ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Leto LXXVII | 16. oktobra 2018 - Buenos Aires, Argentina | Št. 30 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 52. OBLETNICA ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA »Sporocilo ljubezni sporocilo miru« GOVOR PREDSEDNICE ALENKE PRIJATELJ Kot vsako leto je Zveza slovenskih mater in žena praznovala svojo obletnico na prvo nedeljo v oktobru, to je 7. oktobra, letos že 52. svojega obstoja. Ob navzoc­nosti odbornic in lepega števila clanic in prijateljev je msgr. dr. Jure Rode, duhovni vodja organizacije, v cerkvi Marije Poma­gaj daroval sv. mašo za vse pokojne žene in matere. V svojem nagovoru je navezal 70. letnico našega prihoda v Argentino s 100. obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi, predvsem pa Njeno prošnjo in narocilo: izpolnjevanje 5 prvih sobot, mo­litev dnevnega rožnega venca in žrtve za spreobrnjenje grešnikov, saj bomo le tako lahko dosegli osebni, družinski, državni in svetovni mir. Sv. mašo je na orglah spremljala ga. Anka Savelli Gaser, predsednica Zveze na Prista­vi. Po sveti maši smo se vsi navzoci pok­lonili pred spomenikom žrtev revolucije in ga. Marija Urbancic Grbec je položila priž­gano sveco v njihov spomin, med skupnim petjem »Lipa zelenela je« Prireditev se je nadaljevala v dvorani škofa Rožmana. Najprej je pozdravila vse navzoce predsednica, ga. Alenka Prijatelj. Predvsem je povabila celo skupnot da po­magamo potrebnim rojakom. Ob 100-letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi in predvsem zaradi njenega «Spo­rocila ljubezni – sporocila miru«, še tako potrebnega v teh casih, smo skupaj gle­dali film »Fatima – zadnja skrivnost«. To je španski film z slovenskimi podnapisi, narejen kot dokumentarec z originalnimi 100 letnimi posnetki in s posnetki svetov­nih dogodkov našega casa, ki nam pred­stavljajo cudežni in ljubeci Marijin poseg v mednarodne dogodke, da odvrže Božjo kazen od cloveštva, ce se le k Njej zatece­mo z molitvijo in žrtvami. Po globoko doživetem sporocilu smo se lahko sprostili, se družili in pogovarjali s pri­jatelji ob dobri postrežbi, ki so jo pripravile žene in matere iz vseh domov; za zakljucek je pa, kot vsako leto, sledil še srecelov. Alenka Prijatelj Na naši 52. obletnici pozdravljam našega duhovnega vodjo, msgr. dr. Jureta Rodeta, predsednice krajevnih odborov, predsedni­ke in predstavnike vseh bratskih slovenskih domov. Kot glavni namen Zveze so žene ob ustano­vitvi zapisale: 1. Vzgajati naše otroke, da so slovenskega rodu 2. Posredovati naši mladini slovenske obicaje in tradicijo 3. Pomagati osamelemu in pomoc potrebnemu rojaku 4. Ostati zvesti nacelom zaradi katerih smo zapustili našo domovino. Sedaj je na nas, da nadaljujemo to delo. Casi se spreminjajo dosti hitreje kot si mo­goce želimo in dostikrat ne dohajamo vseh sprememb. V vsakem življenju so spremem­be, brez teh ni pravega življenja, pa naj si bo v oblacenju, v govorjenju, v obnašanju, v tehnologiji in lahko recemo tudi v državljan­skem vsakdanu, vendar se moramo zavedati, da so vrednote ki so vecne, ki se ne spreme­nijo nikoli. Omenim lahko samo Deset božjih zapovedi, vseh deset, ki bodo ostale enake do konca sveta. Prav zato je nujno potrebno da tudi v naši skupnosti sledimo aktualnim spremembam, ne smemo pa pozabiti da smo kristjani in da imamo slovenske koreni­ne. Tudi v Sloveniji so okolišcine popolnoma drugacne, kot so bile pred 70 leti, ko smo ne­kateri v narocju staršev zapustili domovino. V naših šolah raste že cetrti rod, rojen v Argentini in je razveseljivo dejstvo, da naši ucitelji v sobotnih šolah, vsi že tukaj rojeni, z istim idealizmom znajo žrtvovati svoj prosti cas, kot so to delali njihovi starši. Vidimo, da je dosti mladine ki aktivno sodeluje v naših zborih, v folklornih skupinah, v igralskih sku­pinah, da se družijo po domovih ob športu in še bolj razveseljivo je dejstvo da je vceraj skoraj 100 mladih peš romalo v Lujan okoli podobe naše Marije Pomagaj z Brezij. Prav zato moramo me žene in matere posebej misliti na naše otroke in vnuke, da jih mo­ramo uciti slovenskega jezika v vsakdanjem pogovoru, jim moramo pravilno povedati o naši zgodovini, kaj vse smo doživeli od dne ko smo zapustili domovino, povedati jim mora­mo o našem narodu in o naših vrednotah. V okolju v katerem živimo to ni lahko. Kako tež­ko je