StGV. 189.	V Ljubljani, g ponedeljek, dne ZO. avgusta 1906.
po	mm	^^^^ MM flMA	^mmm	M^ MM MM
w	flB m ■	HI	ml ^H Ml
sirh	AI v	11IV	■	mm ■ I
-mesec ,, „ 170	M H ^	■ ■	■	■ W ■	■
na dom 20 h na	^^M	^H
sameznc	^^^^^^ ^^^M	MP	^^^	^^Bi^^
Političen list za slovenski narod
Leto xxxiu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 H za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. ClpravnlSkega telefona Stev. 188.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Ste v. 74.
Francoske razmere.
Sveti oče je izdal pismo francoskim škofom, ki ga zaradi njegove važnosti v celoti priobčimo.
Enciklika francoskim škofom.
Častiti bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov! Danes smo izvršili jako resno dolžnost našega poslovanja, dolžnost, ki smo jo prevzeli nasproti Vam, ko smo po razglasitvi zakona, ki je razdrl razmerje med francosko Ijudovlado in cerkvijo, izjavili, da hočemo o pravem času naznaniti, kar smatramo za potrebno da branimo in ohranimo vero v Vaši domovini. Do danes še nismo izpolnili Vašega pričakovanja, ue le, ker je vprašanje resno, marveč tudi in predvsem zaradi posebne na-klcnjenosti nasproti Vam in vsem Vašim koristim spominjaje sc nepozabljivih zaslug, ki jih je izkazalo Vaše ljudsfvo cerkvi.
Ko smo po naši dolžnosti obsodili oni brezbožni zakon, smo preiskavah z največjo skrbjo, če nam bi določila tega zakona vsaj nekoliko omogočila, da organiziramo versko življenje na Francoskem tako, da bi bili zagotovljeni posvečeni temelji, na katerih obstoji sveta cerkev. V ta namen se nam je zdelo potrebno, da zaslišimo mnenje zbranih škofov in smo določili za vaš občni zbor glavne posvetovalne točke. In zdaj, ko poznamo vaše in več kardinalov nazore, ko smo natančno premišljevali in po najgorečnejših molitvah poklicali Očeta luči, izpoznamo, da moramo s svojo apostolsko avtoriteto popolnoma potrditi skorai soglasno Vaše naziranje.
Zato izjavljamo, da verskih družb, kakor iih predpisuje zakon, nikakor ni mogoče ustanavljati, nc da bi bile kršene svete pravice, s katerimi je v ozki zvezi cerkveno življenje samo.
Ko torej prepovedujemo ta društva po svoji dolžnosti, se nam zdi primerno, da preiskujemo, če se sme poizkusiti mesto njih z drugimi obenem zakonit, in kanoničnimi društvi (zvezami), da se obvarujejo francoski katoličani hudih zmešnjav, ki jim groze.
Resnično, nobena stvar nas ne plaši bolj, kot te nevarnosti, naj bi imeli le slabo upanje, da bi zamogli, ne da kršimo božjih pravic, poizkusiti z verskimi društvi in tako naše ljube sinove rešiti nevarnosti tako mnogih iu velikih izkušenj! A ker ni tega upanja, dokler ostane zakon tak, kakor je, izjavljamo, da ui dovoljeno poizkušati onega drugačnega društvenega načina, dokler niso po zakonu božje ustave ccrkve, nedotakljive pravice rimskega papeža in škofov, kakor tudi njihova oblast nad cerkvi potrebno posestjo, osobito nad božjimi hišami, nepreklicno popolno zagotovljene v onih društvih. Nasprotnega nočemo, ne moremo priznati, da ne prelomimo svoje svete službe, da ne uničimo francoskc ccrkve.
Torej je zdaj Vaša dolžnost, čestiti bratje, da gremo na delo in se poprimete onih sred-
LIKER.
Družba rdečelascev.
Spisal C. Doyle.
(Dalje.)
Videč- dotično popoldne Holmesa tako vglobljenega v glasbo, mislil sem si takoi: slaba bo predla onemu, kogar sc bo sedaj lotil.
»Ti pojdeš najbrž domov, doktor?« vprašal me jc, ko sva odhajala.
»Najljubše bi mi bilo.«
»Jaz pa imam nekaj ur opravka. Ta stvar v Coburg-Square je jako resna.«
»Iz kakega vzroka?«
»Tam se namerava izvršiti veliko hudodelstvo.« Vendar pa imam najlepšo nado, da to še pravočasno preprečimo. Ker je ravno sobota, bo stvar nekoliko težavneja. Nocoj potrebujem na vsak način tvoje pomoči.«
» Ob katerem času?«
»Ob destih je šc dosti zgodaj.«
»Ob desetih te bom čakal na določenem mestu.«
»Dobro. Za vsak slučaj pa vzemi s seboj
stev, ki jih prizna državno pravo vsem državljanom, da se uredi iu organizira verski kult. Nikdar Vas ne bomo pustili čakati v tej važni in težki zadevi na Našo pomoč. Dasi odsotni s telesom, bomo s svojimi mislimi In s srcem pri Vas in Vam hočemo pomagati ob vsaki priliki s svojim svetom in s svojo avtoriteto. Breme Vam nalagamo iz ljubezni do cerkve in do Vaše domovine: vzemite ga pogumno nase in zaupajte vse drugo previdnosti božje ljubezni, katere pomoči v pravem trenutku Francoski ne bo manjkalo.
Kaj bodo očitali sovražniki cerkve nasproti tei naši odredbi, ni težko prerokovati. Trudili se bodo prepričati ljudstvo, da nam ne gre izključno le za blagor francoske cerkve, marveč, da imamo pred očmi drug, veri tuj smoter; da sovražimo republikanski vladni način na Francoskem in ga hočemo strmoglaviti ter da zato podpiramo vladni obliki nasprotne stranke; da ne dovolimo Francozom, kar je dovolila brez težave apostolska stolica drugim državam.
O teh in podobnih očitanjih, katera bodo kar sklepamo iz gotovih pojavov — raz-širjevali med ljudstvom, da razburijo duhove, izjavljamo že zdaj in z največjim ogorčenjem, da so neistinita, iu Vaša dolžnost, čestiti bratje, kakor tudi vseh poštenih ljudi je, da jih ovržete, da ne premotijo ž njimi preprostih in nevednih ljudi.
Kar pa zadeva obdolžitev, da je bila katoliška cerkev v podobnem slučaju nasproti neki drugi državi bolj prijenljiva, kakor je nasproti Francoski, morate pojasniti, da sc je zgodilo, ker so bile razmere popolnoma drugačne in so se v gotovem oziru varovale od Boga izvirajoče pravice hierarhije. Ce se je ločila kaka država od cerkve, a ji je prepustila porabo vsem skupne svobode in prosto razpolago z njenim posestvom, je taka država v več, kakor enem oziru ravnala krivično, a ne more se trditi, da je spravila cerkev v popolnoma neznosen položaj.
