The fj-st Slovenic Daily in ]
the United States. Issued every" day" except j Sundays and Holidays.
6	A
41
===
tikm4 ae BhwI 01— Matter, September 11, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y., nnder the Act ef Clsi |hm «f Mtrek t, lt7t.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 3, 1906. — V TOREK, 3. MALEGA SRPANA 1906.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOB.
NO. 155.
ŠTEV. 155.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Radi jutrajšnjega praznika (Proglašen je neodvisnosti) izide prihodnja številka Glasa Naroda v četrtek dne
5. t. m. Bi ^^^^Hi^H
UREDNIŠTVO.
Iz delavskih krogov. Povišanje plače.
TRIDESET TISOČ DELAVCEV PREDILNIC V NOVEJ ANGLIJI DOBI VEČJO PLAČO.
Povišanje plače znaša 121, ■> odstotkov.
Preprečen štrajk.
ŠTRAJK PREMOGARJEV. -o-
Boston, Mass., 3. julija. Nad 30 tLs»tč de-aveev predilnic v No ve j Ati-gliji dobilo je povijanje plače, tako da bode njihov zaslužek sedaj tiu-C, kakm- je bil pred 1. julijem L 1903, ko so jim znižali plačo za 12V2 odstotkov. 1'redilci so zapretili s splošnim šLrajkt m, kterega bi se udeležilo 25,000 delavcev v Fa.l Riverju, Vprašanje o povišanju plače v North B-d-foixlu, Mass., in drugod še ni .e-šeno.
Birmingham, Ala.. 3. julija. V raznih premi povili rovih prenehalo je včeraj 2000 premogarje»v z delom, cer je njihova z delodajalci sklenjena pogodba j*>šla. Vseli premogarjev štiaj-ka sedaj v Alabami 5000. Njihova nu-sta so zavzeli neunijski premoga rji.
ŠTRAJKARSKI IZGREDI V NEW ROCHELLE.
Jeden štrajkar ustreljen in devet ranjenih.
Dillonvale, O.. 3. jul. V Bradleyu se je vršil boj - Štrajkujocimi premo-garji in stražarji rovov. Pri tem je bil jedrn štrajkar u-mrten. dva sta smrtno in sedem jili j<* lahko ranjenili. Ko je 20 stražarjev rova Plum Run pilo v nekej ^ružbinej hiši.
Pri tem so nekteri stražarji ustrelili v zrak. Straže v Bradleyu so bile mnenja, da so štrajkarji napadli stražarje in tako so potem napadli štra-karie, kteri so tudi streljali. Boj je trajal tri ure. ('smrten je bil štrajkar Frank Obstrecki.
MOST MED DRŽAVAMA NEW YORK IN NEW JERSEY.
Končno bodo vendar le zgradili most preko reke Hudson.
Končno dobimo Newvoreani vendar le most, kteri bode spajal preko reke Hudson našo državo z New Jerseyem.
Nedavno sta imenovala governerja obeh imenovanih držav Higgins in Stokes. posebno mostno komisijo. Slednja se je že večkrat sešla in v januarju bode končno izdala svoje poročilo. V kolikor je razvidno iz dosedanjih obravnav z uličnimi železnica-
. ,	- , - j , , mi. bode most lahko zgraditi. Ivje bo-
stopil danes večdnevni dopust s tem,	.	» . , „
1	. ..	- EBk- I <ie dotični most stal, še ni določeno,
<ia je > svojim tovarišem v morju pre-!
i , - , , a, .	- , ' - ! toda predlagane so 23., 42., 59., 72.,
daler? plaval. Sla sta namreč k morju1	1	*	*
in se čisti, hladni vodi kopala. Zna-
Ni
Dva dečka ntonila.
Roche I le, N. V., 2. jul
Pet-
Delavske razmere v newyorskej državi.
NEWYORSKI DELAVSKI KOMISAR SHERMAN ZATRJUJE, DA SO SE PLAČE IZBOLJŠALE.
V	tovarnah, prodajainicah, hotelih,
železnicah in drugod dela 333,000 delavcev.
POVPREČNA DNEVNA PLAČA:
$3.00.
Albany, N. Y., 2. julija. Delavski komisar uewyorŠKe države Sherman je objavil danes svoje četrtletno poročim, da so delavske plače tekom prvih treh mesecev tekočega leta po->ta"e izdatno večje, nego so bile lani.
V	tovarnah, prodajaInicah, hotelih in Irugod je bilo zajwslenih 333,000 delavcev, kteri so |x>vprečno zaslužali da tlan po $2.33, oziroma po $212 na četrtletje. Te Številke se nanašajo pred vsem na rokodelce, kteri so člani unij. Žemue in mladoletni niso vjH>šteti v navedenem številu in dninarjev je le ma o organizovanih.
Povprečna plača d nizih i/.učenih IHavcev pa znaša na dan po $3, kar znači. primerjaje z mino i m letom, po 15 centov na dan več. I)elo je bi o v minolem četrtletju stalno.
V minolih treh mesecih se je v mestu New York zgradilo za 04 milijonov 700 tisoč dolarjev novih stavb proti -50.000.000 v istem času tninole-ga !eta. V mestu se je v minolih treh mesecih zgradilo 44115 novih hiš. Stavljeni delavci so mnogo zaslužili, ker -e že dolgo ni tako delalo, kakor ba.š letos.
To'< m minolih šestih mesecev so v newyoiši'cej državi ustanovili 123 novih ,lei;i »'-ikili unij, to la m-nogo s<> jih je z« pet raizšlo; tako da je Število unij napre.lovalo .e za 0. Vse unije skupaj imajo le 394.270 delavcev.
Dovolitve kongresa. Svota $800,183,301.
TAKO OGROMNE PRORAČUNSKE SVOTE NI DOVOLIL DOSE-DAJ ŠE NI JEDEN KONGRES.
Kljub temu je pa predsednik do voli tvega odseka izračunil, da ostane še lep prebitek.
60 MILIJONOV VEČ NEGO LANI.
najstletni dečko Melvin Kothe je na-
la sla tudi po nekoliko plavati. To jih je zapeljalo, da sta šla del j, kakor bi bila smela. Kar prime Kotheja krč. Njegov tovariš plava k njemu in ga) skuša obdržati nad vodo, kar pa ni šlo. Ze par minut pozneje so videli ljudje na bregu se oba potapljati.
Kohtejevo truplo so do-bili pet ur pozneje, ono njegovega tovariša pa še ne. —
Proti delavskemu zakonu.
Wilkesbarre, Pa., 2. jul. Lastniki premogovih rovov bodo vložili priziv proti razsodbi sodnika Kelleva. Slednji je namreč razsodil, da mora imeti vsak premolar glasom zakona tako-zvani delavski certifikat in da mora najmanj že dve leti delati V kakem rovu. predno zamore dobiti Jak certifikat. Proti tej razsodbi so lastniki rovov vložili priziv z utemeljevanjem, da je zakon neustaven. Kako bode zvezino vrhovno sodišče razsodilo, je seveda drugo vprašanje.
Zaprti trgovci z ledom.
Philadelphia, Pa., 30. jun. Vsled odredbe pokrajinskega pravnika, so tukaj zaprli 13 trgovcev z ledom, kteri so ustanovili trust, da so zamogli potem ceno .povišati. Kakor hitro so trgovce zaprli, je trust naznanil, da se led ne bode več podražil.
ali pa 130. ulica. Most lxnleta rabili morda tudi železnici Erie in Jersey Central, dočim Delaware, Lackawanna in Western železnica še ni odgovorila.
-o-
Povišanje plače.
Predilci predilnice Fislidale Mills v Southbridge, Mass., so dobili lOod-stotno povišanje plače. V imenovanej predilnici dela 800 delavcev.
DOBER PRAVEC.
Pri vsakem našem podjetju moramo imeti kak način, oziroma kak pravec, po kterem se ravnamo. Ako se pripeti, da pozabimo na ta pravec in ako po- rala med množico posredovati polieija.
Washington, 2. julija. Predsednik do volilnega odseka, Tawney, izjavlja glede dovolitev za proračun ea leto 1907 sledeče:
"Skupne dovolitve minolega zasedanja letošnjega kongresa -znašajo $SS0,133,301. kar pomenja $60,000,000 več v primeri z minolim letom. Ta svota se pa več nego pokrije, tako da ostane kljub temu še nad tri milijone dolarjev prebitka. Proračun bi nikakor ne bil tolik, ako bi vlada ne dovoli a za panamski prekop $42.447.000 in za gradnjo novih državnih poslopij $10,321,000. Nadalje je kongres dovolil tudi $">,000,000 za San Francisco, $3,000,000 tza inšpekcijo mesa in $10,000,000 za pošto. Noktere dovolitve gred<) tuli na račun lanskega proračuna, in sicer v skupnem znesku $35,000,000. Ono, kar izda vlada za panamski iprekop, dobi tudi nazaj potom izdaje bondov, tako da zjiaša pravi .proračun le $741,000,000. Redni « ve zini dohodki leta 1907 bodo znašali $000,000,000, postni dohodtki 1S1 milijonov 573 tisoč, oziroma v skupnem znesku $781,573,000, kar pomenja za $40.000,000 prebitka."
V PRID MILIJONARJA THAW A. Nova priča v prid Thawa.
Pittsburg, Pa., 2. jul. Tukaj se zatrjuje, da postane gospa Thawova v kratkem mati in da bode ta njen položaj zadostoval za dokaz, da umorjeni arhitekt White ni upošteval niti to njeno stanje ter jo kljub temu zasledoval. Gospa Thawova postane tekom štirih mesecev mati. Nadalje se tukaj zatrjuje, da je White mlado ženo neprestano zasledoval in da je bil vedno bolj neznosen,'dokler ni končno ona svojemu možu o tem naznanila.
Tukajšnji Thawovi prijatelji morilca na vse mogoče načine hvalijo, in odkar je zvedel tajnosti svoje žene, je postni povsem drugačen
30,000,000 bondov. Za panamski prekop.
TAJNIK DRŽAVNEGA ZAKLADA SHAW JE IZROČIL IMENOVANE SONDE TR-GO VIŠČU.
Datirani so s 1. avgustom in nosijo po 2 odstotka.
NOVA PREKOPOVA KOMISIJA.
Washington, 3. julija. Tajnik državnega zaklada Shaw je izročil denarnemu trgoviŠču 'za $30,000,000 'bondov kot po.so j i.o za panamski pre kop. Bond i so datovani s 1. avgu st-om leta 1900 iii nosijo dva odstotka obresti. Vlada jih pokupi nazaj po preteku 10 let.
Predsednik Roosevelt je, ker kongres panamsko komisijo ni potrdil, imenoval novo komisijo. Predsednik nove komisije je Theodore P. Shouts. Plače članov nove komisije ostanejo nespremenjene. Stevens ostane še v nadalje glavni inžeaer.
mrtvecev vedno raste.
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI SALISBURY V ANGLIJI JE ZAHTEVALA DO SEDAJ ŽE 27 ŽRTEV.
Več ljudi leži v bolnici v kritičnem položaju. Žalostni prizori v čakalnici, kjer leže trupla.
REKORD DNEVA.
Salisbury. Anglija, 3. jul. Skupno število mrtvecev, kteri so tako žalostno končali pri grozni železniški nesre či, znaša 27. Med temi je 23 potnikov in štirje uslužbenci. Poleg teh pa leži še nekaj ljudi v kritičnem stanju, in se ne ve. ali okrevajo ali ne. Santell je okreval med dnevom tako, da mu je bolnični duhovnik povedal o smrti njegove žene, sina in dveh hčera, kar je tako uplivalo nanj, da je padel v nezavest. Trupla leže v čakalnici tretjega razreda. Danes je prišlo mnogo sorodnikov in znancev od ponesrečen-
Pokrajinski pravdnik Jerome se je cev: v čakalnici so se dogajali od časa vrnil iz počitnic v New York in je pri-j do časa obupni prizori, čel proučevati slučaj milijonarja j Kar je Američanov, bodo njih trup-Thawa. kteri je ustrelil arhitekta la balzami rana. da jih bode tako mo-Stanford Whiteja. On trdi, da se pri- goče poslati v domovino. V bolnico čue obravnava proti Thawu še pred imajo pristop le sorodniki ranjenih in cktfbbrom. ker je v tukajšnjem za po- najboljši poznanei. Od časa do časa ru le 19 osoh obtoženih radi umorov, daje bolnična uprava buletine o stanju
Iz Californije je dospel v New York ponesrečencev, brat umorjenega arhitekta, Richard J Včeraj popoldne so pričeli s pre-M. White, kteri je bogat lastnik rud- ( iskavo. Navzoči so bili predstojniki nikov. On izjavlja, da bode pazil na j American Line, London & Southwe-to, da se bode pri sodišču vršilo vse v stern Railway in drugi.
redu.