vzgajati otroke v tem svetu brez Boga, da bi spoštovali starše, ucitelje in starejše ljudi. Posebno v današnjem casu morajo ve­deti, da je splav umor nerojenega otroka, da nas je Bog ustvaril kot moža in ženo kot smo slišali v današnjem berilu, da vse drugo je le boj proti Bogu. Da bi otroci vedeli, da nima­jo le pravic, da imajo tudi dolžnosti, tako kot jih imata oce in mati v družini, da je njihova prva dolžnost da se ucijo in pomagajo doma, da je družina skupnost ki se dopolnjuje in da vsi skupaj lahko gremo v isto smer, ko vsi mediji in okolje govorijo ravno nasprotno! To je naša realnost in prav zato mora tudi naša Zveza pomagati, da bi bilo cim vec vzgojnih sestankov za starše po domovih. Res, casi so se spremenili. Vedno bolj smo obremenjeni. In ne smemo pozabiti na pomoci potreb­ne rojake. Kot je v Argentini že ciklicno, smo danes zopet v težkih ekonomskih casih. Zo­pet moramo priskociti na pomoc nekaterim družinam, predvsem pa tistim, ki nimajo svojcev in prejemajo minimalno pokojnino. Vsi vemo, da je to nezadostni dohodek. Naša skupnost, ki je nastala v težkih letih begun­stva, ohranja vedno ta spomin, da so nam nekoc drugi morali pomagati s streho, hrano in obleko. In še po 70. letih je hvaležna Bogu in dobrotnikom za takratno preživetje. Prav zato tako velikodušno podpira vsako dobro­delno akcijo ob obiskih naših misijonarjev, ali ob argentinski nabirki “Más por menos”, in še dosti skritih podpor in darov. Danes vas tudi Zveza prosi za pomoc, da bi lahko vec darovali našim potrebnim rojakom. Dana­šnja kriza nas vse prizadene. Nekatere vec, nekatere manj. In kot je bilo v preteklih ca­sih, lahko tudi danes vsi skupaj pomagamo, da bodo potrebni premotili to krizo. V preteklem letu je Zveza prejela $ 270.000.- v dar. Vsak mesec so podpore znašale $ 20.000.-, kar je letno $ 240.000.- K tej številki moramo dodati še božicne pakete tako, da res lahko recemo, da vse razdamo. Naša želja je, da bi lahko zvišale podpore in dodale še po­sebni dar, predvsem za kritje stroškov plina in elektrike. To bo odvisno od radodarnosti cele skupnosti. Me smo lahko samo posredoval­ke vaših darov. Bodimo usmiljeni Samarijani, odprimo svoja srca našim bližnjim, da bomo izpolnjevali najvecjo božjo zapoved: ljubi svo­jega Boga z vsem srcem, mocjo in mišljenjem in svojega bližnjega, kakor samega sebe. Današnja prireditev ima geslo: Sporocilo ljubezni – sporocilo miru. To so bila Marijina prikazovanja pred 100 leti v Fatimi. Ponovno si oglejmo te dogodke, da bomo lažje sledili in izpolnjevali Njeno prošnjo, katero tudi da­nes prosi v Medžugorju, v San Nicolasu, ved­no in povsod, kot naša dobra, skrbna Mati. PRAZNOVANJE OTROŠKEGA DNE V ROŽMANOVI ŠOLI Sobota 15. septembra je zacela kot katerakoli druga sobota med letom ... s poukom. Ven­dar so otroci že vedeli, da bodo opoldan šli na kmetijo »La Aurora« in tako veselo preživeli otroški dan tudi v slovenski šoli - v argentin­ski so ga že praznovali tretjo soboto v mesecu avgustu. Nestrpno so cakali na uro odhoda ... ure so potekale zelo pocasi. Ko so slišali, da je zazvo­nilo, so z navdušenjem pospravili v nahrbtnike vse šolske potrebšcine in pohiteli na avtobus. Ko smo prišli na kmetijo in zagledali živali, so vsi otroci stekli k njim, ampak ker je bila ura za kosilo so jih starši in ucitelji prvo sklicali, da po­jedo “patys”, ki so jih starši pripravili na žaru. Gospodicna Juli Kastelic in gospa Olga Koci­man sta zmolili in prosili za blagoslov jedi. Po kosilu so voditelji otrokom razkazali razne živali. Otroci so bili navdušeni, ker so jih lah­ko imeli v narocju in se jih dotikali. Jahali so tudi male konjicke (ponies), hranili koze, ovce, lame in racke. Nabrali so drva v gozdu in zaku­rili glineno pecico (horno de barro), v kateri so spekli svoj kruh. Seveda so si še prej umili roke, šli k mizi in pripravili testo. Voditeljica jim je pokazala, kako ga narediti in vsak otrok je naredil obliko kruha, ki je želel: srcek, polža, kitko ... Dali so kruh v pec in si medtem, ko se je pekel, ogledali še druge živali. Za malico so jedli domaci kruh, ki so ga sami spekli in še druge dobrote, ki so jih pripravile mamice. Dan se je bližal h koncu, bil je zelo lep in živa­hen. Za spomin smo napravili še skupno foto­grafijo in se z veseljem odpeljali nazaj domov. Res se moramo zahvaliti vsem mamicam in ockom, ki ob vsakem