndwirt.'chnf!>^pnrifj ;uilX^srn will Diese beiden Partcicn b^ben in d — ' ч...... ' -h en 'n kcrncr Weise mehr den Interessen ihrer Wahler gedient. Die Frage der Gewerksdiaftcn soil ledoch, wie der Innen-mlnistcr ankiindigic, in dcm SintM behandelt werden. daft ee eich hitr um Organihationcn handeil. die aus Geldcrn der Arbciter errichtet wurden und in Zukunft den berechtigten eozialen und wirtschaftlichen Inter-essen dtr Arbeiterschuft zu dienen haben. In der Judenfrage stehen einschneidende Erlaeee ▲uMdmeideB! Anfheben' Dag Haue — die Нбитег Das Buch — die BUcher Das Amt — die Amter 3. Mehrsilber Widen die Mehrzahl amf -e: — Većzložne besede tvorijo množino n«, -e: Da« Metali — die Metali« dae Pipier — die Papiere das Geschenk — die Geschenke' Vbungssatze : Kupfer, Gold, Sllber und Eisen sind Metalle. Hast Du ein MesserT Ja, Ich habe ein Messer. 1st es scharf? Nem lei-der, es ist stumpf. Alle Fenster sind offen. Ratsel: Welcher Ring 1st nicht rund? — Der Hering. Noch sind die Blatter grUn. Diese BUcher sind eehr interes«ant. Der Ochs, die Kuh, da« Pferd und das Schwein sind Haus-tiere. Diese Ditcher sind aus Blech. Diese SchISsser sind romantlach. Diese T&ler sind sehr eng. Deutschland, Itallen und Japan sind Lander. Die Gebirge sind Immer ћосћ. Gesetze sind streng atoer gerecht. Diese Handschuhe und diese GUrtel aua Leder slnd Oeechenke. Nlcht alle Klelder sind modem und elegant. Diese Bllder slnd eehr nett. Wp alt? Wie alt slnd Sle? Ich Wn 35 Jahre alt. Wie alt 1st dieses Kind? Dieses Kind imi vier Jahre alt. Wie alt 1st dieses Madchen? Dieses Miidchen 1st erst zwei Monate alt, es 1st noch S&ugling. Wie brelt 1st diese StraSe ? Dleee StraQe let vler Meter brelt. Wie tlef 1st dieter Brunnen? Dleser Bnmnen lat 8 Meter tlef. Wie hoch let jener Berg? Jener Berg let 9207 Meter hoch. Wie lang: let dlesee ScUitf ? Dieses Schiff 1st 34 Meter lang. U'lf sput lilt «•*? Eb let 2 h (Ewel Uhr), 3 h, 14 h, 20 h. Wleviel Uhr let es? Ee 1st genau 6h (eecha Шг), 20 h 20 (zwanzig Uhr zwanzlg), 2 h 90 УпЛ Uhr đMlttft, Wb AMI Ше)ш 16 griffe bei Cassino Churchill dcm dieee verstand-lichen Frfl.jen sichtlich unangenehm warcn, versudte sich mit der kuraen Bemerkung aus der Affare zu Ziehen. daB er seine ..Enttauschimg" dariiber. daB keiiie schnellen Fortschritte ■ gemecht wiirdeo. nicht verberge. Er hoffc. dafi das Haus von diesem Ein-cestandnis befriedigt sri. Ak ein Abgeordneter. der (leich den anderen durch diese spSrIiche Mitteilung keinesfalis zufriedengestellt war, den Premierminieter an seine Worte erinnerte daB das britiscbe Volk liber Riickschlaje ebenso umerriditet wiirde wie iiber Erfolge, wuBts der Totengraber nidits Bessere« xu tun, ak sidi hinter seine eattsam bekNew York Evening Post« z eno roko svojo beležnico za stenograme na kolena, v tem ko je pisal: >... v vsakem oziru so na oči Indijski knezi tisti, ki so vladajoča rasa. Angleški predstavniki v svojih dolgočasnih salonskih suknjah, pa so nasprotno videti kot bančni nameščenci. Kralj Jurij V. nalikuje — vzlic klinčku v gumbnici — prej kakšnemu bančnemu ravnatelju kot monarhu .. .< Angleška javnost pa je zvedela prihodnji dan, za kaj je prav za prav šlo pri tem zborovanju: M predstavnikov Indije, skoraj izključno domači vladarji, knezi in plemeniti predstavniki indijskih dvorov so bili prišli skupno z dvema delegatoma »nedotakljivih«, najnižje indijske kaste, v London, da bi izdelali načrte za »boljše sodelovanje med krono in imperijem.« Prvotno je potekala konferenca čisto po predpisanih ceremonijah. Ko se je bil kralj usedel, je povzel besedo kancelar indijskih knezov patialski maharadža. Visokorastel mož, širokih prs, čegar polna usta so pokrivali z oljem namazani, pristriženi brki. Kakor je predpisala oblika, je predlagal ministrskega predsednika McDonalda za predsednika konference. »Glede bogastva drugi, morda pa tudi najbogatejši izmed teh indijskih fantov!« je šepetal dopisnik Usta »New York Post« Gram Swing svojemu tovarišu, »le glej, njegove uhane: za črešnjo debeli biseri, obrobljeni z brušenimi diamanti — samo ti stanejo več, kakor lahho midva zasluživa vse življenje!« Maharadža se je bil usedel. Sedaj je vstal Ag^ Khan, dokazani potomec hčerke Fatlme pretoka Mohameda, v tem svojstvu svetnik za milijone moslemov, povrh pa potentat, ki ga je vzdrževala angleška vlada in ki je ljubil dir-kanie s konji bolj kot svojo dragoceno preprogo za molitve. Priporočal je predlog svojega »prevzvišenega tovariša«. Splošno ploskanje. Ministrski predsednik se prikloni, kralj je izginil, sledili so mu štirje lakaji, ki so nosili za njim njegov pozlačeni stol. Konferenca se je mogla resno začeti. Zastopniki tiska 80 zapustili dvorano; dopuščeni Der Gefreite Biesslnger steuerte seinen LKW auf dem unwegsamen GelSnde dicht hinter der Front nach vorne. Er echimpfte weidlich Uber die ichlechten Wegverh<-nisse und wiinschte alien Hal*- und Bein-bruch, die sich auf solchen StraĐen abrak-Icern muBten. Mitten auf der Fahrtstrecke lag eln klel-ner geternter Wagen, der nicht mehr welter konnte. Der Gefreite zog die Bremsen. »Pech gehabt, Kamered? 1st auch keln Wunder, das 1st |a eine Hdllenschlnderel auf dlesen StraBen.« »Das kann man wohl »agen«, meinte der Soldat, der seinen Rock ausgezogen hatte •und die Panne zu beheben suchte. Dlenst-eifrig sprang der Gefreite vom Ftihrersitr, um dem Kameraden zu helfen. »Bist wohl noch nlcht lang bel den Fahrern?