Zginoli blagajničar.
Pittsburg, Pa., 3. jul. V Homestea-du. Pa., so zaprli banko Kasemar & Co., ktera je poslovala z inozemei. Včeraj se je kakih 200 inozemcev nabralo pred poslopjem, kjer so zahtevali nazaj svoj denar. Končno je mo-
slujemo proti temu, potem je naša dolžnost, da iščemo hitre pomoči. Ako živimo natančno tako, kakor zahteva narava, potem bode naše življenje dolgo m srečno; ako pa živimo drugače, postanemo nezadovoljni in posledica temu je — da imamo slab tek. V tem slučaju je pa jedino sredstvo Triner-jevo ameriško grenko vino, ktero po-delu vsemu truplu redno delovanje. Ono upliva na prebavalne organe in po teh po vsem truplu. Dokler ne mo- bila navzoča le tajnika Metcalf in Bo-
Bančni blagajničar je neznano kam ušel in odnesel seboj $7000 do $12.000.
Predsednik na počitnice.
Washington, 30. jun. Predsednik Roosevelt odpotuje danes o polunoči iz Washingtona na počitnice na svoje posestvo v Oyster Bayu, N. Y. Mogoče je pa tudi, da odpotuje šele v nedeljo ali ponedeljek.
Pri včerajšnje j kabinetne j seji sta
Tudi ako j« hiša, v kterej prebivate, le tako majhna, je v njej vedno dovolj prMtora ea Sidro Pain Expeller pwfcj rermatimmi. oslabelosti in druge bo*
Steklenice po 60 ki 25 aeotor. Ave. Chicago, 111.
•S ......... V
rete jesti, toliko časa ne morete pričakovati, da postanete krepki. To sredstvo Vam bode dalo dober in zdrav tek. V vseh boleznih v zvezi z izgubo teka, anemije in fcolehnosti, je' Trinerjevo ameriško greni o vino vedno ono sredstvo, na ktero se zamore vsak zanesti. Ono nstreže vsakemu želodcu, zdravemu in bolnemu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland
naparte. Seja je bila kratka, kajti bila je zadnja do oktobra.
Ž 8110, otroki
j
io si namenjen,
BoradaUce ter prilateQe v Ameriko vzeti. piSi za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSEbTIW Qreeawkk SL, New Yecfc. N. Y, ker tu bodel naipoSteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vach inoitnih parobrodnih draw
Koristi Američanov je zastopal konzul Albert W. Swain. Zastopnikom časopisja ni bilo dovoljeno biti prisotnim. Sicer se pa ni šlo za druzega, kot za identifikacijo ponesrečencev.
Kjer ni bilo sorodnikov ali prijateljev, spoznali so pokojnike zdravniki in blagajnik ladije New York. Potem so preiskavo odložili za štirinajst dni.
O vzroku nesreče se še danes ne sliši ničesar.
. fiSMS	^L'iv^/:.,:-, -,.:
Denarje v staro domovino
poiOjame:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za ? 204.00 ............ 1000 kron,
za |1020.00 ............ 5000 kron.
Poitarin* je všteta pri tek vsotak Doma se nakazane veote popolnoma izplačajo brez Tinarja oAttka.
Maše denarne poitijatre izplačaj« eJer. poitni fcnnttnl ara* t 11. i« 11.
Denarje nam peelatt Jo najprffit-eeje do $25.00 ▼ gotovini t pripora*« anz att NcJatrtvami plzmn, sneake w PwiiMi Festal 1 Oite aH pa lev Task
1M
19H

Zjedinjene države in sultan Abdul Hamid.
NAŠ POSLANIK V CARIGRADU, LEISHMAN, POSTANE NADPOSLANIK.
Upati je, da postanejo razmere med našo republiko in Turčijo bo 1 j š f.
TURŠKI NADPOSLANIK.
Washington, 2. julija. Turčija je dobila novega nadpos-.anika, in sicer v o sobi dosedanjega poslanika Zjediuje-•nih držav, John <i. A. Leislmiana. Prihodnjo zimo dobimo tudi v Wasli-ingtouu novega nadposlanika, iker ho do tedaj turški sultan svoje poslaništvo v Washington u spremenil v nad-posianištvo. lvedo ixxstane sultanov osobni zastopnik pri Rooseveltu, še ni znano. Dvorna stranka in ]>orta imata svoje kandidate. Prva želi, da postane nad {»osi an i k Mebmed Ali, sin Izet ]>ase t kteri je sultanov tajnik, dočim želi porta, da postane nadj>oslanih sin Tevlik paše, kteri je minister i:i »st ranih de.. Slednji je Še mlad in je sedaj polkovnik v turškej vojski iu tako tlobi washinirtonsko mesto najbrže Mehrned Alija.
V Washingtonu so že davno želeli, da povišajo svoje poslaništvo v Carigradu v n adtposl a niš t vo, toda v Carigradu se s to željo niso strinjali, kajti tekom Kainjih let sultanu ni ni jedna držaja napravila toliko ueprilik, kakor baš naša republika. Pos anika se lahko zavrne, toda z nadposlanikom se mora drugače postopati. Radi tega je Leishman želel jxistati uadposlanik in to je želela tudi washin^tonska vlada, dočim dostojanstveniki v Carigradu o tem jiiso nikdar hoteli mnogo vedeti.
Končno se je Leishmanu posrečilo doseči ono, kar je želel, in sicer iu-direktoim -jx>tom. Leishman je milijonar in za sto tisoč pijast rov več a i manj se on ne zmeni, jjosebno ako -e gre za mesto nadjvoslanika. Denar je pa ljudem sultanove bližine vedno mil in drair in potem znajo oni mnogo govoriti sultauu. Brezdvomno bodo sedaj postale raizmere med Zjedinje-nimi državami in Turčijo mnogo boljše. ucvro so bile dosedaj.
NEZGODA V NEWYORSKEJ LUKI.
Prevozni parnik Bergen je zavozil v parnik Perseus.
Blizo pomola na koncu 22. ulice v New Yorku zavozil je v nedeljo prevozni parnik Bergen od železnice La-ekawanna v parnik Perseus od Iron Steamboat Co., ki vozi na Coney Island. Na Perseusu je bilo kakih 1000 potnikov in drugih 1000 jih je čakalo na imenovenem pomolu, da se u-krcajo.
Bergen je zavozil z vso silo v kolo Perseusa, ktero se je hipoma zdrobilo. Na parniku je nastala panika, toda mornarji so ljudi kmalo pomirili. Prevoznemu parniku se ni nič žalega zgodilo in je vozil potem še ves dan.
Nečloveška mačeha.
Youngstown, O., 3. jul. Tukaj so zaprli gospo Jennie Andersonovo, ker je hčerko svojega moža, Cletno Elsie, mučila do smrti s tem, da jo je pretepala s palieo pbbito z žeblji. Nesrečnega otroka je mučila tri tedne, predno je siroto rešila smrt. Sledovi na nežnih ročicah kažejo, da je zverska mačeha otroku zvezala roke z vrvjo. Zdravniki so pri preiskavi trupla dognali, da je dekletce umrlo vsled udarcev s palieo. Vse truplo je grozno razmesarjeno in od glave do nog ni nijed-nega mesta, da bi ne bila koža pro-drta z žeblji. Jedna roka in jedno pleče je zlomljeno. Človeška zver pri sodišču ni hotela odgovarjati na vprašanja.
Nezgoda v železnem rudniku.
V železnem rudniku Fayal št. 3 pri Evelethu, Minn., je ušlo pet z rudo naloženih vagonov po klancu navzdol nazaj v rudnik. Vozovi so zavozili med četo delavcev, ktere so pokopale razvaline in ruda. Trije rudarji in neki deček-so bili usmrteni. Oče dečka je smrtno ranjen.
Vesti iz Rusije. Iz Avstio-Ogiske. Zarota teroristov. Prepir za Goluchowskega.
TERORISTI SO V VARŠAVI U-STRELILI NEKEKA OROŽNIKA IN JEDNEGA ČASTNIKA.
Ruska vlada bode privolila v svobodo zborovanja. Za odpravo smrtne kazni.
AGRARNO VPRAŠANJE.
Varšava, 3. jul. Vesti, da teroristi organizujejo zaroto v svrho umoritve vseh policajev, se deloma potrjujejo, kajti včeraj so tukaj ustrelili dva policaja, dočim so trije nevarno ranjeni. Radi neprestanih napadov na policijo, opravljajo sedaj policijsko službo pešci.
Včeraj zvečer so teroristi ustrelili nekega orožnika in stotnika pešcev Tobolceva.
Petrograd, 3. jul. Minister notranjih zadev, Stoljpin, je včeraj v imenu vlade naznanil dumi, da bode vlada potrdila zakone glede uvedbe svobode zborovanja in organizacije.
Pri včerajšnje j seji dolenje zbornice vršila se je debata o predlogu glede odprave smrtne kazni. Tem povodom je general Pavlov v imenu vojnega ministra skušal govoriti, toda poslanci so ga pozdravili s klici "morilec!" Poslanci so tolkli jmi mizah, kričali in žvižgali, dokler -ni Pavlov odšel iz dvorane.
Delavski poslanci so potem sklenili, da bodo razgrajali vedno, kadar pride Pavlov v dvorano.
Petrograd. 3. jul. Iz vseh krajev na deželi se poroča, da postajajo kmetje vedno bolj mirni in da so vsa poročila o '^metskih nemirih pretirana in doloma popolnoma zlagana. Kmetje l>odo čakali, da vlada dane obljube izpolni. Med kmeti vlada zelo različno mnenje.
PROTISLOVNA POROČILA BU-DIMPEŠTANSKEGA ČASOPISJA. — BODE-LI GO-LU C HOW SKI ODSTOPIL, NI ZNANO.
Eventuelni nasledniki ministra ino-stranih del. — Vse vesti so neosnovane.
SESTRI - MORILKI PRED SODIŠČEM V LJUBNEM.

Dunaj. 3. julija. Vprrtša.ije. L; tie-li minister ino.-tranili del. groi' A gen r Go.ucliuv.ski. ostal še v nadalje na svojem nie-;n a'i ne. še vedno ni rešeno, ia za to se \-i kr vgi zanimajo. Budimpešta:isk > časopisje javlja, da je odstop (Jolut-h<.wr«kega neizogiben in imenrye tudi njegove eventuelne naslednike, in sicer knez Karol Kin-sky, knez Maks Fuerstenberg >■! grof Mensdorf, kteri je sedaj avstrij-ki poslanik v Londonu.
Zopet drugo časopisje pa trdi, da so vesti o odstopu Goluchowskega ne-■ osnovane.
Ljubno, Štajerska. 3. julija. Pri ' tukajšnjem okrožnem sodišču pričela j se je porotna obravnava proti sestram | M atrij i in Frideriki Zeller, kteri sta lohdolženi. da sta v Kaxenthalu umo-j rili in oropa.i kuharico Maier. Fride-I rika se mora zagovarjati radi ropar-skega umora, goljufije in napačnega prijavljenja, njena sestra Marija pa radi pomoči iVri roparskem umoru, j Obe sta že v preiskovalnem zaporu , svoj r, oein deloma priznali. K. obravnavi je pozvanih 20 pri;-, večinoma iz Dunaja. Dvorana je polna in med poslušalci je t\*ii znani pisatelj Ro-seaver.
Bazne novosti
iz inozemstva.
UPOR TURŠKEGA VOJAŠTVA V ARABIJI IN USTAJA ARABCEV V Y E M E N U.
V La Granji na Španskem so aretovali nekega anarhista iz Argentine.
PAPEŽ KOT POSREDOVALEC.

Hodeida, turška Arabija, l.jul. Med turškim vojaštvom, ktero se bojuje proti, upornim Arabcem v deželi Yemen, prišlo je zopet do upora. Šestnajst bataljonov je zahtevalo, da se jih pošlje v domovino. Vrhovni poveljnik Fejzi paša je pa ukazal topničar-jem streljati na upornike, kteri so se udali potem, ko je bilo par sto ustreljenih. Uporni Arabci napredujejo proti Amranu, kjer se je vršila večja bitka. Na obeh straneh so izgube velike.