praznovanju vedno sko­cijo na pomoc! Štefi Leber STRAN 2 16. OKTOBRA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA PREDSTAVITEV LJOBE JENCE V UNIVERZI UCEMA SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA | Predstavitev knjige Dr. Darko Šušteršic: »José Brasanelli Pintor, Escultor y Arquitecto de las Misiones Guaraní-Jesuíticas« V soboto, 6. oktobra, in z novim neobicaj­nim urnikom, ob 17:00 uri, je Slovenska kulturna akcija priredila predavanje dr. Darka Šušteršica. Dr. Božidar Darko Šušteršic je profesor in raziskovalec, ki se je posvetil gvaranijskemu plemenu in delovanju jezuitov v casih špan­ske kolonije, do njihovega izgnanstva. Na zacetku je vse navzoce, ki so se v lepem številu udeležili srecanja, pozdravil predse­dnik SKA Damijan Ahlin. Predavatelja pa je predstavila vodja likovnega odseka Andrejka Dolinar. Govorila je tudi o delu in življenju Bare Remec, katere dela so bila razstavljena ob tej priložnosti. Predstavitev knjige je delovala kot niz sko­zi katero je dr. Šušteršic razglabljal o pred­metih, zgodovini, obicajih in o umetnosti med temi domorodci, in kako je Brasanelli odkrival posebnosti Gvaranijev, ter glede na to preusmerjal njegovo umetniško delo, pri­lagajoc se potrebam in znacajev Indijancev. Med številnimi zanimivostmi je omenil, na primer, enacbo med hudicem in ana­kondo, zaradi katere je na slikah nadangela Mihaela namesto demona narisana kaca; ali v družbeni ureditvi Gvaranijev, ki je - po njegovi razlagi, poleg sovjetskega poskusa, edina ureditev h kateri bi cloveštvo bilo ali nekako moralo biti na koncu koncev usmer­jeno - družbena lastnina, osebna lastnina, oskrba za vsakega, itd. Poleg predstavitve knjige in predavanja, so bila tudi razstavljena dela Bare Remec, katere ucenec je bil tudi sam dr. Sušteršic, ki je to po­sebej omenil in imel lep spomin na umetnico. Ob zakljucku je bila na razpolago knjiga za prodajo. Sledila pa je pogostitev s pijaco in delikate­samI pravega slovenskega okusa. Kljub temu, da je bila v glavnem publika slovenska, je bilo predavanje v španskem je­ziku. Hkrati je neka ekipa snemala dogodek za dokumentarec, ki ga pripravlja v zvezi z dr. Šušteršicem. Še nekaj podatkov o predavatelju. Rojen 1936, je prispel v Argentino l. 1948, kot re­ceno bil ucenec Bare Remec, in doktoriral v zgodovini umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Ariesu. Profesor na isti fakulteti, je tudi direktor Inštituta umetnosti Julio Payró in raziskovalec na Conicet-u ter direktor “maestría Cultura Jesuítica Gua­raní” na Fakulteti umetnosti v Oberá, držav­na univerza v Misiones. Rok Fink Dne 1. oktobra se je v dvorani Universidad del CEMA v Buenos Airesu, v sklopu ciklusa »Aproximación al mejor cine, proyección de película con presentación y posterior deba­te«, ki ga vsak ponedeljek vodi znani filmski kritik José Maria Poirier, predstavila sloven­ska umetnica Ljoba Jence. Program se je vršil v okviru evropskega leta kulturne dedišcine. Na prvem mestu je umetnica razvila koncert »Oh, lepa mi vida« sledilo je petje starih slo­venskih pesmi, projekcija slik in tudi zaznava­nje z cutenjem. Po nastopu je bila na vrsti projekcija doku­mentarnega filma »Zadnji coln«, ki gledalcu prikaže Cerkniško jezero in njegove posebno­sti: pestrost narave in navade prebivalcev v okolici jezera, ki so se predajale iz roda v rod. Publika je napolnila dvorano, prisotna je bila veleposlanica Republike Slovenije gospa Jadranka Šturm Kocjan, ki je na predstavo po­vabila tudi zastopnike drugih veleposlaništev v Buenos Airesu, clani univerze UCEMA, poleg redne publike, ki se obicajno ciklusa udeležu­je pa še Slovenci, ki smo z veseljem poslušali koncert in si ogledali film. Po koncani predstavi sta se podrektor uni­verze Tone Marin in veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan zahvalila Ljobi Jence za predsta­vo. Umetnica je pa univerzi darovala majhno repliko colna, kakršnega so uporabljali na Cerkniškem jezeru. Nadaljevali so se pogovori ob koktelju, ki ga je pripravila univerza. Jure Komar PAZIMO NA HRBTENICO! Lic. Sonja Tomazin Hribar nas je 23. sep­tembra na Pristavi presenetila s prav zani­mivim in poucnim predavanjem: kako paziti hrbtenico. Po kratki predstavitvi predavateljice, nas je tá zacela spraševati, ce cutimo, kdaj pa kdaj, kake bolecine. Ker je bil odgovor pritrdilen, nas je na podlagi