Na Francoskem ie pa danes popolnoma drugače: povzročitelji krivične postave niso hoteli skleniti zakona ločitve, marveč zakon zatiranja. Trdili so, da hočejo mir, obetali so sporazumljenjc in vodili so proti veri francoskega ljudstva najstrastnejšo vojsko, vrgli so med ljudstvo požar najhujšega razdora in hujskajo državljane med seboj, v veliko škodo domovine.
Brez dvoma se bodo potrudili, da nam naprtijo krivdo tega spora in zla, ki mu bo sledilo. Kdor pa pravično preiskuje dejstva, o katerih smo govorili v cncikliki »Vehemen-ter nos«, bo vedel, ali zaslužimo res tudi le najmanjše očitanje, mi, ki krivico za krivico iz ljubezni do francoskega ljudstva potrpežljivo prenašamo, pa nas hočejo končno prisiliti, da bi prekoračili meje naše apostolske dolžnosti, pa na to izjavljamo, da tega ne smemo storiti! Ali ne zaslužijo očitanja samo oni, ki so iz sovraštva proti katoliški veri storili take grozote?
samokres. Morda ne bode brez nevarnosti.« Povedal mi je šc, kje se snideva, mahnil v znamenje slovesa z roko, se okrenil in že je izginil med množico.
Jaz sicer ne smatram sam sebe za ne-umnejšega kot so drugi ljudje, toda v primeri s Sherlock Holmesom se čutim pravega bedaka. Danes sem prav isto slišal in videl kakor on, a vsa stvar se mi jc zdela vedno bolj zmedena in nejasna. On pa je položaj ne le natančno prevdaril, ampak celo vedel, kaj se mora še nocoj izvršiti. Med potom na svoj dcni v Kensington sem vse dogodke preteklega dneva še enkrat natančno premislil po-čenši s pripovedovanjem rdečelasega prepisovalca britanske enciklopedije, do najinega obiska v Sa\e-Coburg-Square, posebno pa pomenljive besede, s katerim se jc Uolmes poslovil od mene. Kaj pomeni ta ponočni izlet? Radi česa naj se oborožim? Kam pojdemo, in kaj bomo počeli? Uolmes mi je sicer namignil, da je oni golobradi pomočnik nevaren človek, človek, ki namerava nenavaden zločin. Premišljeval sem in premišljeval, a zaman sem si belil glavo. Sklenil sem, da opustim vsako daljno premišljevanje ter počakam, kaj nam prinese noč.
Naj torej francoski katoličani, če nam hočejo res dokazati svojo pokorščino in svojo vdanost, vodijo boj za cerkev po naukih, ki smo jim jih dali, namreč vztrajno in krepko, ne pa uporno in nasilno. Ne s silo, marveč z vstrajnostjo, ko se trudijo v svojo dobro pravico, kakor v kako trdnjavo, bodo zlomili trdovratnost svojih sovražnikov. Vsi vaši napori pa ostanejo brez koristi, ako se, kakor smo rekli, iu ponavljamo, popolnoma ne združite v obrambo vere.
Zdaj imate o tem pogubnem zakonu našo odločitev, po kateri se morate ravnati z vso dušo in karkoli se jc prej med diskusijo od ene ali druge strani posvetovalo, naj si nihče, prosimo vas vse, ne dovoli, da kogarkoli žali pod pretvezo, da je zastopal sam boljše mnenje. Kaj premore skupnost namenov in združitev moči, tega naj se uče od svojih nasprotnikov, in kakor so ti vžgali domovini grdo znamenje tega hudodelskega zakona, tako ga naj pa naši s svojo slogo odstranijo in izbrišejo njegove sledi.
Ce v težki preizkušnji Francoske vsi, ki hočejo braniti najvišje dobrine domovine, po dolžnosti skupno sodelujejo za vero složno med seboj, s svojimi škofi in z nami, potem smemo, nc da šc daleč dvomimo nad blaginjo francoske cerkve, nasprotno upati, da sc kmalu zopet dvigne do svoje prejšnje časti in blaginje. Ne dvomimo, da bodo delali katoličani popolnoma po naših navodilih in željah, zato prosimo zanje, po posredovanju Marije, neomadeževane Device, pomoči božje Dobrote.
Kot zastavo nebeških darov in v znamenju Naše očetovske dobrohotnosti Vam podeljujemo, častitljevi bratje, apostolski blagoslov.
Dano v Rimu pri Sv. Petru dne 10. avgusta, na praznik svetega mučenika Lavrencija, v letu l(J0t), četrtem našega papeževanja.
Pius P. P. X.
* * *
Seveda se ic časopisje polotilo takoj tc enciklike ter izkuša iz nje izvajati najrazličnejše trditve.
»Temps« piše: Papež zametuje brezpogojno verske družbe. Francoski episkopat se brez dvoma ukloni odločitvi Rima. »La Croi.\« sodi, da papež ne zametuje popolnoma kultu-elnih asociacij ter pripomni: Papež pušča odprta vrata za one dni. ko dobi cerkev potrebne garancije za obstoj svoje hierarhije in za brambo svoje lastnine. »Liberte« pa trdi, da je poslal papež poleg enciklike tudi tajna navodila s praktičnimi nasveti, kako naj nastopajo, da ustanove associacije, ki zadostujejo vsem kanoničnim zahtevam in ki lahko obstoje pred državnimi zakoni. »Matin« piše, da jc izjavil Combes z ozirom na papeževo encikliko: Papež je zvonil mr-
Ura je odbila četrt na deseto, ko sem se odpravil z doma proti dogovorjenemu kraju. Pred označeno hišo je žc stalo dvoje kočij; vstopil sem v vežo iu čul odzgoraj več glasov. Bili so tam Uolmes in dva gospoda v živahnem razgovoru. Enega sem poznal; bil je višji policijski uradnik Peter Jones. Drugi je bil visok gospod suhe postave, čmerne vna-njosti. Bil je črno oblečen s črnini klobukom na glavi. Po obleki soditi pripadal je boljšim stanovom.
»No, sedaj smo zbrani polnoštevilno!« dejal je Uolmes, zapel si svoj široki plašč ter vtaknil v notranji žep lovski nož.
»Mislim, da poznaš gospoda Joncsa iz Scotiand-Yarda (londonski vrhovni policijski urad). Dovoli, da ti predstavim še: gospod Merry\veather, ki se tudi vdeleži našega po-nočnega posla.«
»Lovili bodemo zopet po dva in dva, doktor,« oglasil se je Jones. »Naš prijatelj tu, on razume izvohati divjačino in ne potrebuje drugega, kot kako stare kuže, da mu pomaga goniti.«
»Pa bodemo danes vsaj kaj drugega lovili kot »racen«, posegel ie vmes gospod Merrv-\veather čmerno.
tvaški zvonec katoliški cerkvi. Država bo nehala izplačevati duhovnikom pokojnine. Občine bodo pa zopet prevzele cerkve in žup-nišča. Combes se že veseli, da pridobe pro-testantje na Francoskem. Bomo videli, ali se ne moti stari volk!
UelihansKf potres v Cile in u Boliviji.
Na stotine mrtvih. — Mesta razrušena.