Madrid, 1. jul. Blizo La Granja, kjer živita kralj in kraljica, so zaprli anarhista Fuente. kteri je prišel iz Buenos Ayres na Špansko. Pri njem so našli zemljevide raznih pokrajin Španske, načrte javnih poslopij v Parizu in pisma, pisana z neko tajno pisalo.
Rini, l.jul. Ker je zavladal med republikama Peru in Colombia prepir radi teritorija Putumavo, naprosile sta obe vladi za posredovanje — papeža. Slednji je v to privolil.
Dunaj, 2. jul. Že dolgo vrsto let v Avstriji ni bilo takega viharja, kakor-šen je divjal včeraj. Mnogo ljudi je bilo usmrtenih in škoda, ktero je napravil vihar, je velikanska. V Klatovi je strela ubila ubila neko nevesto na potu v cerkev, dočim je ženin ranjen.
Rim, 2. jul. Parnik America od Fa-ber Line, kteri bi moral že pred osmimi dnevi dospeti iz Evrope v New York, se še vedno ni pojavil. Izgubil se je na potu iz Marseille v New York, kamor bi moral priti dne 23 .junija.
Durban, Natal, 3. jul. Ustaja Kaf-rov v Natalu še vedno ni končana. V nedeljo se je vršil pri Noodsbergu boj, v kterem so imeli domačini 600 mrtvih in ranjenih.

XRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Bulgaria 1. julija (že poročano) iz
Hamburga s 013 potniki. Bovic 2. jiulija iz Liverpoola. Slavonia 2. julija iz Reke. Ivrooii.and 2. julija iz Antwerpena.
Despoti imajo:
Erny iz Trsta. Virginia iz Trsta. Astoria iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilbelm der G ros se iz Bremena.
Grosser Ivurfuerst iz Bremena. Lucia iz Trsta. Koenig Albert \y, Genove. Majestic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. St. Laurent iz Havre. Lucia iz Trsta. Giulia iz Trsta. La Touraine iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Unibria iz Liverpoola. Dora iz Trsta. St. Paul iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Zeeland iz Antwerpena. Pannonia iz Reke. Rvndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odplnli so:
Kronprinz Wilhelm 3. julija v Bremen.
Carmania 3. julija v Liverpool. Armenian 3. julija v Liverpool. Gerty 3. julija v Trst.
Odplnli Me:
Baltic 4. julija v Liverpool. Nieuw Amsterdam 4. julija v Rotterdam.
Amerika 5. jnlija v Hamburg. La Lorraine 5. julija v Havre. Friedrich der Grosse.5. julija v Bremen.
Kroonland 6. julija v Antwerpen, Philadelphia 7. julija v Southampton.
Lucania 7. julija v Liverpool. Koenig Albert 7. julija v GenoTO. Astoria 7. julija v Glasgow. Bulgaria 7. jnlija v Hamburg.
Šili
f 1 Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
. _- -
^m	H _ __■	■ __B
vjlas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
, - -- m

''GLAS NARODA"
U$t slovenskih delavcev t Ameriki.
«.*ednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALTAVEC. Mfcik:	Publish«?
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
/a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
u pol 1-ta............. 1.50
fta Evropo, za. vse i^to.......4.50 i
*' " pol leta.......2.50!
44 " " četrt leta...... 1.75 1
V Evropo pošiljamo list skupno dve i j _____številki.	I
KiLAS NA KODA .ihaja vsaki dan iz- ! vzctnši nedelj in praznikov.
"GLAS .NAROO^V"
("Voice of the People")
»*>ued every day, except Sundays and
Holidays
Subscription yearly $3.(XI Advertisement on agreement.
-T - -----„
Za oglase 3o de»et vrstic se plača X <«ntov.
Dopit,; brer, podpira in osobnosti se ie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Slcmty Order.	r J
Fri spremembi kraja naročnikov j arosimo, da se nara tudi prejšnje bivali* ie n«~r.ani, da hitreje najdemo n=>slov-iika. - Dopisom in pošiljatvam naiedfke
"Gfu i Naroda"
Greenwic- Street. New York Citv.
Po kongresu.
K položaju v Rusiji.
V minolem tednu smo v "Glasu Naroda med vestmi iz Rusije poročali o raznih vojaških uporih, kteri so razburili tudi dvorne kroge in vsled kterih je zavlada.« med revolucijo-narji veliko veselje, spojeno s Škodoželjnostjo.
Toda skrajno dvomljivo je, je-li za-upanje socijalistov in drugih radikal -cev v vojsko opravičeno. Dosedaj se je izjavil še le samo pni bataljon Preobraženskega gardnega jx>lka v prid go s ud a rs i vene dume in njenega ]>r« ^rama. Ostali vojaški upori, kte-"i - > I>i 1 i lt; redki, .niso bi i drinzega, demo!i>i raei.je proti strogi disciplini in slabej hrani. Kjerkoli so oblasti privolile v zahteve vojakov, je hipoma zavladal mir. Na carsko voj--ki> se torej revolucijonarji ne morejo nanašati. kajti vojaštvo je po ogrom-u'j večini lojalno in niti malo ne sim-[ >a t i zuje s prekucnili.
Odločitev osode Rudije je odvisna lino le od kmetov, kteri >o ]>o Tur-:'<'ijevein izreku pravi slinks Rusije, helavci. rokodelci in meščani tvorilo v Rusiji le petino prebivalstva in ■o napram sedanji vladi brez v soke ga • »mena. Tudi a ko se jim ]K>sreči sebi njo vlado s pomočjo kakih nezadovoljnih vojakov pregnati, s tem še ,'ediio ničesar ne dosežejo, kajti na neslo absolutizma dobila bi potem iusija vojaško diktaturo, ktera je Še itijša kakor absolutizem. Vstaja za-:<>re uspeti edino le s pomočjo kme-ov. Ako slednji prenehajo plačevati lavke in ako si prilaste javia in cer-; vt na zemljišča, še ie potem je prikovati uspeha.
T< hI a do tega ne hode prišlo, kajti Lmctstvo jr tudi zastopano v dumi in lednja skrbi z vlado zajedno za to, la dobe kmetje <-no, kar zahtevajo. In ■ pridejo kmetski poslanci iz Petro-:rada domov ier naznanijo Ikmetom.
1 se je v Tavričevkej palači sklenilo, I a dobe kmetje v avgustu ono. česar ele, potem je vsak uspeh kake vstaje
i. i < tii\ii.no o jed\a minolem prve in zasedanju iei ■ '-njega kongresa, vidimo, da je .kongres dosegel dva
....: J ■■ ........lobritev pred-
lo' i i uravnav o Železni kih t \ irnih <-eu in drugič ustanovitev zakona za
ts: ix v.-akdo opazil velikansko povišani-' dr. av:u-ga proračuna, kteri je se-
jakotii ne moremo mnogo < citati, kajti velikanske sv. te. .aere je dovolil kongres, so namenjene skoraj izključno Je v k ristne s vrhe. Devet intrideset
liani-k i prekop in na gradnjo drugih
Z - dobritvijo zgoraj navedenih dveh 2': • d.ogov, je kongres menil, da je pri-Vo iS ndst \ u najboljšo (koncesijo. Da >,a bila i ie:io\aua Pndio,a ' sploh sprejeta, imamo se zahvaliti pred vsem | dejstvu, da se više v jeseni volitve v kongres in d;i -o zastopniki vedeli, da morajo ice vati na kake sa-
pri"-akovati, da bodo zopet izvoljeni. 1 Tako so torej odobrili dva zakonska predloga, ktera >o pa polagoma tako ■ pieiiiii' ili. da korjH>raeijan± nikakor I ne moreta škodovati. Iz predloga za ; pregledovanje mesa so črtali točko, ikhra je dol »'ala, da morajo mesarji sami poravnati -n -ce inšpekcije. Kakovost lKidoče inšpekcije mesa je od-t i sna torej sedaj od svote, ktero bode v s.; ki k..ng:-'-s dovolil za to s vrbo in .ako ne bode dovolil večje svote, potem -i lahko mislimo, kaka bode ta iašj -ekcija. Tudi so črtali točko, vsled ktere bi moral biti na konservah datum, kedaj so izdelane; ljudje torej tudi v nadalje ne b<>do vedeli, kako častitljivo staro-t ima SVEŽI "pot-ied ham", ko ga dobe odjemalci.
Na slicen način so odstranili tukli vse radikalne določbe predloga za u-ravnavo železniških tovornih cen. Naši ljudski zastopniki so prepričani, da l>ode že dejstvo, da so z dvema predlogama. nastoj»ili proti trustom, razburjene volilce j »orni rilo. Toda o tem bodemo izvedeli se le pri volitvah v novembru.
m'
Humor in revolucija.
V zadnjih treh mesecih je začelo izhajati v Petrogradu 38 novih humo-rislienth listov. Takoj v začetku je ■država 14. ustavila izhajanje, a de-■\et jih je prenehalo izhajati vsled "življenske slabosti". V teh listih je izšlo 427 i^arikatur grofa Witteja, 230 ministra Durnova, nekaj nad 100 Pobjedooosceva in ravno toliko admirala Ehibasova, vrhovnega guberna-<4>rja Moskve.
rs ^ i
Pravilo izkušnje.
Neki stari kmet je učil svojega sina: Ako reče hlapec: "Konji našega gospodarja", tedaj je hlapec za nič, plačaj mu, kar mu gre ter ga spodi. Ako bla{>ec reče: "Naši konji", ga Mne.š pridržati. Ako pa reče: "Moji konji", potem je izvtrsten in ne moreš ga dovolj plačati.
KavLao drevo
ee da prav dobro vzgajati v sobi in je izreden kras zanjo. Ima lepe bele cvete, ki rastejo v šopih in imajo silno prijeten vonj. I.istje kavi nega drevesa je vedno zeleno kakor ono la-vorike.
davit«
Zvonček utopljencev.
Poljslki spisal Kaz. Przervva-Tetuiajer. Poslovenil Fr. Virant.
Pd.a je vas nad reko. ki se je na •nem mestu razlivala v široko, motno, i-; > nepremično vodno globino. Na le-iu tn hregu te gl )bine je bil pust, »bsežen pixjd, jwjtem so se videli po-ožni goli liribje, potean gozdovi in ore; na levem so rastli rediii biinovi rrmi, tanke jelke in mecesni, in višje e je temnil gozd. Na tej strani, rav-u> na robu nad vodo,, je stala pobeljena zidana kapelica, pokrita s sto-asto spičasto streho iz rjastega p.e-a, vrhu '.vterega je stal črn. zarjavel zelezen križ.
Vhod v kapelico je bil nizek, zgoraj zaokrožen; znotraj je stala na kameni l i razbiti podstavi ozka lesena klo-pica. Zgoraj, na poprečnem tramu, je visel zvonček, od Ikiterega je vrv padala tako, da je bilo mogoče zvoniti sede.
Nihče ni pomnil kedaj. neke zimske noči, ko so se veselo peljali čez to zamrznjeno v<idi.■> globino, se je udrlo in izginili so ]>od ledom ljudje in konji. To se je zgodilo zelo davno. V spomin na ta žaloste dogodek je postavil nei. do kapelico in vsak večer je zvonilo v njej k molitvi za duše, umrlih brez zadnje p°potnice. Zvonček m> imenovali zvonček utopljencev.
Vedno je bil v vasi berač, ki je za gotovo določeno plačilo hodil zvonit nad reko. Zgodilo se je, da se je po Mlin i enega takih zvonikarjev oglasil za to službo fant, ki so ga splošno imenovali "ubogega Gregorja".
Ta ubogi Gregor je bil sin bogatega 'kmeta, toda ko so umrli stariši, ga je starši brat oropal očevine, ga pregnal z doma, povrhu mm je pa še izneveril izbranega dekleta in se sam z njo oženil. Tako je ostal Gregor na širokem brez strehe nad glavo, nikogar na strani, z zlobo in okrutno zavistjo v srcu.
Potepal s-e je, blodil okoli, delal kot dninar, toda nesreča ga je preganjala, da je tako shujšal in ubožal, da so ga imenovali ubogega Gregorja. Bratu je prisegel maščevanje na večne čase, na življenje in smrt.
Ko je postal zvonilkar, si je Gregor najel izbico pri grobokopu na konci vasi in od tam, po končani dnini, šei o mraku, ko je v cerkvi odzvonilo an-geljevo češčenje, zvonit za duše utopljencev.
Nekoč, ko se je vračal domov, mu je prihitela naproti grobolkopovka in od daleč vpila:
"Nesreča vas je zadela, brat vam je utonil."
Gregor je obstal.