težav zacela uciti, kakšna je naša hrbtenica, katere so nepravilne telesne drže in posledice, ki jih povzrocajo. Vse je povezala z duševnim stanjem: “Ce telo zboli, duša trpi. Ce duša trpi, telo zboli.” Naucila nas je, da rastoca motnja pripo­more k temu, da uzavestimo dolocene nepravilne telesne drže, ki bi scasoma pri­nesle hude bolecine. Opozorila nas je na pet osnovnih postavk: drža naj bo ravna, veckrat menjajmo telesno pozicijo, izravnavajmo telo, redno se gibajmo, kakor nam najbolj ustreza (hoja, telovadba, plavanje, šport, kolesarjenje itd) in glejmo na življenje z lepe strani! Prav veselo vzdušje je ustvarila z vajami, ki smo jih sede ali stoje izvajali, in ki pripomo­rejo do boljšega pocutja Še in še bi lahko naštevala nasvete, ki nam jih je velikodušno natrosila! Na koncu je predstavila svojo knjigo “Adiós a tu dolor de columna”- “Zbogom boleci­nam hrbtenice”, ki jo je pred kratkim izdala. Poleg svojega casa in znanja, je med ude­leženci žrebala knjigo in posebno blazinico! Veseli in hvaležni smo se razšli, saj smo se marsikaj koristnega naucili! Nadica Kopac Grohar KONCERT SLOVANSKE SAKRALNE GLASBE Pod pokroviteljstvom društva Slovenija v svetu V Ljubljani V Trstu V cetrtek, 4. oktobra 2018, smo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani doživeli velicasten vecer ob zvokih slovanske sakralne glasbe pod vodstvom in v zamisli gospe Lucke Kralj Jer­man. Koncert je izvedel zbor Cor unum (Eno srce), sestavljen iz pevcev iz maticne, zamej­ske in zdomske Slovenije. Raznolika Sloveni­ja je v tem veceru pokazala, da je še vedno ena, edina in složna Slovenija. Skupni imenovalec tega koncerta je ljube­zen, strpnost in razumevanje med Slovenci, kot sta si ga zamišljala Slomšek in Prešeren. Uvodno besedo je napisal Luka Jerman in prebral njegov brat Alex. Umestil je koncert v krog vecje, slovanske družine, ki jo povezu­je staroslovanski jezik, uporabljen pri vzhod­noslovanskih bogoslužnih obredih, dolgo casa zapostavljen in zanicevan. Koncert je imel dva dela, prvi z izrazito molit­venim pristopom in z dolgo ter ubrano tišino preko ruskega “Oce naša” Nikolaja Kerdova. V nadaljevanju je odzvenela molitev v cast Materi Božji in v pocastitev vseh Svetnikov ter slavospevi Božjemu velicastvu. Drugi del pa je zakljucil pretresljiv in velicasten liturgicni antifonski ruski spev Aleksandra Grecaninova “Blagoslovi, duše moja, Gos­poda!”, s katerim je bilo izraženo zaupanje v Božjo moc in pomoc pri uresnicitvi name­nov tega koncerta, z zakljucnim mogocnim vzklikom “Pel bom Bogu iz Siona, ki nam kraljuje iz roda v rod!” Po koncertu je navzoce pozdravil predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, mag. Uroš Zorn, ki je v imenu ustanove pokrovite­ljice na kratko opisal življenjepis gospe Lucke Kralj Jerman in se zahvalil vsem, ki so na kate­rikoli nacin prispevali k uspehu vecera. Veliko je k uspehu pripomogel prof. Tomaž Simcic iz Trsta, ki je zbral vse pevce iz zamejstva in ves cas stal gospe Lucki ob strani. Koncert je privabil številno publiko, ki je do kraja napolnila cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. Mnogi so poslušali dve uri stoje. Med priso­tnimi smo videli tudi nekatere pomembne osebnosti slovenske javnosti. Množicno pu­bliko so poleg glasbe privabili tudi pevci treh generacij iz Argentine, ki se še vedno identi­ficirajo, da so slovenskega rodu in da so vse­stransko Slovenci. Dolgo nacrtovani projekt zborovodkinje je dosegel pricakovani uspeh, saj je projekt za­jel k prostovoljnemu sodelovanju Slovence iz dveh celin. Bog daj pevovodkinji gospe Lucki Kralj Jerman moci, da bi pritegnila k sodelo­vanju še vrhunske slovenske pevce iz drugih evropskih držav in preostalih celin! Za snemanje koncerta je poskrbel Andrej Jerman. Koncert pa je v celoti posnel EK­SODUS-TV (slovenska verzija programov v Argentini in Južni Ameriki Urbi et Orbi in EWTN), ki bo posredoval posnetek preko in­ternetnega spleta. JaZ Zbor Cor unum, ki so ga pod taktirko dirigentke Lucke Kralj Jerman sestavljali Slovenci iz Slove­nije, iz Argentine in iz zamejstva (Trsta, Gorice in Benecije), je po uspešnem nastopu v Ljublja­ni v cerkvi sv. Jakoba dne 4. oktobra 2018 tri dni kasneje, to se pravi v nedeljo, 7. oktobra, nastopil tudi v Trstu, in sicer v baziliki sv. Ju­sta, ki je obenem stolna cerkev tržaške škofije. Predstavil se je z istim