St. 119 MMm litina i iilm
ta li mM
/ Trsila, v HMMio 20; mala 1923.
Posamezna Številka 20 cent
Letnik XLVIN
' Jrednifttvo: ulica -
jijijft uredništvu. Necaaki Izdajatelj in odgovarat ureoi » n<»«t. Tiak tiskarne Edinost. MvoCniat >, pot leta L 32.— ta celo leto L fi&—. Zrn inoaematvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprave it 11-ST
(zlitja, Izviemil po n del j c k, vsak da* Asiškega it. 20, I. nadstropje. Uop pisma se ne sprejemajo, rokopisi Anton Gerbec. — Lastnik tt ana£a za mcse: L 7.—, S mesece
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu fn okolici po 20 cent — Oglasi se lačunsjo * Itrokosti ene kolone (72 ««-) — Oglas! trgovcev in obrtnikov «vm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi dcnamih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In apravs M-57.
KRIVI PREROKI
rojstvu, bi zločinsko grešika proti najna-ravnejšenm zakonu, bi krvava ranilo tisto čustvo, ki ga je Stvarnik položil v vsako bitje.
One besed« duhovnika v Kanfanaru pa postavljajo tudi državo samo v čudno luč, ker' ji podtikajo zahtevo, da mora biti dru-goredni državljan; ziloičinec protaJ sebi, svojemu. rojstvu in naravi če hoče, da bo ona verjela v njegovo državljansko zvestobo!
V Italiji smo — to je res! Spoštovati moramo to državo — tudi to je resnica! Ni pa res, da drugorcd;n,2 državljan more izkatzo*-vati to spoštovanje le z izdajstvom na svojem/ jeziku! Kakor je Bogu ljuba molitev v kateremkoli jeziku na božjem svetu,
_____f______istotako mora tudi vsaka država le s hva-
spoštovali! Pa to ljubezen in spoštovanje j težnostjo sprejemati izjave zvestobe od da morajo kazati s tem, da bodo ie v itaJ strani tudi tistih svojih državljanov, ki go-lija.nskem jeziku molili in častili Boga!! v ori jo drug jezik! Le taka državna uprava Tako je rekel ta duhovnik, ki naj bi bil je res modra. Kajti, če ne ceni dolžne zve-rrenda iudi naslednik apcitclov, oznanje- stobe tistih svojih lastnih državljanov zato, valeč vere Kristcve! Tudi temu duhovniku j ker se nočejo, cdreči istotako dolžne uda-velja menda zapoved Odrešenikova: Poj- nosti do svojega rojstva, le izpodkopava d :e in učiie vse naicde!	i svoje lastne temelje tam, kjer živijo ti nje
Dejstvo pa je, da vsaj devetdeset od- j dru goro dni državljani! stotkov vernikov omenjene duhovnije pri- j Gospodje v Rimu naj bodo uverjeni, da
Odrešenik je velel apostolom: «Pojdite in učite vse narode!» Kaj jim je hotel predočiti z besedo «narode»? Gotovo to, da na svetu ne govorijo vsi ljudje isti jezik, marveč da je Stvarnik ustvaril veliko* vrsto narodov, ki govorijo vsak svoj posebni jezik. Z besedo «vse» pa, naj apostoli med vse človeštvo razširjajo nauke Odrešeni-kove, ker cerkev Njegova mora biti vesel jna! Veliko poslanstvo, sinu božjega je bilo, da prine'se odrešenje vsem. ljudem na zemlji brez razlike njihovega rojstva, plemena in jezika-
Novi dušni pastir v Kanfaru pa je v božjem hramu rekel svojim vernikom, da nismo več v Avstriji, temveč v Italiji- Zato ca morajo to svojo novo državo ljubiti in
pa.d>a piemenu hrvatskemu m govori hrvatski jezik! Po zapovedi Odrešenikovi mora torej cznanjevalec vere Kristove tem žup-Ija-ncin oznanjati nauke vere v njih materinem jeziku! Novi gospod duhovnik v župniji kanfanarsk: pa veli župljanom, da ne smejo moliti Boga v svojem jeziku, ker bi
ne koristijo državi s tem, da postavljajo svojega jugoslovanskega državljana pred alternativo: ali bodi nezvest svojemu narodu, ali pa prideš na indeks nezvestobe napram državi! Za katero alternativo naj se odloči pošten in zna čajen Jugosioven v naših krajih? To je tisto usodno vprašanje, sicer kazali, da ne spoštujejo in ne ljubijo ki je tako veleresno, da bi se naši upra-sveje države! Ali se ne zaveda ta gospod, vitelji ne smeli igrati z njim lahkomiselno! da je s svojim diktatom postavil Odreše- Čemu postavljajo to naše ljudstvo v tako: ni kov o zapoved v nasprotje z dolžno zve-" dilemo? Ali je to potrebno? Ali je to pra-stobo do države, da je postavil svoje ver- vično nasproti državljanom, od katerih se nike v najmučnejši duševni polcžaj?! To je neizprosno zahteva, naj vršijo; svo^e dolž-za ljudstvo naravnost stKftšna dilema, A?i nosti napram državi? Ali je to koristno za naj se postavi v luč naspoštovanja dc> države in s tem tudi v naspretstvo z zapovedjo Kristove vere, ki nalaga spoštovanje tud:r posvetni oblasti, ali pa naj se odreče ljubezni do svojega jezika — tega najple-menitejšega čustva v srcu človeka — in pa tiste pravice, ki mu jo je dal Odrešenik s svojo zapovedjo: Pojdite in učite vse narode — torej pravice, da moli Boga v svojem jeziku?! Ubogo šjiKlstvo je tu postavljeno med dve veliki' dolžnosti, ki pa ste —
— nezdruž-
po nauku onega dulnovnika ijivi medsebojne«! Če bi se izneverilo prvi dolžnosti, če bi odreklo spoštovanje do države, ne bi se le pregrešilo s tem proti dolžnosti, k? mu po nalaga tudi njegova vera, marveč bi imelo to zanje tudi najhujše posledice. Če bi se pa izneverilo drugi dolžnosti, napram sebi hi svojemu i pri; tem — svoje namene!
_________ipram________„
državo?! Ni pravično m ni potrebno!! Obe čustvi moreta živeti v harmoničnem skladu, akoi je državna uprava blage volje, modra, inteligentna in dalekogledna. Kdor drugače uči, je kriv prorok!
Krivi preroki so tisti, ki učijo, da ne moreš biti deber državljan, če moliš Boga v svojem jeziku! In če je tak prerok duhovnik, je renegat napram svojemu sveče-niškemu poklicu, ker se ne pokori zapovedi Odrešenika: Učite vse narode!! Je-li potem njegova državljanska zvestoba1 res čista, nesebična in, neomajna?!
Krivičnik je nasproti ljudstvu škodljivec za državo in zastrupljevalec življenja. Tisočkrat več je vreden za državo državljan, ki včasih grmi in je pri tem iskren, nego pa tisti, ki se globoko klanja in ima
Italtia
Prestolonaslednik na otvoritvi mednarodne razstave olepševalne umetnosti.
MILAN, 19. Davi je prispel v Milan prestole naslednik. Prebivalstvo mu je priredilo nad vse veličasten sprejem ter ga burno pozdravljalo na ulicah, koder je šel sprevod v kraljevo palačo. Ob 9.54 se je prestolonaslednik odpeljal s spremstvom v Monzo k otvoritvi mednarodne razstave olepševalne umetnosti- Ob 13.30 se je princ povrnil v Milan.
Prepiri med s/rankami pii razpravi o novi carinski tarifi v državnem zboru.
RIM, 19. V začetku včerajšnje seje, ki o je otvoril De Nicola ob 15., je Musiso-lirui odgovoril na tozadevno interpelacijo, da je ukrenil potrebno pri avstrijski vladi za. zadoščenje radi pretiitalijanskih izgredov v Innsbrucku in Steinachu. Državni podtajnik za pomoč vojakom je zagotovil p osi. Bassa, da ne bo vlada pozabila na vojne oškodovance v Benečiji. Nato je bil sprejet predlog veriiikacijskega odbora za proglasitev Pennisija in Gentileja za poslanca v Catanij*' na mesto razveljavljenih mandatov tega okraja.
Pri nato sledečem nadaljevanju prave -d novi carinski tarifi je govoril najprej komunist Graziadei, k5 je ostro nastopil preti predloženemu načrtu, posebno pa proti carini na žito. Izjavil je, da bo tudi ta tarita rezala v meso najrevnejših slojev. Po dovtipni debati z Giclittijem je očital končno unitarcem, da so se zvezali z vla-
niku banket v palači Chigi. Banketa so se udeležili tudi ogrski finančni minister Kal-lav, ogrski poslanik v Rimu, nekoliko drugih uradnikov hz. poslaništva in zunanjega ministrstva.
Mussoiini proti spremembam v službenem razmerju paVoplovnih družb.
RIM, 19. Glavne paroplovne družbe so prcsile vlado, da bi se spremenile službene pragmatike njihovega upravnega in pou tujočega osobja. Pristojni vladni organi so to prošnjo odbili, sporazumno z ministrskim predsednikm, ki je ponovno izjavil tajniku pomorske zveze, da se morajo vse Lake spremembe prenesti na čas, ko- b a sedanja gospodarska kriza končana.
Prefekt m kvestor v Messini nista bila
odpoklicana.
RIM, 19. Nekateri listi Sicflije sorprinesti vest, da sta.bila prefekt in kvestor Messine odpoklicana. Omenjena uradnika sta delovala v popolnem skladu z navodili centralnih uradov in je vest njihovega odpoklica brez vsake podlagfe.
daječimi	proti delavskim, razredom, problemov.
J«i0oslaviia
Pred končno likvidacijo spornih vprašanj raz-! z Italijo. - Ponovni sestanek paritetne komisije v Rimu. - Obnovitev trgov, pogajanj.
BELGRAD, 19- V ministrstvu zunanjih zadev se zadnje dneve marljivo in intenzivno dekrje z'a končno rešitev vseh med Jugoslavijo m kraljevino Italijo visečih on spornih vprašanj. Zbira in proučava se material za končno likvidacijo vseh spornih
Govorila sta še poslanca Donegani in Marino, nakar je bila ob 19.15 seja zaključena.
Izvršilni odbor fašistovske stranke o pomenu 24. maja.
RIM, 19. Na včerajšnji -seji izvršilnega • -dbera fašistovske stranke je bilo sklenjeno poslati c priliki obletnice vstopa Italije v \cjno man'fest vsem fašjem, kjer se pov-darja pomen velikega dogodka tudi za bodoče redove Italije.
M anifest končuje z apelom, da naj se se vsi fašisti pri "spominu na ia veliki dan še bolj strnejo okoli svojega vodje, moža, ki je prinesel nov zgled za vztrajnost.
Odlok za leorganizacijo sodniškega osobja.
RIM, 19. Kralj je podpisal odlok za reorganizacijo sodniškega osobja, ki med drugim skrčuje število sodnikov m drugih
^od ruških uradnikov.
Banket na čast Bethlenu.
RIM, 19- Mussolini -je priredil sonoči na čast ogrskemu ministrskemu predsed-
3) končno reši razmejitveno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo.
Poleg dosedanjih članov delegacije v paritetni komisiji sta poklicana v to komisijo še dr. Ver on a' in dr. Sarič.
Istočasno se obnove pogajanja za definitivno sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in kraljevino Italijo. Ta. pogajanja $o bila pred veliko nočjo prekinjena, ker jug osi. delegati niso imeli pooblastil za sprejem, oziroma odobritev gotovrh predlogov italijanske vlade. Delegacija, ki je vodita trgovinska pogajanja v Rimu, odpotuje skuipno z delegacijo v paritetni, komisiji. Tudi tej delegaciji bo načelovai dr. O. Rybar, ki se bo samt udeleževal vseh razprav.
S tema delegacijama odpotuje pa nadalje v Rim še posebna delegacija s polkovnikom Daskalovičem, /.lanom razmejitvene komisije v odseku Triglav-Reka. V Rimu se imajo definitivno rešiti še vsa sporna razmejitvena vprašanja, k? obstojajo glede definitivne določitve- meje med Triglavom do Snežnika. Doeedaj se teh vprašanj ni moglo rešiti, ker sta obe delegacij zavzemali nasprotna si stališča. Razmejitveno vprašanje pa se v bistvu ni moglo rešiti, ker se mapa, k5 je priložena rapallski pogodbi, na nekaterih mestih doslovno ne zlaga s tekstom rapallske pogodbe.
Na temelju sporazuma, sklenjenega med rimsko in belgrajsko vlado, se paritetna komisija ponovno sestane dne 25. t. m. v Rimu.
Kaj zahteva Radić? — Dr. Horvatov načrt za preuredbo države.
ZAGREB, 19. Dr. Rudolf Horvat je objavil te dni razpravo o zahtevah hrvatske republikanske kmetske stranke za sporazum med Srbi in Hrvati. Razprave- je naznanilo tudi Ra-dičevo glasilo ^Slobodni dom», vsled česar se sodi, da so ideje drja. Horvata o preuredbi države obenem tudi ideje Radića samega.
«Program Hrvatske seljačke republikanske stranke — pravi dr. Horvat — zahteva, da stopi Hrvatska v konfederacijo (zvezo držav) s Srbijo. •
Pod konfederacijo mislimo mi Hrvati tako ureditev države SHS, da hi v nji Hrvatska in Srbija ivorili zvezo dveh ravnopravnih držav. Zato mora biti samo eno ministrstvo zunanjih del, kateremu so podređeni vsi naši poslaniki in konzuli v inozemstvu.