"Brat?" je vprašal, kakor bi ne mogel verjeti.
Grobokopovka je pa pripovedovala nadalje:
"Če vam rečem, brat. Peljal je les iz gozda, ravno pod kapelico se je utrgala zemlja in voz je padel v vodo. Gozdar je videl to, toda predno
je mogel prihiteti na pomoč, se je že končalo. Ljudje so skušali taj truplo uloviti, pa tudi to je bilo zastonj."
Gregor je poslušal kalkor odrevenel.
Ni rekel nič in šel v svojo izbico.
"Pozvonite danes tudi bratu, Gregor," se je oglasila z vzdihom grobo-kopovka, toda Gregorji ničesar ni odgovoril. Odšel je v izbico, zaprl za seboj vrata in se vsedel na ležišče, na kterem je spal.
Nekaj časa je sedel tako. popolnoma nesvesten in misli so se mu medle, ti i vedel, ali žalosti? Končno je pa pjjunil in rekel polglasno:
"Prav mu je!"
< ez ti enot dk je ponovil glasneje:
"Prav mu je! Ivrivičnik!"
Veliki cerkveni zvon je začel zvoniti angeljevo češčenje. Gregor je oprl brado na roke in poslušal. Ni pokleknil. ikakor po navadi, ni molil — samo }>oslu^al je. Zvonilo je, tako se je zde.o Gregorju, turobneje, kakor običajno. Končno je prenehalo zvoniti. Sedaj je bil čas iti h kapelici.
Toda Gregor ni vstal z ležišča, ampak je z brado v rokah sedel in gledal v tla. Tako je minulo precej časa. nazadnje je zamrmral Gregor skozi zobe : *
"Njega je zadela nesreča! Krivičnih je poginil! Danes bi bilo tudi za njegovo dušo... "
Pljunil je. -;e vrgel na ležišče in obr-iiv>i obraz k steni, hotel spati. Toda i i mogel. Zopet se je vsedel kakor in je in gledal v tla.
Bil je deževen jesenski dan. Veter je šumel otožno in žvižgal, droben dež e trkal na enakomerno in žalostno ra ipe.
Temnilo se je vedno bolj. "Ne pojdem!" je rekel pri sebi
IzkuŠai jo zopet zaspati in zopet ni nogel ležati. Netkaj ga je dvigalo slame. Nazadnje tudi sedeti ni moje]. Nekak nemir :ra je obhajal ve-'Ino bolj in bolj; vzdignil se je in stopil k oknu. Na polj u je bilo čisto
. CTilllt >.
Toda tudi tu ni mogel dolgo str->eti. Zdelo se mu je. da ga je nekaj bv.adalo. Stopil je pred izbo — razločno ga je začelo nekaj pehati naprej, pred sebe.
Stopil je na stezo, po kteri se je -!o 3i -:apeliei. čez pašnike.
Obstal je in rekel: "Ne pojdem!" in zopet je šel dalje.
Nekaj ga je pehalo naprej. Za pašnikom so se zamajali v mraku redko
s t oči briuovi grmi. tanke jelke in mecesni. Že se je slišajo šumenje reke.
Nebo s. je neolilko razjasnilo in na njem se je pokazal mesec, okrogel, meglen, svinčen.
Gregor ni vedel, kaj se ž njim goli. V srcu je Čutil okrutno, kmetsko besnost proti rajnemu bratu iti istočasno neko silo. ki ga je gnala li kapelici.
V tem se je stresel in obstal----
Zdelo se mu je, da sliši razven Šumenja vode in vetra nekak g.as, nekak zvok. Prestrašil se je in s-e hotel vrnili, toda ona čudna moč, ki ga je obvladala, ga je pehala naprej.
INIedtem je postal zvoU vedno raz-očnejši — bil je zvonček. — Gregorju so se zježili lasje na glavi; med bri-novimi grmi se je zasvetila v mesečnem svitu mrtvaško bela kapelica nad globino. Mrzel jiot mu je stopil na čelo, v prsih mu je pa zaostala sapa; v kapelici je bil nekdo in zvonil. Ob-stal je in se se enkrat hotel vrniti, toda neka silna in strašna radovednost ga je prisilila, da je šel dalje. Že je bil pri vratih; sklonii se je in pogledal — in razprostrši roike nad glavo, stopil bliskoma nazaj. Na klopici je sedel njegov brat, nag, zabuhel, raz-jeden od vode, z mokrimi lasmi, prilepljenimi na vrat in povešenimi brka-mi in držal z obema nabreklima rokama vrv od zvončka, za ktero je vle-itoel. Okrenil je proti Gregorju: bledi, napihnjeni obraz utopljenca in pogledal nanj z motnimi, iz jamic stopa-joČimi očmi. Gregor je zastokal in >mahnivsi, plosknil v vodno globino.
Izvirna poročila iz LJubljane.
V Ljubljani, 16. rožnika.
Velik škandal se je dogodil ravnokar. Škandal je bil že poprej, ali zanj smo izvedeli še le zdaj.	f
Glavni junak tega škandala je bivši minister Koerber!
Veliko sleparstvo se je zgodilo pri gradnji tržaške hike. Kratko se je to takole zgodilo. Koerberjeva vlada je dobila 100 milijonov kredita za dela na tržaškem pristanišču. Bivši ministerial predsednik Koerber je imel takrat vso stvar v rokah. Sklenil je sam pogodbo z nekim italjanskim podjetnikom Faccaconijem, oddal mu je dela brez javnega raizpisa, še kake pogodbe ni ž njim podpisal, ampak se je telefonski ž njim pogovarjal, tako da vsega tega, 'kar je Koerber domenil s Facconijem, ni nikjer nič •zapisanega v kakem zapisniku! Vlada ni nadzorovala Facconija in Itah je delal kar je hotel, Taofc je n. pr. zasul morje z gramozom in z zemljo, a ne s ka-
Čast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blago- | stanje. Najnovejša zahvaLna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, j W. Va.; Anton Filipovie, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box \ 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DE. LEONARD LANDES,
140 East 22nd Street,	New Yo/k, N. Y.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srea, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlieo, vročino, težijo dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bdlečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušts, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lisa je, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
lovensko kato tisk
menjem, kakor je bilo pogojeno. —J Koerber je bil takrat vse, bil je tudi trgovinski minister in ni dovoljeval, • da bi mu kdo gledal v račune. Finančni minister je že v početku izja- ! vil, da se vrši sleparstvo, ali v sem o- j gočni Koerber je to izjavo potlačil, j Ali sleparstvo ni ostalo slkrito. Državni poslanci so sleparstvo privlekli na dan in so nam razkrili, da je najvišje državno uradništvo zapleteno v škan- 1 dal. Koerber in vsi njegovi uradniki so si delili milijone, a zato je Facconi j delal, kar je In tel. Nadzoroval ga ni nihče: ves državni aparat je bil podkupljen, a seveda najmastnejši delež je dobil minister Koerber! Take mi-j nistre ima Avstrija!
Imamo sicer kontrolno komisijo državnih dolirov, kteri je dolžnost nad- ' zoro vat i državne izdatke, ali ta komisija pravi, da ni dobila v roke potrebnih dokazil, kako se je porabil denar, Iki ga je izdala država, to je ki ga je nakazal v izplačilo minister j Koerber. Se le zdaj bode kontrolna komisija državnih dolgov prijela vso i stvar v roke in bode preiskovala, kam 1 so izgini .i naši milijoni!
To vam je grozna korupcija! Pri nas v Av striji govore, da se pri nas ■ ne vršijo sleparstva, knik-u- v drugih I državah. Vršijo se, vršijo, ali mi vsega ne vidimo, vsega ne izvemo. Gotovo pa je to. da je pri nas urad:.i- j -ko ministers! vo najslabši materija I i v ro, da bi vodil državne posle. Nihče ne more sleparskih uradnikov žago- ■ varjati. Sedaj je ministerski predsednik Beck. Ko so }x>slaiici prijemali uradnike, Ikako jih je njih šef; zagovarjalBeck je naravnost rekel. da on ne dopušča, »la bi s-, kdo drugi vtikal v to stvar radi uradnikov in da ima Ie on pravico prt-isko-j vati stvar in poklicati uradnilke na, vKlgovornost.. Ne to bi bilo ;epo! Državni poslanci naj bi ne smeli zalite-vati, da sami to stvar preiskujejo. Mi-I nister Beck .je pač pozabil, da imajo j zakon o odgovornosti ministrov. Državna korist zahteva, da se miui>tri t Koerber in tovariši posade na zatožno klop in da jih sodišče, posebno Koerberja. obsodi.
Dne 10. rožnika so se vršile na Dunaju velike demonstracije zt>i>er Ogr-siko. Ta dan so imeli krščanski soci-jalei shod v mestni hiši. Po shodu so vsi zborovale! odkorakali v Bančno i ulico, kjer se nahaja ogrsko minister- ' stvo in kjer je bila zbrana ogrska j delegacija. Dmonstracija je biia naperjena proti Košutu in proti vsemu madjarskeonu narodu. Znano je namreč, da Madjari stremijo po popolni neodvisnosti od Avstrije. IXmajski tarščanski socijalci pa so hoteli pokazati, da tudi oni ne marajo iza Ogrsko.
Demonstracije so uprizorili že v mestni hiši. Prinesli so na shod pn-nieo, oblekli so jo v madjarsko obleko, tako da je ta punica bila podobna madjarskemui dečku. To punico je poslanec Schneider posadil na kandela-ber, a Ikirščanski socijalei so vpili: Proč od Ogrske! Dol s Kolutom! Pfuj Košut!
Pred ogrskim ministerstvom so se demonstracije ponavljale in končale. Tu so ljudje vpili: Živela svobodna, neodvisna Avstrija! Imeli so zastave, na kterih je bilo zapisano: Proč od Ogrske! Živela svobodna, neodvisna Avstrija! Konstatovalo se je, da je nekdo od Mad j arov vrgel na ulico copato, a Dunajčani so metali skozi okno v dvorano, kjer je zborovala ogrska delegacija, steklene tulipane; nekdo je baje vrgel tudi nož. Nesreča se baje ni zgodila nobena. Naša vlada je takoj izjavila, da teh demonstracij ne odobrava; sani dunajski župan dr. Lueger, ki je vodja krščanskih socija-listov, rekel je v občinski seji, da obžaluje te demonstracije, in s tem se je zaključila vsa ta komedija.
S poslopja ogrskega ministra na Dunaju vihra poleg madjarske tudi hirvatska zastava. V delegaciji je to predlagal poslanec Buzath, a delegacija je predlog soglasno sprejela, Madjari s tem uvažutjejo Hrvate, kteri jih podpirajo v boju proti Dunaju, a
zajedno tudi dražijo dunajsko švabsko k uma rilo.
Najvažnejši dogodek v Hrvatih je. da se je ustanovila "Hrvatska ptička napredna stranka". Zgodilo se jr» • o binkoštih. Združila se je napredna stranka, ktere glasilo je zagrebški ••iVkret", potem demokratska stranka (v Dalmaciji), ktero vodi dr. Smo-dlnka, urednik "S.obode". in pridružila se je še fralkcija, ki se jc izlo-čila iz Štef. Radičeve kmet-ke stranke. Hrvatska pučua napredna stran-ka se je organizovala, glavni odbor -teje 'iS članov, predsedniK ji je dr.
I.oi kov ič.
Osnovana pa je stranka na najširši podlagi. Delovala bode od spodaj na zgoraj, to je opirala se bode na naj--iise sloje hrvatskega naroda. To je jed:no zdrava politika. Danes, ko se borimo za splošno volilno pravico, odločuje celokupni narod, a ne morda kak 1'Hijcdinec.
Glavna načela, ktera vodijo stranko. so naslednja: Hrvatska pučka narodna st ranika prizna je, da so Srbi in Hrvati jedeu narod, .k t vri mora -kupno delovati; zahteva, da se cerkev loči o.I države i.i da se poštenje v javnem življenju ne sme lo-iti od poŠienja v privatnem življenju. Nadalje stremi stranka po tem, da se v ti>iih krajih Slavonije, koder se širijo Nemci in Madjari. naseljujejo Hrvati, da bi na ta način ovrui.i sovražni naval Nemcev in M ud ja rov. Približevati se je t ivba Slovencem in Bolgarom in okrepiti je treba slavjansko vzajemni-t. Dalmacija se mora združiti s Hrvatsko in Slavonijo in težiti je treba za samo-talnostjo državne zajed-nice Hrvatske in Ogrske.