Letošnje leto ostane pač v žalostnem spominu. One tajne sile. ki jih prosvitljeni človeški um še ne pozna natančno, ne počivajo. Je so nam v živem spominu dogodki v courrier-skili rudnikih, niso še pozabljeni oni cvetoči kraji, ki jih je uničila lava ob Vezuvovem izbruhu. Bljuval je tudi Stromboli. Velikemu potresu v San Frančišku pa slede nič manj grozna poročila o potresu v Cile. Pač ni morebiti neopravičeno mnenje onih, ki sodijo, da so te velike nesreče v nekaki zvezi. So, ki sodijo, da živimo v seismiški periodi in da pričakujmo novih potresov. Slaba tolažba! Potres so čutili ne ie v Cilu, marveč tudi v Boliviji. Strašno je, da so celo v tej nesreči ropale propalice.
Poročila o usodi Valparaisa.
Vsa poročila ne soglašajo. Nekateri opisujejo položaj več ali manj grozno. Zemlja se je pričela tresti v četrtek, ob 8. zvečer. Več sto oseb je bilo takoj ubitih, več sto jih je pa ostalo pod razvalinami, kjer so zgoreli.Sledila je nepopisna panika in strah.
V	Hamburg so dobili poročilo, da je popolnoma razrušen trgovski del mesta. Podrta so poslopja ameriškega in angleškega poslaništva. Potres je bil strašen. Trajal je celo noč. Policija straži razvaline, ker jc nameravala tatinska sodrga ropati. Ko se je podrlo poslopje »Narodne banke«, je podsulo in ubilo
oseb. Potres je razrušil tudi Andcs pri Santa Rosa dc los Andcs. Nasproti pomirjevalnim poročilom je došlo v Ne\v York poročilo dne 18. t. in., ki se glasi: Zemlja se šc vedno trese, dasi ne več tako silno. Poleg trgovinskega oddelka se boje, da uniči potres tudi mestni del z elegantnimi hišami, ker nastajajo vedno novi požari.
V	incstu je ostalo Ic malo ljudij. Največ oseb jc izgubilo življenje, ko so sc podirala poslopja. Vojaki so vstrelili vse osebe, ki so poizkušale ropati. V valparaiski okolici so porušeni tudi okraji Vinal de Mar, Silil Pique in Liniache. Požar v mestu je videl kapitan ladje »Tran« več milj daleč. Ceste so polne prestrašenega prebivalstva. Požar se je širil iz trgovinskega oddelka tudi v Bellavisto. Porušeno je tudi poslopje italijanskega konzulata. Popolnoma je pretrgana brzojavna zveza z Ci-lejein. Potres jc izbruhnil nenadoma brez vsakega predznamenja. Podrle so se cele vrste hiš, ki so pokopale na stotine oseb pod razvalinami. Izbruhnil je obenem na več kra-
»Zaupajtc gospodu Holniesu z mirno vestjo«, dejal jc policijski agent zaupljivo. »On ima svoja pota in male zvijače, ki so včasih naj mi tega ne zameri nekoliko preveč teoretične in fantastične, toda v njem tiči pristni detektiv. Ne da se tajiti, da je večkrat prehitel policijo in popred dognal resnični položaj, tako pri raznih umorih kakor pri raznih tatvinah in vlomili.«
»Ce jamčite vi. gospod Jones, potem sem pomirjen«, dejal je gospod Mcrry\\ cathcr. »Sicer pa povem odkritosrčno, da bi mi bila moja običajna partija »šestinšestdeset« mnogo ljubša. Tekom šestindvajsetih let je to prvi sobotni večer, da zamudim svojo igrico.«
»Zdi se mi da sc bodete kmalu uverili, da bo visokost igre danes mnogo večja kot bo-disikdaj do sedaj«, dejal je Uolmes. 1'a tudi nekoliko burnejša bo ta nocojšnja igra. Vam, gospod Merry\\ eather sc gre za kakih tride-settisoč funtov, vam pa. gospod Jones. za moža, katerega bi žc davno radi imeli v pesteh.«
»Da, da, ta John Clay,« posegel je vmes policijski uradnik; »morilec, tat, ponarejalec denarja, slepar z Listinami in razven tega šc mlad mož, ta razume svoi lopovski posel.
jih požar. Spodnji del mesta je haje malo trpel. Vodovodne in naprave za razsvetljavo so bile uničene takoj. Ob morskem obrežju se je dvigalo v četrtek ponoči morje jako visoko. Ni še znano, ako je poškodoval potres tudi ladje.
Pod razvalinami leže stotine mrtvih. — Mestne oblasti so popolnoma izgubile glavo in niso niti prvi trenutek mislile na kako rešilno akcijo. Ogenj je zato strašno hitro uničil cele mestne dele. Dan pred potresom je bil nenavadno lep. Sunki so sledili hitro eden za drugim. Tudi drugi sunek je porušil cele vrste hiš.
Potres v Sautiagu.
V Ne\v Yorku sodijo, da je pO potresu razrušeno tudi mesto Santiago. Baje je zasulo več sto oseb. Tudi zgorelo jih je več. Mnogo jih je bilo ranjenih po gledališčih. Boje se, da je zadela Santiago usoda Valparaisc. Podsuti so vsi predori in na milje daleč jc poškodovana železniška proga. V mestu so čutili dva sunka. Ob 8. zvečer se je videlo, kakor da se mesto giba naprej in nazaj, sledil je sunek, ki je porušil cele vrste poslopij. Nato je pričelo goreti v mestnem delu Bellavista. Kakor znano, je Santiago glavno mesto Cile. Prebivalcev šteje mesto 320.000.
V Limi.	_____
Mesto je v soboto še gorelo. Potres in požar sta uničila mnogo hiš. Odpovedala je električna razsvetljava. Mnogo rodbin je pobegnilo iz mesta. Poškodovani so železniški tiri med Limo in Santiagont in Buenos Ayre-som.
Obseg potresne katastrofe.
Iz Buenos Ayresa poročajo: Zemlja se je tresla v smeri proti jugu ob obrežju Tihega oceana, čez Andsko gorovje in sc je tresla zemlja do vzhodnega obrežja. Pet potresnih sunkov je zelo poškodovalo tudi mesta Ro-sario, Arano, Rioyo, San Luis in Tacuman, kjer je porušeno tudi vladno poslopje. Na Andih je obenem s potresom razsajal tudi vihar. Močno se ie tresla zemlja tudi v okolici Andes City.
Danes nam došla grozna poročila.
Danes opoludne smo telefonično dobili naslednja najnovejša poročila: New York, 20. avg. Vsa poročila prekašajo prvotna poročila o nesreči v Valparaiso. Uradna poročila cenijo število ponesrečencev, ki so poginili v plamenih, na 5000, a tu cenijo število žrtev na 10.000. Begunci se zbirajo na morskem obrežju. Zaman poizkušajo vojaki delati red, ker je prebivalstvo zelo razburjeno. Proglasili so naglo sodbo, ker sodrga pleni v ponesrečenem mestu.