Skupni bi naj bili Srbiji rn Hrvatski samo ti-le posli;
1.	Sklepanje državnih in trgovinskih pogodb z drugimi državami.	_
2.	Skupno carinsko področje.
3.	Carinske pristojbine s« določajo sporazumno za obe državi, vendar pa se carina pobira: teritorijalno, t. j. tam, k-jer stainuje kupec, ki je nabavil blago v tujini.
4.	Enako sporazumno se med Hrvatsko »n Srbijo določajo tuds monopoli.
5.	Uprava železniških prog se vrši teritorijalno.
6.	Srbija in Hrvatska določujeta sporazumno poštne, brzojavne i* telefonske pristojbine.
7.	Mere in tehtnice so skupne.
8.Sporazumno se določajo indirektni davki, ki sc v tesni zvezi z industrijsko produkcijo.
9.	Sporazumno se uvajajo in spreminjajo trgovski menioci zakoni.
10.	Ustvarjajo se naj sporazumno tudi zakoni o vojski, ki pa ni skupna. Vzdržu je vojsko in jo opremlja Hrvatska za-se in Srbija za-se.
11.	Sporazumno se določajo tudi predpisi za potovanje po notranjosti Hrvatske in
Srbije.	.
V	Zagrebu se ima osnovati posebna emisijska banka, ki bo izdajala tudi posebne hrvatske novčanice, češ, da bo hrvatski denar in na.j se bo imenoval krona, dinar ali forint, takoj gotovo znatno poskočil v svoji vrednosti «vsled hrvatsJoe marljivosti, poštenosti, državne štedljivosti isi financijaine sposobnosti hrvatskih strokovnjakov*.
Hrvatska naj bi obsegala: Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, M-edžimurje, Kastavšči'no in
otok Krk.	.	.
V	to <;zvezo držav» se na? poleg Hrvatske m Srbiis še sprejmejo: Slovenija, Črna gora, Besna1, Bačka, Banat in Baranja.
Hrvati si ne prisvajajo nobenih pravic glede pravkar odnesenih pokrajin. ARo se Slovenija, Črna gora, Bosna, Hercegovina, Bačka, Banat in Baranja zadovolje z avtonomijo, potem se naj jim pusti pravica, da s plebiscitom odločijo, ako se hočejo pridružiti Srbi;i ali Hrvatski.
Ako bi Hrvatska in Srbija tvorili federacijo (zvezno državo), bi* to bila samo ena država in bi naravno morali imeti tudi eno samo ustavo. Toda Hrvati žele konfederacijo (zvezo držav), v kateri bi bile dve državi: Srbija in Hrvatska. Povsem naravno je, da bi imela vsaka izmed teh držav pravico, da si prikroji posebno ustavo.
Hrvatska hi imela svojo posebno vlado v Zagrebu, ki bi jo naj tvorilo osem ministerslev: 1. ministrstvo notranjih del, 2. ministrstvo presvete, 3. ministrstvo za pravosodje, 4. ministrstvo za narodno gospodarstvo, 5. finančno ministrstvo, 6. ministrstvo za promet m trgovino,
Člani jugoslovenske delegacije v paritetni komisiji, ki je svoje deloi v Opatiji prekinila pred veliko1 nočjo, ieioi zadnje -dneve imeli več važnih konferenc. V Beigrad
sta prispela dr. Matko Laginja, predsednik______________.
posvetovalne komisije, in člatn jufiosloven- 57- voino nunistrstvo m 8. ministrstvo za soct-
..........-	-	jalr«o politiko. • -
Minister, kateremu bo poverjena naloga sestave kabineta, bo imel naslov ministrski predsednik.
Ker bi v tej Hrvatski tvorili Srbi narodno manjšino, ki bi znašala 22% prebivalstva, so Hrvati pyipravkjeni izdati poseben zakon v varstvo — srbske narodne manjšine.
Glede osebe kralja Aleksandra izvaja dr. Horvat: «Srbi nam delajo krivico, ako nam očitajo, da smo Hrvati samo? zato republikanci, ker je kralj Aleksander po svojem pokolenju in po svojih: čustvih Srb in ne Hrvat. Resnica je prav nasprotno: Mi Hrvati smo republikanci iz prepričanja in ne iz kakšne kljuboval-nosti. Proti osebi kralja Aleksandra nimamo Hrvati ničesar.. Nasprotno pa nam je kralj osebno zelo simpatičen. Že sedaj lahko rečemo, da se ne bo nikdar hrvatska roka dvignila na1 kralja Aleksandra. Ako bi se
kralju Aleksandru — kar naj Bog odkloni _i
dotfodila nesreča, da bi morai bežati iz Srbite.
ske delegacije, strokovnjak dr. Šilović iz Zagreba. Imela sta daljša posvetovanja v ministrstvu] zunanjih zadev s poipoblaŠče-nim ministrom Ljubo Nešićemi in predsednikom jugoslovenske delegacije dr. .O. Ry-barem. Dalje so bile konference pr9 zunanjem ministru dr. Ninčiču.
Jugoslavenska delegacija, ki je pomnožena še z nekaterimi drugimi strokovnjaki in delegati, odpotuje dne 24. maja v Rim, da se
1)	nadaljujejo posvetovanja in razgovori, započeti v Opatij?!, v svrtio definitivne ureditve in organizacije reske države in končne razprave o konzorciju;
2)	rešijo Še vsa med; obema državama sporna vprašanja, osobito tvomoreko vprašanje, to ie vprašanje pomorske plovbe po Jadranu in vorašanje pristanišč;
kakor so bežali že nekateri srbski vladarji, bo našel najvarnejše zatočišče pri nas v Hrvatski.
Mi Hrvati hočemo, da nam bodi ban ono, kar je drugod predsednik republike. Zato želimo, da se bana voli m da pri tej volitvi sodeluje ves narod v Hrvatski na isti način, kakor se voKjo sedaj narodni poslanci. Kdor bi dobil pri teh volitvah največje število kroglic, tega bomo smatrali za hrvatskega bana. Izvoljeni ban ne potrebuje nobenega odobrenja od nobene strani, ker je narod največji suveren, ki ie na bana prenesel vse vladarske pravice.
Hrvati nimamo nič proli temu, ako ostane ■kralj Aleksander vidni poglavar :fce «Zveze držav». V tem slučaju smo pripravljeni kralju Aklksaiadru priznati tudi neke vladarske pravice. Teko lahko kralj imenuje ministra zunanjih del, >k£ bo v bistvu samo kancelar naše »Zveze držav». Kralj je tudi lahko v slučaju kakšne obrambne v o; ne vrhovni poveljnik! n^aše vcjske, izjavljamo pa takoj, da Hrvati v kakšni napadalni vojni vofcče ne bodo sodelovali. Ker bi bil kralj Aleksander na ta način deransiko zvezan med Srbijo in Hrvatsko, smo Hrvati pripravljeni «prispevati sorazmerno tudi k vzdrževanju kraljevskega' dvora ...»
Anglija
Pogovori med Curzouom in Krasinom prekinjeni, - Pi ed rusko-angleskiia prelomom?
LONDON, 19. Do torka se Curzon in Krasin ne) bosta sestala, ker bo angleški zunanjii minister odpotoval iz Londona za nekoliko dni Pctrebno je tudi, da dobi Krasin odgovor iz Aioskve pred nadaljevanjem pogajanj. V angleški neti določen rok bo najbrže podaljšan za osem dni. Krasin je izjavil, da mu ekstremisti in boljševiški voditelji delajo1 težkoče.
Tudi poročajo! iz Rige, da se bcljševiški listi protivijo vsakemu popuščanju s strani Rusije in je zato prelom med, Rusijo in Anglijo) zelo verjeten.
Vsled spora z Rusijo ne pojdejo angleški socialisti na mednarodni socialistični kongres.
LONDON, 19. Vsled angleško-ruskega položaja je vodja socialistov poslanec Mac Tonall sklenil, da ne poide na mednarodni kongres socialistov, ki se bo vršil v Hamburgu 21. t. m.
Belgija
Nezaupnica belgijski vladi.
BRUSELJ, 19. Zbornica je s 103 glasovi proti 4 izrekla vladi nezaupnico vsled! interpelacij c» mobilizaciji železnic. 57 socialistov se je vzdržalo glasovanja-
Nemčija
Nemčija našli na revanša- . Hindeuburgcvo mnenje o bodoči vojni.
BERLIN, 18. Kakor se poroča iz New-Yorka, cbjavl;-a;'ci ameriška listi izjave maršala Hindenburga, ki jih je ta poslednji dal v razgovoru z ameriškim stotnikom Mac Mahonom. Stotnik Mac Mahon je vodil zadnje cddelke a ni eri škili čet, ki so bile ob Renu, v Ameriko. Med potjo je pesetil Hindlenburga v Hanncverju. Hindenbuirg se je zelo pohvalno izrazil o ameriških vojakih. V njegovih izrazih ni bile nikakega gneva, le ko je govoril o Franciji, se je maršal izražal srdito. Hindenburg je rekel: «Mi se bomo maščevali, naj bi morali! čakati na maščevanje makari tudi sto let, kajti zgodovina se ponavlja. Bolj kot vse na svetu si želim, da bi raj bilo dano zopet prijeti za orožje proti Franciji- Amerikanci sići se hrabro borili in kadar Je bila vojna kcpičana, so se lotili zasedbe na strokov-njaški način in so jo strokovnjaški izvajali brez strupa, brez žolči, brez maščevalnosti on sovraštva. Te* jo način pravih vojakov. Z vsako žilico svojega bitja se vržejo v borbo, ko pa je borba končana, pozabijo na vlcijno in ne udarijo z nego sovražnika, ki leži na tleh. Kar se danes dogaja v ruhrski kotlini fja ob Renu je ravno nasprotno. Tam se je jo Francozi seme sovraštva, ki bo trajalo skozi pokoljenja. — Hindenburg je nadalje izjavil, da je vojna med Japonske in Zedinjen3mi državami po njegovem mnenju velika verjetnst bližnje bodočnosti- Nato se je pcgovicr aukal okoli bodočih vojn, ki so po Hindenburgovem 'hinenju neizbežne. Pri tem ga je Mac Mahon vprašal, kaj misli o uporabi zrakoplovstva v bodočnosti. Hfndenbtirg je "odgovoril: « Naravno je, da se bc zrakoplovstvo uporabljalo v mnogo večji meri nego do sedaj, toda pehota bo kljub vsemu vendar le ostala kraljica bitke. Zrakoplovi in aercu-plani ne morejo bivakirati v zraku, me morejo držati železniških prog ne imeti kako oporišče. Mislim, da bedot v bodočnosti kakor do sedaj, srjhopotne čete glavni činitelj v vojni.» Hindenburg je še rekel, da se bo konjica najbrže popolnoma izpreme-nUa v apehoto na konjih-»
Incidenti med policijo in komunisti.
DORTMUND, 19- Gruča komunistov je hotela ovirati delo v dveh rudnikih. Policija napadena cd demonstrantov s palii-cami in kamenjem, je bila prisiljena rabiti orožje. En delavec je bil smrtnonevarno ranjen, 12 policistov je bilo ranjenih. Delo v obeh rudnikih je bilo ustavljeno.
Pktozaovanje 75-le*nice nemške ustave.
FRANKFURT, 19. Tu se je včeraj praznovala 75-letnica otvoritve prvega nemškega državnega zbora. Ob tej priliki so priSU v Frankfurt predsednik republike Ebert, več državnih ministrov, predsedniki in ministri posameznih nemških držav in veliko število parlamentarcev iz vse Nemčije. Župan mesta je imel v cerkvi sv.
Pavla slavnosten govor. Nato je govoril Ebert.
Zaplenitev premožen; in aretacije.
PARIZ, 19. Listi poročajo iz Essena, da sci bila zaplenjena premoženja rudniških ravnateljev v Teugeimcnu in Wastenhof-ferju, ker niso hoteli plačati denarnih kazni, naloženih jim od francoskega vojnega sodišča v mesecu februarju. Ravnatelji sami 'so biLi prepeljani na tovornem avtomobilu v Diisseldorf. Isto1 se zna zgoditi Thyssenu in drugim industrialcanr, ki niso še plačali do danes glob, na katere so bili obsojeni že pred štirimi meseci.
Preganjanja Bolgarov v zapadni Traciji ponehujejo.
-ATENE, 19. V zadnjem mesecu so grška vcijria oblastva spremerrjla svoje stališče napram bolgarskemu, prebivalstvu v zapadni Traciji. Grška vlada je izjavila, da se ne bo protivi:!a povrnitvi bolgarskih izseljencev ter" obljubila, da bo smatrala vse prebivalce grškega državnega ozemlja kot enakopravne državljane.
Zamotano vprašanje Pcruftrja
Pred nami leži besedilo treh not zavezniških držav v odgovor na novi predlog Nemčije o rešitvi odškodninskega, vprašanja. Francosko-belgijski odgovor, ki je bil odposlan dober teden pred angleškim in italijanskim, je bil že v vseh podrobnostih pretehtan cd vseh prizadetih, in časopisje je že izčrpalo ta predmet dnevnih razprav. Najzanimivejše pri tem« je dejstvo, da sta Francoska z Belgijo hiteli z odgovorom z očividnim namenom postaviti estala zaveznika pred dovršeno dejstvo ; drugič pa je ta naglica dokaz o majhnem zaupanju Francije v Angleško, zato je bilo treba že vnaprej preprečiti , da bi se angleška diplomacija v novem položaju, ki je nastal vsled nemškega predloga, orientirala proti stališču francoske vladle. Pciincare se je dobro zavaroval proti temu ter presenetil «prijatelje» v Londonu. Znano je tudi, da se je nemška vlada ravno na angleško prigovarjanje odločila staviti nov predleg
Za vsakega količkaj paznega motrilca političnih dogodke-v je bilo takoj jasno, da ho Francija gladke odbila nemški predlog, ker ponuja tako malo z ozirom na vse dosedanje zahteve zaveznikov.