O binkoštih je imela Hrvatska puč-ka napredna stranka skupščino v Zagrebu in je sklenila: 1. da je lirvat-.-I o-srbska koalicija nai-otlna j>otreba in ila "je treba zrušiti madjaronsko skuj dno; 2. jKdezati se je za sj>l'šno, jednako in tajno volilno pravico; 3. boj avstrijski * klerika.ni stranki v Dalmaciji in združenje Dalmacije s Hrvatsko: 4. pri razprodaji velejiose-stva imej dežela pravico jnedlkiipa; .i. gibanje Hrvatov in. Srbov v Bosni in Hercegovini se pozdravlja.
Glavno glasilo stranke je dnevnik "Pokret" v Zagrebu, za prosto ljudstvo "Hrvatski Narod" in za Dalmacijo "Sloboda".
Tam, kjer se Sava izteka v Dona v, stoji na naši strani mesto Zemun, a na nasprotni stranki Belgrad. V Zemu-nu prebiva 11,000 Nemcev, 5000 Sr-1h>v in 2000 Hrvatov. Zemun leži v Slavoniji in je to mesto f>o večini j"»re-bivalls+va nemško mesto, ikakor Ruma. V te bogate kraje priiiajajo tujci, tn se naseljujejo in dobro žive. Hrvati so se začeli gibati v Zemun u še le sedaj. Osnovali so si čitalnico in pevsko društvo "Odjek". To pevsko društvo je imelo slavnost, ktere so se udeležili Srbi, Nemci in Madjari. Da so se je udeležili Srbi, to naravno, ali nekaj posebnega je, da se hrvatske slavnosti niso izogibali Nemci in Madjari. Madjar Csanvi (citaj Čanji) je govoril hrvatski in je v imenu Ma-djanyv po2idraviL Hrvate. Nemec Streicber je sicer govoril nemški, ali je na korftiu svojega govora napil Hrvatom z besedami: Živila Hrvatska!
Vidimo torej, da vsaj v tem trenot-ku v Zemunu ni narodnostnega boja. Madjari so vpili: Združimo se na strah vragom! Kdo j>a so i i vragovi? To so Švabe, kakor v Slavoniji in sploh na našem jugu nazivajo Nemce. Danes i Hrvati i Madjari sovražijo Nemce in zato kličejo: Smrt vragom! Zemunski Nemci so slišali te klice in so molčali. No, molčali niso, ampak so klicali: Živila Hrrvatska! Položaj je danes tak na našem jugu, da ni Srbi, ni Hrvati, ni Madjari ne marajo Š vabo v.
Madjarski novinarji so napravili izlet v Belgrad. 'Ko so prišli v Belgrad, sprejeli so jih iSrbi j ako ljubez-ngivo iu gostoljubno. Napravili so jim na čast banket, na fcterem se je proslavljalo srbsko - madjarsko pobra-timstvo. To pobrat kast vo je danes popularno v Srbiji. Srbom ne bode
podp. društvo
svete Barbare
Za Z1cdin]e>ie države Severne Amerike^
Sedež: Forest City~, Pa.
s•"-il'-czefxirIrano dne d!, januarja <902 v državi PenrvnV!*
-o-o-
ODBORNIKI: Predfltdnik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, PorMt Oily, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Kam, T*. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreat City,
NADZORNIKI:
JOHN DRASL2R, Box 28, Forest Cityf Pa. ANTON PIRNAT, Box 81. Dnrye*. Pk. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thorn« W ¥*. FRANK SUNK. P. 0, Ltizem. P»
POROTNI ODBOR:
KAROL Z ALAR, Box 23. Forest City Fa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City Pa. .ANTON BORJSTI7IK, P, O., Forest City.
0ItyDp».i,i ** poialjai° tajuiia: Telbam, ?. c it« Sfy,
Dmitvtno flasilo j« "GLAS NAHODA".

If

1 jen jem plača. Da se pa tem ljudem še bolj
jedini zaščitni zdravstveni zavod teg<» imena za
Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki.
ROJAKI SLOVENCI:—
To zdravišce opazilo je, da neki nesramni individuji vse bolj in bolj naval j it jejo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezizrazno in laž-njivo s svojim tobožnjim iskustvom in znanostjo v novinah, ktere oglase za-morete vsaki daa citati. Trm nesramnežem ni svrha naš narod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za nj.'u'a. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da m a ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žali bog nikakor resnično ni. kajti kalkor hitro uvidijo, da je nemogoče se kaj izvabiti, prepuste ti takozvani 44Samaritani" v voič-jej koži takega siromaka nemilost ni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje poverenje z lnstnim živ-
_ posreči naš delavski naro3 o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske knjige iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da Iožje ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem Še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-sikih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem liipajo in slepijo naš narod.
SLOVENCI! Zatoraj vas oj>oza: ;a to zdravišce, čuvajte se takih malovrednežev, dokler je čas. ker druga e b-.dete to pozneje bri:ko obžalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI, KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili le svoj težko prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete.
ROJAKI! Ako kedo izmed vas b-duje in ima željo zopet popolno in temeljito se ozdraviti, naj ce erre i tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take_ ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VTSCU. ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja.
Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti se. kamor hoče. Da se vam pa krivica ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠCE, kjer zamorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišce pod ravnateljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kte-rega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdrav'jenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema.
Na ten. zdraviŠču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni; tudi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamogli, ali pa so jih še bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker na tem zdraviŠču bodo, Če je Še količkaj mogoče, zaželjeno pomoč za dobili.
Za rojake, kteri se hočejo osobno na tem zdravišcu zglasiti, so uradne ure ob delavnikih od 9. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in praznikih pa od 11. predpoldne do 3 popoldne.
Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismo natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON,
334 W.	St.	NEW YORK.
škodovalo, osobLto ne danes, ko sklepajo z Avstro-Ogrsko trgovinsko pogodbo. Srbom le koristi, da imajo na svoji strani Madjare. Madjarski in srbski časnikarji so šli pred dvor srbskega kralja in so uprizorili velike ovaeije, ktere so veljale Srbiji. Vse, kar živi ob Savi, Dravi in Donavu. to je pred vrat mi Balkana, vse tu kliče : Smrt vragom! Smrt Švabom!
Ko se je hrvatska delegacija predstavila Justu, predsedniku ogrskega parlamenta, ogovoril ga je v imenu Hrvatov dr. Medakovič v nemškem jeziku. Jušt pa je rekel, da se v ogrskem parlamentu ne sme govoriti nemšlki, ampak samo madjarski ali hrvatski. Jušt je še dostavil: bil sem vedno za pobratimstvo, z roko v roki hočemo iti s hrvatskimi brati proti skupnim so vragom i	A. T.
Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo! knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, afco se ogl«ud pri njem.
(
POZIV.
Anton Sterle, doma iz Poljan pri Starem trgu na Notranjskem, ki je bival meseca novembra v 07Reilly, Miss, naj nam blagovoli naznaniti svoj sedanji naslov zaradi njegove neizplačane prstne nakaznice.
Upravništvo "Glasa Naroda'7. (3-6—7)	9
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O.
Izdelovalec kranjskih in nemških
H AR IVI O IN IK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahcevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, cikel j a ali medenine. Cena tri-vrstnim je od $45 do $S0.
-vi:
V
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v držav? Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
UHAUxSlK^:
Predsednik: MIHAEL SUNIČJ, 421 7th St.. Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Mmn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbmg, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Mian.
NADZONRNIKI:	- ,
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveieth, Minn.
IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik pirotnega odbora,, .4824 Blackberry St., Pittsburg, Fa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, U01 Bo. 13th St., Omaha, Nek
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MAIVTIN J. IVEC, fit. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov bi druge liltine na gla- nega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojt ;n tajniku in i:, benem drug* m.
i>uarne pošiljatve naj pošiljajo knjerna društva na blagajnika: JOHN GOLŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zii t- i ikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tadi na glavnega tajnika Jednote.
V -e t ritožbe od strani krajevnih drjšteT Jednote ali posameznikov D,i ;	> ria predsednika porotnega odbora: JAUOB ZABUKOVEC,
4~ . ( 1 ii;<i l- l » rrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožba.	—
Društveno glaeilo ja: *'GLA» NARODA".
OROBNOSTt
KRANJSKE NOVICE.
I. pred deželnega sodišča v Ljub-1 . Pretep zaradi ženske ga j . i k a. Janeza Petkovšeka žena iz I,', . ... !,, - v<.ri«-e tro-ila, o delu.. A loj/I,i i K •nk. Ta je šla v družbi « ;i\ .e Marijane Pavlin k nji, da In o zadevni' reri pogovorile. Ker jt- pa kakor u <-.1 ien&xm že sploh navad.., se i a )»''.'<»vii" ponj-trii in končal - prt']ur«>n:. p«t-egei je vmes Janez Peii\' \'šek. pahnil ,i< Marijano Pavlin padla. :.ato jo pa mj na tleh h/.eeo .suval z obuto nogo ter ji i iornil <iva r« Ura. Petkovšek se zagovarja. da je pokvarjenka sama j>adla. Sedel bo en mesee v jeci.
Z a r a d i n ak 1 a d a n j a bali-š . , - t - t «• p 1 i. Fantje iz Broda po-J.;ii^:ili >') nakladati balo Katarine Lenin r. k. ■ je imela pripeljati na že-jii ov don Ant<>: a (,'uka v Blekovas. Ker pa le-ta ni hotel fantom %v zahtevani visok«.-ti odkupnine plačati, so ti odšli ne da hi nadalje pomagali, pač pa >o pri razkladanju i" storili bleho-vaŠki fantje. Po dokončanem delu so >,. ti jMulali v Brod, ker so pri svoji mizi že sedeli doni a <-i fantje. Nič ni kalilo s početje* pri obeh družbah mi-r i. K<> i' j>a neki fant očital Broda-noin, zakaj da niso sprejeli ženinove poiiUti.be, in se jo med ta pogovor vtikal tudi France Žigon, je to Janeza Mušea .ako zjezilo, da ga je klofnil. Zdajci pa >o skočili fantje od obeh miz kvi-ku, eden je s stolom udaril po svetilki, da je nastala tema, in nato se jc jelo vse križem pretepa vat i; pn. tem so bili poškodovani štirje fantje. France Masle. posestnika sin iz Broda udaril Franceta Žigon z neko steklenico dvakrat po glavi in ga nevarno ranil; pa tudi proti Matiju Čuku je s stolom zamahnil. Za kazen je dobil šest tednov ječe.
Velika pokora, od Sv. Duha se poroča: Kaj ta<-<"_ra- pa ni vsak dan! Ženin in nevesta Ma že trikrat oklicana in bli/.a se poroka. Ker pa med tem <.'■<• ženina un.rj. . je naj prvo jMJgreb. Malo ur j.o pogrebu pa pride orožnik in oba vklenjena odpelje v zapor. Pravijo , da je nevesta kradla in nosila svojemu ženinu, drugi pa zagotavljajo, da ženin nima nič pri tem. Torej mu rt. poroka in ječa vse obenem — velika pokora.
Napad na paznika. One 9. aprila t.l. je delal prisiljenec Jožef Wohlbank na Deghenghijevem stavbišču ob vogalu Sodnijskih ulic in Dunajske ceste v Ljubljani. Med njim in prisiljencem Kemperlom je prišlo do prepira. Po kosilu je zahteval Wohlbank od paznika, naj pošlje Kemperla domov, čes, da drugače ne bo delal. Dasi je paznik tej zahtevi ustregel, vendar Wohlbank ni hotel delati naprej, iparveč je paznika Matevža Pečnika, ki mu je prigovarjal, naj bo miren, med tem, ko se je ta obrnil, s tako silo po spodnjih čeljustih udaril, da se je nezavesten zgrudil. Takoj je skočil paznik Ivan Keržie Pečniku na pomoč; a Wohlbank je zagrabil za paznikovo sabljo in mu jo hotel odvzeti, nato ga pa udaril po desnih sencih. Obdolženec se zagovarja, da je bil razburjen. Za kazen je dobil 14 mesecev težke ječe.
Nesreča na železnici Dne 17. jun. je prišel na Jesenicah med vozove železniški delavec Juri Ledevšček, kateremu »o zdrobili desno nogo. Prepeljali »o ga v deželno "bolnico.