San Jago de Chile, 20. avg. število žrtev cenijo na 10.000 oseb.
Valparaiso <Meliquila, 20. avg. Tu je po potresu brez strehe 60.000 oseb. Ob potresu je bil strašen vihar s tropičnini dežjem, ki je še bolj prestrašil prebivalstvo.
London, 20. avg. Angleški zastopnik v Valparaisi poroča, da niso pretirana poročila, o škodi in o žrtvih. Porušeni so vsi hoteli. Na vsako hišo cenijo število pogrešanih oseb na deset.
London, 20. avg. Uradno se poroča, da je izgubilo v San Jago življenje 55 oseb, na stotine oseb je ranjenih. Med mestno policijo združeno z meščanstvom in ropajočimi tatovi, je prišlo do krvavega boja. Potres je razrušil nadškofijsko palačo, palačo notranjega ministrstva, kongresno poslopje, mestno hišo, univerzo. Vsa ta poslopja so sedaj kup kamenja. Škode je na milijone in milijone.
Nevv York, 20. avg. Dne 16. t. m. do večera so šteli v Valparaisu 82 potresnih sunkov. Večina hiš je uničenih, ostale so poškodovane. Škode je 50.000 milijonov funtov šterlingov. Število mrtvih znaša 2000. Največ škode je napravil ogenj, ki ie izbruhnil takoj po prvem sunku. Živila so jako draga. En liter mleka velja dva dolarja. Tudi meso jc silno drago. Prebivalstvo, ki tabori v parkih, grozno trpi, ker veje oster mrzel veter in so noči mrzle.
San Jago, (preko Washingtona), 20. avg. Potresni sunki se ponavljajo. V noči od sobote na nedeljo jc bilo čuti več potresnih sunkov, ki pa niso bili posebno močni.
Nobenega londonskega hudodelca nc bi raje uklenil kot tega. Poseben človek jc ta mladi John Clay. Njegov ded je bil vojvoda; John sam pa je dalje časa študiral v Entonu in Ox-fordu. Bistre glave je in urnih rok; kolikokrat smo že imeli njegovo sled, a njega samega še nidar. Leta in leta ga že zasledujem, toda nisem ga še videl!«
»Nadejam se, da bodem še nocoj imel čast in srečo, predstaviti vam lopova, zatrjeval je Holmes. »Tudi jaz sem bil že na lovu na tega petelina in soglašam z vami: on razume svoj posel. Pa sedaj je ura že odbila deset; skrajni čas je, da odrinemo. Peljita sc gospoda s prvim vozom, jaz in Watson peljeva se z drugim.«
Med vožnjo ttio.i prijatelj ni bil posebno zgovoren. Naslonil se je v zadnji del voza ter potihem pel melodije, ki jih jc čul podnevi. Predrdrali smo celo vrsto razsvetljenih ulic, predno smo dospeli v Farringdonstrefct.
»Tu smo sedaj v neposredni bližini,« rekel mi jc prijatelj.
»Merry\veather jc ravnatelj banke, toraj je osebno prizadet. Smatral sem kot potrebno da je navzoč tudi Jones. On je vrl človek, toda v svojem poklicu pravi tepec. Eno ne-oporekljivo dobro svojstvo pa ima: pogumen
Dosodki na Ruskem.
Nemiri na Ruskem Poljskem.
Dne 16. t. m. je razpravljal ministrski svet o nemirih na Ruskem Poljskem. Zvečer se jc pričelo govoriti, da odpokličejo ruskega poljskega generalnega gubernatorja Skalona in odpošljejo na njegovo mesto generala Igna-tjeva. Baje je omajano Stolypinovo stališče. Dvorna stranka je povabila k seji o nadaljnih korakih tudi Pobjedonosceva. Uradno pa poročajo,da so izmišljena vsa poročila glede nameravane diktature v Rusiji.
Na varšavskega generalnega gubernatorja Skalona so bile vržene v soboto popoldne tri bombe. Generalni gubernator ni bil ranjen. Na balkonu neke hiše so dobili še eno bombo. Dasi Skalon ni bil ranjen, so ga le omamili strupeni plini. Prebivalce sosednjih hiš so posvarili revolucionarji pred napadom, naj ne zapuste hiš. V Peterburgti je ta atentat zelo vplival, dasi je bilo znano, da je varšavski gubernator od revolucionarjev obsojen na smrt. Nad Varšavo in okolico je proglašeno obsedno stanje.
Upori, ropi, umori.
V	Nižnem Novgorodu ie udrlo šest z revolverji oboroženih oseb v kontor tvrdkc Na-dtjda, kjer so premagali policijskega uradnika Ln odnesli 10.000 rubljev. Enega roparja so prijeli, ostali so ušli. Gbernator jc ukazal, da stražijo banko kazaki.
Pri Ufi so napadli oboroženci vlak. V poštni voz so vrgli bombo, ki je eksplodirala. Poštni izprevodnik je bil usmrčen. Roparji so nato odnesli denarne vreče.
V	Citi so ustrelili v bližini stanovanja policijskega ravnatelja. Napadalca so prijeli.
V	Rusiji prijeta nemška socialno-demo-kraška agitatorja Parbusa in Deutscha so odposlali v severno Sibirijo v triletno pregnanstvo.
V	Juzovski so ustanovili osrednje oblasti za gubernije Jekaterinoslav, Taganrog in Donsko pokrajino, da prej narede zopet red.
V armadi in mornarici.
Višji poveljnik črnomorskega brodovja jc izpremenil smrtno kazen štirim obsojencem v dvajsetletno prisilno delo, ostale obsodbe pa potrdil.
Vojno sodišče je obsodilo 17 mornarjev ladje »Pamjat Azova« in pa agitatorja dijaka Petrova na smrt. V soboto zjutraj so jih usmrtili kazaki. Obsojenci so stali v eni vrsti,
a oči jim niso zavezali. 12 mornarjev so obsodili na šest- do desetletno prisilno delo, 13 so jih pridelili kazenskim bataljonom, 15 so obsodili v disciplinarno kazen, 34 so jih pa oprostili. Vojno sodišče je oddalo tri civiliste civilnemu sodišču.
Admiral Skrydlov jc naprosil mornariškega ministra, naj končajo administrativne oblasti sodnijske razprave zaradi vstaje moštva črnomorskega administrativnim potom.
Kronstadtsko vojno sodišče je obsodilo 18. t. m. 10 upornikov na smrt, 122 na prisilno delo, 15 so jih pa oprostili.
Dognali so, da se Onipko ni udeležil kron-stadtskega upora. Obtožen je pa, ker je agi-tiral med vojaki in mornarji za revolucijo.
V	Odesi so ustanovili zavarovalno družbo. ki zavaruje škodo, narejeno po kravalih in po revoluciji.
Revolucionarni dostojanstveniki.
Stolypin namerava baje imenovati več znanih revolucionarjev za visoke dostojanstvenike.
Novo rusko posojilo.