programom kot v Lju­bljani, in sicer z izborom iz katoliške in pravo­slavne sakralne zakladnice slovanskih narodov. Za dirigentko Lucko Kralj Jerman je bil nastop pred primorskimi rojaki še posebno pomem­ben, saj je tudi sama Primorka, Goricanka, in kdor jo pozna, prav dobro ve, kako je naveza­na na svoje primorske korenine. Pomemben pa je bil tudi za pevce, ne le za tržaške rojake, ampak tudi za ostale, saj je prepevanje v trža­ški stolnici prav gotovo za vsakega zborovske­ga pevca pomembno doživetje. Bazilika sv. Justa v Trstu je po svoje edinstve­na cerkev. Njena edinstvenost izhaja iz dej­stva, da so v njeni strukturi še danes dobro vidni sledovi razlicnih zgodovinskih obdobij, v katerih je nastajala in se širila, od zgodnje romanskega preko bizantinskega pa vse do gotskega, beneškega in neoklasike. Tudi v akusticnem smislu je cerkev sv. Ju­sta posebno hvaležna: tu pride zvocna pale­ta zborov še posebno dobro do izraza. In to še posebno velja za zbor Cor unum, ki si je v kratkem casu, ki mu je bil na razpolago za vaje, prav na zvoku izgradil svojo znacilno ek­spresivno podobo. Kako naj bi bilo sploh dru­gace, ko pa so se v njem zbrali pevci in solisti z zaokroženimi in polnimi, izdelanimi glasovi. Noben pevec ni stal na stopnickah le za okras, prav vsi so pripomogli k oblikovanju zborove zvocne podobe. In to se je seveda slišalo. Druga znacilnost izvajanja zbora Cor unum je bilo duhovno sporocilo, ki so ga pevci in so­listi posredovali poslušalcem. Zasluga, da se je to sporocilo v resnici dotaknilo njihovih src, pripada seveda najprej dirigentki, ki je svojo interpretacijo gradila v prvi vrsti na globokem razumevanju uglasbenih besedil, potem pa seveda tudi na ujemanju med besedilom in glasbo. Zasluga za to pa gre tudi vsem izva­jalcem, ki so dirigentkino interpretacijo po­notranjili in jo uspeli predati naprej. Dovršenih zborovskih koncertov je danes veliko. Ne dotaknejo pa se vsi zbori na enak nacin poslušalcevega srca. Na koncertu Slo­vanske sakralne glasbe so mnoge oci orosile solze.Tako kot pred vec kot tridesetimi leti, ko je nastopila v Gorici z zborom Nińos y jóvenes cantores de Bariloche, je izvajanje zbora pod vodstvom Lucke Kralj Jerman tudi v Trstu mar­sikoga ganilo. »Ne spoznam se na glasbo, bilo pa je nepopisno doživetje«, je piscu teh vrstic povedal stolni župnik. K uspehu koncerta slovanske sakralne glasbe je ob nosilcu projekta, izseljenskem društvu Slo­venija v svetu, pripomogla tudi podpora organi­zacij slovenske manjšine v Italiji: Zveze cerkve­nih pevskih zborov iz Trsta, Slovenske prosvete in založbe Mladika. Pomenljivo je bilo tudi, da je dobrodošlico zboru Cor unum pred koncertom izrekel stolni organist Riccardo Cossi. žc STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 16. OKTOBRA 2018 MLADINSKE OLIMPIJSKE IGRE V BUENOS AIRESU Mladinske olimpijske igre so najvecji vec-špor­tni dogodek za mlade športnike in športnice na svetu, cigar cilj je navdihniti športnike in špor­tnice, da sprejmejo olimpijske vrednote SPO­ŠTOVANJA, PRIJATELJSTVA IN ODLICNOSTI. Dogodek je namenjen mladim športnikom in športnicam, starim od 15 do 18 let, promo­vira pa ga Mednarodni olimpijski komite. Od 6. do 18. oktobra se vršijo Mladinske Olim­pijske Igre 2018 med nami, v Buenos Airesu. Udeležuje se jih skoraj 4.000 športnic in športnikov iz 206 držav sveta.Tekmujejo v 32 športih: košarka 3x3, lokostrelstvo, športna in ritmicna gimnastika, atletika, badminton, od­bojka na mivki, rokomet na mivki, boks, kajak, cestno kolesarstvo, ''break-dance'', konjeni­štvo - preskakovanje ovir, skoki v vodo, sab­ljanje, futsal, golf, hokej 5s, judo, karate, mo­derni pentatlon, hitrostno rolanje, veslanje, rugby, jadranje, strelstvo, športno plezanje, plavanje, namizni tenis, taekwondo, tenis, tri­atlon, dvigovanje uteži in rokoborba. Argentinska reprezentanca ima 142 športni­kov, slovenska reprezentanca pa 26. Vsi športni­ki, trenerji in voditelji reprezentanc so nastanje­ni v mladinski olimpijski vasi, zgrajeni v okraju Villa Lugano, v bivšem mestnem parku (nek­danja Interama). Ministrstvo za urbani razvoj in promet mestne vlade Buenos Airesa je s po­mocjo petih oblikovalskih natecajev, na katerih so sodelovali arhitekti iz cele Argentine, pripra­vilo inovativni stanovanjski nacrt za to obmocje. Mladinska olimpijska vas zaseda 86,4 ara, na njej je 