« erkun-diqle er sich teilnahmsvoll. Ein ungewohnlicher Ruhestorer Neugier bringt nicht nur Menschen maiich-mal in eine wenig angenehme Lage, si* be-kommt oft auch Tieren recht »chlecht. Hflren •wir die Geschichte eines Dachses aus Bad Wildungen, der in einer unternehmungslusti-gen Stunde seine Nase in den Luftschacht eine: Versandhauses steckte. Er lief) sich schlieBlich von seiner Neugier dazu ver-leilen, die Nase so weit in -den Luftschacht zu stecken, dafl er das Gleichgewicht verier und in den Schacht hineinstiirzte. Auf diese Weise gelangte er in die unteren Betriebs-rAume. Hier saB er nun gefangen. Er machte sich, vor allem in den Nachtstunden, stark bemerkbar. Den seltsamen GerSuschen in besagten RSumen wurde natUrlich nachge-gangen und dmbel der Dachs entdeckt. Das sich heftig lur Wehr setzend* Tier wurde getOtet. Der Oachi wog 15 Kilo. so bili od njih še nadalje samo tisti maloštevilni, o katerih je vedelo ministrstvo za Indijo, da bodo objavili samo to, kar bo odobrila angleška vlada... Največji pesjak na »vetu Ko se je Njegova Svetlost patialski maharadža nekega deževnega jutra v novembru 1930. leta vselil v London, je zastajala zijajoča množica pred hotelom Grosvenor House. Kaj takega-šei niso videli v Londonu, kjer so se vendar redno sestajali bogataši sveta, še poslovodja se je čudil, ko je v predsobi velikega števila sob, v kateri je stanoval temno-barvni gost, izpolnjeval prijavne obrazce. Nekoliko osupel je buljil v papir: major general Farzand i-Khas-i-Daulat-i-Inglisha, Mansur-i-Zaman, Amir-ul-Umra, Maharaja Dhiraj Raj Raješvar Shree, Maharaja-i-Rajgan, Maharaja Rhupindra Singh, Mohindar Bahadur, Maharaja Dhiraja of Patiala.« Več tega ni bilo. še vedno precej začuden, se je poslovodja umaknil z vljudnim pokionom. Brez ugovora je tudi dopustil, da so popolnoma izpraznili veliki salon in ga pripravili za molitve maharadže, ki je moral kot član sekte Sik izpolnjevati posebne obrede. Ko je poslovodja pozno šel preko dolgega hodnika, je videl dve hišni sludi, ki sta zginila z lično rokoko posteljo v eno iz. med 27 sob njegovega eksotičnega gosta. Njegova Visokost je bila pripeljala dve izmed svo- Tajni Minila je 11. ura predpoldne, ko se je indijski vratar globoko priklanjal v sprejemnici maharadže: »Sahlb ministrski predsednik naj izvolijo potrpeti nekaj trenutkov. Njegove Visokost se nahaja trenutno pri kodranju brade.« McDonald se je usedel na enega izmed pozlačenih stolov Ludovika XVI. Dovolj je bil čital o indijskih sektah, da je vedel, da mu bo treba čakati precej časa. Noben nož, nobene škarje se niso smele dotakniti svetega telesa pripadnika sekte Sikh. Vsak las v bradi, ki ni bil zaželen, se je moral izpuliti pri kodranju brade po močno priostrenih nohtih. Dolgočasna zadevščina. Končno se je pojavil maharadža v jutranji suknji, modri kot pav, ki je bila posejana z majčkenimi, dovršeno okroglimi biseri. McDolnald je vstal. Ravno tako njegov spremljevalec, ki se je dolgočasil in listal v nekem zvezku s francoskimi bakrorezi na nizki mizi. McDonald je začel: »Iz okolnostl da sem prosil k temu sestanku grofa Peela, izvolite, Visokost, spoznati na pol službeni značaj tega zaupnega razgovora, ki ga namenoma nisem preložil v eno izmed naših ministrstev. Vi poznate prijatelja Peela. Bil je od leta 1922. do 1924. in pozneje od 19@8. do 1929. državni tajnik za Indijo In zastopa pri tej konferenci interese konservativne stranke.« »n interesi se glede primera Indije krijejo s cilji delavske stranke, katere predsednik ste vi kajne?« je bilo maharadževo nasprotno vprašanje. »Točno.« McDonald je dekorativno nagrban-čil svoje čelo: »Zvedeli smo, da bi se dali uspešneje zavarovati interesi določenih gentle-menov, ki so v ozkih stikih tako z mojim prijateljem Peelom, kakor z menoj samim. Ne gre za vas. Visokost, ampak ...« >... za mojega prevzvlšenega tovariša kaš-mirskega maharadžo, kajne?« Končno je bil Peel odložil bakroreze. Smehljal se je, prav za prav je to samo nakazal: Der andere ISchelte. »Oh, ich iahr« schon zwanzig Jahre lang Auto...« »Verdamm mich«, meinte Biessinger, »aber vom Wagen verstAhst wohl nicht viel, lafi mal gucken...« Der ander* trat bereitwillig zurttclc. Biessinger suchte sachverstindig de« Wagen ab, kroch unter da: Chassis und werkte herum. Endlich :tieR er einen Piifi durch die Zahne. »Ich hab's«, sagte er. Nach einer Weile kam er wieder zum Vorschein. »So. jetzt kannst ruhig weiter fahren.« Als er sich wieder vom Boden erhob, hatte jih žena v London ... aamo prtljaga le-teh je napolnila 12 avtomobilov (on sam je bil prišel z 3g vozovi) in z njima so prišle tovarišice, skopljenci, telesne garde, kuharji, donašalci vode, čuvarji psov in k temu spadajoči psi. Maharadža je bil zateleban v pse. Ni minil teden, da si ne bi pridobil štirinožnega predstavnika kakšne nove pasje pasme. Da je imel najlepše igrišče za polo v Indiji (polo je indijska igra jezdecev, ki so jo prevzeli Angleži), ga ni toliko razveselilo, kakor njegov pesjak s svojimi petstotimi mramornatimi predeli v hlevu, s svojo lastno bolnišnico za živali, s »porodnišnico« za psice. 2e kot prestolonaslednik je bil tako častilakomen, da je imel največji pesjak na svetu. Ta sen je tudi lahko uresničil. To je osupnilo pač celd Angleže v City, pri katerih je kar mrgolelo zlata: ta mož si je lahko kupil vse, kar si Je želel, o čemer Je sanjal. 300 avtomobilov je stalo v njegovi velikanski garaži, 1(W izbrano močnih tigrov je rjovelo v njegovih menažerijah v Patiali, samo njegovih 20 umetno dresiranih belih slonov Je bilo vrednih milijone — in nešteto milijonov se je vsako leto stekalo iz žepov njegovih podložnikov v njegove trezorje, ki so že sličili bolj katakombam. Tukaj so je kopičilo zlato in srebro v palicah, v bakrenih skrinjah v kleti njegovega pravljičnega gradu so ležali satiri, rubini, smaragdi in briljanti, so ležali stotisoči zvitkov zlatega denarja, poleg industrijskih delnic in državnih posojil v vrednosti nad 50 milijonov mark. Kako visoke so bile vsote, ki mu jih Je angleška vlada vsako leto plačala za to, da je opravljal za njo ogleduško službo, ni bilo znano. obisk «Dobro so storili, da so ravno Vas, Visokost, napravili ža glasnika in kanclerja 561 indijskih knezov.« »Interesi se raztezajo na neke predilnice, ki so ogrožene, če umre maharadža brez otrok in pripade dežela kakšni stranski liniji«, je Njegova Visokost nadaljeval, ne da bi ga kaj ganilo. :Toda jaz že poznam izhod!