Prvič je ponujana vsota 30 miljard, kot že večkrat povedane; daleč cd zavezniških zahtev. Franccizi se morejo tudi skl cevati na prejšnje nemške ponudbe in pogoje glede višine odškodninske vsote.
Drugič so tudi te «ubege» miljarde bolj v zraku, zakaj nemška vlada pravi, da jih plača, če dobi posojilo.
Tretjič zahteva Nemčija takojšnjo izpraznitev ruihrskega ozemlja, ne da bi ponudila kakih garancij za izvršitev svoje obljube.
četrtič predlaga, da se predloži zadeva širšemu forumu, ki bi bila «Zveza narod ov».
Angleška-vlada je bila sicer neprijetno dirnjena vsled samostojnega in naglega odgovora svoje zaveznice, vendar pa je bilo jasno, da bo morala odgovoriti na nem« ki predlog odklonilno. Isto je bilo pričakovati od rimske vlade, zakaj dosedaj je šla Muis-sclinijeva politika za tem, da postopa v soglasju s Francosko, drugič pa je Italija pri odškodninskem vprašanju občutno prizadeta, saj se gre za okroglo mil jar do lir na leto, in dalje je Nemčija vkljub vsemu vendar-le bivša sovražnica in leži danes premagana in deloma prezir a na, deloma pomilovana na tleh.
Odklonitev nemškega predloga od strani Anglije in Italije ni terej nič presenetljivega, pač pa preseneča način ali	bi stopnja odklonitve.
Obe noti, bodisi angleška, bodisi italijanska, jasno, kratko in odločno zavračata nemški predl-og, da toliko n,:so pričakovali ftEinccskii črnogledi .politiki. Dasiravno sta londonska in rimska vlada sporazum n o« odgovorili Nemčiji, vendar je razlika med obema odgovoroma.
Angleška nota je zelo ostra po cbliki, zakaj Lord Curzon pravi, da ga je predlog nemške vlade globoko razočaral in da bi bila morala Nemčija predvidevaii slab vti-«ek, ki ga je nepravi! njen predlog na angleško vlado. V tem tonu gre dalje, nato pa le na kratko utemeljuje nezadostnost nemške ponudbe. H koncu pa pravi Lori Curzon, da je pripravljen sprejeli in pre-tresovati nove nemške predloge- To je moštiček za nadaljna pogajanja; ta desta-vek jemlje nekoliko ostrine prejšnjim stavkom.
Italijanska nota je po obliki zmerna, po vsebini pa se skoraj popolnoma ki i je s franccskim stališčem. Posebno nagiaša garancije in zastave, ki jih mora Nemčija dati zaveznikom, svojim upnikom.
Francosko? časopisje je sprejelo oba odgovora z vidnim zadovoljstvom na manje. Posebno pohvalno omenjajo italijanski odgovor.
^Gotovo* je, da jc to velik uspeh Poincare-jev, kateremu so še pred slabim nosečem prerokovali skor ajšnji padec. Poli trna močne roke je dobila od cbeh zaveznikom novo sankcijo. In ta novi položaj Francozi že izkoriščajo, zakaj že prihajajo poročila o novih zasedbah: mesto Karlsruhe so za-sedJe francoske čete. Tudi se nadaljujejo rapresalije an izgoni.
a
»EDINOST*
V Trstu dne 20. maja. 1923.
Ni torej nobenega dvoma, da je bilai najnovejša poteza nemške vlade kaj nesrečna. Vprašamo se, kaj je nameravala nemška vlada, ko je poslala zaveznikom svoj predlog, zakaj o tem ne more biti dvoma, da je tudi Nemčija že vnaprej vedela, da bodo Francozi odklonili to njeno ponudbo. In .vendar je ravno Nemčija ona, ki ima večjo silo, da se ruhrsko vprašanje reši mimo in sporazumno, zakaj če trpe francoske finance vsled pasivnosti ruhrskega podjetja, trpi nemško gospodarstvo veliko, vec. In če se stvar zavleče še za neka, mesecev, mora priti do gospodarskega poloma v
Nemčiji.	. . t ,
Gotovo je, da se je udal nemški; kancler
pritisku nekaterih strank in sveta nekaterih zmernih politikov ter poslal svoj nesrečni predlog zaveznikom. Nesrečen je ta predlog v toliko, ker je bil obsojen že vnaprej v neuspeh, vsaj glede Francije m Belgije. Kakor rečeno, so silili notranjepolitični pritisk k novim poskusom spraviti v tir zasedbeno vprašanje.
Morda pa je nemška vlada hotela provocirati novo zavezniško ali celot meana-redno konferenco. To bi bil zanjo velik uspeh, c tem ni dvoma. Precej verjetno- pa je, da je hotel Cuno izzvati Francijo ter jo prisiliti v negativen odgovor samo zato, da bi prišel še bolj do- izraza francoski imperializem. To bi bila torej nekaka špekulacija na javno mnenje, ki so ga Nemci med vojno tako malo uvaževaH in naravnost prezirali in si s tem nakopali toliko sovražnikov. Posebne pa bi larkalo nemškim državnikom, če bi megli privabiti iz rezerve
Zedinjcne države.
Toda vse te špekulacije, če jih je splon jemala nemška \ lada v svoje račune, so se
izje lovile. Zaradi franccsko-belgijskega_od-
kionilnega c Ugovora se ni svet obrnil. Tudi javno mnenje v enih državah, na katere trkajo današnji Nemci za simpatije in po-milcvanje, se ni prav nr.č razburilo. In dalje: nainovejša odgovora italijanske in angleške vlade dokazujeta, da Nemčija zaman zida sveje upanje na razprtije med zavezniki. In tudi iz Amerike ne prihaja nic razveseljivega za Nemčijo.
In ne samo to. Poza užaljene krivice, v katero se Nemčija postavlja, jadikovanje ter želja po splošnem pomilovanju, vse to deluje baš nasprCtno- Žakaj to so znamenja slabosti m slabost ni še nikoli imponirala. Ta poza današnje Nemčije je smešna in z njo ne mere Nemčija doseči drugega kakor piezir in padanje svojega kredita, ki <*a ravno sedaj take krvavoi potrebuj.
Čunova vlada je doživela poraz, katerega bo težke nrenesla. Verjetno je, da bo Nemci »a na angleško povabilo predložila nove predloge, toda malo verjetno je, da stori to sedanja vlada. To tudi naglasio nemški čarepisi. Kako naj ponudi ista vlada recimo dvajset miljard več nekaj dni po prve noti! Zarad? tega je pričakovati, da ne bo sedanja vkda dolgotrajna. Govori se zopet o vstopu socialistov v vlado, loda ti so danes prav makt voljni prevzeti Cunovo dedščino ter popravljati njegove pogreške. Tudi je odškodninsko vprašanje tako kočljiva stvar za katerokdS vlado, da	je skoraj nemogoče misliti, da bi hotela kakšna velika stranka tvegati svojo pcpular-nest z novimi predlogi, ki bcido moralt biti pač velike .neugodnejši za Nemčijo, sicer ,e izključeno, da stopi ententa v pogajanja z nekdanjo sovražnico.
Kake, se bo razvrja!a sedanja kriza nemške vlade, bomo videli v bližnjih dnevih ali tednih. Mogoče je, da napravi še Luncva vlada kakšen poskus, toda do sporazuma s Francozi ne more priti. Zakaj Nemci vztrajajo* cdločno, da se imav Pohrurju vzpo-!	oto!««; mm an!e in še-le cctem bi se
na nobene podporo od strani cs ta lih članic entente. Ne preostane drugega, kakor da išče pot, po kateri pride do direktnih pogajanj s Francije. Težek bo odkup, ki ga bo morala dati Nemčija svo ji sosedi, toda končno bo morala vgrizniti tudi v to kisla jabolko. Cunov predlog je bil le nekako otrpavanje terena in je prineslo jasnost v dejanski položaj. Ta shičaj je tudi osvetlil faktične medsebojne razmere ententnih članic.
Gotovo je, da bo Francija trdno držala zasedeno ozemlje, dokler ne bo Nemčija popolnoma ugodiia njenim zahtevam. Te
Takšno fe b-lo vedno stanje na svetu, J kadarkoli se je porodila kaka. nova sila in kadar so se začele očitavati imperialistične težnje ti&tih, ki vstajajo. Evropa j« doživljala to čustvo že v davnih časih svoje zgodovine. Pojav notranjega napenjanja, ki mu pravimo državljanska vojna, je bil v zadnjih dveh stoletjih rimske republike predhodnik cesarskega Rima in njegove svetovne oblasti- Državljanska vratna je povzdignila FratfLcifa dvakrat do nepričakovane moči: v XVI- stoletju je dala življenje monarhiji Ludovika XIV, a v XVIII, teletju. Napoleonovemu cesarstvu. Držav-
zahteve pa se ne bedo manjšale, ampak j Ijanska vojna* je dala Angliji' v XVII. sto-
bodo s časom bržkone naraščale. Čim vec časa bo tčrej prešlo do sklenitve sporazuma, tem večji bo moral biti nemški odkup.
Slučaj ruhrske zasedbe nam zepet dokazuje, da gre duh nasilja še vedno po Evropi. Wilscincvi idealni napori ustvariti bratsko družino narodov so se razblinili v nič. Praksa dokazuje, da smeš vse, če imaš fizično; silo na razpolago. Slučaj Turčije govori ist c^tako- Postopanje povojne diplomacije se ne razlikuje v ničemer od predvojne, ki je pripravljala svetovno vojno. In dainašnje delovanje državnikov skoraj vseh držav ni nič drugega kot neprestana priprava za neve vojne, ki se že kažejo na obzorju. Bajka o večnem miru, ki so ga napovedali voditelji narodov in držav ob koncu vojne, je, ostala bajka. Človeštvo se ni ničesar naučrlo v zadnji vopii.
slaviti status quo ante in še-le P začelo s plačevanjem ozii-cma z izvrševanjem obveznosti. Ravno tako odločna m brez nikakega dveumnega zavijanja vztraja Francija pri tem, da ostanejo francoske čete v Pohrurju, dokler ne izpolni Nemčija svojih obveznosti. In postopno s tem se bodo Francozi polagoma umikali iz zasedenega ozemlja-
Tu je največje nasprotje med francoskim in nemškim stališčem. Če v tej načelni točki nihče ne popusti, je nemogoče, da pride sploh kdaj do» sporazuma. Francozi so po; štirih mesecih okupacije še-le zdaj) začeli utrjevati svojo pozicijo v Pohrurju. Izgnali so nemške železničarje ter jih nadomestili s svojimi, uvedli so že svoje tehnik- in inženirje skoraj v vse veliKe mdu-&lri:ske organizme, da bedo v kratkem času *amr izkoriščali rudnike ter zlomili nemški paesvan odpor. Da bodo sedaj šc brezebzirnejši, kot so bili doslej, je umevno Tn vsakokratne pooštrenje nemškega odpora bo redilo nove rapresalje m nove odredbe, s katerimi se bo nemški vpliv na delavstvo vedno manjšal.
Nadaljevanje nemške politike v doseaa-nji smeri utegne sčasoma popolnoma odtrgati te pokrajine cd Nemčije. Franciji je morda všeč, da vztrajajo* Nemci pri svoji trmi. Sedanja francoska vlada je imperialistična, vpliv militarizma je silno močan, ta pa stremi za razkosanjem in stalnim oslabi ljenjem Nemčije, Za to ceno bi bili marsikateri francoski državniki in generali pripravljeni žrtvovati tudi vso vojno odškodnino. Francija heče ohraniti sedanjo nadvlado na evropski celini. Sporazum z Nemčijo bi med drugim moral imeti za posledico demobilizacijo pol miljena francoskih vojakov. S to demobilizacijo pa bi Francrja izgubila' na prestižu svoje vojaške *sUcf ki je morda edma sila, katera vzdržuje Francijo na višini druge velesile v Evropi.
Iz povedanega je razvidno, da smo torej še daleč od sporazuma. Skoraj bi se reklo, da se zdi danes skoraj nemogoče, da bi moglo sploh priti do sporazuma.
Najnovejši neuspeh nemške diplomacije je dokazal, da ne more Nemčija računati
Evropski in Slovanski imperializem
(Misija Rusije).
Vsakemu mislečemu Slovanu se vsiljuje spričo sedanjega evropskega ;n svetovnega položaja vprašanje, ki ga ne more ne sme odklanjati ali prezirati, kakor da bi ga nič ne brigalo. Ruska revolucija je na žalost razdelila vse Slovanstvo na dva jas-nese razlikujoča dela. Ruski del Slovanstva je dobil v obliki sovjetske vladavine, ki se je porodila iz revolucije popolnoma nove podlage političnega in socialnega življenja ter političnega in socialnega razvoja. Zapadno in jugovzhodno Slovanstvo pas je ostale nedotaknjeno in je ohranilo vsa svoja stara politična in socialna označja in nadaljuje svoje kulturno, socialno in politično- življenje na podlagi neizpremenjenih predvojnih socialnih institucij. Razlika med vzhodnim in zapadnim Siovanstvom ni morda bila nikdar v zgodovini tako globoka in tako rezka kakor cd ruske revolucije sem. Znano pa je, da opažamo isti prepad, ki pa je nesorazmerno globokejšr, tudi med Rusijo itn vso ostalo Evropo, da vsem ostalim svetom- Ruska revolucija je razdelila svet na dva sovražna si tabora, ki se drug drugega čez dalje srditeje pobijata, tako da postaja prepad med obema z vsakim dnem globlji in širši.