31 zgradb, ki imajo do osem nad­stropij, in zagotavljajo 1.200 dve- in trisobnih stanovanj. Po MOI bodo ta stanovanja preda­na družinam v okviru posebnega kreditnega sistema, olimpijska vas in okoliške kapacitete pa se bodo spremenile v nov, odprt metro­politanski park in novo sosesko, ki bo na jugu mesta spodbudila urbani razvoj. Slovenska reprezentanca in argentinski Slovenci Slovenska reprezentanca se je odzvala vabi­lu in obiskala Naš dom v San Justu v petek, 5. oktobra. Tako so porocali na spletni strani www.olympic.si: Pred zacetkom mladinskih olimpijskih iger v Buenos Aires-u je reprezentanca Slovenije, skupaj s predsednikom in generalnim sekre­tarjem Olimpijskega komiteja, obiskala po­tomce argentinskih Slovencev. Clane reprezentance, skupaj z vodstvom Olimpijskega komiteja Slovenije, je v Buenos Airesu-u pricakalo lepo presenecenje... sloven­ska skupnost v Argentini je pripravila prav po­seben, slovenski vecer in clanom reprezentan­ce pricarala vonj po domu in domaci Sloveniji. Športniki in športnice, skupaj s trenerji in ostalimi clani ekipe, so se z veseljem odzvali vabilu prijaznih argentinskih Slovencev, ki so v domu San Justo pripravili pravi slovenski ve­cer, razkazali svoj dom in nas poducili, kako se trudijo ohranjati slovenski jezik tudi v daljni Ar­gentini. Dom San Justo je prava mala skupnost, kjer vsak koticek spominja na lepote Slovenije, njegovi obiskovalci pa zavedni Slovenci, ki poz­najo slovenske obicaje, navade, glasbo,.. bolj kot marsikateri drugi ''pravi Slovenec''. Športniki so se družili z otroki, z njimi igrali nogomet in košarko ter se zabavali ob poslu­šanju zgodb argentinskih Slovencev. Repre­zentanca Slovenije bo v Buenos Aires-su zago­tovo imela njihovo veliko najvecjo podporo. V soboto, 13. oktobra, je pa skupina sloven­skih športnikov obiskala našo sobotno sloven­sko Prešernovo šolo, na Pristavi v Castelarju. Nepozabno doživetje za male, ki so imeli pri­ložnost, da cisto od blizu vidijo olimpijce! Otvoritev mladinskih olimpijskih iger Okoli 250.000 gledalcev je v soboto, 6. okto­bra, pred znamenitim obeliskom v središcu Buenos Airesa pozdravilo mlade športnike, ki bodo v prihodnjih 12 dneh nastopali na tretjih mladinskih olimpijskih igrah. Prireditelji so si za slavnostno otvoritev iger omislili otvoritveno slavje pod milim nebom v glavnem mestu (prvic v zgodovini olimpijskih iger se je otvoritev organizirala v odprti loka­ciji in ne v kakšnem štadionu) in z brezplacni­mi vstopnicami privabili veliko množico ljudi, ki je pospremila dogodek, na katerem je glav­no vlogo igrala skupina Fuerza Bruta. Akrobati so leteli med olimpijskimi krogi, tekli po skoraj navpicnih straneh obeliska in se z njih vracali kolesi. Osrednja je bila predstavitev držav sodelujocih reprezentanc, kjer so glavno vlogo prevzeli nosilci zastav, med njimi slovenski jadra­lec Toni Vodišek in argentinec Dante Cittadini. Manjkala ni niti glasba, igra luci in ognjemet, seveda pa je bil prisoten tudi tango, ki ob plesu velja tudi za kulturno dedišcino. Na koncu pri­reditve sta imela glavni vlogi predsednik Med­narodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach in predsednik Argentine Mauricio Macri, ki sta pozdravila sodelujoce in igre uradno odprla. Prvi teden mladinskih olimpijskih iger Buenos Aires 2018 V prvem tednu tekem (do vkljucno nedelje, 14. oktobra) so tako Argentinci kakor Slovenci imeli lepe uspehe. Argentina je pridobila 20 kolajn, Slovenija pa 9! Argentina ZLATO (6): • Rokomet na mivki – dekleta • Dante Cittadini/Teresa Romairone – jadranje • Agustina Roth/Ińaky Iriartes – kolesarstvo BMX • Sol Odras – veslanje single scull • Hokej - dekleta • Facundo Diaz Acosta/Sebastian Baez – tenis moške dvojice SREBRO (8): • Mariano Carvajal – breaking dance • Facundo Diaz Acosta – tenis • Delfina Pignatiello – plavanje 800m • Delfina Pignatiello – plavanje 400m • Fernando Espindola – gimnastika • Linda Machuca - rokoborba • David Almentra - rokoborba • Agustina Giannasio - lokostrelstvo BRON (6): • Rokomet na mivki – fantje • Tomas Herrera/ Felipe Modarelli – veslanje • Facundo Firmapaz – lokostrelstvo • Santiago Escallier – atletika • Valentin Rossi – kajak • Hokej - fantje Slovenija ZLATO (2): • Kaja Juvan – tenis ženske dvojice • Kaja Juvan - tenis posamezno SREBRO (2): • Vita Lukan – športno plezanje • Toni Vodišek - jadranje kiteboard BRON (5): • Neža Klancar – plavanje 50 m • Neža Klancar – plavanje 100 m prosto • Metka Lobnik – judo mešana ekipa • Metka Lobnik – judo -78 kg • Tina Celik – plavanje 50m prsno Vsem mladim in ekipam cestitamo in jim že­limo še mnogo uspeha na prihodnjih tekmah! Jože Jan Pogovor z vodjem slovenske olimpijske reprezentance Borut Kolaric, profesor športne vzgoje in ma­gister ekonomije. Aktivni športnik od 7 leta starosti dalje, 15 let aktivnega treninga in tek­movanja v atletiki (skok ob palici), nekaj casa po študiju trener v tenisu, sicer pa od študent­skih dneh sodelavec pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez (OKS), od leta 2000 tudi redno zaposlen. Trenutno vodja sektorja za šport pri OKS. .. Katera je vaša naloga in odgovornost pri Slovenski olimpijski reprezentanci? Kot vodja reprezentance sem odgovoren za izvedbo programa udeležbe na Mladinskih olimpijskih igrah (MOI), za komunikacijo z or­ganizacijskim komitejem in nacionalnimi pa­nožnimi športnimi zvezami, trenerji in špor­tniki. V okviru izvedbe projekta MOI skupaj s sodelavci poskrbimo za sofinanciranje pro­gramov priprav in kvalifikacij športnikov, izva­janje izobraževanja, promocijo reprezentance in iger ter uspešne udeležbe na igrah. .. S kakšnimi cilji ste prišli v Argentino? So se cilji dosegli? Pri mladinskih kategorijah športni rezultati niso v ospredju, temvec gledamo na celoten projekt kot razvojni projekt, kjer je cilj, da športnika pripravimo na vecja tekmovanja, ki šele prihajajo v njegovi športni karieri. Poleg tekmovanja je naš cilj, da mlade športnike seznanimo z drugimi podrocji, ki spremljajo njihovo športno kariero kot npr. športna pre­hrana, športna psihologija, osnove zdravstve­ne preventive, komuniciranje z javnostmi, fi­nancno in davcno opismenjevanje ipd., saj si želimo, da športnik »zraste« v celovito oseb­nost, ki bo znala premagovati razlicne ovire tako v športni kot tudi po-športni karieri. .. Kateri so vaši športni vzorniki in zakaj? Moji vzorniki so tisti športniki, ki uspejo po­kazati javnosti, da lahko ob športu pridobijo ustrezno izobrazbo, da se znajo predstaviti pozitivno tudi v situacijah, ko jim ne uspe, da ljudje v njih vidijo kot osebo, po kateri se lah­ko zgledujejo, da pokažejo vztrajnost v vseh vidikih svojega delovanja, da tekmujejo po nacelih fair playa ter nenazadnje, da premika­jo meje »nemogocega«. .. Kateri so vaši življenski vzorniki in zakaj? Moji življenjski vzorniki so moji otroci in žena. Preko njih se ucim, kako sem lahko boljši kot oseba, kot oce, kot mož. Drugi ljudje so tvoje ogledalo in najbližji so najboljše ogledalo, saj takoj vidiš ucinek. Zgledujem se po njih, ker takoj vidim njihov in hkrati moj napredek. .. Kakšno je življenje v olimpijski vasi, kakšne težave ste morali rešiti? Življenje v vasi je izvrstno. Pogoji so odlicni, prostori zelo primerni (novi in dovolj veliki), hrana odlicna, na voljo veliko »zabave« oz. aktivnosti za prosti cas. Uvodoma smo mora­li rešiti, da so nam dostavili dovolj postelj v apartmaje, drugih težav pa ni bilo. Ce je bila kakršnakoli malenkost, smo jo hitro rešili s po­mocjo naših volonterk Andrejke, Nati in Kati. .. Bi nam lahko povedal kakšno zanimivo anekdoto, ki ste jo doživeli na MOI? Prijetna izkušnja, ki jo z veseljem delim je ta, da bi skorajda zamudil finalni nastop naše športne plezalke, ce ne bi bilo prijaznih Ar­gentincev. Namrec, po tekmi naše športnice v badmintonu, sem moral v 1 uri priti na prizo­rišce športnega plezanja, kjer se je za kolajno potegovala naša športnica Vita Lukan. Ko sem gledal, kako z avtobusi priti v tako kratkem casu tako dalec, sem vedel, da to ne bo mož­no. Na prizorišcu badmintona sem volonterju razložil situacijo in je uvidel mojo skrb ter te­žavo in mi ponudil prevoz z avtom. Posledicno sem ujel celoten nastop naše plezalke, ki je na koncu osvojila 2. mesto. .. Kakšen vtis imate o Argentini in Buenos Airesu? Kaj vam je najbolj všec? Kaj vam pa ni všec? Južna Amerika se mi na splošno zdi zelo pri­jetna po kulturi, ljudeh in naravi. Argentina je moja druga J. Ameriška država (poleg Brazilije) in vtis je dober, vseeno pa sem premalo casa tukaj, da bi lahko podal širšo oceno. V okviru udeležbe na igrah sem spoznal, da si ljudje prizadevajo narediti najboljše za nas, da dela­jo stvari s strastjo, da znajo uživati v casu, da