« »No?« McDonald je z zanimanjem gledal na jutranjo suknjo, modro ko pav. »V Indiji se rodi zelo veliko otrok. Vsako sekundo eden. Tu bo pač za mojega tovariša tudi še nekaj ostalo!« se Je smehljal maharadža. »Začnimo s podrobnostmi!« Je menil McDonald. Po obširnem razgovoru je ministrski predsednik vstal. Bil je že čas iti v Spodnjo zbornico. štiri dni pozneje je indijska konferenca sprejela resolucijo, ki je za prestolonasled-stvo določenih indijskih držav uveljavila angleško pravno pojmovanje. Imena KaSmir pri tem niti zdaleka niso omenili. Sveto\'no-zgodovinska farsa Tri mesece je trajala konferenca v Londonu. Po teh trih mesecih so imeli očiten dobiček samo londonski trgovci. Indijski gostje, ki menda sploh Tileo poznali vrednosti denarja, so dan na dan s svojimi osebnimi čuvarji pohajkovali po luksuznih ulicah v Piccadilly Bond Street in Grosvenor Street. Kupovali so kar naenkrat »malenkosti« za stotisoče mark, *»-ročlli nov motorni čoln, dali tu pri mednarodno znanem zlatarju napraviti novo uzdo za svojega najljubšega slona. Navanagarski maharadža je dal napraviti zlat motorni pokrov za svoj avtomobil Rolls Royce, a ga podaril nekemu znancu, ker ni bil napravljen po njegovih željah, in naročil novega. Stroški 130.000 mark. Patialski maharadža je spravil v hudo zadrego solidno tvrdko Brooks, ko je naročil z zlatom oblte nosllnlce. Tvrdka Brooks je bila dvoma dobaviteljica za specialne karoserije k avtomobilom f.TuriJ V. Je rad sedel der Kamerad inzwischen seinen Rock ange-zogen. Der Gefreite erstarrte plStzlich wie zu einer SalzsSule. Vor ihm stand ein General. Der General ISchelte. »Gelernt ist halt doch gelernt, nicht, Kamerad?« »Jawohl, Herr Generali« stotterte der Gefreite und ril) die Haken zusammen. Der General zog seine Zigarettentasche und hielt :ie dem Gefreiten hin. »Da, nehmen Sle sich ein paar Zigaretten far Ihre Mahe und besten Dank auch.« Der Gefreite zčgerte. Abžr als ihm der General ermunternd zunickte, da hatte er alle seinen Landserschneld wieder una machte mit einem einzigen Griff das Etu des Generals leer. tudi y avtomoWlu в cilindrom na glavi), tod* nosilnic pa vendar še nikoli ni dobavila, vsekakor ji je pa uspelo, po marljivem študiju sodobnih bakrorezov napraviti nekaj takih nosilnic v zadovoljstvo kneza. V teh so se dale gosto zastrte žene prenaSati v gledališče, kjer je bila vsakikrat postavljena prenosljiva kletka iz pozlačenih lesorezov, da so bile visoke dame skrite pred pogledi tujih mož. Brez duha in sluha in brez uspeha za Indijo se je končala konferenca. Polagoma so izginjali visoki gostje. Samo razgovor med ministrskim predsednikom in kancelarjem indijskih knezov je obrodil senzacionalne sadove ... NepriUčen princ Bilo je znamenitega večera v marcu 1931. leta, ko je mlad angleški tajnik obupno iskal svojega predstojnika po ulicah indijskega mesta Shrinagar. Toda mra. Wathousa, angleškega >rezidenta« in svetovalca kašmirskega, maharadže, ni mogel najti. Niti ne ob »stiku« elegantne ulice, ki se je vila vzdolž brega romantične reke Ihelum in na kateri se je vsak večer shajal »veliki svet« ki je v tem mesecu privrel v Kašmlr Iz vse Indije, šele sredi aprila so se preselili žene angleških častnikov, premožni penzionarji, potujoči Amerikanci In mlade, pustolovščin željne Angležinje dalje gor, do 300 metrov visokega Gulmarga, da bi tukaj ušli neznosno vročim mesecem v niža-vah. Bil je čaroben večer. Lahno je šumljala reka. Iz razsvetjenih prodajaln rokodelcev in trgovcev so se slišali melodični glasovi, včasi tudi petje v krogu mladih mož, ki so ei privoščili veselo noč v Shrinagarju. Toda tajnik se za vse to ni zmenil. Niti samostojno potujoče angleške dame ga niso zanimale, čeprav so bile zapeljivo nalepotlčene in skoraj nobenemu belemu niso prizanašale s svojim pomenljivim smehljajem ... Ko je uradnik končno našel mra. Warthou-sa, na pol pijanega, kakor vedno ob tej pozni uri, je Warthouse na hišnem čolnu nekega prijatelja športnika trnkarja igral z visokimi stavami poker. Uradnik si je zadovoljno utrl pot s čela pod svojo lahko laneno čepico. Warthouse ga je negotovo pogledal; »rezident« je imel že močno pod kapo. »Brzojavka iz palače, sir!« je šepetal tajnik. V prihodnji sekundi J6 doživel, kako ee pijanec hipoma strezni samo pri pogledu na koe papirja. »Veste 11 kaj pomeni ta brzojavka, Jipp?« je končno rezident vprašal svojega tajnika. »Sir, vem samo to, kar vedo že vsi indijski uradniki, da je bila najljubša žena maharadže v Kašmirju pred dvema urama obdarjena z zdravim dečkom!« »Jipp, vi ste idiot«, je krakal mr. Warthour se. »Ce bi bila stvar taka, bi jaz dobil red, vi pa povišanje plače!« »Ne razumem, sir.« Warthouse se je smejal: »Ker ste idiot. Govorili ste, da je bila »obdarjena z dečkom«. Tu Je ravno »razBKa, Cioveitf -etrcKn ji ШЖУ podarili, ampak rodila ga Je!« In raven ko sveča je zapustil mr. Warthouse hišni čoln svojega prijatelja, ki nI nič manj ko Jipp brez duha gledal za nJim. »škoda, da lovi maharadža s patialsklm knezom tigre. Toda zdaj se bo gotovo čim najhitreje vrnil, da pokaže, kako zelo se veseli tega sina, prvega legitimnega potomca svoje hiše!« je naposled menil Jipp boječe. »Pojdite že z menoj!« je krakal mr. Warthouse, ki Je bil slišal zadnje besede. »Izjemoma vam hočem — zdaj tako ne more več škoditi — dati lekcijo o naraščaju v hišah indijskih knezov.