Novo dumo nameravajo sklicati še pred marcem. Ruski finančni minister namreč namerava najeti novo posojilo. Volitve v dumo sc bodo vršile že v oktobru. Duma bo pa zborovala že začetkom novembra. Ministrski svet se ic žc posvetoval tudi o zakonskih načrtih, ki jih nameravajo predložiti dumi in o pripravah, predno skličejo dumo.
Atentati na rusko policijo.
L, o d z, 18. avgusta. Trije mladi možje so vrgli v policijsko poslopje tretjega okraja tri bombe. Nakrat je bilo poslopje v dimu.
jc kot medved in drži kot klešče, kogar prime. Tu smo; zdi se mi, da nas že pričakujejo.«
Dospeli smo v dotično ulico, kjer sva bila s prijateljem že dopoldne; vozove smo poslali proč. Merry\veather nas jc peljal po temnem hodniku doli do nekih stranskih vrat, ki jih jc odprl. Dalje smo šli odondod skozi ozek koridor do konca, kjer so bila močna, železna vrata. Odprli smo ter nadaljevali pot po ka-nienitih stopnjicah, dokler nismo dospeli iz-nova do železnih vrat. Od tod nas jc peljal Merry\veathcr globoko doli skozi temen s podzemsko vlažnostjo napolnjeni hodnik, odprl še tretja vrata, skozi katere smo dospeli v prostran prostor, ki jc bil podoben kleti. Krog in krog stali so težki zaboji.
Holmes jc posvetil navzgor ter dejal: »Od zgoraj ste še dokaj dobro zavarovani.«
»Od spodaj tudi, posegel je vmes Merry-veather in potolkel s palico ob tla. — »Kaj jc to? (ilas jc popolnoma votel!« zaklical je osupnjen.
»Prosim vas resno, bodite bolj mirni«, ukazal je Holmes strogo. »Zaradi vas je bil že doslej vspeh naše ekspcdicije v nevarnosti. Blagovolie vseti se na enega izmed zabojev, usoiam si vas prositi, ter ne črhnite besedice več.«	(Dalje.)
Koliko je mrtvih se še ne ve. Vojaštvo je prihitelo in streljalo v nasprotno hišo, v katero so napadalci pobegnili.
250 židov ubitih.
Varšava, 18. avgusta. Tu so vojaki ubili 250 židov, ki se niso hoteli pokoriti odredbam oblasti.
UKRADENI AVSTRIJSKI MOBILIZACIJSKI KARTI.
Srb ski listi poročajo, da je kupilo vojno ministrstvo dve tajni karti avstrijskega generalnega štaba. V ukradenih zemljevidih je natančno zaznamovano, kako bi prodirala v slučaju vojske naša armada. Prodirala bi ne s severa, kakor so sploh sodili, marveč na jugu. Na Dunaju so baje zelo konsternirani zaradi izdaialstva. Poročila o tej tatvini so nekoliko zmedena. Trdi se, da ima generalni štab izdelane karte za vsak slučaj tudi nasproti drugim državam.
PRIPRAVLJENI NA NAJHUJŠE.
Pariz, 18. avgusta. Nadškof bordeauški Lecot je izjavil, da se bodo katoličani ravnali po papeževih besedah, tudi če jim država vse vzame in cerkve zapre. Škof perpignanski je izjavil, da od sedanje zbornice katoličani ne pričakujejo nič dobrega; a pripravljeni so na vse, tudi na smrtne kazni.
NA EVHARISTlCNEM SHODU.
T o u r n a y, 18. avgusta. Evharističnega shoda so se udeležili kardinal Vannutelli kot zastopnik papežev in ministrski predsednik belgijski \Voerte. Govoril je msgr. Hamette kot odposlanec pariškega nadškofa kard. Ri-charda, ki je sklenil govor z besedami: »Molimo za Francijo!« RAZKOL V SOCIJALNl DEMOKRACIJI ITALIJE.
Italijanska soc. demokracija jc razkrojena v dva tabora, ki si stojita sovražno nasproti: v reformiste in revolucionarje. Zadnje čase se je mnogo govorilo o prizadevanjih, da bi prišlo do sporazumljenja. Ali ta prizadevanja so ostala — kakor javljajo sedaj iz Rima — brezvspešna. Te dni so imeli v Milanu refor-misti shod, na katerem so najodločneje odklonili idejo zbližanja z revolucionarci. Po rez-kosti tona je soditi, kako širok prepad zija med obema socialističnima frakcijama nikdar še nista bili tako oddaljeni ena od diuge kakor sedaj.
ORŠKO-BOLGARSKI SPOR.
Bolgarska vlada izjavlja, da so poročila o ancialskih protigrških izgredih pretirana. Življenje je izgubilo le pet Grkov in dva Bolgara, ne pa več sto. Lahko ranjenih je bilo 24 oseb, deloma Grki, deloma Bolgari. Katastrofe so bili vzrok Grki, ki so streljali celo na orožnike in vojake, ki so prišli, da branijo Grke pred napadi. Vzrok nemirov je bil grški škof v prvi vrsti, ki ni zgorel, marveč je zaprt, a na povelje postopajo ž njim, kakor sc postopa s škofom. Zaprtih ie še veliko število Grkov in Bolgarov. Tudi ni res, da je pogorelo celo mesto Ancialo. Izmed 1000 večinoma lesenih hiš jih je pogorelo le 50. V Ancialu prebiva 4500 Grkov in 800 Bolgarov, 150 mohamedan-cev in 50 ciganov. O dopisu turške vlade ve-levlastim trde, da jako napada bolgarsko vlado, ki jc pripustila, da so nastopali kristjani istega veroizpovedanja eni proti drugim. Turčija ne ntore več tega gledati meže. Po bero-linski pogodbi ni Turčija samo opravičena, marveč ima celo dolžnost, da brani pravice grško-pravoslavnega patriarhata, česar ne iz-premeni, da vzhodno rumelske province upravlja bolgarski knez. Tudi avstrijski poslanik in ruski diplomatični zastopnik sta opozarjala bolgarsko vlado na protigrško gibanje. Veliki vezir je pa resno opominjal bolgarskega agenta Načoviča v Carigradu zaradi protigrških izgredov.
V	Plovdiv so odposlali iz Sredca dva šva-drona kavalerije in dva pehotna polka, da vzdržujejo na včerajšnjem protigrškem shodu red. Bolgarski minister za notranje stvari je izdal odlok na prefekte, naj skupno z vojaštvom preprečijo nemire.
V	Carigrad je došlo 300 grških beguncev iz Varne, Burgasa iu Anciala.
Turška vlada je obveščena, da nameravajo Grki napasti bolgarske cerkve in zavode v Carigradu. Pravoslavni patriarhat jc ukazal za včeraj rekvije za padle Grke v carigrajski nadškofiji. Boje se, da nastanejo ob tej priliki protibolgarski nemiri.
NOVI MILIJONI ZA ITALIJANSKO MORNARICO.