znajo pritegniti ljudi k aktivnostim in ne nazad­nje ustvariti nepozaben spomin. Buenos Aires je veliko mesto, polno stare kulture s pridihom novega. Ta raznovrstnost daje mestu car in motiv, da ga clovek razišce in izkusi. Predvsem mora vsakdo izkusiti hrano in pijaco, saj je obo­je izvrstno ter posebno doživetje, ce greš le malo izven poti in zaviješ v lokalno restavracijo. .. Kako se vam je zdela otvoritev MOI? Otvoritev je bila atraktivna in svojevrstno doživetje tako za gledalce kot za športnike in trenerje. Ideja, da so jo Argentinci naredi­li na »prostem« je zanimiv koncept, ki pa ga lahko v bodoce še nadgradijo naslednji orga­nizatorji. Prikaz kulture v tako kratkem casu prireditve ni lahka naloga, vendar smo vsi dobili obcutek, kaj Argentina je in da bodo to posebne igre. .. Ste imeli kakšen stik z argentinskimi Slo­venci? Kje? Kako ste se pocutili? Slovenska skupnost v Argentini je naredila izjemno mocan vtis v vseh nas. Toplina ljudi, njihova povezanost in izjemna »pripadnost« Sloveniji je presenetila vsakogar od nas ter ob tem sprožila pozitivna custva do ljudi, ki smo jih šele spoznali. Z njimi smo se srecali v domu San Justo in Pristava ter jih nenehno srecuje­mo na prizorišcih. V domovih smo videli, da se izjemno trudijo ohraniti slovensko poreklo, kar je obcudovanja vredno. Ob vsem tem pa moram izpostaviti njihovo pripravljenost na pomoc našim športnikom in trenerjem. STRAN 4 16. OKTOBRA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR OBVESTILO Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za financno podporo Slovencem po svetu. Namen razpisa je dodelitev financne podpore za spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete Slovencev po svetu, medsebojno povezovanje ter povezovanje skupnosti z Republiko Slovenijo, delovanje in povezovanje na podrocju mladih in za mlade ali na podrocju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja, vzdrževanje struktur in dejavnosti Slovencev po svetu. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Na javni razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizicne osebe iz tujine, kakor tudi posamezniki, ustanove, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v Republiki Sloveniji delu­jejo na podrocju povezovanja in sodelovanja s Slovenci po svetu. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu www.uszs.gov.si Prijave je treba oddati najkasneje do 16. novembra 2018. Vec informacij najdete tudi na naši spletni strani www.svobodnaslovenija.com.ar ZEDINJENA SLOVENIJA 20. oktobra ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 20. oktobra ob 20:00 Pevski festival ZSMŽ Pristava 20. oktobra ob 20:30 II. Country vecer v San Martinu 27. oktobra Šolski izlet v Glew 27. oktobra ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 27. oktobra ob 20:30 70. obletnica Pevskega zbora v slovenskem domu v San Martinu 28. oktobra Obletnica na Pristavi 1. novembra Praznik vseh Svetih Slovenska hiša 3. novembra ob 20:00 Kulturni vecer SKA v Slovenski hiši 4. novembra 50. mladinski dan v San Martinu in skupni mladinski dan 9. novembra do 11. novembra Martinovanje v Mendozi Slovenski dom Mendoza 10. novembra ob 16:00 do 17:00 Zakljucna prireditev SSTRMB Slovenska hiša 11. novembra Obletnica v Hladnikovem domu Slovenska vas PRIJAVE Alenka Prijatelj | 4654 6477 alenkasch@yahoo.com.ar za enega otroka $10.500.- drugi otrok $7.900.- Tretji otrok $5.00.- Osmošolci $10.000.- (lahko v treh obrokih) 51. OBLETNICA SLOVENSKE PRISTAVE V nedeljo, 28. oktobra 2018. 11.00 zbiranje zastopnikov domov in gostov 11.15 pozdrav in dviganje zastav 11.30 sv. maša 13.00 družinsko kosilo 16.00 pozdravi, slavnostni govor g. Dominika Oblaka ter komedija v petih dejanjih “FLORENTINSKI SLAMNIK” v režiji ge. Maruce Zurc. Po odrskem prikazu bomo zakljucili slavje na vrtu zelene Pristave s prosto zabavo v prijetni in veseli domaci družbi. Vsi lepo vabljeni! Prijave za kosilo: druž. Križ 4481-3541 druž. Kenda 4627-4935 Svobodno Slovenijo podpirajo Uredniški odbor Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 16. OKTOBRA 2018 Priloga s slikami PRAZNOVANJE OTROŠKEGA DNE V ROŽMANOVI ŠOLI KONCERT SLOVANSKE SAKRALNE GLASBE Pod pokroviteljstvom društva Slovenija v svetu PREDSTAVITEV LJOBE JENCE V UNIVERZI UCEMA MLADINSKE OLIMPIJSKE IGRE V BUENOS AIRESU Slike Facebook Slovenia Olympic Team