« (Dalle prihodnjič.) Bellman md der schwedische Konig Im 18. Jahrhundert lebte der schvredlsche Dichter Kari Michael Bellman. Seine grofle Volkstamlichkeit verdankte er vor allem seinen lustigen Improvisatlonen. In ObermuU-gen Liedern besang er nlcht nur die Frauen und die Liebe, sondern da er auch Gott Bacchus gern seinen Tribut zollte, gehfirten seine Trlnklieder zu den schdnsten jener Zelt. Der schwedische K6nig Gustav III. hatte eine besondere Vorliebe filr den Dichter, und um Ihn jeder SuBeren Not zu entheben, be-schSltigte er ihn als Hofsekretfir. Bellman entledlgte sich als solchei* seiner Arbelten zur grOGten Zuiriedenheit des kfinlgllchen Kunstfreundes. Einmal jedoch war der Dichter in Ungnade gefallen, da er dem Kfinlg in selnem Obermut allzu aufrlchtige Dinge ge-sagt hatte. Er durfte das SchloB nlcht mehr betreten. Da der K6nig aber seine gewlssen-hafte Arbeit als Sekretar nicht gern entbeh-ren wollte, schlckte er Ihm t&gllch Schrlft-stUcke zur Erledigung ins Haus, die Bellman auch weiter gewissenhaft bearbeitete. Eines Tages kam K6nig Gustav auf seinem gewohnten Spazierritt auch an dem Hauie Bellmans vobei. Hier lieB ein verblflffender Anblick den KOnlg haltmachen. Der Dichter lehnte aus seiner im ersten Stockwerk gele-genen Wohnung zum Fenster hlnaus, um sich von einem Barbier, der auf einer am Hauie angelehnten Lelter stand, rasleren zu lessen. »Was soil die Posse?« rief der Kttnig mehr belustlgt denn verSrgert. »Majestat«, entgegnete Bellman mil seinem bekannten spitzbubischen Lacheln, »mein Barbier hat sich meine Ungnade zugezogen, so daB ich ihm das Betreten meines Hauses ver-boten habe. Da Ich aber sonst mit seiner Arbeit zufrleden bin .postierte ich ihn aufier-halb des Hauses. »Bellman, Er 1st ein Teufelskerlle rIef der Kftnlg und sagte, »ab morgan kommt Er wle-def aufs SchloB«. Und damit war die Ein-tracht zwlschen KOnig und Dichter wieder-hergeatellt. Kieken'eld / Gedanken zam ffinften Mbling im Ktiege Von Ktiegsberichtn Karl Otto zottmann Einei Tagei kommt Alfred herein und sagt: »Kiekenfeld ist dal* Kiekenfeld? Von welcher Einheit denn? Was will ert Alfred lacht: »Kiekenfeld sitzt in den Bir-ken und schreit. Da 1st der Friihling nlcht weitU Wehrhaftigl Die Erde hat ihr Blauseidenes angezogen mit weiBen Spltzen. Der Wind duftet nach jungen MSdchen und Birkenwas-eer. In den Schwarz^rlen sitzt einer und ruft: »Kiek n Feldl Klek n Feldl« Alfred ist Bauer. Er weiB, daB er um diese Zelt hlnaus muB, wenn Kiekenfeld ruft. Da steckt sich der Acker grUn an und nimmt einen VeilchenstrauB In die braune Hand Da ist das Feld* verllebt bis Uber alle Ha senohren und UBt sich immer wieder von dem roten Mund der Sonne kUsien, die alle Fenster des hohen Hlmmels aulstdBt und Ihre qoldenen Haare Ober die WSlder wehen ISBt Da zieht Mutter Erde den etwas abgestoBe nen weiBen Hermelin yon den Schultern und steckt sich Weidenk|t>chen an die Brust. FrOher schlug der Bauer gegen die Pflug-schar und zog sie auf den Hof. Jetzt tut das die lunge BSuerin zu Haus. Sie hčrt auch Kiekenfeld. Und sie denkt jetzt hinOber zum Osten. Die Sperllnge baden sich in alien PfOtzen. Die Kohlmeisen, die in Alfreds naturkundll-chem AdreBbuch »Kiekenfeld« heiBen, liuten aber die junge Welt. Der Soldat denkt; Die fUnfte Saat ohne mich. Die lunge Frau wird es auch dies-mal schaffen. Ich muB elnen anderen Acker bestellen. Der FrOhling ist da, der Som-mer kommt. Werden wir diesmal die grofle Ernte einfahren кбппеп? Er lauscht hinaus. Die WSlder fSrben sich schon Der Salt krelst. Nachts Ziehen die Monde. Es wird ein starmisches Frahjahr. Heere der Zugv6gel vorm blinkenden Gewitter lauern am Horizont. Aber die Klekenfelds lubeln auf alien StraBen in alien D6rfern von der Maas bis zum Dnjepr. Sie Uuten in alien G&rten die Glocken der deutschen Zuversicht. Soldcit UUterill WdQGH / Soldatische Humoreske von G. H. Zogniieuth Sobota, 1. aprila 1914. R A R Д W A N K IS N B O T B ч stran 5. — Štev. 2в- Krete Krainburg Krahibnrg'. (»Vesele ure kakor na-laič«.) S tem' varietetnim prc^rramom je bila <3ana krainburškemu prebivalstvu izbira вај-l30ljSih predvajanj. Rolf Walders je « svojimi napovedmi takoj vzpostavil vez z gledalci. Ni samo dober šaljiv napovedovalec, marveč se je izkazal posebno kot umetnik v spreminjanju, kar smo videli v podajanju »Madžarskega goslača« kot glasbeni klovn In pri »Glavni vaji vaške godbe«. V Miodejanki »Levje kapljice« je nastopil z gospodično Martho Hagen In igral vlogo copatarja. Oba sta bila zelo zabavna. Zelo sta ugajali sestri Dorris s svojimi ljubkimi plesi. Posebno so Ju občudovali v akrobatičnem valčku in v prožnostmi točki »Elvire in Jošt«. Zdelo se je, kakor da bi plesalka plavala v zraku. Glasbeni točki >Meiselbach in Co«, polni humorja sta vzbudili veliko veselja in bili deležni iskren^a pri. ^^ja. Guckyja, katerega je predstavil napovedovalec kot umetnika v metanju in lovljenju so nagradili z obilnim ploskanjem. Krainburg. (Pogreb mladega juna-*a). v službi za domovino je padel v cvetoči Mladosti Hitler-Junge Hans Wamuth iz ■Mo^hnach. Pokopan je bil na dostojen svečan na junaškem pokopališču v Krainburgu, so ga tovariši nesli do groba. Ob odprtem grobu je imel BanofUhrer der HJ iz Radmanne-^orfa v idealnem duhu zasnovan govor in se 3® s toplimi, prisrčnimi besedami poslovil od svojega mrtvega prijatelja. S starši, ki obža-kjejo svojega sina edlnca, vse iskreno soču. stvuje. Krainburg. (Iz prosvetnega živije-® j a).Meseca aprila bodo v Krainburgu zopet predvajane izbrano lepe prireditve, ki jih ima Kreiswart der KdF Krainburg kljub vojnim Branite svoja stanovanja — gasite! Hud nemški napad na Bristol Obrambna bitka v lažnem odseka vzhodne fronte še traja z nezmanjšano silo K ^ vedno pripravljene za svoje prijatelje .Takoj bo nastopil vedno z veseljem sprejeti, daleč preko meja K&rntna in Gorenjske poznani kvartet KdF »K&rntnerlaiidc. Nada-ije bosta prirejena dva »pestra večera« pod geall >vse za vae« In »Enkrat to, enkrat ono, Jfakemu nekajt, ki boa ta zopet navdušila po oiusaic^. f (NSKK Obergruppen- na« je obiskal). Te dni je obi-f ® NSKK ObergruppenfUhrer MliUer Seif-^ert mesto Krainburg. Sprejel ga je župan me-^ta, pg Friedrich Morth In mu Izrekel pri-^icno dobrodošlico. Gost se je vpisal v častno •^^jigo mesta in potem pod vodstvom župana c%tedal staro viteško dvoran? na mestni