Zapadno Slovanstvo se nahaja pod silo razmer, v katere so ga spravili nedavni zgodovinski dogodki, v pretiruskem, tabcv ru. In to žalostno dejstvo tvori najobčutljivejšo slabo stran v položaju sodobnega Slovanstva m vse kaže, da velike zapadne države s tem dejrtvem računajo in da gradijo na tej podlagi svoje protiruske načrte. Znalo bi se zgoditi, da omenjene države nekega lepega dne pošljejo zapadnoslovan-&ke narode v bratomorna borbo proir Rusom reševat takoimenovano zapadnoevropsko' demokracijo. Že sama možnost slične nevarnosti je za vsakega zapadnega Slovana dovoljen razlog, da si postavi gjori označeno vprašanje in da ga tudi reši. Na tem usodnem razpotju pa sta samo dve izberi: ali za Rusijo ali proti njej?
Zagrebški dnevnik «Obzor» je cbjtfvil pred par dnevi zanimiv članek, poln resnih misli in važnih zaključkov o razmerju med Rusijo in ostalo Evropo, ki vsebuje tudi mnogo koristnih migljajev z ozirom na rešitev našega velikega in usodnega vprašanja.
Posameznik — pravi zagrebški list — doseže vrhunec svoje politične kariiere s tem, da se s pomočjo demagoštva dokopa oblasti. Nato pa se uveljavlja, kolikor dovoljujejo spcGcibncsti njegovega uma in njegova spretnost. Nekaj jodetnega se opaža tudi v politični ka-rijer.1 celokupnega naroda. Vendar* pa sila in moč narodov nimata istega izhodišča, kajti pri imperialističnem razmahu igrajo važno vlogo število, zemljepisni položaj, stepnja civilizacije in predvsem duh, s katerim je dotičn j pleme prežeto. Dviganja na stopnjo impe-
1 •____________XI IrnlrrLj- k» pa loklrn mi
let ju Crciiwella in Orangea, ki sta jo povzdignila na stopnjo najmogočnejšega modernega carstva. To so veliki primeri, dviganja posameznih plemen, toda ne manjka niti malih primerov, ki potrjujejo to nabiranje, kajti tudi mali naredi so se samo na ta način emancipirali in se razvijali v ra% merju s svojimi močmi.
Ker je govor o plemenih, katerim je dano vršiti kakci svetovno misijo, je treba naglasiti da. odpadaj iz kombinacije vsa tfeia plemena, katera — dasi v posesti znanja in moči — nimajo intuicije, ki je pr vi predpogoj za izsledkivanje novih poti in za prednjačenje drugim v izpopolnjevanju in dviganju duha. Ta plemena, katerim manjka intuitivna ustvarjajoča sposobnost, imajo druge zelo koristne naloge, ki jih morajo vršiti na dobro človečanstvo, toda za vodstvo niso sposobna. Ako jih po kakem usodnem naključju prevzame prepričanje, da se vodstvo nahaja v njih rokah, ga lahko ohranijo saijio s surovo silo, toda ne bedo v stanu presoditi, kam drvijo spričo dejstva, da dah časa odvrača člove-čanstvo od njih. Si surovo sol3' lahko druge goniš pred seboj, toda nikdar jih ne moraš prisiliti, naj gredo za teb zj- Ta plemena ne morejo v odrti drugih,ne morejo imeti vodilne misije na svetu, ker ne morejo najti cilja, h kateremu bi iimi diuga plemena sledila. S
DNEVNE VESTI
Himen. Danes se poroči gč. Majda Schmidt, hčerka zavednega narodnjaka gosp. Hinka Schmidt pri Sv. Ivanu, z g. Franom Rupena, trgovcem v Trstu. Obilo sreče!
Nora krivica. Obstoji neki Servizio Con-tro Ho Ricuperi, neka pregledovalnica, vojnih ostankov, ne vem, ali čisto uradnega, ali čisto zasebnega, aH mešanega značaja, ki poizveduje po vojnem materialu, s katerim so ubogi begunci napravili začasna zavetišča ali drugače opremili svoje opustošeno posestvo, — in ki terja sedaj od teh revežev plačilo po dnevnih cenah.
Res je, da se je vojni plen — za takega bo šlo menda v večini primero v — postavni pod strogo kazensko zaščito z razglasom vrhovnega poveljništva od 14- novembra 19 IS. in Je torej dejanski stan čina pri tistih, ki' so ga porabili na opisani način, formelno isti, kakor pri tistih, ki so ga n. pr. kradli* in preprodavali.
Vendar je stvar v označenih primerih čisto drugačna in zares čudno in žalostno je, da se tega menda ne zavedajo obiastva, po katerih ukazu ali; vsaj s kterih znanjem in .dovoljenjem je imenovana preg»edoval-a£ca začela sedaj pritiskati na naše ljudi, terjajoč zneske, ki so v mnogih primerih zelo visoki, in grozeč s sodnimi tožbami ali pa celo, kar je zanjo seveda še udobnejše, z odtrgavanjem od odškodnin za vojne škode.
Ne bom mučil bralcev s pravniškim modrovanjem. V tem ozira omenim samo, da so nekateri ponudili oni pregledoval-nici, naj vzame material nazaj, da pa ga ona odklanja, češ, materijal je sedaj že obrabljen, manj vreden ko staro železo, zaio» ga ne vzamemo, nego hočemo« zanj — denar. Pravno se mi to ne vidi prav in istega mnenja je tudi tovariš dr. Kp-ol Podgornik, ki je že posredoval radi te stvari pri onih gospodih.
Toda stvar ima, kakor je že tudi opozo-
jo zamore plačati vsak, tudi iin sicer znaša izredna člana-
tem da druge gonijo pred seboj, si samo ^ ^ Podgcrmk, poieg pravniškega, pred-nakopujejo sovraštvo, ne da br dobili vod-1 „___™	lice. Za-
rijalizma se ne vrši, kakor bi se lahko mislilo, sniohreno in sistematično, temveč naglo, nepremišljeno in demagoško, v sled česar je tudi nevarno- Vendar pa ta nevarnost v prvem hipu ne mora imeti usodnih posledic za tiste, ki gledajo ob strani, kako se kako pleme csvcboja svoje lupine in se pripravlja, da vzleti.
Gledalec vidi pri tem le zmešnjavo, kri in propast za onega, ki mu nudi na pozornici; prizor žrtvovanja samega sebe za nekaj, česar gledalci ne morejo razumeti, ker se vse dogaja izven njih. Toda zato je in-stinktivni polet igralcev tem večji Gledalci! pa se čudijo. Počutijo se kakor pri pogledu na gladi ja tor ja, kateri) se zvija in napenja, kakor bi se hoteli osvoboditi nekih nevidnih vezi, zvija se bolj in bolj blazno in aazadm je se začne zbadati sam sebe v živo mesta in se: zvijati v lastni krvi Tedaj se začne začudenje gledalcev izpre-m in jat i polagoma v neopredeljeno čustvo strahu. Absurdum absurdom krovcat — porečejo pozflivsii, toda ravno v tem blaznem drven ju enega plemena m v straha drugih se skriva točno doJota nečesa, kar Sam neogibno priti.
stvo v svofje roke.
Ta nedestatek ima nemfko pleme in ne more mii ga nadomestiti vsa njegova pridnost, discipliniranosti in zavednost- Viljemov e pridige o mesiji, ki jo je Bog poveril Nemcem, niso bale tako smešne, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Viljem ni bS neumen, temveč je dobro vedel, da manjka Nemcem intuitivne ustvarjajoče sposobnosti Vsled tega si je prizadeval — seveda zai tcnj — da bi jim vcepil ta dar, ki jim ga narava ni dala. Viljemova želja, da bi nemški narod vršil na svetu nekako misijo, pa je1 bila nejasna in vsi nemški učenjaki je niso mogli opredeliti, kajti samo intuitivni duh plemena more videti skozi temo pot, po kateri se človeštvo da popeljati k nečemu novega, popolnejšega, kar lahko vzpodbudi človeka, da se otrese zastarelih spon, ki oklepaje njegovo nemirno narav.
Povojna zmešnjava, ki je objela Evropo, ni samo posledica obubožanja in gospodarskega mrtvila. Glavni vzrok je treba iskati v nasičenosti in trudnosti zapadne Evrope, katere civilizacijski misiji je začelo primanjkovati duha. Načelo demokracije, ki ga je povzdignila na prestol francoska revolucija, je okamenelo in se izpa-čEo ter je danes kamen spcđtikanja na peti napredka r*in civilizacije. Demokrati-zmu je zmanjkal duh in naj si anglosaksonsko pleme še toliko prizadeva ga lohraniti s svojimi demagoškim,t krilaticami, da bi še dalje služii kot krinka za njega materialno grabljenje, mu ne more več biti primerno sredstvo za ohranitev oblast? nad morji hrt celimi deli sveta.
Ta demokracija je paraliiična in ne more več biti podlaga obstanka moderne države, katera hoče vršiti svojo civilizacijsko misijo- na svetu. Danes potrebuje svet nov, moderen tip države- Dati mu ga more le ono pleme, katero ga je šlo rskat v revolucijo m državljansko vojno.
Pictidemckratska reakcija v Evropi^ se obrača z vedno večjo silo proti Jaži-purita-nizmu, kateri? je z bajko o pacifizmu, ki sro jo prinesli z one strani oceana, kompromitiral uspehe vojne ter s svojo materialno silo. potlačil duh prave demokracije.
Ruska revolucija, ki je imela v začetku protinarodno in protiimperialistično ozna-čje, je polagoma izgubila svoj apokalit3čni in vtsesvetski značaj ter je postala sredstvo za izvajanje nove resnično ruske nacionalne politike. Rusija ustvarja nov tip države na federalistični (zvezni) podlagi, ohranjujoč od komunistične ideologije samo ono, kar je praktično m sposobno za življenje. Tako dobiva Rusija polagoma svoj lastni državni tip in postaja nov činitelj v mednarodni politiki z nalogo, da narode bližnjega in daljnega vzhoda dvigne in jih zbere v borbi za narodno emancipacijo. Ta novi rusko-slovanski imperializem bo zadal smrtni udarec obnemoglemu materialističnemu demokratizmu ter obnovil Evropo in osvobodil vzhod.
Prednost nove ruske države in nctfega slovanskega imperializma preid nekdanjo carsko Rusijo se nahaja v tem, da je bSa carska Rusija kot država le juridična abstrakcija in nekak birokratični stroj, ki je bil daleč od dušei ruskega naroda. V svojem bistvu in po svojih etičnih in zgodovinskih nalogah ni hila odraz duha ruskega človeka in zato je bila inertna.
Danersi postaja Rusija ruska država v etičnem, zgodovinskem k političnem smislu. Njen imperializem ona za cilj, da s svojim širjenjem, s svojimi zakoni in s svojo državno funkcijo zavzame svoj pofo-žaj in utrdi ravnotežo na svetu, da! vrši svojpi civilizacijsko misijo med narodi vzhoda in osveži z novim duhom utrujeno za-cralnadjo • tem, da jo
vsem gospodarstveno in socialno liice. Zamislimo se v položaj. Kaj je država storila, kaj je sp£oh nameravala storiti- z onim materijalom? Pustila ga je ležati dneve, tedne, mesece, leta. Nekaj ga je dala zbrati ?n zložiti JKt več ali manj slikovite kupe. In rja opravlja svoje delo. Koliko bi bilo stalo, da se ves materijal zbere, da se izkopa, kjer je bil zakopan, izruje, kjer je bil vdelan, izravna, kolikor je hi zvit in zmečkan? In medtem, kot je materijal tako ležal zapuščen, je država vabila begunce na^a^ a*— ob pareogr csniii nalogi več ali manj opravičljivo — povsem, nezadostno skrbela, niikar za vzpestavo njih domov, niti za skromna začasna zavetišča. Begunci, pcgctrelci, berači, so si morali pomagati sami.
Erarskc pravdni ki bodo odgovarjali: vojni plen je bil državna last. Pamet in srce pa odgovarjata: materijal je bil zapuščen od države, ker ga ni pobrala, ker ga ni mogla po človeškem prevdarku vsega pobrati -brez svoje občutne škode, ker je vabila in klicala ljudi, naj se povrnejo in naj obnovijo svoje dom©ve, ker jim ni pravočasno pomagala, ker je morala biti vesela njihove osebne iniciative, ker jim ni branila jemati, ker se je vojni plen porabil v dobro svrho, medtem ko bi bil sicer propadel in bit se bil-moral drug nov materijal toliko dražje nabaviti, ker se je — kon-čma — vse to, če ne v vsakem posameznem primeiu, vendar gotovo v splošnem kol notareo pojav vršilo pred očmi držav, oik organov.