Izpadletelo mu je. Delavec Tvan Mam. r..jen ;• ta 1*77 v Zgornjem Brniku >ri Kranju, je bil nedavno zasa-ci':i, 1 o je sii! i po nekem prenočišču v Kolodvorski ulicah v Ljubljani z namenom. da bi kaj pokradel. Xavede-nec j< zelo nevaren tat in je bil vkljub -v .ji nlado-ii '.aradi tatvine in drugih '■ dobrih del že dvanajstkrat kazi.o\ ; i in j a i.iso obdarili z urami, n:arv. č večinoma z meseei. Njegova slika diči tudi !iud«.delniški album pri mesti i ju.lici/i ljubljanski.
Na tla je podrla 17. jun. na Trnovskem pristanu v Ljubljani neka kolesni'.«-1 Sletnega Ivana Gornika in ga na I vi nogi lahko telesno poškodovala.
Iz Dolenjega Logatca. Dne 16. jun. ob 12. uri 18 mi i. popoldne se jo čutil pri nas jak, kakih 8 sekund trajajoč potres. To je bil pri nas v kratkem že drngi potres, ali ta je bil takt* jak, da so po »obali kozarci in slični predmeti rojHttali. Preti potresom se je slišalo od severa proti jugu grmenju podobno bt mnenje.
fitrela deluje letos zelo oblastno. Pojavila se je 14. jun. ob nevihti tudi v Vistojni. Dasi je bilo predpoldne ugt dno vreme, zatemnelo je obnebje po| ohlne in irrmelo in treskalo je silno. Prijtotlili >o se črni oblaki od se-ver. , deževalo je curkoma in ob tem d--ž. v j u treščilo je v Grand h-del " A-ilel-bergerhof'' in strela je povzročila mn< 2'o Škode, ne da bi užgnln. Po žici je rihitela od ondi v hišo Andreja Zupana pri odprtih hišnih vratih, zadela v žarnico nad stopnicami, napravila luknjo, veliko, kolikor jo more napraviti strel i/, puške, nekoliko brona je raztopila, da je kapa! na stopnice. potem je smuknila v kuhinjo, omli požgala motor, napeljan za elektriko in izginila brez sledu. Straha je povzročila dovolj, ker je v hiši gostilna in je bilo več gostov in domačih ljudi v gostilni in v kuhinji. Domača hči gospa Presljeva je pri odprtih vratih stala v sobi s svojim det' lom v naročaju, ne da bi se njej ali otroku kaj prigod ilo.
Iz Višnje gore se piše: Tu se je pojavil 16. jun. ob 12. uri 16 min. prav močen potres. Pred njim se je slišalo kake tri sekunde trajajoče rožljanje, }H>tem pa je sledil prav močen sunek, da se je zemlja zazibala. Smer sunka je bila od vzhoda proti zahodu. Vrata so škripala, kakor tudi trsmovje in zidov je. Križ na zvoniku se je dlje časa majal.
Oženjen ženin, ki se je poročil s svojo rodno sestro. Dne 18. j m. je bila v trnovski cerkvi v Ljubljani po-, roka, h kteri je peljal ženin it oltarju | svojo rodno sestro in odgovoril na j župnikovo vprašanje: "če vzime pričujočo nevesto v zakon", trikrat z "da". Poročila se je namreč Leopoldi na Podkrajškova z Maksom Venko, gerentom in generalnim tajnikom av-stro-ogrskega konzulata v Jat pri Jeruzalemu. Ker ženin osebno ni mogel priti k poroki, ga je nadomestoval nevestin brat Fr. Podkrajšek. oficijal južne železnice v Ljubljani, ri se je torej kot namestnik odsotnega ženina poročil s svojo rodno sestro. Svedoka pri tej nenavadni poroki sta bila F. Maselj. stotnik v pokoju in Pr. Urek, poslovodja pri tvrdki Fr. S. Souvan.
Zanimiva je črtica k zgodovini županstva Ljubljane. Dolgo časa so u-pravljali mesto poslanci stanov. Na čelu tem je bil od vlade postavljen sodnik. Spremenila pa se ie ta uprava pod dobrotnim cesarjem Maksimilija-
nom L (1493—1519). Ta je v deželni zbor poklical tudi meščanstvo. In od I. 1501 so odločevali o zadevah Ljubljane tudi meščani po svojih zastopnikih. Se večjo prostost pa je dal Maksimilijan Ljubljani z odlokom, izdanim v Augsburgu z dne 29. februarja 1504. S tem daje cesar mestu pra-vieo si izvoliti župana. Ta privilegij podari cesar kot plačilo za zasluge in zvestobo, ktero je mesto izkazovalo cesarju in avstrijskim vladarjem. S pravico, voliti si župana, je postala avtonomna in zadobila močno obrambo proti priviligiranim stanovom. Prvi župan, ki je cesarju Maksimilijanu prisegel zvestobo, je bil Janez Lan-thieri. Torej 402 leti si že voli Ljubljana župana.
PRIMORSKE NOVICE.
Samomor iz žalosti po umrli hčerki
Antonu in Antoniji Sehrei v Trstu je dva in polletna hčerka Karolina padla s kuhinjskega okna na dvorišče in se tako poškodovala, da je umrla v bolnišnici. Roditelja sta bila po tej nesreči kakor blazna in sosedje so morali vedno paziti na njiju. Dne 17. junija predpoldne je pa nesrečni oče, prevarivši pazljivost sosedov, zakuril v sobi veliko posodo oglja in se zaprl. Sosedje so še pravočf>=no prišli na sled temu njegovemu blaznemu početju in preprečili izvršitev istega. Takoj zatem. ko so sosedje odprli sobo in mu preprečili samomor povedanim načinom, je pa mož zgrabil steklenico nekega zdravila, ki mu je je zdravnik predpisal po kapljicah ter je steklenico izpraznil v dušku. Tekočina je bila strupena in strup je kmalu pričel delovati. Mož se je zvijal v bolečinah, a sosedje, ki so tudi temu poskusu prišli na sled. so telefoničnim potom pozvali zdravnika od zdravniške postaje. ki je nesrečnemu in neutolažljivemu očetu izpral želodec in era dal odvesti v mestno bolnišnico.
Pcskušen samomor blaznega. 29-letni Evgen Lavrenčič v Trstu je zblaznel in vse razbil v svojem stanovanju, na kar se je ol>esil. a so «ra še pravočasno rešili in odvedli v bolnico.
Dečka ustrelil mesto lisice. Poljski čuvaj v Korminu Anton Kusijan, je v četrtek 3 4. jun. ustrelil iz puške na 141etnega Ivana Padovana ter ga zadel v obraz. Deček je v smrtni nevarnosti. Kusijan je mislil, da je lisica.
Vlom v Pulju. V Pulju so neznani tatovi ]>o tržaškem vzorcu vlomili v Dreherjevo zalogo piva, odprli železno, blagajno in odnesli 796 kron. Trezor-ja, v kterem je bilo 3000 K se niso dotaknili. O tatovih ni sledu.
Na ulici je porodila v Trstu 351etna Marija Lahainer.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Poskusen samomor. Posestniški sin Mihael Kocbek od Sv. Trojice v Slovenjih goricah se je dne 11. jun. v samomorilnem namenu smrtnonevar-no obstrelil s puško. Zadel se je v bližino srca. Kaj je bi' povod tega dejanja. se ne ve.
Nesrečen konec pretepa. Dne 16. junija proti večeru sta šla Jakob O-rož in njegov brat z dela v Konjicah domov proti Poleni. Med potjo ju je napadel kmečki fant Anton Rečnik s tolpo drugih fantov. Vsi so bili oboroženi z noži in so Jakoba Orož tako razmesarili. da je še tisto noč umrl.
K protestantizmu je prestopilo v mariborskem okrožju od 1. 1899 do 16. junija 1014 oseh.
Hud strah pred stariši je imel 13-letni gimnazijski učenec Karal Cepič v Mariboru. Nedavno je bil namreč iz št.le izključen in se je bal iti domov. Proti součencem se je izrazil, da bo skočil v Dravo ali pa se ustrelil. V resnici ga potem ni nihče več videl, in je najbrže iskal smrti v Dravi.
HRVATSKE NOVICE.
Novo hrvatsko parobrodno društvo v Dalmaciji. Po zaslugi dvornega svetnika Dellesa so imela pogajanja med Llovdom in ostalimi šestimi dalmatinskimi j arobrodnimi društvi za ustanovitev novega parobrodnega društva pozitiven uspeh. Društvo bo razpolagalo s kapitalom 12 milijonov, od kterih bo tretji del last Lloydova. Društvo bo imelo 42 parnikov in bo oskrbovalo tudi ves poštni promet po dalmatinskih vodah. Država bo prispevala vsako leto poldrug milijon.
Italijani žalujejo. Trst, 16. jun. Italijanski listi bridko tožijo, da je po volilni reformi umorjeno "starodavno slavno italijanstvo Dalmacije."
RAZNOTEROSTI.
Mlad samomorilec. Na Dunaju se je ustrelil 121etni sin mlekarja Lindner-ja, ker ga je oče kaznoval zaradi prepoznega vstjanja.
Ženske pregnale ministra. V North-amptonu je hotel govoriti minister Asquith, a emancipirane ženske so razvile prapor z napisom "Ženskam volilno pravico" ter tako razgrajale, da je moral minister na avtomobilu zbežatL
Nemški cesar, Lueger in trozveza-
Dunaj, 17. jun. Splošno se je opazilo, da je nemški cesar pri svojem zadnjem obisku na Dnnaju popolnoma preziral župana dr. Luegerja. Tudi cesarjev brat princ Henrik je povodom tekmovanja avtomibilistov odpovedal
udeležbo na tozadevnem banketu, ko je zvedel, da se banketa udeleži dr. Lueger. Oboje se je zgodilo baje zategadelj, ker je Lueger najbolj goreči pospeševatelj katoliškega šulferajna, ki stremi za obnovitvijo papeževe posvetne države, kar je naravnost proti trozvezi.
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare št. 3 J. K. f edin »te v La Salle. III., naznanja vsim cenjenim društvom, ki spadajo k J. S. K. Jednoti, da se vrši srecuanje za zlato uro 15. septembra v prostorih rojaka Max Konipa, ker bode tudi isti dan društvena veselica.
Izžrebana številka priobčetia L e.le v Jednotinem glasilu.
ODBOR.
PROŠNJA.
Naročnike v Llovdellu. Ta., prosimo. da nam blagovo.ijo naznaniti natančen naslov od rojaka Frank Ober-starja zaradi njegove denarne pošiljatve.
Upravništvo "Glasa Naroda". (3-5—7)	9
Kje je ALEŠ KOCIJAN? Doma je od Sv. Ivana, Dravsko polje pri Ptuju, Štajersko. Bivai je v Fondsdorfu, Gornje Štajersko. Pred 4. leti je odpotoval v Ameriko in ne vem, kam. Imam mu poročati nekaj važnega, zato prosim cenjene roja'ke, kdor ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti: Matiju Mohorič, 827 Jersey A ven me, Sheboygan, Wis (2-3—7) ~	" Rjž.
Izdelovalci (log dobe delo!
Pišite v angleškem ali nemškem jezikn':
CUAS. 0. WEINAII, Room 20 Theatre JiTd'aj., Houston, Texas.
VA8IL0 NA NAR00B0!
Prva polovica leta je ininola n ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti.
'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo.
'GLAS NARODA' je treba ie nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse drugo tudi. Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati.
'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov.
Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje!
Upravništvo 'GLAS NARODA*.
Kako dobite lepe in goste lase?
Največji špccijalist za lasne bolezni dr. Pinkus pravi,, da je za gojitev in za ohranitev lepih in gostih las potrebno umno in redno mazanje glavne ikože skozi eno ali celo dve leti. Isto trdita tudi znana profesorja dr. Cla-fen in dr. F. J. Justus.
Najbolje in edino po zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las je
"C R E S O E IN T".
Okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih o sobah. —
Škatlja $2, tri škatlje $5. Poduk o negovanju las velja 10c.
IZREDNA UGODNOST za mesec julij. Kdor pošlje naenkrat $10 ali pa v dveh obrotkih po $5, temu pošljem ali naenkrat 12 škatelj il Crescent a", ali pa vsak mesec eno pospešen je rasti brk in brade velja $1.25. Nedosežno in nepreikošeno.
P. FRANK, 226 East llth Street, New York, N. Y.
8kuinja uči!
Podpisani naznanjam, rojakom, da izdelujeta
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, b najbof* tih rož in korenla, ki jih je dobiti v Evropi »j Ameriki, *er is flacf* naravnega vina.
Kdor* boleha na želodca aH prebavnih organih, naj ga pije redno.