hiSl. I osebno ga je zanimal stari zemljevid vojvo-f'ne Kranjske Iz leta 1744. ТшН za izkopanine ^ ^asov Laneobardov in Gotov, ki so se Iz-vršile v Krainburgu. je kazal veliko zanima-nje. SL Velt/Sewe. (Novi Amtskommis-s a Г.) tragični smrti župana Pg. Lorenza ^aurerja je postavil Landrat des Krelses Kraiaburg za- kommlsarlčnega vodjo občini St. veit(dawe in Z'flathenw&ssem Pg. Knauppa. Kreis Stein Steln, (Vesel večer KdF). Pod naslovom .q ^ veseli uri kakor nalašč« je v nedeljo dn# marca gostovala v Steinu družba umetnl-«ov pri NSQ durch Freude«. Obsežni JO odlični program je imel velik uspeh in odobravanje, ki mu nJ hotelo biti konca, je na-Sradiio dobra predvajanja umetnikov. UNSERE LUFTWAFFE dpnmg^ UideitTeUid hei0t der Be/ehl fiir den fall-' aduTmjager.Dle Tiaaspoitflugzeu-9« kurven ein und heraus iatteo, Monn um Mam: Fatlschitmjaa^r: Sturmsoldatea det LaM JUNG DIE WAFFE JUNG IHR GEiST JUNG IHRE TRACER Oberkommando der Wehrmacht ]e dne 28. marca objavilo: Pri Nikolajeva smo v srditih bojih od moža do moža odbili sovjetske napade. Severozahodno od tam so lovci In gorski lovci s pogumnimi nasprotnimi napadi preprečili poskus boljSevlkov, razširiti mostišče čez Bug. V prostoru pri Bal ti še tečejo hudi boji. Med Dnjestrom in Prutom so močne sile nemških bojnih letalcev posegle v boje. Uničile so številne sovražne oklopnjake in veliko število motorozlranlh In zapreženlh vozil. Pri tem je Major Rudel zopet uničil devet sovražnih oklopnjakov. V več kot 1800 bojih je samo on uničil 202 sovražna oklop-njaka. Južno od Proskurova, severozapadno od Cemovlc pri Tamopolu in v prostoru pri ВгоТћ se nadaljuje obrambna bitka z nezmanjšano silo. Naše čete se srdito upirajo sovjetskim napadajočim silam. Posadka v Kovlu je znova zavrnila sovražne napade. Severno od Kovla so pridobile naše divizije z napadom še več sveta in razbile sovražne nasprotne napade. Pri bojih v prostoru pri Kovlu se je s posebno hrabrostjo odlikoval Leutnant Klapperstuck, Zugiahrer v neki brigadi jurišnih topov. Med Dnjeprom in Cav-sijem so naše čete znova izvojevale popoln obrambni uspeh proti s podporo številnih oklopnjakov in bojnih letalcev napadajočim boljševikom. Sovražnik je znova zgubil več tisoč mrtvih in številna težka in lahka orožja. V prostoru jugovzhodno od Ostrova je prišlo do premenljivih krajevnih bojev. V severnem odseku vzhodne fronte se je posebno odlikoval 162. polk grenadirjev, ki ga vodi Majof Hase, skupno s podrejenimi enotami pehote in pionirjev. Visoko na Severu so gorski lovci iz Ost-marke vzeli več sovražnih višinskih položajev na fronti ob Lizi in uničili bojne naprave z njihovimi posadkami vred. V Italiji nI bilo včeraj nobenih pomembnih bojnih dejanj. Nemška bojna letala so se z dobrim uspehom bojevala proti sovražnim ladijskim ciljem pred Anziom. Potopila so eno tovorno ladjo, tel druge pa poškodovala. Pri obrambi proti sovražnim zračnim napadom na nemške letališča v Jugozapadni Franciji smo včeraj odstrelili 20 severnoameriških letal. Nekaj sovražnih vznemirjevalnih letal je v minuli noči prodrlo nad rheinsko-westfalsko industrijsko ozemlje. Močni oddelki nemških bojnih letalcev so izvršili v noči na 28. marec hud napad na Bristol. Po odvrženem velikem številu raz-strelnih in zažigalnih bomb so nastali že med strnjenim napadom obširna razdejanja in veliki požari v ozemlju, zoper katerega je bil namer j en napad. Britanski oklopniaki - vozne rakve Stockholm, 31. marca. Labouristični poslanec Stokes je dal v posnetku svojo sodbo o orožju britanskih oklopnjakov: »Na tisoče britanskih vojakov je moralo dati svoje življenje zaradi napak, ki so jih zakrivili vladni krogi pri gradnji naših oklopnjakov.« Ministrskemu predsedniku očitajo, da s svojim osebnim posegom v proizvodnjo oklopnjakov povzročil veliko zla, ker so se pod njegovim pritiskom napravljeni tipi po mišljenju vojakov izkazali kot nezadostni. Vse skupaj imenujejo, oklopnjaški škandal, oklopnja-kom samim pa so videli ime vozne rakve. Britanski visoki komisar za Južno Itaiijo svetu Javite takoj telefonsko mesta zasilnega pristanka našib lovcev Pri borbi proti sovražiiim terorUtičnim letalcem nad ozemljem Nemčije morajo vCaeih nekateri dnevni ali nočni lovci eaeUno pristati ali odskočltl g padali. Da se omogoči hitro obvestilo čete in sorodnikov, kje se nahaja moštvo, je bila ustanovljena v domačem vojnem ozemlju sledeče prijavno mesto. Wien (B 24 444) Prebivalstvo se naproša, da takoj po najdbi takega mošt\'a preko pošte telefonlčno врогоИ z brezplačnim govorom RSKA (Ausnahmege-sprach zu Lasten des Empfangers) na prijavno mesto, če je telefonlčno obvestilo nemogoče, naj se takoj obvesti Landratsamt, Biir-germeisterei aU Gemelndevoreteher o najdbi nemških lovskih letalcev. Od meseca aprila prel^ajeno meso ZaCet.^om tega leta so prejeli mesarski obra/-ti posebno dodelitev svinj za klanje In svlnje-tlne iz katere so po odredbi Hauptvereinigung der deutschen Viehwirtschaft pripravili odrejeno količino .gnjati, hrbtne in trebušne slanine in prekajenih klobas. To prekajeno meso, bi naj prišlo v promet ob določenem času. Po neki novi odredbi so, kakor poroča list Reichs-HaJirstanda, izročeni ti mesni Izdelki v prodajo za časa od 3. aprila do 13. maja. Oddaja potrošnikov se vrši s 100 proti 100, torej na polno težo na odrezkih mesne karte navedene množine, pri čemer se bo z vsemi vrstami pre-kajenega mesa enako ravnalo. Rim, 31. marca. Angleži se trudijo, izgraditi še dalje svojo pozicijo v Južni Italiji, in so v ta namen postavili britanskega Visokega komisarja za Južno Italijo. Politični krogi v Londonu domnevajo, da bo Noel kot naslednik MacMillana hkrati zastopal Anglijo tudi v odboru za Italijo. Poskus Britancev, da bi ravno ▼ zadnjem času ojačlli svoj vpliv v Južni Italiji, je bil doslej prav neuspešen. Sovjeti so jih povsod prehiteli. Epoha sislemaiHnib mnoSlvenih umorov v Alžlrn Novi monstre-procesi - Protestno pismo generala Georgesa proti Le Trognern Vichy, 31. marca. Ni verjetno, da bi bila z usmrtitvijo Pierra Pucheuja, bivšega notranjega ministra vichyjslce vlade, začeta epoha mnoštvenih umorov s tem zaključena. Nasprotno Je bila smrt Pucheuja le začetek razvoja, ki kaže vse simptome, da so prišli do oblasti boljševiki. Kakor v Sovjetski zveri, odpravljajo Sovjetom neprijetne zastop-nike buržoazije z monstre-procesi v onostranstvu. Pucheuju je sledilo nekaj francoskih leglonarjev, ki so se po ukazu legalne vichyjske vlade borili v Tuneziji proti vpad-lim Anglo-Amerikancem. Tako javlja radio Alžir kot prihodnji pozornost vzbujajoči proces sojenje podpolkovnika Pierra Cristofi-nija. Poročilu takoj dostavljajo, da bo Cri-stoiini obsojen na smrt. Cristofinl Je član francoske protibolJSevl-Ske legije in ga je vichyjska vlada poslala v Tunis, ko so Anglo-Amerikanci tam napadli. Cristofinl je torej vojak, ki Je zvesto izpol- Naš opomin protiletalske zaščite: Pri napadu mir in pogum! nil ukaze svoje vlade in bi morali na vsak način ravnati z njim kakor z vojnim ujetnikom. Vendar so v komunistični centrali v Alžiru drugačnega mnenja. Cristofinl in njegov adjutant stotnik Peltier sta obdolžena »veleizdajstva«. Ta razvoj mora seveda tudi v Alžiru marsikomu odpreti oči. Tako se sedaj zve, da je obtožil general Georges, bivši predstojnik Gamelinovega generalnega štaba, v nekem odprtem pismu, ki kroži v tisočih Izvodih v Severni Afriki, de Gaullovega vojnega komisarja Le Troquera, da Je oskrunil čast francoske armade. Seveda Je tudi Le Troquer, advokat Leona Bluma in pristaš ljudske fronte, orodje Moskve. Ce Je sedaj Georges, ki se je z 72 leti podal iz Francije т Alžir zato, da se je priključil francoski disidenci, ogorčen radi izročitve francoskih oficirjev sovjetskim rabljem, dokazuje to, da je nale- tela komunistična »čistilna akcija« v Severni Afriki prav tako na notranji odpor kakor nekoč sovjetska »čistilna akcija« v RusijL Severnoafriški časopis »Tam« prihaja k nedvoumno pravilnemu zaključku, da je načrt de Gaulove »četrte republike« že zastarel. To, kar se sedaj pripravlja v Alžiru, že zdavnaj nima ničesar skupnega z »republiko« in »demokracijo«, marveč je očiten terorističen boliševizem. Tito samo orodje Xeaeva, 31. marca. O vodji tolp Titu se je, kakor pravi »Manchester Guardian«, izjavil »ministrski predsednik« jugoslovanske vlade v pregnanstvu Purič, da ni nobene opore za Titovo trditev, da bi on s svojim pokretom zastopal srbski narod. Tito je samo »orodje za politične vplive tujih sil« In zlasti za tuje vmešavanje. Zares, lep opis vloge boljSeviSkega ager*^ tega vodje tolpi Male gospodarske novice Te dni je i sedežem т Zagrebu bila ustanovljena »Državna obskrbna poslovna središnji-ca« (DOPOS) kot državno podjetje za izvrševanje Vseh državnih poslov v zvezi s prehrano in oskrbo prebivalstva. Podjetje Je vpisano v trgovinski register in bo vršilo posle po trgovinskem zakoniku. Podrejeno pa Je neposredni glavni direkciji za prehrano v kmetijskem in prehrambnem ministrstvu. Nova tvrdka DOPOS ima izključno pravico nakupa, prevzema, vskladiSčenja, predelave in prodaje poljskih pridelkov, živinskih proizvodov, kolikor si je država s f)osameznlml zakonskimi odredbami pridržala izključno P'e^ico razpolaganja. Imela bo tudi izključno pravico izvoza in uvoza pred-inetov, s katerimi država monopolno razpo-lega. Nadalje se bo nova družba bavlla s Р^®*^ешот, predelavo in prodajo mleka in mlečnih izdelkov, oljaric in olja, divjačine, perutnine in Jajc. Vršila bo tudi izvozne In uvozne posle z živili, ki Jih država mono- Ob pobočju Vezuva je v soboto popoldne prestrašil prebivalce ogromen hrušč, ki je napovedal novo živahno delovanje ognjenika. Rdečežarečl oblaki so se kopičili okrog vrha gore. Ognjenik meče debele množine lave. ki padajo po severnem pobočju navzdol in •• združijo v Slrok deroč veletok. Zažgale so na svojem potu ležeče kmečke dvorce in uničile sleherno vegetacijo. Delovanje Vezuva je do-s%lo tako višino, ki je doslej navadno oznanjala večje erupcije. polno ne upravlja. Končno bo gradila In upravljala ^kladlSča, sušilnice, bavlla se bo s konzerviranjem In predelavo prostih živil in bo vršila vse naloge po naročilu glavne direkcije za prehrano. Z ustanovitvijo družbe Dopes bodo prenehale številne doslej obsto? ječe ustanove, med njimi Zajeđnlca za promet z živino In živinskimi proizvodi. Zajed-niča za sadje in sadne izdelke, Zajednlca za perutnino in divjačino In Zajednlca za oljarice, Zajednlca za mlekarstvo In Državna poslovna centrala za kmetijske proizvode (Cempro). Vesti iz Ljubljane in okolice Dr. Anton Breznik lunrl. Te dni je шпг1 na Interni kliniki v Ljubljani zaradi vnetja pljuč dr. Anton Breznik, ravnatelj šlioftjeke gimnazije, znami jezikoslovec, dopisni član Slovenske akaidemije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Zimska pomoč za slovenske knjigo. Pravkar je v največjem razmahu akdja za knjižno tombolo Zimske pomoči. Knjižna tombola ni v Ljubljani povsem nov pojav, vendar ni bila Se nikdar izvedena v tako velikem obsegu kakor tokrat, ko je tudi knjiga pritegnjena v moralno In materialno mobilizacijo sil slovenskega narOaa za njegovo samopomoč v težkih časih. Pomen velikopotezne organizirane knjižne tombole Zimske pomoči pa ni samo v tem, da bo segla na knjižni trg in skušala preko vabljive Igre z naključji razdeliti med srečne dobitnike večje število dobrih, izbranih domačih knjig. Knjižna tombola Zimske pomoči Je tudi knjižno produktivna. In že ta njen načrt upravičuje posebno pozornost literarne kronike do tega prvenstveno dobrodelnega, podviga. Zimska pomoč bo namreč dala dobitnikom knjižne tombole nalašč zanje natisnjene knjige, ki bodo v blbliofUskl skupini kar edinstveno pomembne. Sedem novih knjig, natisnjenih In ilustriranih za dobitnike knjižne tombole Zimske pomoči — to pomeni že samo po sebi dovolj tehten donesek v knjižno kulturo in opozarja nase ne le širše občinstvo, marveč tudi ožjo občino ljubiteljev slovenske knjige. Diplom. Opfiker C« KRONFUSS Klagcnfurf, Babnhofsfrai^e 15 Bls tnf weltereg leden Vormlttat eeschiossen. ^ НШеШ&Иш Kohl«-, Kolcf- und B#uma*#rl#li*ngro(;k#mjel Krainburg - Boro AdoK-HiiUr-PUij 15, Tel. 193 Lag«r I Savavoritadf und Veldesersir. 