Zato se mora proti novi nadlogi, ki je nasproti našemu ljudstvu nova krivica, vzdigniti odločen protest, na poklicana obiastva pa poziv, naj usitavrjo zagroženo izterjevanje. — Dr. Josip Wilfan-
Zvesti toda slabi zavezniki! «Piccclo» in «Era Niiova- sta se likratu — v svojih izdan;ih od minulega peika — veselila razdoru v našem taboru ob vprašanju izmenjave denarja. To pot je «Piccolo» dal izraza svojemu veselju v de belo tiskanem naslovu: •«Slovanski tabor i polnem viharju». Ni se zgodilo to prvi krat. Že opetovano so italijanski listi ovadili svoje prisrčno zadovoljstvo s tistimi, ki so zanetili ta spor. Mi pa pravimo tesn našim ljubeznivim so -deželancam, da je njih veselje prezgodnje, da so njihovi računi zgrešeni, ker jih delajo brez krčmarja, — brez. naj§ega ljudstva. Ob reče-nem vprašanju so se mnenja in sodbe v našem taboru res razcepile, ali o enem je vs« naše ljudstvo — kelakor ga ;e zavednega in. razsodnega — slej ko prej uver;en& — o potrebi namreč enotne fron'te vseh v borbi za naše pravice. Zato nss vse tisto njihovo veselje pušča hiatfce do dna cfeuše. Mi se Le smejemo trditvi v <Piccclu >, cka je ogromna večina našega ljudstva na »strani goriških razdiralcev, da je Wilfan obupan, da obupno bran" še svcje zadnje postojanke, da prosi celo milsoti tako pri ljudstvu, kakor pri svc'ih goriških scvraž-nikik. Gospoda ne pozna ne resničr sga položaja, najmanj pa — drai Wilf^na. Ta mož ne pozna strahu pred nikomer Qn ne prosi; nikogar milosti. Oni zna — ce je t^Irebno za stvar — plavati tudi pro# raki. Brez vsakega ozira na krik na tej ali oni strani gre cn smotreno svojo pot, kaker mu narekujeta vest in prepričanje, da koristi stvari naroda'. Če bi bilo pri gespodih v Gorici nekoliko več treznosti h resnične- skrbi za. usedlo našega Ifudstva, bi se moralt naravnost zgroziti radt siimpatij, s katerimi spremljajo italijanski listi njihovo —-delo za razdor v našem taboru. Prestrašiti bi se moraK, ko vidijc, komu in kakim računom
v prilog slaži njihovo hts'skanje, kake zavez- — ^	....
"Bike imajo v tem bojni Mi jih ne zavidamo na} kie, bc pravočasno ob avljeno
od
pelr. Čudimo se le gospodu Bavdažu, da se je d'al zavesti. Saj ste polnoletni! Boste že živeli tudi brez podpore onih! goriških gospodov. Odzvoniti jian mora prej ali slej! To pa ravno
za-to', ker se mrzličavo dtžijo predvojnih ideologij, da se jim že smejejo vsi razsodni ljudje. To ni samo moje mnenje. Mnogo nas je že v goriški okolic!?, ki sodijo tako.
Zmešnjava na višku. Včerajšnji »Piccolo* našteva razne nove krajevne označbe, k* so jih naši modri upravitelji izumetničilt za nase kraje. Podgrad je n. pr. «Negrignano». V istem spisu nekoliko nižje doli pa našteva isti «Pic-colo» kraje, kjer se ustavljajo avtomobili med Trstom in Re.ko. Tu pa je < Piccolo > že pozabil na svoj prejšnji <<*Negrigr:ano > in rab: za Podgrad označbo ■ Castelnuovo*. Katero je torei pravo: aH Negrignano ali Castelnuovo?! Zmešnjava naf višku! S takimi imperialističnimi —• norostmi begajo ubogo ljudstvo ravno sedaj, ko bi morali misliti na stotine drugih stvari, ki so življenjskega pomena za deželo in prebivalstvo.
«Šel sls: j drušivc» v Trstu se obrača do vseh, ki jim je pri srcu dobrobit naše dece, da se cdzovejc vabilu in plačajo čim prej članarino. Kdor še ni član, naj se včlani. Vsak zaveden Slovan mora biti član tega prekoristnega društva- Članarina je tako urejena, da najrevnejši, rina L 2 letno, redna L 5 letno, pedpemina enkrat za vselej L 50 in ustanevnina* enkrat za vselej L 200. — O nalogi «§oIske£a drustva» se je že toliko razpravljalo, da bi bilo odveč jo penovno po-vdarjati. Ali ba društvoi kos svoji nalogi, to bo dvisno cd sredstev, ki jih boi imeis' na razpolago. Stroški, ki jih ima društvo, so ogromni. Zato naj bi ne bilo krsta, poroke, smrti, veselih in žalostnih dogodkov, kjer bi se ne spomnili tega društva. Pozivamo vsaf društva v mestu in na deželi, da se ob priliki svojih prireditev kakor pr'; vseli sestankih spominjajo «Š. D.» Vsak še tako majhen dar je dobrodošel.
Prcšnje za izselitev v Ameriko. Kr. prefektura javlja: Pri naazorništvih za izseljevanje je že cd 17. t. m. zaključeno vpisovanje potnikov, ki želijo iti v Zedinjcne dr žave. To radi tega, da bi se nadzorstva ne obremenila s> prevelikim delam, ki bt ga ne mogla zmočf. Vsi tisti, ki mislijo, da imajo vse predpogoje za odhod, in. ki niso poslali svojih prošenj nadzorstveni, naj torej pošiljajo od sedaj dalje prošnje naravnost v Rism. na naslov glavnega ko-mlsariata za izseljevanje. Prošnja naj b-oi pihana na prostem papirju (brez kclkaj in naj se ji ne priloži nikaka listina.
Percenioalni poviše k vrednosti nepremični a razdejanih v vojni. Uradni Ust «Gazzetta Ui-ficiale» z dne 15. t. m. objavlja ministrski odlok z dne 13. februarja 1923, kateri določa, da bodo zneski določeni kot vrednost razdejanih nepremičnin povišani v Julijski Benečiji za 350% pri vseh gradbah, katere se bodo izvršile po 15, dnevu štetem od datuma odl«>ka.
Sv. birmo bo letos delil poreško^puliski ško{ dr. Trifozri Pederzculi in sicer v Trstu 1] na praznik sv. Trojice 27. maja pri. sv. J'istu ob 9 uri in ob 11 M. 2) pondeljek 28. maja pri sv. Antonu Novem o>b 10. uri; 3) v torek 29. maja pri sv. Anionu Starem cb 10. uri; 4) v soboto 16. junija pri sv. Vincencu ob 10. uri; 5} v nedeljo 17. junija pri sv. Jakobu ob 9>a in ob 11. uri; 6) v pondeljek 18. junija pri jezuitih v starem mestu ob 10. uri.
V Kopru pa: 1) v sredo- 20, junija, ob 9, uri za birmance koprske škofije; 2) četrtek 4. iu-nija ob 9, uri pa tudi za birmafice iz tržaške škofije.
Zahvala. Pretekli torek je prejelo 168 učencev in učenk slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu prve sveto obhajilo. Ob tej priliki je Ženska podružnica Šolskega društva v Trstu oblekla in obula preccžšn^c število otrok, ki bi sicer ne mogli k sv. obhajilu. Po cerkvenem obredu, ki se ^e vršil v cerkvi Sv, Jakoba, so biti otroci v šoli; pogoščeni. Popoldne pa jim e priredila primemo veselico in jih pogostila tržaška ženska Marijina družba. Otroci in njihovi stariši se s hvaležnostjo spomjnja-o dobrotnikov, ki so jim fudi ob tej priliki priskočili na pomoč. — Podpisani vedite!; izraža tem potom teplo zahvalo Ženski podružnici Šolskega društva v Trstu, Ženski Marijin, družbi v Trstu, Mlekarni Hrušica. trgovcem Črnadoj Josipu in Romeju, Zavadlal Antenu, Ferhavc Jakobu in sledn ič vsem drugim cen;c-nim darovalcem in dobrotnikom naših sveto-jakobških slovenskih otrok. Bo.eI pevrni vsem stotero! Andrej Ćck, šolski vohlja.
Drugi posebni vlak v Postojno odhera iz J r-. .i^___- „t, n	Vc1e»^4 7ni7-ini> vo/.nc c^ne
sta danes ob 13. uri. Vsled znižane vo-ne c^ne in vstopnine v >amo se. vsakomur nudi prilika udeležiti se slovesne proslave stoletnico kraškega bisera — Postojnske jame.
Neve kolkovne znamke za gostilniške raču-
Tukajšnia finančna intendanca fav7;a: S kr. odlckom 'od 29. aprila 1923. št. 935 ,'e bilo ločeno, da pridejo s 1. junija 1923 iz rabe
u'-esusniu
takih zaveznikih. Prav gotovo pride dan, ko se zavedo, <fa » imeli sicer zveste, ali zavrat-ne zavezjrike, in ko bodo morali ljudstvu po-kladati račun ravno radi takega zavezništva, Naf nam ne pridejo nikar z izgovorom, da oni ne iščejo in ne že&go pomoči od take strani, kajti mi vemo — marsikaj in morda precej več, nego si oni mislijo.
Nftročaik is goriške okolice nam piše: Slava Nafvišjpnu! Začeti ste govoriti odkrito ljudem, k\ jih zasede zadajajo anrtne udarce naši skupni stvari. Zadnji je bi! — predolgo sto tr-
bilo doza-
čisnTdvc^nr kćlki z:a plačevanje lutksusnih prir stejbin na gostilniške sačunc in ola^c v m promet po 10, 20, 30 . 40, 50, 60 in 60 stotmk po 1, 1.10,. 1.50, 2, 2.20. 2.50, 3, 3.20 4. 4.50, 10, 20. 25. 10. 45 in 50 lir, ki so bdi uvedeni s kr! odloki od 19. oikf<obra. 1920, št, 1679 „, od 19 iuni-a 1921. št. 792. Posestnik, om^.emh znamk naj prosi;o, da se iim zamen.a^ z nov, mi, koLkovan^u z od^cvar^oco vrednoto. V ta namen je obrniti na Usti urad k^3r so kupile sedanje znamke, do 30^uni,a 1923. Prizadeti se cpozarHfO, da se prosr ki pn-dT^ p^znS, ne bodo v nobenem slučaj ,e-
male v obzir.	_ H	. ,
Tečaji za krojenj. Otvorila sta se spet dva
<eča;a za kroienje. Poduk se vrši pri Sv. Jakobu v pre šnrern otroškem vrtcu (stare P0'^1: ie za cerkvijo) in sicer ob 9 h zsintrai in ob 3 h oop vsak drugi dan. Radi iutraišnie<Ja praznika se bo vršil poduk v torek. Večerni tečaj prične tekom prLVndniega tedna, kda m - - — v < Edinosti->.
ne zamudi ti£od-
Opozari^-no naše žen sive, nai ne prilike. Nove učenke se še vedno s^reje-ma-0. _ «Žensko dobrod. udruženje v irstu.
DANES!
Kcmur te za OTaetniškJ užitek, kdor »eii slišati najbcUše in QeHež?e naše skladbe, kdor želi triurni dp^ glasbi, ta vo\de c^nes na konceit učiteljskega zbora!
MR/ineja v dvoiani DKD pri Sv. Jakoba ob 10. zfntraj.	_
Koncert na Kont»?elitt ob 4. pofKsame.
V Trsta dne 20.
192$
Redni občni zbor društva «Prosveta» ▼ Trstu. Danes teden se ie vršit redni občni zbor osrednjega društva ^Presvete* v Trstu. Udeležba je bila velika; zastopanih je bilo po svojih odposlancih 42 podružnic in pridruženih društev a poleg teh se je občnega zbora udeležilo tudi veliko število članov osrednjega društva' samega.
Zborovanje je otvoril najstarejši odbormk osrednjega društva, g. dr. Boris Furlan. i'o pozdravnem govoru je precital izvrševalm tajnik osrednjega društva, g. Manj Urbancic, poročilo odbora o delovanju društva od njega
bogatimi dobitku Opozarjajo) se na to tombolo predvsem živinorejci iz bližnjih vasi. — Odbor. Pevsko društvo «Slava*. V sredo 23. t m.
ob narvadni uri cdborova seja.
Pevsko društvo «Diriia->. Danes popoldne izlet na Kontovelj h koncertu pevskega zbora
«Učiteljske Zveze». Zbirališče za cerkvijo ob 13.30. V slučaju slabega vremena izlet odpade in člani naj se udeležijo matineja ob 10. uri v dvorani DKD. — Odbor.