PoSilja ae v zabojih po 1 tucat <12 ateklenic) tia vse kraje sapad-■ih driav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUS8, OZ Snath Santa Vi Are* PneMe,
POZOR ROJAK!!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno n i nesramni način blatijo
vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi m ile ničvredne kniižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne pozna;o, ampak samo hvaJiio sei>e, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino ie na:
Dr. E. C. COLLINS4Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina piuč-hh, pršili, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trcUišm votlini, bolezni v grlu, n ?u, jriavi, uervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pr, !.:a:- n.e, naduho, L»rc nhialni, pljučni in prsni kašelj, bi u vanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebav] anje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in b ku, zlato ;\:!o (hc:n< roide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri Sp In :n občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušt s, oulu.'» :-.: , vse b- n zni na ouh, i padanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iisnje, mazolje, ture, hraste in rane, ženske b< ".• zni na notranjih organih, neurastenični glavoboli, neredno mesečno či-čen , beli t. k, i >iezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in Sunanje bolezni. On je prvi in edini, katvri ozdravi j tiko in Sifilis ks r
tudi vse tajne Spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)	&
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ?,Zdl*avje<£, kat ro je napisal slavi-i Dr. E. C. Collins M. i. in katero dobi vsaki zastonj, ako posije nekoiiko postnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako fr sam pi-meno obr-- ra kater n koli ozdravi: r ".-k- v.
Spoštovani gospod in zdravnik	| Slavni doktor Coflins .M. I.
Dr. E. C. Collins	Vam naznan -m o bolezni moiepra
'	New York, j . ■,
...	(let-, a, katero je poj n ma ozdra-
Leto je minilo, kar ste mi posl ,;li; vij0 ]iar je y . \ ■ druue v Irvine
Vaša zdravila, katera sem po Vas -:n; p mu«, alo, no! n:h .k -v . rvi navodilu porabil in se popolnon:;. ! -i y. črin n>. 1 yrr n i več ozdravil, da se še danes čutim i -1 - ! !"•■	j c- . P', k r< " pol noma zdrav,-a, za kar se Vami l pe ) vm 3rkre^° nešteto brat vi-iu; —• zahvr.Inu za \ .trud ia zdravna Z vsem spc::: 'v.i njeni * . ter Vam ostan,-m hvaležna ( Jakob Za^ar, j Ivana _Bok 131, 1> ::iffua, Colo. |_Box F ■ City. Pa.
Zntora j rojaki! zakaj da bolujV te in trpite? Vse T.1M' bolezni, trphMlja lil slabosti točno op.i :re v svojem materinem jt <iku — natanko naznanite ko k ko ste st.ri, kako doigo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči nasiov:
Ant. Klarčič, Box 183, Barbert n, O. ,
Dr. Ea 0E COLlINS PJdlosl lostifnlB,
140 W. 34th St., New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želi o sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
JOHN KRAGKE*
€Ia*» st. < 1
Velika zaloga vina in žganja |;
Matija Griu; i
-----
Prodaja belo vino po 7<V ga'hm „ črno ,, „ 50c
Drožnik 4 g:»llone za.......šl 1.00
JJrnjevec 12 sr<'k]enJ«; ?12.(H> ali 4 gall, (sodček) za........<;.<>:)
l
Zu obilno naročilo se priporoči« |
Mafija Gvilh r 1
1548 St. Ciair St.	CLEVELAND O. \
Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudece vino (Concord) prodajan, po 50c galono; belo vino (Catawba 1 po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem import i ral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 pa-lona. — Najmanje posode za žganje so 4% galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
119« St. Clair St., Cleveland, Ohio.
POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG.
lii kupujemo in izdelujemo pofodbe » francoske dtge in sa dofe za kaii Posodimo tadi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, nail pogoji so ngodaL FRIEDLAENDER as OLIVEN COm Shreveport. La. P. O. B«x 608.
r-nflmiTii'gi""-d1'....................
naznanilo.	I
J Roiakom Slovencem in Hrva- k 1 tom, kteri potujejo čez Duluth, I 4 naznanjam, da sem se preselil z r
s mojim saloonom, m sicer prav bli- fe
zo kolodvora.
Moj SALOON se nahaja podit 409 W. Michigan St.,
in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar pndeš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. m Zahvaljujoč se za vso aosedanjo I naklonjenost rojakov, se za nada-f lie naj topleje priporočam m vsa-3 komu najboljSo postrežbo zago tavljam.
S spoštovanjem;
JOSIP SCHARABON,
409"W. Michigan St., s DULUTH, MINN.	F!
^fo Prvi in edini slovenski zdravniški zayod v Amerikij© |
^HV Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^^^ vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
^^^M tajne moške in ženske bolezni.
Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z cropejsko ^P^B in ameriško zdravniško prakso.
^^^^^ Kojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-^^^^^ ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem M predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. W	Govori se slovenski in hrvatski.
£	Ordinacijske ur>* so vsaki dan od 0 zjutraj do 6 zvečer,
ob sredah in sobotah pa do S zvečer in ob nedeljah od (> zjutraj do 1 popol.
THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y
Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik.
Delo dobe izdelovalci dog
glin izurjeni delovodja. ||j MAX FLEISCHER, P	258 Grove Street,
H ! (30 jan)	Memphis, Tenn.
NAEATXA
CALIFORNIJSKA ViNA
NA PRODAJ.
Dobro črno In belo vino od do
45 centov gaiona. Staro belo ali črno vino go centov
gaiona. ReesIIng 55 centov gaiona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plaCati.
Drožnik od $8.25 do I2.75 golona. Sllvovlcapo $3 gaiona Pri večjem noročilu dam popust.
Spoštovanjem Stefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
t
Za vsako hišcT
koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
ni If " tczu>*
lllnf 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafre no olje, kolrncž, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta. melisa, pelin, pripotec, rožmarin, tmetlika, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. ausenik,
1146—40th Street. Brooklya, N. Y.

■ t •
Dva adjunkta.
Humoreska, spisal Janko Kersnik. (Konec.)
"Glejte, oil onega za vas tako nesrečnega večera — Zgaga je naglašal besedo "vas" — "sem jaz jako srečen. Z £ospodicno Milko sem v tesnem ljubezenskem razmerju in malo manjka. da nisem njen ženin."
"Oli, oh!'" je o J pri Oreh usta — "saj ne hodite nikdar tja!"
"Seveda ne — pa prihodnjo nedeljo pojdem! Ali vedite, to je vse tajno, silno tajno: nihče ne ve o tem: edini sluga Kveder ve — on je nosil, ko je vročeval strankam v Svetju sodne odloke, gospodični Milki moje šopke — v>ak teden po enega: in Kveder zna molčati, zato še nihče ni izvedel o tem. Sedaj je pa obolel, in jaz moram poslati jutri važen šopek tja — jako važen, pisemce bo v njem — in v nedeljo pojdem jaz za njim tjakaj! Ali razumete ?''
Razumem! Vi torej hočete, da bi jaz nesel šnpe-k tja?"
"Vi, ali ne vi! To je vse eno; samo tjakaj mi spravite šopek v roke go-spodičui Milki!"
Zgaga je bridko vzdihoval, Oreh pa premišljujoč zmajeval z glavo.
"To >e leliko zgodi! Naš eksekutor poj de jutri v Svetje; to je zanesljiv, molčeč mož, pa čemu molčati, če bo v nedeljo po — vašem mnenju — že vse jasno, vse očito?"
nedeljo — da. a danes, jutri se mora molčati!"
"Dobro! Toda usluga za uslugo! Vi plai-ate polovico stroškov za popravo Majarončkovega voza in jaz polovico! Saj veste!"
"Gospod Oreh. vi ste irrozni! Ni li to dovolj, da ue zahtevam od vas od-šioHlni: <■ za -vojo novo nedeljsko obleko? Ste li pozabilif Jaz ne! Torej v »m l*>di odpuš>"-eno — kar se pa tiče \ i za — to je vaša stvar! Jaz obžalujem. pa to nasprotuje pravnemu mojemu p n-pričanju. .laz vam }>okažem razsodbe najvišjega sodi-ča, ministr-odicdbft, državni zakonik. kazen-/a k, celo iro\ >r •• takih slučajih, toda molčiva! O obleki ne Ikuh govoril, to vam odpuščam, ampak voz — v.»z je vaš! Pomislite sicer, koliko t.: roško v imam že > š,»pki!'
Oreh je poslušal s |*>četka s srdi-tim licem /.govoriieira tovaiiša. A proti k"!.i'n njetrovega sermon a se je davčnemu adjunktu zvedrilo lice. le nekaj zlobnega, hudomušnega se mu
• • Xo, hvala lepa: jaz vas ne bom ve-'- nadlegoval! Kje imate šopek in pitttuce?"
"Vse je pripravljeno!"
Odšla >ta v Zgago\o stanovanje, in ■ tiin: > (>reli o.|nc>el lep. svež šoj>ek, v kt< rem je tičalo drobno pisemce, na svoj dom. Tam se je mudil nekoliko časa. a kmalu odšel s cveticami k eksekutorju, kteremu je zabičil. kako um je ravnati, in komu mora oddati
Istega večera >ta prijatelja sedela «-k ro do |M.lnoči >kupaj. in Zgaga je dal celo za i*>I litra vina.
Pošta je prihaja v Osredek prav o-itoldne in pismonoša je samskim go--1 h »doni vročeval pisma kar j>o krč-rnab. kjer >o sedeli pri obedu. Zato se i j«* prikazal drugega dne jm> zadnjih dogodkih kar nenadoma na Majarone-j k' i vem vrtu ter izničil sodnemu adjunktu lejHi kuvertirano in izborno parfumov«no pisemce.
Zua^a je o>trmel, a takoj je vedel, kii.i in odkod: v >voji sreči je podaril | pi>n.on<»šu bakren tolar za štiri kraj-1
"Je že tu. odgovor je že tu!" šepnil j je proti Orehu ter niti ni zapazil, kako čudno -e vede mladi prijatelj. V i enomer je namreč gledal na desno in levo. kje bi bilo bliže do izhoda. Tudi klobuk je poiueknil predse in hitro na-točil ostanek vina v kozarec; a izpiti ga ni mogel več.
I)va grozna, rjovenju podobna " ha!
—	ha!" >ta za grmela sodnemu ad-jiu k? n iz i^rla. Dve kokoši, ki sta se pil .-g mize kopali v ]>e>ku, sta vzleteli z glasnim krikom čez ograjo, in na dvorišču pred hlevom je zatulil priklenjeni sultan.
Tudi Oreh je skočil kvišku ter vtem p-»»vrnil svoj kozarec.
"Torej to ste deli v šopek — to, vi
—	vi —" Zgaga ni mogel dalje, ali pa je zavrnila misel, da je kazenski
"Kaj? Pokažite!" deje nekako nesramno davčni adjunkt.
Oni vrže kos papirja preden j; vtem mu je pa iz zavitka palo nekaj bankovcev, ki jih je hitro pobral.
Oreli je urno pogledal v papir — Majaronckov račun o potrtem vozu, ki je zahteval petnajst goldinarjev. SpHlaj pa so stale s ponarejeno Zga-sjovo pisavo, česar pa Oreh niti pre-čital ni, saj jih je bil sinoči sam napisal, naslednje vrstice: Obenem si u-sojam pokazati Vam račun o hudi nesreči, ki me je zadela onega večera, ko mi je zasijala tudi največja sreča — da sem videl in spoznal prvič — Vas!"
A med temi vrsticami je stalo v nežni ženski pisavi, kar je Oreh tem pazneje čital: "Ker se bojim, da mi prihodnjič pokažete še račun o poslanih šopkih, si usajam istega tu poravnati. Trije šopki po pet goldinarjev — skupaj — petnajst goldinarjev. S tem je morda tudi nesreča pobotana!	Milk a.
• • O j — vi — vi —" je kričal Zgaga. —
"Sedaj boste vendar plačali polovico računa!" deje s prejšnjo nesramnostjo davčni adjunkt, odmeknivši se nekoliko od mize. "Kje je pa poslani denar?"
"Tu, tu je, v žepu ga imam. vi — slepar!" zadnjo besedo je le šepetal in jKjtem sikal: "Vidite, šopki me veljajo samo ]x> goldinarju eden — jaz j znam in urnem kupovati — torej imam še vedno dvanajst goldinarjev dobička! Pa — dvajset — trideset tisoč — o ti nesramna duša! No, pa čakaj! Voz — sami plačajte, ni vinarja ne dobite, in za obleko, za obleko se bova še -rečala!"—
Od tistega dne naSa dva junaka nista več skupaj obedovala, niti večerjala. Sodni adjunkt se je preselil v drugo krčmo, ker mu pa zvečer niso hoteli kuhati krompirja, zato se je dal premestiti v drug kraj. Davčnega adjunkta pa so tudi drugam poslali; z računom za voz je ostal na dolgu, kar mu je pa Majaronček z ozirom na to, da je bil "dober gost", z radovoljnim srcem odpustil.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjcm
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z itbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem "biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, ID.