Italijanski vojni minister Vigano precej molči, kar jc postal italijanski ministrski predsednik Giolitti. A sodijo, da sledi sedanjemu molku vihar. Znano jc namreč, da je predložili Vigano takoj, ko jc postal minister načrt, kaj da potrebuje nujno za italijansko armado in osobito za novo artiljerijo v trdnjavah ob vzhodni italijanski meji, toraj proti Avstriji. Giolitti je pregovoril Vigana, da je trenutno odnehal. A zdaj jc prenehala Viganova potrpežljivost. Vladna »Tribuna« namreč zahteva, naj Giolitti ali zviša armadni proračun, čc pa tega ne more, naj pa zniža armado. O znižanju armade pa ne more biti govora. Zato pač ne preostaja italijanskemu ministrskemu predsedniku drugega, kakor da zviša armadni nro-račun. A prej, ko to stori, želi, da prepriča o potrebi zvišanja tudi večino poslancev iu pa italijansko ljudstvo. Lepše priložnosti pa ni, kakor letošnje cesarske vaje na Adriji ob in na dalmatinskih obalih. Italijanski listi so žc pričeli v raznih akordih peti, da Avstrijci lahko v nekaj dneh osvoie nezadostno utrjene Benetke. Trde tudi, da izda naša vlada več za armado, kakor italijanska. Italijanskim državnikom pa belijo še druge skrbi lase. Nezadovoljni so carabinieri, ki zahtevajo višje plače in pa pazniki po kaznilnicah. Da jim ugode, bodo morali šteti milijone.
Dnevne novice.
+ Odlikoval je cesar zaradi zaslug pri pripravljalnih delih za trgovinske pogodbe z Nemčijo, Italijo, Rusijo, Belgijo in Švico z redom železne krone tretje vrste državnega in deželnega- poslanca S. L. S., vodjo, deželnega odbornika g. Povšeta. Čestitamo!
+ Slovenski Korošci na treji slovenski katoliški shod. S Koroškega se nam piše: Več slovenskih duhovnov v kanalski in zilski dolini se nikakor ne strinja z žalostnim postopanjem slov. pol .društva v Celovcu v zadevi slov. kat. shoda v Ljubljani in namerava se istega vdeležiti; vabi pa tudi svoje mogoče somišljenike po ostalem slovenskem Koro-tanu k udeležbi.
I Msgr. Podgorc v »Vaterlandu.« »Va-terland« je nasproten volilni preosnovi. Zato je res najprimernejše, da o koroški kolobociii glede nanjo piše msgr. Podgorc vanj. V soboto je zagledal v tem oziru njegov dopis beli dan. Ne dela mu časti, pozna se mu samo ena reč: trma v nedoslednosti. Dr. Šusteršiču priznava, da se je silno trudil za volilno preosnovo in pravi, da zasluži njegovo delovanje največjo hvalo, če bo preosnova to prinesla, kar trdijo, da upajo od nje borivci za njo ,ki jih imenuje z lepim imenom Reformstiirmer. Ostanimo pri tem vsaj eno trenotje! Msgr. Podgorc - brezdvojbe pisec dotičnega članka — je nasproten splošni in enaki volilni pravici. Tako se razumemo in tako nam je tudi jasna puhlica o soc. in katoliških načelih v znanL resoluciji. Podgorc brani sebe in dr. Brejca proti očitanju, da je koroška resolucija edino le v službi ljubljanskega liberalizma. Sam pa priznava, da se poteguje vse liberalno časopisje za resolucijo v tem vprašanju. Z veliko gorečnostjo dokazuje, kako kruto po vojnem pravu se hoče »Slovenec« boriti proti Korošcem. Mož zamolčuje, da so boj napovedali najprej resolucionaši vsakemu Korošcu, kdor bi se udeležil tretjega slov. katol. shoda. Ta sklep je zavraten naskok na prepotrebno katoliško manifestacijo in ko ga odbijamo, izvršujemo le svojo dolžnost. Doslej smo jo, bomo jo tudi poslej, tembolj ker vidimo, da med resolucionaši nimamo samo strupenih nasprotnikov dr. Šusteršiča, sovražnikov katol. shoda, marveč tudi nasprotnike načela splošne in enake volilne pravice.
+ Prenočišča na tretjem slovenskem katoliškem shodu. Oni, ki so se oglasili za prenočišča so večinoma že dobili listke z naslovi prenočišč oziroma jih še dobe pred odhodom v Ljubljano. V Ljubljani naj si po shodu v nedeljo poiščejo svoja prenočišča, da si oskrbe vhod zvečer. Vsi naj gredo gotovo tja prenočevat, kamor je določil pripravljalni odbor, da bo red. Ako bi kdo ne bi bil zadovoljen s prenočiščem naj pošlje dotični listek takoj nazaj, a to le v posebno važnem slučaju.
+ Imenovanje. Stolni kanonik Anton Fettich-Frankheim je imenovan za dekana ljubljanske dekanije na mesto dosedanjega dekana kanonika Ivana Sušnika, ki je prosil, da se mu dekanski posel odvzame, ker je prevzel upravo ljubljanskega pokopališča.
X Kanonično vmeščenje. Danes predpol-dan po korarski maši jc bil v ljubljanski stolnici slovesno umeščen novoimenovani stolni kanonik prečast. gospod Jožef Šiška. Slovesnost je izvršil premilostni gospod knezoškoi dr. Anton Bonaventura Jeglič.
; Narodno-napredna stranka dela program! V sobotnem »Narodu« je priobčen načrt liberalnega programa, ki se predloži zaupnemu shodu narodno-napredne stranke, ki bo dne II. oktobra t. 1. Ta načrt ima dve zanimivosti: 1. Zahteva liberalna stranka ločitev cerkve od države, »zlasti stranka ne pripo-znava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo.« Torej brezversko šolo! — 2. Liberalna stranka jc obupala nad delavstvom in je njegovo organizacijo prepustila popolnoma socialni demokraciji. Druge točke so slaboten posnetek raznih drugih programov v jako medli obliki.
+ Dr. Tavčar proti učiteljstvu. Zadnji »Učiteljski Tovariš« je silno zbodel gospodo v »Narodovem« uredništvu. Dolgi odgovor v »Narodu« je jako prazen. Edino, kar ve vodstvo liberalne stranke povedati, je to, da so učitelji kršili disciplino liberalne stranke s svojim postopanjem in da so uprizorili »grd, škandalozen napad« in da dele »svojim najboljšim prijateljem zaušnice«. Zato jim pa napoveduje: »Kdor v armadi strelja v lastne vrste, zapade nagli sodbi, in to je storil »Učiteljski Tovariš«. Torej nagla sodba, vojskino pravo liberalne stranke proti učiteljstvu! To je odgovor liberalnega vodstva. Glede tiskarne pa odgovarja dr. Tavčar: »Končno moramo zavrniti še sramotno očitanje, da je naš odgovor na »Tovarišev« zavratni napad vplivala — ustanovitev
učiteljske tiskarne, v katero se je preselil »Tovariš«. To je naravnost infamija. Ko bi bili mi hoteli preprečiti ustanovitev učiteljske tiskarne bi bili to lahko igraje storili, a niti prsta ni nihče Ranil, samo pomilovali smo učiteljstvo, da postopa tako brezumno in bogato preplačuje slabo urejeno tiskarsko podjetje, ki ne bo nikdar neslo niti tistih remuneracij, ki jih nekateri pričakujejo. Ko bi hoteli, bi učiteljsko tiskarno lahko danes pognali v zrak, saj vemo, kje in kako se je dobila kupnina, ali nam ni nič na tem, ker je nam čisto vseeno, naj je ta za vsako konkurenco popolnoma nesposobna tiskarna v rokah vdove Klein ali v rokah nekaterih učiteljev. Z očitanjem umazanih nagibov naj nam pač nikar ne prihaja nihče, najmanj klikica, ki je zbrana okrog »Tovariša« in katere je učiteljstvo, kakor sedaj čujemo, že precej sito.« Odgovor je junaški. Čakamo, kaj odgovori nanj učiteljstvo!