SDA (Športno društvo «Adria») poziva tem potom vse kolesarje, da se v čim večjem številu odzoveao vabilu k 40 km. vzpodbujevalm
Mali oglasi
se računajo po 20 stat beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele Črke 40 stol. ■beseda. — Najmanjša pristojbina L 4-— Kdor »če službo, pl«ča polovično cena
BABICA sprejema noseče. Zmerne cene. Zor-zenon, Via Vašari 17, vrata 15	718
POSTELJO in omaro prodam po nizki ceni. Via Udm«? 59/11	„	704
kolikor poaru^Jii- j,.*«.«—-----— \J j diefia 801. — Odbor.
povsem zadovoljivo. Osrednje- društvo je pri-j ftjjDp — Sv. Jakeb ponovi v nedeljo redilo vsega skupaj 67 predajanj in 57 se-; ro> ve[CZabavno veseloigro v 3 dejanjih: « Stankov, katerih so se udeležili deloma odbor-, jejevo tetko«.
niki, deloma izvrševalci tajnik. Iz poročila o ; jgra -e izzva]a pri premijeri cele salve smeha knjižnici izhaja, da poseduje društvo 2015. jn se -c občinstvo. katero je polnilo dvorano, knjig. a raznim društvom jih je bilo izposoje- -z srca zabaval0.	je igra e»a izmed naj-
nih 1280. Delovanje društva pa bi se bilo lahko, j^jj ^večih veeslciger in se mora ob kornič-še boli razvilo, ko bi imelo društvo trdnejšo; rih prizorih, ki se kar vrste, tudi najresnejši financielno podia^o. Vkljub velikemu številu čiovek v£Selo nasmejati. —
dobrotnikov, ki so društvu z darovi priskočili; Da se omorfC<£i našim okoličanom, da si igro na pomoč, izkazuje blagajna deficit — ako ne; ogieti£,j0> se predstava prične* cb 17.30. Sedaj upoš*e\amo inventarja društva —, ki se bo j£0 Iliti mestno občinstvo ven na deželo, naj moral kriti v prihodnjem upravnem letu.	.prjredi dežela v zameno, enkrat izle v me-
leg pripomočkov, knjig itd. je osrednje dru-; sta In ^ bo žaj našim okoličanom.
št v o šlo z nasvetom in ribanjem na roko vsem! MDp _ Sv Jakob priredi jutri v slučaju
društvom, bodisi pridruženim ali ne katera so, j . vr€mena, popoldanski izlet v dolino do njetsa obrnila, o čemer pnea to, da je. £ s . 0rleku. Shajališče ob 13 pri južni tajništvo v prelečenem upravnem letu	Tut ^ek.
— Dramatični odsek ima v torek cb 20 se-si^iisl^*
" Mandolinistični odsek bo imel jutri ob
51 LET obstoječa trgovina z mešanim blagem in trafiko, se vsled bolezni odda v najem izurjenemu trgovcu, ki je vešč tudi v želez-nmski stroki in razpolaga z majhnim kapi-taktin ter lahko takojtnastopi. Cenj. ponudbe pod «Trgovina 51» na upravništvo.
714
GOSTILNA Maks Gulič, Via S. Maurizio 3 toči kra&i teran po L 6.— istrsko 4.— vipavsko 3.60, za dom 40 stot. ceneje; od 5 litrov naprej cena po dogovoru. Dreherjevo pivo po 3.60. Kuhinja vedno pripravljena. Svoji k svojim! Kdor dokaže potom kemične analizacije, da vino ni naravno, dobi 10.000 lir.	691
URADNIK, knjigovodja, zmožen solvenščine, italijanščine, nemščine, išče shižbe. Ponudbe pod «Knjigovodja« na upravništvo.
712
DANES popoldne od 17—22 koneertira v gostilni pri «Rumeni hiši > nova bar.kovljanska godba. Točilo se bo izborno domače belo in črno vino in kraški teran. Domača kuhinja-Za obilen obisk se toplo priporoča lastnik Josip Pertot.	_ 715
se uu	^u.-...-, ------ .	i ,
imelo tajništvo v prelečenem upravnem letu do 800 raznih dopisov.
H koncu je izvrševalni tajnik povdarjal,
kako ovirajo delovanje naših kulturnih dru-	__________
štev razni faktorji. Jasen dokaz je to, da do-j20 redno ya.jo. — Preds.
tičniki ne umevajo delovanja naših kulturnih j	'--—
društev, ne poznajo njih namena. Delovanje naših kulturnih društev ne more biti protidr-
žavno. ne more imeti nikakih zlobnih name-: Tateyi ^adli_ču valno družbo. Kakor da
nov. Njih izključen in edini namen je, ljudska botel- zasmehovati čuvaje, ki jih ovirajo pri
Tako društvo, s takim namenom; ... ,	_______—„
0z tržaškega SivlIenSa
PRODAM dva nova hrastova soda po 16 hI, dva mecesnova plavntka po 24 hI, dva močna, dvovprežna voza v jako dobrem stanju, ter drugo poljedelsko orodje. Cena ugodna. M. Milic, Repnič 3 p. Presek_716
SLUŽBA pomožnega uradnika se odda z nastopom 1. julija t. i Zahteva se, da je prosilec ob primerni splošni naobrazbi zmožen slovenščine in žtaii^anSčme v govoru in pisavi in prost vojaščine. Služba je za sedaj začasna m se po polletni poizkusn4 dobi iz-premeni v stalno. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje do 31. t. m. upravi «Edinos»li» pod «Pomožni uradnik*.
703
TRGOVSKO izobražena gospodična, 23 let stara, z več tisoči lir premoženja, želi znanja v svrho ženitve s trgovcem ali obrtnikom. Le resni in trezno misleči gospodje imajo prednost. Ponudbe s sliko na upravništvo pod ^Resnost št. 27.» Tajnost strogo zajamčena.	700
BABICA diplomirana 6prejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Cor-so Garibaldi 23-1.	701
_ m.
V knjigarni J. ŠTOKA
v Trsta, via Milano 37 j
je izšla tretja izdaja priljubljene L Štokove burke „Trije tički" in istega pisatelja nova dvodejanska burka „LAŽIZDRAVNIKA".
Cena knjigi L 3.— priporočena poštna 1 pošiljatev 60 stot. več. (263)
POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov. je pe najvišiih cenah plačuje edini grosist tUeli
BeUeli Vita, via Madonnina 10, 1.
32
G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.'_ 30
PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III.	(6)
POZOR!
Danes se bo vršila prostovoljna dražba raznih predmetov kakor 4 vozov, dvokoles itd. v Doi. Tribuši pri Špacapanu.	2*7
Lepo industrijsko podjetje u Mili,
tik večjega mesta, turbinska in parna žaga, električna centrala in tovarna lesnih izdelkov, se po ugodni ceni proda.
Dopisi pod »Industrija«, na anončno ekspedicijo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.	26/12
MANUFAKTURNA trgovina, že več let dobro vpeljana, se odda. Eventuelno se sprejme družabnik s 15.000. Naslov pri upravništvu.
702
izobrazba. Tako društvo, s takim namenom; ^^^ podčetjih^ so neznam zlikovci v noči more biti le državi v korist, ker ves svet nam ^ lg na ig t m c&lesifc obiskati urade čuje za vzgled, da so države, ki kulturno visoko, valne đružl>g «Societa nazionale di Sorve-stojijo. tudi gospodarski krepke. Naloga obla-, tflianzai>f ki nahajajo v ulici Geppa št. 6.
stev bi morala biti, da se dado podučiti o na-: VdrU sf> skozi ^Kev* vrata v vežo in tam so ___
Ših kulturnih društvih in o njih namenu po j	viii stranskem zidu široko hikajo, sko- KMETSKO POSESTVO* 70 oralov, kmetska
osebah, ki iim podajo lahko res pravo m jsh-; ^	se na nlxm splazili v urade druž- ^^^Uozolec
nilo sliko. Ravno iz tega razloga moramo tud t be <iScciejtd ^o^ & Sorv«glianza^. Tu so ^ ^ niSlca' z ogorčenjem beležiti okrožnico postojnskega ^ geveda najprvo loliH železne blaigajne, ki je podprefekta, ki zabranjuje učiteljstvu sodel°Ji staj,a v nekeilh kotu. Z izbranim vlomilskim vanie celo pri pevskih zborih.	orodjem, ki so ga prinesli s seboj, so tatovi
Poročilo je bilo enoglasno odobreno.	izrezali na stranski steni blatne trioglato
luknjo, skozi katero so pobrali iz blagajne vse, kar se ^im je zdelo vredne- odnesti. Ko so zH-kovci dokončali svoje nepošteno delo-, so se na .tihem odstranili po isti poti, po ikateri so prišli.	. .
Tatvina je bila odkrita včeraj zjutraj in me-mu doma naznanjena na kvestor i.
Glasom prijave okradene družbe znaša Skoda kakih 5000 lir.
Po živahni razpravi o drugih točkah dnevnega reda, se je prešlo na volitev odbora. Iz-vofjen je bil enoglaso sledeči odbor: dr. Just Pertot, predsednik; dr. Boris Furlan. podpredsednik; dr. Joahim Ražem, tajnik: dr. Alojzij Povh, blagajnik; f?dč. Amalija Hartma«)va, knjižničarka: ćg. Stanko Lavrenčič in Peter Zabrič, odbornika: gg. Stanislav Cok, Milan Vitez ?n Jakob Kak:, odborniški namestnila; ■cregledniki: 5*?. dr. Karol Ferluga, Hinko _ Pertot in Anton Žvab.	i
Zborovanje ie zakoličil novoizvoljeni predsednik, oovdarjaioč. da je sicer naloga novega odbora težka, vendar da z vesel i cm gleda v bodočnost, ko vidi velike uspehe, ki lih je imelo društvo doslej, zakar se je predvsem zahvaliti prejšnjemu odboru kakor tudi vsem drugim, ki so na katerikoli način sodelovali m pomagali. H koncu je še v prisrčnih bese-, dah priporočil vsem navzočim, da delujejo na Jo, da bo <'Prosveta» lahko z uspehom nadaljevala započeto pot.
Vreme. Znani Sedenrl morje, kateri sra zastopani v vremenskili rekih vseh narodov, Panl^racij. Servacij in Bonifacij so nzts letos ho t sli ci^ ozorit:-, da ni smeti prezirati njih c v i h gedev. "Kakor v vsej srednji srednji Evropi, tako je bilo tudi prš nas ( zadnji teden vreme deževno? temperatura je padala ter .dosegla, najnižjo stopnjo v petek zvečer. Nad Trstoan je divjala burja v spremstvu mrzlega dežja, tako da je mesto za mab časa zavzelo' poipolnonia zimsko lice. Slamniki so» se poskrili, na površje so spet prišli površniki, celo kožuhi. Naj deželi je bila nenadoma sprememba vremena še občutnejža; ponekod, posebno v hr-bih (Čaven, Nanos) je snežilo. A včeraj se je vreme zopet popravilo. Dež zajdnjih dveh dni pa je bil za vse nase pc-ijedelstvo velikanskega pomena, ker je prišel ravno o pravem času za veo pomladansko setev.
Erna Koršič Franc Sluga
učitelj
poročena Štjak-Trsl, 20. maja 1923.
J - JbVMV * V m* mmmt m w « - w ——- — - v--
hiša*, hišica, hlev, kozolec, obdelane njive, travniki, pašniki, velik jekrv in bukov gozd, voli, krave, praSiči, ovce, vozovi, popolno-tua novo pohištvo se za L 60.000.— proda. Naslov pove upravništvo. _ 71?
VPOKOJENEC žeH vstopiti takoj v službo kot uradni sluga, čuvaj, ali skladiščni pomagač. Naslov pri upravništvu.	706
VPOKOJENEC, zanesljiv, išče službe, razpolaga s kavcijo. Naslov pri upravništvu. *	707
PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v Ilir. Bistrici.	-	29/5
KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski komadi L 8.85, 20 kronski zlati L 81.— Via Pondares 6/1	44
v Lonieriu.
ilva opno po bonliurenčnlh cenah.
MED. UNIV.
(224)
Dr. RADO SFILIGOJ
v Gorici, se je preselil v Via Mamell (Via Scuole) S«. 8
(tik stare gimnazije)
ter sprejema za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-U in 2-3.
(266)
Telefon 27-26.
Telefon 27-26.
POSESTVO, hiša, lep vinograd, ori Trstu, krasna lega, se radi selitve ugodno proda. Naslov prt upravništvu.	708
KRAVA, simec&aiske pasme, težka sedem sto-tov, 20 1 mleka dnevno, se proda. Naslov pri upravništvo.	.>_709
BUFFET, vpeljan, dobra pozicija, se proda pod ugodnimi pogoji Pojasnila v mlekarni v Ro-janu, Piazza Tra i Rivi 2	710
<*70t
društvene vesti
Slov dekliška Marijina družba v Rojanc
uprizori v pondeijek dne 21. maja t. 1. ob 5. uri popoldne v svejem domu (Vicolo delle Rose 13) petdejans-ki igrokaz «Ljudmih>-> z živo «>Lko. Ker ;e čisti dobiček namenjen prvoob-hajancem slov. ljudske šole v Rojanu, so vsi udeženci naprošeni da radovoljno prispevajo v ta bLagi namen.
Pogrebno društvo v Rojanu bo izplačevalo dividende danes od 9. do 12. v društvenih prostorih.
Zavarovalnica Goveje Živine v Lonjer-ju priredi v nedeljo dne 10. junija t, 1. na vrtu Kon^_ sumnega druStva v Lorjerju javno tombolo z
Majda Schmidt Fran Rupena
poročena Sv. Ivan-Trst, 20. maja 1923.
PISARNIŠKEGA vajenca s primerno izobrazbo išče dr. Josip Witfan, odvetnik v
Trs tu, via XXX Ottobre 13JI	720
GOSTILNO oddam ▼ sredini mesta-, z mat Km naračunom. Izredna prittka. Naslov pri upravništvu.	v 705
SENO. Odda se košnja velikega travnika; v Zavijah. Pojasnila v via Romagna 16/II
719
269
Poslano*)
Goloti Oblak Leopold (stavbeni mtOetnfk)!