12 ZAHVALA Za številne Izraze toplega sočutja, darovanja vencev in spremstva na zadnji poti v P'eranl grob našega dobrega soproga, oče Ч sina, brata, strica In svaka, gospoda Bndoifa Planinsdiek lV*kamo tem potom vsem našo najprli"-'"•1*0 zahvalo. ^ * r n e r V e 11 a C h, 24. Ш. 1944. Žalujoča družina Planlnschek Vrnem sorodnikom la znancem sporočamo, da J# maš dragi Slanko dlaviisdi, Soldat, 18. III. 1944. v svojem 27. letu, v nekem la-zaretu podlegel ranam, zadobljenlm na Vzhodu. ABllng • Janvrbvrg, т marcu 1944. Družine OlBTttaeb In Michtaehaax. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš brat, stric, svak Jehann Pnsiolnik, sla Franza Pustotnlka, trgovca v Blagovici, dne 6. marca 1944. v prezgodnji starosti 45 let, v Stbiji v Paračlnu izdihnil svojo dušo. Iz poti njegovega grenkega življenja, naj mu Vsemogočni podeli blag mir. Glogowltz, ▼ marcu 1944. %alu)oCi bratjei Josef, Anton, Alolii aettret Marta, Juliana. Rosalia. Franziska ter ostalo sorodstvo. Straa 6. — Atev. 26. KARAWANKRN BOTK Snbota, 1. aprila 1944. SišAtspieie Allgemptne Hlmtrpuliand O- m. b. H. Zwcigatflle Velde« ASSLING 4., 5., 6. rv. Die schwedische Nachtigall FUr Jugendhcbe nicht zugelassen! 7., 8., 9., 10. rv. Der Hinunel auf Erden FUr JugencUlche zugeiaeeen! KRAINBURG 4.. 5., 6. IV. Der EdelweiBkSnig FUr Jugendliche zugeluflen! 7., 8., 9., 10. rv. Ich vertraue Dir meine Frau an FUr Jugendliche nlcht zugelusen! LAAK 4., 5., 6. rv. Sommer, Sonne, Erika FUr Jugendliche zugelassen! 7., 8., 9., 10. IV. Germanin PUr Jugendliche sugelaseen! RADMANNSDORF 4., 5., 6. rv. Herz geht Tor Anker FUr JugendДche nicht sugelasaen! 7., 8.. 9., 10. IV. Karneval der Liebe FUr Jugendliche nlcht zugelaeseo! VELDES 5., 6. rv. Unsterblicher Walter ' FUr Jugpndliche rugelassen! T., g.. 10. IV. Komodianten " lugendlictie timer 14 Jahren nicht zugelaaeen WOCHEINERTAL 8., 9. IV. Das sUndige Dorf t'Ur Jugendliche nicht 2ugelR«s»n: NEUMARKTL 6., 6. IV. Flucht ins Dunkel FUr Jugendliche tucht zugelaasen: 8., 9., 10. rv. Karneval der Liebe FUr Jugendliche nicht zugeluaen! STEIN 4., 5., 6. rv. Rosen in Tirol FUr Jugendliche nicht zugelassen! 7., 8., 9.. 10. rv. Die Gattin FUr Jugendliche nicht zugelaseen! ST. VEIT 8., 9., 10. rv. Robert Koch FUr Jugendliche zugeUssen! LITTAI 5., 6. rv. Mein Mann darf es nicht wissen FUr Jugendliche nicht rugelaaMni 8.. 9., 10. rv. Rosen in Tirol FUt Jugendliche nicht snigelassen! MIESS 8., 9., 10. rv. Prinzessin Sissy FUr Jugendliche zugelassen! /и) Irdem Him rtjp orbriwchnii! AMTLICHE BEkAmTmACHLUGElM DER CHEF DER ZIVILVEKWALTCXG In de« beeetzten Gebleten Karntene nnd Krain« Mit %. April 1944, 3 Uhr fruh, beginnt wieder die Zelt-reohnung iceinaB der Verordnung Uber die KinfUhrung der Sommeneit. Zu die«em Zeitpunkt werden die bffentl rhen Uhren um Hne Stunde, d. h. von Z auf 8 Uhr vorgeetellt. KHirenfurt, am 24. Milix 1944. Bekanntmachung 1. Petroleum-BereehticnnBsieheine. D if Einloeiinff đpr гат Zpit im irralaiif hefinBh*ndler noch tinzillbscn. Filr duf zweite Viertdjahr 1944 (1. April hie 40 .Iiini 1944) kommen neue Petroleum-BerechtiKuneeecheine der Seri« ..K' sur Auezabe. 2. Pelrelenm Bezngnaamwelme. Di» Potrolputri-BpJuiiefltiswpisp werflcn im Sommfrhtlbjthr i mit folKendcn Mnn«t«li3oh«tmenifi>n (Liter) hftiefert: 1944 BI В2 BS K H Aoril 1.- 2,- s.- Mii —.5 1,— 1.S Ju ni —.5 1.— 1.5 R.— Juli —.5 1.— l.R AuifOBt 1,— 1.5 — September 1- 2,- 5. — Summt (Liter) 4 — 8.- 12.-- »6 - — Drr Rrichul4lthaUfr in Saluhurg. Landeswirturhafttamt fUr drn W'fhrwirtKrhaftiihFzirk XVIII. Aufforderung zur Meldung Лвг »ifht In Brtrieb beflmlllchen nnd nlfbt bewinkelltn Molor-fahrrSder bli 1(0 erm. Klrinkraftriiripr bin 1!5 rrm und Kraft-rader bi« 25U ccm Hiihrolumen. Die im tiAiieii Zustand von Pahrikon mtfl HHndlprn »rwor-b«nen MotorfahrrKdcr bie 100 coni. Klcinkraftradpr hi« 12.> ccm iitid Kr«ftril(l»r bis 2.10 ccm »ind. noweit lie noch nicht h*wink»lt waren dem zufttindicen Wirtecliaftsamt hi« JI. Mar« 1944 mit folgend«n AiiRaben zn melden; 1. V or- nnd Zunnmp d p« Beeitaer« 2. Wohnort dP4 Bpelf7ePR. 3. DorKpitiffe Anuchrift d p« Beeitapr? 4. Marke de« Fahrafuge« .V Ilubvolunien in ccm d beieift oder nicht bereift, T Angabp der ReifenerBDe. StlibUri. ara 13. MSn 1944. Der Rcicbaatatthallcr In Salzburg. Landeiwirtsnhaftaamt f. d. AVehrwIrtuchaflibezIrk XVIII. Salzburar. HofitallvMee 5 d. amiidier Sonntagsdienst HUU e^tosi Složbo dobi 'Menjim itedilnik (železen) dobro ohranjen z* dobro ohranjeno o-m«ro za obleke. Ponudbe na K. t Bote Krainburg. 2787—ij I Menjam Šivalni stroj м pisalni itroj. Naslov v K. B. Krainburg. 2813—15 Sprejmem dekle, staro 16 do го let, na malo posestvo v pomoč gospodinjstvu k dvečlanski družini. Nastop takoj ali pozneje. Klinar Johann, Birnbeum 37, Afi-ling/Sawe. ^78;—i HČem za takoj za manjše gospodinjstvo v Bc^cnsee, pridno dekle. Potni stroški povrnjeni. Ponudbe s sliko na gospo Charlote Mattheif, Lindau i. B. 4, Helden- weg 7._________17^4—1 Dekle, od 14 let naprej, sprejmem takoj z* pomoč т gospodinjstvu Lahko se tudi nauči za šteparico. Čevljarstvo Zuder-mann. Duplje pri Neumarktlu. 1770-1 Sprejmem kovaikega vajenca, vsa oskrba T hili v bližini Laak -Zaier. Ponudbe na K. B. Krain-burg pod šifro „Požten" 2747-1. Sprejme se 14—17 let stara deklica za T pomoč v gospodinjstvu. Johann Zarmann, Fleisdi-hauer, St. Valburga, Oberkrain. 2829—1 Те se starejši pošten mizarski pomočnik, ki bi samostojno vodil delo. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na K. B. Krbg. 2824-ri Prodam Prodam gramofon s ^7 polcami 7Л RM 250. Naslov v K. Bore Krainburg. ^79^ ^ Krainburg: Am 2. April 1944: Dr Karl Pe-tritsdi, Krainburg, Veldeser Str. Nr. 14, Fernnif Nr. 179. Prodam kravo, dobro mlckarico, 7 mescev brejo. Poizve se na K. Bote Krainburg._ Več dobroidočih ur prodam. Naslov v K. B. Krainburg. 278 2—6 Gramofon kovčes s ploščami prodam. Naslov v K. B. Krbg. 1781—6 Radi pomanjkanja krme, prodam kravo, staro 4 leta, 3 mesece brejo. Pruprotnik Maria, Laufen 44. Post Podnart. 2826—6 Menjam zelo dobro moško kolo za šiv«lni stroj. Ponudbe na K Bote Krainburg. 2802—15 Zamenjam globok otroški voziček, zelo dobro ohranjen, najraje za damsko kolo. Informacije daje gospa Potočnik, Neumarktl. Platz der SA. 17. 5403-15 Menjam «oo kg pšenične slame (otepov) na roke mlačeno, za temenski ali jedilni krompir. Beziaj Franz, Preska 26, Zwischenwas-sern. 2735-1; Menjam elektromotor 4% k: zi kosilni stroj. — Kregir Andrej, Veidiseldorf 59. 2812—15 Menjam močnega, dobrega vola, za kosilnico v dobrem stanju firme Krupp ali Lanz. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2819—15 Menjam črno suknjo, dobro o-hranjeno, sobno uro, ali dober fotoaparat z nekaj filmi, ploščami in pritiklinami za zlat prsten s pravim kamnom. Ponudbe na K. B. Krainburg. 1816—15 ;Prodam moško sivo; skoro novo i obleko, majhne postave. Ponud-I be pod „Poceni" na K. B. Krbg 2848—6 ytdatdcAmkm Aw«K-Aw*t«wMk. 2iK*i#f, #4m«f Priw Sri# vA W*##f Pmtfhtknk«#. кмк##,. mM *№*m LAW - wk## - Pwd**# wmW #*##' M*5*»op»i* M«f№*loje #0W*# wmW 4— «t«r E#k*r flW-(m«cK* '»*#«). Dw* 4— C«teM f«n.cli*rt) HOtfhiMli M* ei*eK ma ReK* g#b#A uM m# Cf#m# aw Tiick 4m *w# MAAS-Sele* ##h#f m# V#iWW#.G##*Wm#ek hwWW Kupim •I« Arbaitakraft d*r Hrintt IM koitbarrs Out 4* Armtitn vertctt- dki. DitK lind lieoti (Ur (rule Flllt mdvor allcm lilr nnscre Sotdateo b*< bClHinfflt. Audi CHINOSOL kinn do-halb our ipkrsam tbccgclxn wcrdea. Ohstbaumaiiritzmittel Neodeiidrin (0b*ft)sumlcsrh0lln«um). Seli" non nm, Baumw.ich« Bmum teer, Osetrix-Kftrner ireiten Felrtmlluiie unrl #onstif* fchSil-Iini*hekSmDfnneemlttel »"wle Wolnunn Salt tur HoIeimprK unierane Im Gartenbsu erliKIt-lich he! Frmnz Vapotnlk Einen-uni Farhenhanrtlunit. Kalk uni] Zem«ntnie Urlagre. Klanen-furL Krefrldpr StraBp 9. Fern nif ШП (21.1421 Feb PADU WIILMANN, Aftling, Gidngsh. 39 llllllllllll 1. April 1944 wieder geiiffnet. S&mt- ■ IIIIIIIIIH fotografiechen Arbeiten wreden entge- gengenommen. Jeden nachmittag wird foto-graphlert und die Bilder auegegeben; vor-mlttag werden kelne Aufnahmen aufgenom-men. Sonntage wird nlcht gearbeitet. je od 1. aprila 1944 dalje zopet odprt. Sprejemajo ee vsa fotografska dela. Vsako popoldne ae fotografira in oddaja slike; dopoldan se ne fotografira. Ob nedeljah je zaprto. Serouss _ deslWibofsWofkM! Mom**# Ei, wot vm# h#u»# ivf#« Hilt wirW, hot tin Sehrtbtrgdrfniir pOnkHieh und luvtrlditig im Neh-Mem i«intr AbK$f*fung$pAi(ht №r urn# obg*o«btn. Wrr wefl*n wm# ditttr Muhe donkber erweiwrn und |«d*s Ei nur donn verwendtn, •• wtrkitcK gebrouch) wird. W#m# wir M ЛП0 m ОатпШ Won# кбк ## #мк1 Allei-Kllt, die Schntxinnrlce fUi tinen wMsHrfe*tftn Univpr««!-klet)«toff. i*t bprfilo »U eineni Boiriff filr Tiflneitiife Kiilf Klebiinir eewonlcii. Ks i«t be reite bekanm und erprolit. dsU mit .,Atli*-Kitt" 10 ziemlicb nlle« sreklebt wenlfn ksnn Trot«9-Kitt" ent*lehfii. D.imit nun Л11СП Sle dieee Brf*hnin црп Runfllhren kfinnen. findpn Sie mn diemr Stellf von %eit »u Zeit Dr»kti*chp Winke. Achteii Sie «l>er »tet« boim Kink.iiif nnf die Schmimnrke ..Alice-Kill" ITente nun dwr erete Typ . Allee-Kitt" mit einer KHIl таме wie .Mumlnliimbriin*!'. Kroide Oder Oio« «ч elner *1-rupdickpii Мпиве gut vvrinenKt ertribt einen vorzllulichen Dioh-tunnwkit* fur durch^ciiert«" Koctitiipff. OicDknnnen. Dach-rinnen uew. Allt-rdinmi muB die Maese e\ir flUseig lein und ilick auf beide Stellen dar d« fektrn Slelle aufuptrairen wr.li'n. Hi' Trocketizeit let Slumleii Dieae Dichtunirtiart IMBt »ioli ernrar fltr 01- nnd R'-neintanke arfolsreirh »nwenden. (20.789) ; Kupim dobro ohrsnjžn Sivilni I stroj znimke Singer, k«kor tudi ' gramofon in 3® *1" več ze rabljenih plošč. Ponudbe na K. B. Krainburg^___2807—7 kupim posnemalni stroj (Scherf-m»schine) za torberja znamke .Fortuna", Ponudbe n« K Bote Krainburg. _ 2801—7 Kupim pisalni stroj, z« zameno dam oziroma dobavim posodo. — Josef Swonar, Fafibinderei, Win-disdigraz. 541^—7 Kupim dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na Kara* anken Bote Krainburg. _2812-^ kupim športni otroški voziček v dobrem stanju. Ponudbe na K. B. Krainburg_____2792—7 kupim kravo, brejo ali po teletu. Ponudbe poslati n« Teriui.'.ii(rr indmDoiuiu-AJiu iiuditm Seltbsm bor ITSek[ter Solbot I(t. fiilitt ftiiu rnti(lcrin ias Gcfcheft. Al* tuciiliue jionftiociliccftuu pcrftcht fie I109. Der Betricb rnuP locitccgclicn, fclbftoctftonbll* obet oudi ihc fjaus-halt. Giiiafil bit niei(lfvln in bcc lOechIlatt, ficnlio ilu ficlfer beim l!.bfd>en. Die gcniigenD lange tinge-meithtc lUafdic u)it& gtiinftlitli fiutrti- gtfiompft una Sar.n hun juni fiochon otbcadit. So loirS Sie LDofuie №ncll faubsc. Dns LDafciipulocr tcidit bofTet Razno Kdo ml preskrbi knjigo „Jakoba AlcJovta", III. del. PonuJbe na Zidar, Flodnig 71, Oberkrain. _ _______z774-%) Naiia se je vratna verižica г križcem, v tuberkulozni l-ursor-gesielle LanJrat, soba 34. ligu-biteljica jo dobi istotam. ___1ј49— Proiim tovarile^ absolvente mlekarske Kole, ki so sedaj 7.«posleni v Keichu da se oglasijo na anon-co, radi seznanjenja in i^ncnc strokovnih iskustev na K. Bote Krainburg pod „Mlekarstvo". Jofuie №ncll _______r_____"1*1 boffet unb btc r.olitonnerbroudi ift Mcincc. (6č«mNN[ K RM 5C^C^.C^OO .. 300000 36£w»m; zu RM 200000 USW. ZUSAMMtN FASl 1Cdl№U££ionm 6tl DtR lOSPREIS HM Jf MIASSE 'i 3 - '■<. 6'- ^ 24- riKkc/џ - WIEN VI ^ MflRIAHIlFER5IR,?9. ZIEHUHG l4undl5.April