+ Vojaško nadzorovanje v Pulju. Armadni nadzornik nadvojvoda Friderik je do-šel v soboto ponoči v Pulj. Spremljal ga je tudi poveljnik graškega armadnega zbora fcin. Succovaty. Vojaški, cerkveni, civilni, krajevni in avtonomni dostojanstveniki so sprejeli nadvojvodo na kolodvoru. Nadvojvoda nadzoruje puljsko posadko. Danes ob šestih zvečer zapusti nadvojvoda Pulj.
—	Knezoškof v Novem Mestu. V soboto popoldne se je pripeljal prem. knezoškof v Novomesto k blagoslovljenju novih dveh al-tarjev v frančiškanski cerkvi. Blagoslovljenje se je vršilo v nedeljo dopoldne ob številni asistenci.
—	Odbor »Strokovnega društva delavstva kranjske industrijske družbe« na Savi
se je sestavil sledeče: Predsednik Ivan Svetina, namestnik Štefan Vebar, tajnik Ivan Gla-vič, namestnik Ivan Korošec, blagajnik Frančišek Cebulj, namestnik Tomaž Loncnar. — Pregledovalci računov so: Ivan Javorski, Lovrenc Rajhard, Ivan Rozman.
—	Osebne vesti. Poročil se je v Gradišču ob Soči g. dr. Srečko K o v a č i č, odvetniški kandidat v Gorici z gdč. Julijo K I o d i č e v o pl. S a b 1 a d o 1 s k o. — Umrl je v Dobravljah na Vipavskem sedmošolec goriške gimnazije Rudolf H r o b a t. — V Gorici je umrla gospa Josipina G a s s e r. soproga g. Ivana Gasserja, mati namest. tajnika Jos. Gasserja. — V Opat-jem selu je umrl posestnik g. Andrej Jelen.
—	Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica zborovala je dne 9. t. m. v svojih društvenih prostorih v poslopjih c. kr. deželne vlade. Po odobrenju zapisnika zadnje seje poročal je predsednik, dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky o delovanju odbora. Dne 3. julija t. I. poslala je podružnica šest skrufo-loznih k jetiki disponiranih otrok v morsko zdravilišče v Gradežu. Otroci bili so vsi z dežele. Po šesttedenskem zdravljenju vrnejo se dne 21. t. m. Pri tej priliki bodejo kakor pri odpotovanju prenočili v otroški bolnišnici, kjer dobe tudi večerjo in zajuterk. Spremljevalcem, ki pridejo ponje, povrnejo sc vsi vozni stroški do Ljubljane in nazaj. — Predpriprave za vstanovitev otroškega zavetišča v Ljubljani so skoraj dokončane. Na predlog gosp. Otomar B a m b e r g a sc sklene, da podružnica ne kupi kako že obstoječe poslopje, temveč da zgradi otroško zavetišče na novo in da preskrbi pri stavbi za veliko zračno verando, v katerej bodo otroci pri ugodnem vremenu tudi lahko spali. To bode najbolje odgovarjalo modernim zahtevani zdravljenja in krepljenja pljuč. Stavbišče kupilo se bode šc letos, vsa ostala dela se pa bodq kolikor mogoče pospešila. — Predsednik naznanja dalje, da je kranjska hranilnica dovolila podružnici subvencijo 500 K, za kar ji je odbor izrekel najsrčnejšo zahvalo. Doslej so dovolili na subvencijah: »pomožno društvo za bolne na pljučih v avstrijskih kraljestvih in kronovinah« 2000 K. deželni zbor vojvodine kranjkse 1500 kron, občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane 500 K, in kranjska hranilnica 500 K. Od teh subvencij se je v letošnjem letu izplačalo: od »pomožnega društva za bolne na pljučih« 2000 K in od kranjske hranilnice 500 kron. Subvencija mesta ljubljanskega sc bode izplačala v mesecu novembru; za isti čas obljubilo je »pomožno društvo za bolne na pljučih« nadaljno subvencijo 2000 K, da s tem podružnici pomore pri predpripravah za gradbo otroškega zavetišča. — Na to sledilo je posvetovanje o glavni točki dnevnega reda, dovolitvi podpor jetičnikom, ki se zdravijo v izven-kranjskih zdraviliščih. To vprašanje je za družbo principijelne važnosti, kajti kakor hitro otvori otroško zavetišče in prične v Ljubljani z d o m o v n i m odvračanje m, ki se bode v enakej meri oziralo na bolnike, kakor na njih sostanovalce, ne more podružnica dovoljevati šc dragih podpor, kajti v to so njena sredstva prepičla.Kerse pa z domov-nim odvračanjem prične še le prihodnji mesec, sklenilo se jc, da naj se za sedaj take podpore še dovolijo. Vsled tega dobil je v Ljubljano pristojen in tu stanujoč jetičnik, ki sc pa sedaj zdravi v Zdravilišču Horgas na Štajerskem, 180 K za dvamesečno zdravljenje, pred kratkem obolela učiteljica pripravnica, ki se zdravi pod nadzorstvom podružničnega zdravnika dr. A. L e v i č n i k a, pa 300 K, ki se ji izplačajo v treh mesečnih obrokih. Slednjič sklenilo sc jc nabaviti avtomatično tehtnico za osebe, ki bo služila v kontroliranje uspehov pri domovnem odvračanju.
—	Toča je napravila v višnjegorskem sodnem okraju za 15.000 K škode.
—	Planinke sta dobila dva turista na Nanosu.
—	Prijeti vojaški begunec. V Višnji gori | so prijeli iz Kanala pobeglega vojaka Ignacija Kastelica.
—	Toča v Dalmaciji. — Iz Knina poročajo, da je tamkaj grozna toča uničila ves vinski pridelek in da je škode okolu pol milijona kron.
—	Avtoinobilno vožnjo namerava menda vpeljati državna poštna uprava med Otočami, Brezjami, Radovljico, Lescami in Bledom, če se prizadete občine zavežejo, da se investirani kapital obrestuje.
—	Gostilno prodati namerava v Radovljici g. Hirschmann.
—	Dohodki južne železnice so zaostali v dobi od 1. do 10. avgusta za več nego 100.000 K za dohodki lanskega leta v isti poslovni dobi. To so posledice konkurence nove planinske železnice.