Podpisana zadruga Vas v zadnje poživlja, da dokončate v najkrajšem času — dogovoru primerno — cerkveni stolp. V nasprotnem, slučaju bo zadruga si-Ijena izročiti zadevo odvetniku. 271 {Vaška zadruga Sobonje. _
MODERNE spalne sobe in kttkiaje prodajam. Sprejemam naročila in p<^>ravila. Torquatto Tasso, Majcen, mizar._721
UNION, francoska družba, z« proti požaru, (150 milijohov frankov jamstva) išče agente v vsaki občim. Visoke* provizije. Ponudbe: Trst, Valdirivo 3Z	711
") Za Članke pod tem naslovom odfovtfrja ciitvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
41/5
Ne samo ob slovesnih prilikah
ampak v petek in svetek naj kuhajo naše gospodinje „PEKATETE". — So najcenejše, ker se zelo naktihajo.
3C
ir
SLUŽKINJA, pridna, se sprejme takoj. Kavarna II. Bistrica. Istotam se proda šivalni in . pletilni stroj.	._713
JESTVINČAKJU Partija testenin po L 150.— q. Napolitano, via Udine 10	665
ČEVLJI vsake vrste se prodajajo v Sežani blizu cerkve. Vojaški čevlji po L 25.—
676
HARMONIKA trivrstna, znamke «Lubes» se proda. Peter Beton, JL Bistrica.	678
PORTOROSE. 1—3 sobe oddam za celo sezono s hrano alt brez nje. Cena sizka. Vila Suša, Portorose. __687
NAZNANILO. Obiskovalcem semnja v Bazovici se naznanja, da se bo vršil redni mesečni semenj mesto 20. maja, 21 t. m. to je na binkoštni pondeijek. Za obilno udeležbo se priporočajo'domači obrtniki.	690
oooooooooooocooo
ZOBOZDRAVNIK
M. V. D. Leon. Mrafek
Corso VttL Effl. 24, L 24»
Zobovje zlato in iz kaučuka.
aooooooooaooaoao
Predno sf nabavite žveplo in modro galico, obrnite se na Kmetijsko zadrugo v v Trstu, Rafflnerla 7, kjer vdobite zajamčeno, prvovrstno in čisto blago po najnižjih • cenah.	(268)
Risetta Maka is pnajilaica v Uab
registrovana sadroga z neom. zavezo
vabi na.
XI redBi občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 27. maja 1923 ob 14. uri v uradni sobi v Herpeijah.
Soda
kristalizirana zajamčeno čista, bela centrifugalno sušena izvenredno izdatna raztopljiva in učinkovita.
Izdelana po zadnjih tehničnih izkustvih z modernimi napravami.
ERGA KEMIČNO-TEHNIČKI ZAVOD
Trst, Via Pier Lnigi da Palestrina Stev. 2.
SREBRO, zlato in briljante plača ?eč kot drugi Pertot. via S. Francesco 15. H.	45
PODLISTEK
VVILKIE COLLINS:
dospa v belem
1ZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE
82
Povdariti želim svoje trdno prepričanje, da ne pade na grofd Fosca niti najmanjša graja z ozirom na opisane dogodke. Rekli so mi, da pada nanj strašen sum in da govore proti njemu resni pomiselki. .Toda moja vera v gro-fovo nedolžnost je neomajna. Če se je takrat pridružil gospodu Pereivalu, ko me je ta poslal v Torquay, tedaj je bil zapeljan, kar se nau mora kot inozemcu in tujcu spregledati. Ako je pomagal k temu, da je prišla gospa Ruhelle v Blakwater Park, tedaj je bila njegova nesreća, ne pa krivda, če je bila ta ino-zemka tako pokvarjena, da je sodelovala pri prevari, ki si jo je hišni gospodar izmislil in izvedel. Protestiram v imenu morale proti temu, da se tako lahkomiselno in nezaslužno graja postopanje grofa Fosca.
Drugič želim izraziti svoje iskreno obžalovanje, ker se ne morem natančno spominjati datuma, ko je gospa Glyde zapustila Blackv/ater Park in odpotovala v London. Slišala sem, da je natančna navedba dneva, ko je šla na to nesrečno potovanje, velike važnosti in jaz sem izprašala svoj spomin z vso resnostjo; žalibog pa je* bil ves moj trud zaman. Le toliko ie spomnim, da je bilo koncem julija. ______
DRUGE IZJAVE. L Izjava Hester Pinhorn, kuharice v službi grofa Fosca. "
Tekom pretečenega poletja sem bila nekaj časa (dasiravno ne po moji krivdi) brez službe, tedaj sem zvedela, da iščejo v št. 5, Forest Road, St. John Wdod, kuharico. Sprejela sem to mesto za poskušnjo. Ime majega gospodarja je bilo Fosco. Milostiva je bila Angležinja. On je bil grof in ona grofica. Ko sem prišla tja, so imeli dekle, ki je opravljalo dela v sobah. Ni bila posebno snažkka jn marljiva, sirer pa ni bilo nič slabega na njej. Jaz in ona sva bili edini uslužbenki v hiši.
Nisem bila še dolgo časa v svoji novi službi, ka pride k meni v kuhinjo sobarica ter mi pravi, da pričakujejo obisk z dežele. Bila je to neč&kinja moje gospe m pripravili so sobo v gorniem nadstropju. Moja milostiva gospa mi je rekla, da je gospa Glyde (tako je bilo ime nečakinji) slabotnega zdravja in naj se po tem ravnam v kuhanju. Imela je priti naslednjega dne, ali dan pozneje, morda pa tudi še re. Zelo mi je žal, da moram reči, da bi bilo popolnoma brez uspeha, če se zahteva od mene navedba datuma. Kar vem, je to, da re g.a Glyde kmalu prišla; in sicer nas je takoj ob svojem prihodu prav pošteno prestrašila! Ne vem, kako jo je gospod pripeljal v hišo, ker sem bila ravno tedaj zaposlena. Toda dozdeva se mi, da je bilo popoldne, ko sta prišla, a odpirat jima je. šla sobarica, ki ju je spremila v sobo. Ni bila Še dolgo pri meni v kuhinji, ko se je razlegel od zgoraj krik, kateremu je sledilo silno pozvanjanje in glas fosne ki ie klicala na pomoč
Pohiteli sva gori ter videli došlo damo, kako je ležala na divanu mrtvaškobledega obličja in stisnjenih pesti, z na stran povešeno glavo. Napadel jo je velik strah, tako je rekla moja gospa, a gospod je rekel, da so to napadi in konvuteje. Stekla sesn ven, ker mi ie bila okolica* bolje 'znana kakor ostalim, da poiščem zdravnika. Najbližja zdravnika sta bila Goodricke in Garth, ki sta skupno izvrševala svoj poklic, in Id sta uživala, kolikor mi je bilo znano, dober sloves in sta imela obilo klijentov.	...
Gcspod Goodricke je bil doma ln# je prišel tatioj 7 menoj.
Preteklo pa je precej časa, predno ji je mo-ge1. kaj pomagati. Uboga, nesrečna dama je padala iz ene omedlevice v drugo, da je bila vsa izčrpana in brez moči kot nebogljen otrok. Nato smo jo položili v posteljo. Gospod Goodricke jc pregledal bolnico ter rekel: To je tesen slučaj, priporočam vam, da pišete takej svojcem gospe Glyde. Tedaj ga je vprašala moja milostiva gospa: Ali je morda srčna hil>a? in cn je odgovoril: Da, in sicer zelo huda. Boji se. da ji ne bo mogel pomagati ne on, ne -katerikoli zdravnik.
Moja milostiva je sprejela to Žalostno vest veliko bolj mirno kot pa gospod. Bil je to debel. velik, čuden in starejši mož, ki je gojil ptiče in bele miši ter govoril z njimi, kot bi bili otroci. Bil je videti strašno obupan. Oh! uboga gospa Glyde! Uboga, draga gospa Giyde! je neprestano v&kbkal ter tekal po sobi in v3 svoje tolste rake. Fo obnašanju je bil podoben prej kumi ilijula kakor fentle-manu.	_
DNEVNi RED:
1.	Poročilo- načelništva in nadzorništva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1923.
3.	Volitev načelništva in nadzorništva.
4.	Slučajnosti *
(262)	> NAČELN1ŠTVO
Gortika Ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omej. jamstvom v Gorici
vabi na
redili občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 3. junija 1923, ob 10. url v zavodovera uradu Via Carducci 7, V.
s sledečim dnevnim redom :
1.	Čitanje in odobren je ^apisnika zadnjeg* občnega zbora.
2.	Poročilo načelništva in nadzorništva.
3" Odobritev računskega zaključka za 1. 1922
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzorništva.
6.	Slučajnosti.
V GORICI, dne 15. maja 1923. ^264)	Načelni štvo.
Pasfifkio FrIu!ano
mm mmi - ufe
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ie podelil zastopstvo z zalogo sVojih izdelkov gospodu Umberto Pavanetto \ Trstu, Via Valdirivo 38, tel. 21-19 za Trst, fistro, Dalmacijo In Reko. Velika zaloga otrobov in moke po zmernih
cenah.
GlUiEPP
Trst, Via Hozzlni 36 M S. Cuterimi)
Danes razstava
v izložbenih oknih.
Nesreča pri delu. Delavka Elizabeta Josep-
pi, siara 21 let, stanujoča v ulici Piccardi št. 54, zaposlena v tržaški tovarni testenin, je prisila včeraj popoldne pri dehi po nesreči z desno roko med kolesje nekega stroga. Na njeno vpitje so prihiteli drugi uslužbenci tovarne, ki so takoj ustavili stroj ter rešili žensko iz mučnega poiožaja. Na lice mesta je bil telefonično poklican zdiavnik rešilne postaje; ta je podat ponesrečeni ženski prvo pomoč. Ker ;e bila J-an* precej težka, bile so namreč pretrgane nekatere kite v zapestju, je zdravnik ženski svetoval, naj se poda v mestno bolnišnico. Vsled tega nasveta je bila Joseppijeva spremljena tja; sprejeli so jo v kimrgicm oddelek. Ozdravela bo v 14 dneh.
Poskuse* samomor kaznjenca. V celici št. •>4 7£pcra v ulici Corcneo je bil zaprt kaznjenec F-Jvard Grossetti, star 29 let, ki je mogoče čitateljem še v spominu. Mož se je namreč dne 1 t. m v sodni dvorani kazenskega sodišča v ulici S Mariiri porezal po prsih, tekom hudega živčnega napada. Po tem činu je bil Grossetti prepeljan v opazovalnico mestne bolnišnice, odkoder je bil pred kratkim zopet odveden v zapor. Toda mož očividno ni mogel prenašati delniškega življenja, kajti pred včerajšnjim ijopoidne je zopet okušal končati z življenjem-. Okoli 16ih se je nahajal za kratek čas sam v celici. Iz dveh brisač si je napravil aan;ko ter se obesil na neko cev, ki gre skozi celico Mož bi bil žalostno končal, da ni takoj potem prišel v celico -jetniški čuvaj Anton Sila, ki je posebno pazil na Grossettija, -ker tia je poznal za nenormalnega človeka. Sila je s pomočjo nekega drugega kaznjenca rešil obe-šenca i/, nevarnega položaja in poklical na pomoč jelniškega zdravnika, ki je spravil kmalu Grossettija iz nevarnosti.
Trgovčeva nesreča. Trgovec Fran Slance, star 42 let, stanujoč v Lonjerju št. 243, je včeraj popoldne vozil s konjem po lonjerski cesti. Nenadoma se je konj splašil, zdirjal naprej in pri tem zavlekel voz, na katerem Še sedel Slance, iako nerodno v slran, da je zadel ob drug' voz, ki je prihajal v nasprotni smeri po cesti. Slance jc vsled sunka zletei na tla ter se precej močno pobil po glavi. Zdravnik rešilne postaje, ki 'je na telefonično obvestilo prihit-sl na kraj nesreče, je podal Stancetu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati domov.
Ip©rt 0 našem športnem Sibtinlu
Pomlad je tu in bliža se z veliko hitrostjo čas, ko bo solnce še močneje pripekalo in j vabilo veliko maso ljudi ven na deželo, daj se tam navžije svežega zraku in si okrepi -zdravje. Izleti se vrše zaporedoma, prirejajo jih različna društva, z različnimi nameni: ena v prijateljsko snidenje članov tam na zeleni trati, druga pa potom svojih turističnih odsekov v trenažne, vzgojevalne svrhe itd.
*	Ali la o enem pogrešamo v pomladni se-■zoni poročil, le o enem noče biti poleg raznih »društvenih prireditev, glasu, namreč o smo-itrenem, temeljitem športnem delovanju.
Vzemimo drugorodne domače liste v roke, .posebno pa ponedeljske izdaje; posvečene so
iv	njih društvenemu delovanju cele kolone, in 'čitamo tam o raznih kolesarskih, nogometnih, podističnih in drugih tekmah; znak to, da je
v	drugorodnem taboru sport močno razvit. O tcin nam priča tudi veliko število športnih društev v našem mestu in na deželi. Da pojmuje italijanska javnost to vrsto sveže, vzgo-jevalne metode in da jo tudi dejansko podpira, nam kažejo natlačeni prostori na dirkališčih in pa bogata darila, ki jih pokla-j ;njajo posamezniki, obiastva in listi onim dru-j Ištvom ali pa posameznikom, ki se pri takih tekmah odlikujejo.
Le pri nas se pojm: «Sport» noče tako globoko udomačiti. Naše mestno in podeželsko ljudstvo meni namreč, da je to nekak luksus, ^kateremu se lahko posvetijo le ljudje, ki itak 1 nima j o druzega dela ter imajo poln žakljiček ,in pa še več čara.