Na vsaki steklenici je inaSa varnostna znamka ;'sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO.
215 Peart St., New York.
morem
RED STAR LINE CUM ARD L INI?
Frekononikaparobrodnadruaa»Rudežaz?ezda" j parnjki pljujejo med
posreduje redno vožnjo s postnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenos - * * 4 TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
* * + * Fhiladelphijo in Antwerpeooir
Kolesarjeva snubitev.
Humoreska, -pisal Janko Kersnik.
V	majhnem trgu na Slovenskem, menda v Šmarju — toda ne vemo. v kterem — je imel trgovec llok Kobal v eno nadstropje zidano hišo. V pritličju je bila prodajalnica, v ktcii se je od žeblja do žafrana, od soli do svilenega robca dobivalo za dober denar vse. česar potrebuje navadna lii--a kmetfka. Za prodajalnico je bila prostorna shramba za blago, v prvem nadstropju pa je bival Rok, ali kakor mu je navadno dejalo mlado in staro v trgu, Iiokee Kobal. sam s svojo ku-harieo, deklo, prodajalko Uršo, ki je
k bila vse to v eni, namreč svoji osebi, , prava desna roka gospodarjeva.
Iiokee je štel tedaj, ko se je vršila j naša povest, okolo petdeset let, bil | majhne rasti, precej rejen. toda ugib-; čen in mladosten, kakor bi se sukal šeic okolo dobrih petintridesetih.
V	trgu ga je imelo vobče vse rado, otmli so se easih nekoliko pošalili
|/ njim: zakaj kakor vsak človek, je j itnel tudi Rokec nekaj svojstev. ki si-, cer niso škodovala drugim ljudem --zato mu tudi ni bil nihče sovražen — j ki so bila pa vendar lehak predmet j /.a 7. bad a nje hudomušnih sosedov in tržanov.
Kuharico Uršo je bil prevzel še po svojih roditeljih s trgovino in hišo vred. Štela je skoro petnajst let več nego nje gospodar, vendar tudi nji še breme let ni pustilo posebnega sledu. Ves tig je vedel, da je skrbela Urša /." od nekdaj za svojega gospoda, kakor za rodnega sina. in iz tega je menihi tudi izviralo, tla je imela od sile tehtno besedo v Rokčevi hiši. Ne da bi kdaj pozabila, da je le dekla: nikakor ne. vedno je govorila le o " našem gospodu", kadar je Imela Rokca v mi--lih. in se sploh vedla, kakor se mora vesti posel. Toda bila je star j»osel v hiši, in lakov ima tudi svoje pisebne. ne ravno prijetne strani in lastnosti.
Ako j- kupil Kobal nekaj več železa v mestu, nego je bilo ravno treba za isti čas, je takoj imela Urša opazko pripravljeno, 4 * a 1 i se je nov kovač naselil v trgu". Ako je Rokec pripeljal nekoliko vatlov sukna manj iz mesta, nego se je zdelo nji potrebno, je vprašala "'alt se boji, da mu ga morda molji snedo?" On pa se menda ni zmenil za to; vsaj razglasilo se ni, da bi se bil radi teh opazk kregal s staro svo-. J jo Uršo. Njega tovariši, ki je ž njimi sedel slehern večer v krčmi in pil gotove tli čaše piva. so tudi prijKivedo-vali. da je skrbno pazil na deveto uro; tedaj se je vračal domov, in reklo se je, da bi stara Urša rabila često druge primere in izraze, ako bi prišel go-spod pozneje domov, nego jih je rabila v proda jalniči, kadar se je dovažalo premalo ali preveč blaga iz mesta.
Bližnjih sorodnikov Rok Kobal ni imel. Pač pa je bila še tretja oseba v hiši. ali lxdje, pri hiši. namreč hlapec Nejče, delavec za vse, česar nista mogla ali nista hotela opravljati gospodar in njegova oskrbnica Urša. Njega stanovanje je bilo v hlevu za hišo, kjer je oskrboval čilega gospodarjevega konjiča in dve kravi. Vozil je v mesto in nazaj, spravljal blago v shrambo, pomagal ga nalagati tujim kupovalcem in sploh opravljal vse, kar gre takemu jjosIu; vendar -r- to tudi le toliko, kolikor se je ravno njemu poljubilo. Temu Nejčetu gospodar časih ni bil sosebno prijazen; toda Nejče je bil sorodnik Uršin, sestrin sin — in s tega stališča je imel-
nekoliko pravic v Rokčevi hiši. Ta možak se je vedel tudi izkazovati zelo koristnega. Bil je skoro v Kobalo-vih letih in slul daleč naokrog za velikega navihanca, dasi mu nihče ni očital nepoštenosti.
O Rokcu samem pa moramo povedati še nekoliko, da ga čitatelji spoznajo dodobra. Dejali smo, da je bil jako mladosten. Zato je hodil rad na lov, kjer sicer ni nikdar nič ustrelil, pač pa so pravili, da je nekdaj neumnega zajear ki je počenil predenj, pobil s kopitom svoje puške, obenem pa kopito stri. Pozimi se je drsal na bližnjem ribniku na smučeh kakor petnajstleten deček in prav tako na-lahko padal na led.
(Dalje prihodnjič.)
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Lorraine.. 5. jul. " 10. " " La Touraine. .12. jul. ob 10. uri dop. La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence.. 2G. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine. .2. avg. ob 10. uri dop. La Goscogne..9. avg. ob 10. uri dop.
V	Bremen :
Kaiser TVilhelm II.
17. julija opoldne. Kronprinz "Wilhelm
31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II.
21. avgusta ob 6. uri zjutraj.
V	Hamburg:
Deutschland. .26. jul. ob 8. uri zjutr. Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno od-| govoriL
-ooo-
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Pannonia.........17. julija opoldne.
Carpathia........31. julija opoldne.
Parniki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenberg ..30. junija opoldne
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Kroonland — 7. jul. ob 7. uri zjutraj.
Zeeland____14. jul. ob 10.30 dopoldne.
Rhynland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderiand.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland____4. avg. ob 3.30 popoldne.
V	Hamburg:
Amerika ----5. jul. 1' 4. uri zj.
Pennsylvania. .14. jul ob 11.30 dop. Aug. Victoria ..19. jul. ob 3.30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika. .2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher. .9. avg. ob 9. uri dopoldne.
Fmvili potaike C Sledečimi Poštnimi parniki;
VADERLAND in «fjak? 12017 ten. I KROONLAND...........12760 ton
ZEELAND.............£305 ton. |FlNNUNC..............I27S0 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete F« potrebščine, dobre Hrana« najboljša postrctbtt*
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših žn na »prijetn-jSifc za potnike Iz al v Avstrijo s na kranjsko. Štajersko, koroško, Pnmarje, Hrvatsko, Dalmacijo i druge dele Avstrije.
Is NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur* dopo-Judne od pomola štev. 14 ob rznožiu Fulton Street. — Iz PMILAO^L/ PH1JE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede voraSan; ali kupovanja voinjlh listkov ^e je obrniti na:
GLAVNA SLOVENSKA
t HRANILNICA'IN POSOJILNICA
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg št« 15,
nasproti nunske cerkve, is ^aq^g&Bji« hranilne vloge ter jih obrestuje po
1 O
iT 4
^ / o
to je od Tiaoih 100 kron 4 <0 vin., in sicer takoj od dneva viv wmcvw avige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno požtiine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki J _ ~	tistega premoženja. Ti člani
jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v fiomovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico ▼ Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar T neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m« ta takoi cbrtsti ncse;
Naslov je ta*
Giavna slovenska hranilnica in rosoiilnica
v Ljubljani, Ktanjsko, Avstrija Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
JfARNIKI IMAJO 4AKO OBSFŽE* P0KBI1 PROSTOR
e&over za Setanje poitokov turtjeu* razkrd;
ffT ITTniTri odpluje iz New
WiAVUNlA S£ -
PANNONIA S?—
CARPATHIAN:
ULTONIAs SLAVONIA in PANN051A ^ parnika na o/a vi i*k» Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio prikladn-tretj? razred JEDILA eo dobra i2 potnikom trikrat na da» pr> iBUSi poetrfcžena
Vožnje listke prodajajo pocolaščeja agentjo In
«
Tbe Cunard Steamship Co., [XL
W a^adw^f , Sew Torfc	126 State St Boston
6? Dearborn »t Chicago.
i
Comnagnie Generale Transatlantiqoe,
|Francoska parobrodna družba.)
Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posre duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
ft
i 1
I 1 1
4
ViZNO

9

Slika predstavlja uro za go-fpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 10", in je
jamčena za 20 let.
Kolesovje je najboljšegaame-rikanskega izdelka	^
Elgin ali Springfield na IS kamnom .
Blago se pošilja na zahf^o ^n stane sedaj samo
$13.00
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z vele6poštovanjem
Jacob Stonich,
72 B. Madison St.	Chicago, 111.
O r
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARiZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, "25.000 konjskih moči.
"La Savoie" ,, „ ...................12,oho	„	25,ihk)
"La Touraine" ,, ,, ,, ...................10,<mm>	>t	12,000	,,	,,
"L'Aquitaine" ,, ,, „ ...................10,000	,,	H",,«mi<)	If	f>
"La Bretagne".............................................,,	9,<H)0	„	„
"La Champagne" ..............................8,imh>	„	9,000	„	■„
"La Gascogne".................................8,(nkj	„	9,0u0	„	„
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej Teduo ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Eiver, ob Morton St, N. Y.
La Gascogne	30. junija 100G. 'LA LORRAINE	2. avg. 1906.
•LA LORRAINE 5. julija lihn. La Gaseogne	9. avg. l!M)a
•LA TOURAINE 12. julija ItHMi La Bretagne	16. avg.
La Bretagne	19. julija	*LA TOURAINE 23. avg. 190«
•LA PROVENCE 26. juiija l»nh * LA SAVOIE	30. avg. 1906«
Parnima	z zvezde zaznamovani imajo po dva vijaka.
POSEBNA PLOVITBA:
La Gaseogne ilne 30. junija *■ 1» 3. uri p»pilntlne; samo II. in III. razred.
M.	K o 2 m ir £• k i, i«inn.i m t m >t j »d.
l ti t 1 C. i r» i- t Lritt	I H.
AVSTB6-AHEBBICAN LINE
Regularni potrti parniki
odpluje 12. julija "ERANCESCA" odpluje 28. julij«. "SOFIA HOHEINBERQ" odpluje 16. avg
vozijo med^Nww Yorkom, Tr«tom In kc k o.
V Rotterdam :
New Amsterdam. .4. jul. ob 4. uri zj. Statendam. .11. jid. ob 10. uri dop.
Ryndam..........13. julija opoldne.
Rotterdam____25. jul. ob 10. uri dop.
Potsdam.........1. avgusta opoldne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo na£ega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., Hew York City.

Nižje podpisana priporom 5am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj____......
'1

*
li
SALOON
iw7-iuy urccnwitn ot.«..,
- o NEW YORK f o
T katerem točim vedno pivor doma ^.rešana in iropor+irana vina, fine likerje ter prodajam iz= vrstne sroodke......
Imam vedno pripravljen dober * prigrizek.
potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
prod nizki ceni. Postr* v Šba solidna..............
Za obilen poaet se priporoča
FRIDA VON'KROOE
197*119 Ovteawicfc Street, New Yeck.
Najx»ripravnejša in najcenejša jaiolrcdiia t'rta v Ljubljano ^in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO, centov. Potniki dospo isti dan na jiamik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co.? General Agents,
2 Washington St,, New York.
ta» — ■ »^v M »i.	— ** " *
T Rojakom
^	r.aznanjam, da jr za tamošnjl okraj moj t
ledini pooblaščeni zastopnik za vse poslej
& 4824 Blackberry Allejr	Pittsburg, Pa. 1
1 Uradne lire: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 1 ^P 8. ure zvečer.	^
| HojMl— fii m] i Vi jirijiin ririim
1	Frank Sakset*« m
Hi »A ii	VU^t^Mi^i iilf
___________
i