Res je, da ne premore vsakdo vežbanja v
•	vsaki panogi ter stroki sporta; vsak si pač
tem vsled nevztrajnosti naše športne mladeži
hitro padlo.
No, vztrajnost in pa natančno razumevanje dolžnosti nekaterih je dovedlo vendar vso stvar do tega, da je društvo nanovo oživelo in sicer z imenom: Športno društvo «Adrija». Odvisno je sedaj od tega, koliko bo naša javnost pomagala društvu pri njegovem delu in v koliko bo smisel za sport prodrl v maso, da društvo razmahne svoj delokrog ali pa obratno.
Kar se tiče dežele, so nekatere vasi pa Krasu in Vipavskem, kjer se opaža precejšnje gibanje. Posebno pa je prodrlo umevanje za sport v kraje, kjer so se ustanovila mladinska društva, ali ti poizkusi so ostali javnosti skoraj neznani.
Gre sedaj za to, da se sport razširi povsodi. Zajeti mora vsako vas in selo in upam, da bo že kmalu prišel čas, ko bo tudi v našem dnevniku stalna rubrika «Sport» z obširnimi in natančnimi poročili o raznih športnih prireditvah.
Mnogo bi koristilo -tudi ako bi vsa društva jela vzpodbujati mladino za sport in ko bi si nabavljala knjige o sportu. Pri tej akciji bi moralo razumništvo mašiti vrzeli, ki jih kaže naša športna literatura.
Ne delo torej! __F.—ač.
Nogomet. Cehoslovaške-avstrijske tekme. Nedavno je doživelo praško nogometno društvo «Sparta^, ki ;e na svetovnem glasu, proti dunajskim Amateurjem občtften poraz. Slava praškega nogometa se je zatemnila in zato se ni ravno z napetostjo pričakovalo srečanje, ki je bilo preteklo nedeljo določno med praško <Slavijo» in dunajskim «Rapidom» na Dunaju. *Slavia» velja za slabša nego je «Sparta >, a < Rapid» za boljšega nego so Amateurji. Ra-zun tega je bila <Slavia» pri svojem zadnjem srečanju z < Rapidom» leta 1921 poražena z 1:5. Pri teh pričakovanjih si je lahko predočiti presenečenje, ki so ga Duaajčani doživeli, ko je tekma med < Slavijo* in «Rapidom» v mede-1 jo končala s sijajno zmago cSlavije* 6:0. — V Jugoslaviji se mudi sedaj odlični nogometni klub Wacker iz Monakovega. V Ljubljani je bil zmagovit; v drugih mestih pa so se jugoslavenski klubi častno merili ž.njim. V Zagrebu je zmagal nroti n$emu Gradjanski .klub z 2:0; V Sarajevu SAŠK z 4:2; a Slavia v Sarajevu je dosegla proti Wacker>u 1:1. __
»EDINOST«
Rovi veliki mesečni semnjl
v Seiani.
Podpisani naznanja, da je bil ustanovljen v Sežani nov mesečni semenj. Od sedaj naprej se vršita v Sežani vsaki mesec dva velika živinska semnja in sicer na dan 12. in 22. V slučaju, da pade na 12. ali 22. praznik, se vrši semenj naslednji
Izredni komisar z* občino Sežana.
V Trstu dne 20. maja 1921.
SKLADIŠČE
oetove kisline, iveplm
in modre galice. 228
ANTON GAMBEL
Trst — VI« Covpneo itla-Trst
Anton Piicor
konc. zobotehnik
Trst, Via F. Rismondo
(prej Fontana 11, IL (v bližini ljud. vrta)
Sprejema o4 9 do 12*30 in od 3 da 7*30. Ob nedeljah od 10 do 11 in od 3 do 6. Zobovja brez neba (na mostiček).
DAROVI
Kmečka posojilnica in hranilnica v Šempasu je darovala lir t00.— za -Dijaško Matico*. Prisrčna hvala.
Mesto cvetja na grob pok. g. Marije Benko darujeta gdčni Ivanka in Netka Mahmč vsaka 5 L < Šolskemu društvu«.
G. Tominc trgovec na Vrdelci daruje za refekerjo iamoš^ega otroškega vrtca 14 kg graha. Srčna hvala! -
Mesto cvetja na grob prerano umrlega Alberta Cerne načelnika Sokola v Prvačini daruje Drufovka Milan L 25.— za podružnico c Šol. društva*- pri Sv. Ivanu-
V nevarnosti, da se mu bo «peršuU pokvaril, je povabil g. A. Sasič gelove kvarl,ivce na večerjo, po kateri se je zložilo L 42 za -Šolsko društvo*, podružnico pri Sv. Jakobu; za isto podružnico je daroval poznani trgovec pri Sv. Jakobu ob priliki svojega godu na dan 1. majnrka L 50.— Denar hrani blagajnik.
Partija novih šivalnih
strojev „Singcr", s petletnim jamstvom
po L 350-—
Psetro Cervelliitif Trst Via Vazari 17
Pošiljatve na deželo.	(238)
tilOVAHHI SFERZA
Trst, Ula S. Francesto d'đsslsl 6.
Zaloga In izdatovainlca m?joličnihtn železnih peči in štedilnikov.
Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaluga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča.
Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov.	(50)
novi in rabljeni vseh svetovnih znamk, cene brez konkurence. (212)
___— Prodaja, zamenjava in poprava. —
fgnazlo fceufcarr, rstv Via Sanitd SI. 16, I. nacist.
Plačajo se najvišje cene za rabljene glasovirje v vsakem stanju.
GLASOVIRI
FRANC PIREC
Pekor ia in slaščičarna Via Commmials št. 7
^Irevzema naročila za BIRMO, kakor KOLAĆEV in vsake vrste SLAŠČIC. Velika izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV i. t. d. i. t. d. KRUH pečen večkrat na dan. — Postrežba točna.
207
Stolni dohodi.
Hov! vzoicl.
Borzna ooroflia.
Valuta nm tržašk*» IrtftL
Trst, 19. maja 1923
egrsVe kroM
avstrijske krotil - .
češkoslovaške kron«.......
dinarji • • •«•••••••••
leji ...............
2S,..........* * ; t 20.50 20.60
dolarji................_ia7 35
francoski franki.........
švicarski franki ........._ 9* 45
angleSki funti papirnati..............
0.40 0.45 0.0290 0.03 01.40.— 01.75 21 .">0.— 21.70 10.—.— 10.50 0.04 0.0450
______drugi način športne
spori v nekaterih oblikah vsakomur dosto-
pen.
Tako si n. pr. v vsaki vasi 11—15 oseb z lahkoto nabavi nogometno žogo. Od 60—100 Lir bi 15 oseb že lahko nabralo in društvo bi v ta namen že lahko prispevalo svoj delež, če ne bi sploh samo zamoglo kupiti žogo.
Tam, kjer bi se toliko oseb ne moglo zbrati, bi 5 10 oseb lahko stvorilo lahkoatletičen odsek (h kateremu spada prav za prav tudi nogometni sport) in bi se komponenti tega odseka urili in vadili v brzi hoji, teku, lučanju kroglie itd.
Ob obali, ob reki, ob jezeru je dana možnost za istotako zdrav in plemenit šport. Ne ,bi bilo nemogoče, da bi si s časom kako društvo nabavilo čoln, ter vadilo člane v veslanju.
Posebno je priporočati torej lahkoatletične športne odseke, ki najmanj stanejo in nudijo obenem ženskam priliko, da se v tej panogi istotako kot moški udejstvujejo.
Da po deželi tudi kolesarjev ne manjka, nam priča pogosto srečavanje kolesarjev po raznih cestah prostrane dežele.
Trdno sem prepričan, da se bi med nami brez velikih težkoč mogla vpeljati popolna in vztrajna gojitev sporta, samo volje in boljšega razumevanja stvari bi bilo treba.
Društva bi ne smela gojiti samo petje, dramatiko in dr., ker ne zamore ta vrsta delovanja zajeti vsakogar v svoj krog, pač pa bi se z ustanovitvijo športnih odsekov pritegnila k društvu večja masa mladine.
Društva bi morala imeti pred očmi resnico, da leži bodočnost vsakega naroda v njega zdravem in treznem življenju. A ni li ravno sport poklican k temu, da krepi človeka? Ni treba za to dvorane, telovadnice; ni li narava dovolj obširna telovadnica, ki naravnost vabi človeka k sebi, da, ga s svojim vzdihom krepi in duševno povzdiguje?
Res, ni dosti, kar se je napravilo med nami, dj bf se mladina oprijela sporta. Pičlo število takih ustanov priča o tem. Ne mislim tukaj na razna telovadna društva, ki po večini ne delujejo več (pomanjkanje telovadnic), temveč na društva, ki se bavijo specijelno s športom.
Tako je pred vojno in hitro po vojni »Tržaško kolesarsko društvo < 3alkan» dobro delovalo, ali je vsled raznih neepredvidevanih okolnosti nehalo več kot pred letom dni s svojim delovanjem. Ravno vsled nerazumevanj pri naši mladini fe ostal skoraj vsak povojni poizkus brezuspešen. Ves napor odboja ni mogel dovesti društvo do povoljnega poslovanj*. Doseglo je društvo z dirko za »T-imorsko prvenstvo» svoj višek, ali |e po-
kdor hoče kaj kupiti kdor hoče kaj prodati kdor Išče službe, itd.
»EDINOSTI«
Pohištvo
po izredno, nizkih cenah.
Prodaja z jamstvom
Trst. Via Gena 1J — Via Pauliana 1.
Poročne sobe od L 1000.— naprej. Jedilne sobe s stolicatni s pristnim usnjem
od L 2400.— naprej. Pohištvo za urade, amerikanski tip m
navadno.. Garniture za klube. Pohištvo za salone. Pohištvo za kuhinjo. Pohištvo za vrte. Železno 4n medeno pohištvo. Omare in stene za predsobe. Stolice, naslonjači, mizice v veliki izberi. Blagajne itd. Itd.
M. Stelner — Trst
Via Oeppa 17 — Via PauNana 1
(vogal Piazza Libe rta) Posebni popusti preprodajalcem. Posebno skrbimo za embalažo in jamčimo za točen dohod.	(46)
MEHANIKI!
Platišča L 10.—, zračna čreva L 3.—, verige 3.—, teki L 11.—, pedali L 11.50, cevasta platišča L 30.—, ključi L —.80, zavore L 11.50, ročaji L 13.—, krogle 144 L 2—, ročniki L 1.— i. t. d.
„LA CICLIQUIDAZIONE".
Trst - Via Rossini št. 30, vrata 14 - Trst
POHIŠTVO
lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiSe, pisarne in gostilne.
Brezkonkurenčne cene
Trst — Viale XX. Seftembre 35 — Trst
Telefon 34-34 bls
(palača Eden)
(87)
Telefon 34-34 bls
trih Elijo Cnb o Gorici
Piasza Cavour St. 9 naznanja tem potom slav. občinstvi;, da je prejela zastopstvo najboljših in svetov, šivalnih stojev „PFAFF .
-- P 2 os s 2 - 2 3 ?i>§Sif|f|J|ft
! V c -S ai; E « oi o u
os
o ca
«- fvj
i 5»
.sb«; o
Ik^lk
2 « =
b lk - i: .S
S^^JS -o "
"o u o o (» ta
UL
Ob " * tL " ™ ft c * °
SCflSt
s QS« .
«j -« S c £ v a "o" " — - " -
•v t- —.JC _
3 t« Ow o 3
Q| G	mrn	m — Oi m — — Q ^ ^	(A C« W	w —
_	j«« »ju	5ii.5^25SSoN's;acQ>
S tafh pripmta Elijai tam afci 'unitm Bam Cmar m 9.
OUAUG & KIKEU
GORICA — VIA DUOM O STE V. 4 - GORICA
Velika zaloga domaČih dvokoles. Dvokolesm inozemskih tovarn Svria" L 530. Puch" L 595, „Waffenrad" orig. — Šivalni sSi™	. „Gritzner",	* Oasser4*>
za družine, za krojače In za šivilje. Stroji za umetno vezenje, gramofoni in « posamezni deli zgoraj Imenovanih strojev.
Vse poprave se izvršujejo z vso točnostjo in trpežno.
1 Ljubljanska kreditna bank
Podružnica v Trstu.
Vosnl vin VnlMo 27 — Vin 30 ottoM 11
Izvršuje vse banSne posle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
jpo 3 3|« °!o netto
Vloge na tekoče račune po 41
; Vezane vloge obrestuje najugodnejša po dogovoru.
3
Glavni sedež banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad,
Ptuj, Sarajevo, Split.
Delnlifca glavnica in rezerve: Dinarjev 38,000.000.—
Tel. št. 5r\8.	Uraduje od 9 do \2% in od 141/, do 16. S
iiisl
U
I t
L
K) ta
D
D
POHIŠTVO.
33
Poročne sobe. masivne, z velikimi ogledali' zajamčeno, slavonsko delo od L	—
naprej, kuhinje L 750.-, stolice L 12.-, železne postelje z mrežo L
TORK« ma S. Lazzaro H. Ifc
BnzkNlamlK ene. MSIjitn u fcMt
Zdravnik dr. CICERO HICHELAHGELO In zobotehnik F1EL sprejemata v Sv. Petra no Krasa Jtev. 69 vsik din od Z io 3.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
SEZONA MAJ-SEPTEMBER.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni. — Cene zmerne. - Pred sezono in po sezoni znatni popusti. — Največja ugodnost.
===== ZAHTEVAJTE PROSPEKTE.
14/S
Ravnateljstvo zdraviliška.