—	Zagrebški župan odstopi. Listi poročajo, da bo zagrebški župan Aniruš odstopil. Tudi druga člani mestnega odbora odstopijo.
—	Nevihta s točo pri Sv. Katarini nad Medvodami. V petek, dne 17. t., ni. se je opoldne stemnilo nebo in kake pol ure potem je med groznim bliskom, gromom in viharjem začela padati toča, vedno huje in vedno de-beleja, debeleja tudi kakor jajcc. Sadno drevje je vse okleščeno, na tleh polno sadja, orehov, proso vse pomandrano; zelje, korenje stol-čeno, ajda uničena. Pod kapovi in ob bregovih je bilo še zvečer toče na kupe. Mnogo opeke je pobila in nekaj šip. Prizadeti so kraji Topol, Osredek in deloma Belo. Celo popoldne se jc po kratkih presledkih zopet in zopet med treskanjem vlival dež v plohah. Uničeno je sadje, velika nada naših kmetov, pokončana zlasti tudi piča za žival. — Ubogi kmet!
Utopljenec stal v vodi. Utonil jc dne 17. t. m. v Bohinjski Savi izvošček Janez Mencinger, kateri je bil zadnji čas v službi na Javorniku. Ker je bil mož zadnji čas brez službe in udan nesrečnemu alkoholu, ni izključeno, da je sani zabredel v vodo, iz katere se ni mogel več rešiti. Zanimivo je, da je utopljenec stal v vodi, kjer so ga našli.
Romanje na sv. Goro se letos ne vrši, ker se do sedaj ni oglasilo zadostno število udeležencev. Tisti, ki so osebno plačali voz-nino, dobijo denar nazaj pri frančikanskem vratarju, onim pa, ki so jo poslali po poštni nakaznici, sc vrne poštnim potom.
—	Toča na Goriškem, iz Solkana se nam piše: Huda nesreča nas je zadela v noči med 16. in 17. avgustom. Nekako ob pol 3. uri zjutraj se je vsula po planjavi severno od Gorice toča vsakovrstne debelosti. Večina jo je bila orehove veličine, ob robu ostra kot nož, a tudi večja jc seintertja naletavala; kar je pa še najhujše, padala jc kakih 5 minut popolnoma suha, brez kaplje dežja. Sneg nam pozimi ni pobelil polja, a nocoj sc jc pri blisku plodo-nosna planjava videla pobeljena od toče. Žalosten jc pogled danes zjutraj — trtic moli sem ter tja popolnoma gole rebra, sadja večina po tleh, koruza razmrcvarjena, z eno besedo polom, da groznejšega ni mogoče misliti. Zlasti ste prizadeti vasi Solkan in Kroniberg, a skoro gotovo so poškodovana tudi Brda, ker je prišla nevihta od jugozahoda. Najstarejši ljudje ne pamtijo kaj takega. Pobočje hriba sv. Katarine,, kjer uspeva najžlahtnejša trta, je tako zdelano, da se mnogi posestniki niti odločiti nečejo, da bi šli gledat, kaj je napravilo z njih upom. Tudi perutnini, ki je spala na prostem, ni prizaneslo, semtertje sc dobi kaka ubita živalica. Da bi ljudje pač enkrat spoznali, da se Bog nc pusti s seboj norčevati! Pri vsej ti nesreči pa ima c. kr. pehota po najbolj prizadetih krajih vaje z godbo na čelu, kar pač ni umestno, ker godba v takem slučaju žalost le še množi. Ali gospoda nima nobenega sočutja do trpinov nesrečnežev.
Izlet »Slovenskega planinskega društva« in otvoritev pota na Jalovec. Dne 26. avgusta t. I. bo osrednji odbor »Slov. planin, društva« otvoril pot na Jalovec, katero je dal na novo nadelati. Ob tej priliki priredi tridnevni izlet po sledečem vsporedu: Dne 25. avgusta sestanek v Aljaževem domu v Vratih, popoldne od 1. do 3. ure odhod skozi Luknjo v Trento, prenoči se v Trenti; nedeljo 26. avgusta zjutraj ob 4. uri odhod na Jalovec in sestop v Koritnico, med potjo otvoritev pota na Jalovec in pod Jalovcem v Koritnico, potem povrat v Srednji Log pod Predelom.
Poročil se jc g. Josip P e 1 i c o n, c. kr. poštni asistent z gdčno Lojziko Slavec iz Ospa.
Grad Miramar pri Trstu ostane od danes naprej zaprt za občinstvo, ker pride tjakaj na daljše bivanje nadvojvodinja Jožefa.
—	V morje skočil in utonil jc v Trstu 201etni neznan moški. Jopič si jc oblekel narobe: hrbtišče na prsih, da bi ga tako oviralo gibanje v vodi.
■ — Bratovska skladnica kranjske obrtniške družbe na Savi imela je sejo dne 10. avgusta, v kateri se je načelstvo z ganljivimi besedami spominjalo mnogih izkazanih dobrot umrlega ravnatelja g. Karol Luckmanna in sc jc na predlog g. Peter Rozmana sklenilo is* zapuščine umrlega sezidati večjo moderno delavsko hišo. Na hiši naj se napravi marmornata plošča z napisom »Karol Luckmannova hiša«, katera naj bo tudi poznejšim rodovom v trajen spomin. Z delom se prične takoj, ko sklep potrdi rudarska oblast.
Tram je otroka ubil. Andrej Debevec je v Bezeljaku zlagal tramove. V obližju sc jc igralo več otrok. Pet let stari deček Franc Znidaršič je plezal po zloženih tramih ter stopil na enega, ki jc nekoliko ven štcrlel, vsled tega jc tram izgubil ravnotežje, padel z dečkom na tla in dečka ubil.
—	Reški Hrvatje na Brezjah. Včeraj popoldne so sc s posebnim vlakom iz Reke v Ljubljano hrvaški romarji pod vodstvom p. kapucina Bernardina pripeljali ter sc od-
peljali na Brezje. Danes popoldne so se vrnili s posebnim vlakom domov.
—	Poštar Murschetz je iz preiskovalnega zapora zopet izpuščen. Prišel je takoj v Logatec in šel v poštni urad, iz katerega sta ga šele s silo mogla spraviti dva orožnika.
—	Skušnje o novih železniških prometnih signalih so se danes začele.
—	Aretirali so borovniškega župnika Schiffrerja. Povabljen je bil k deželnemu sodišču in ondi pridržan. Dolže ga nemorale.
—	Poročil se je g. Jožef W a 11 a n d, uradnik c. kr. priv. južne železnice v Liencu, na Tirolskem, z gdčno. Julijo Medved.
—	Toča in nevihta. Iz Blagovice se nam poroča: Dne 17. t. m., ob četrt na 1. uro popoldne, so se nenadoma prikazali nad Črnim grabnom pogubonosni oblaki. Kmalu se je stemnilo, pričelo votlo bobneti, bliskati se in grmeti, da je človeka groza iii strah navdajal. To ni trpelo dolgo, kar se vsuje zelo gosta, debela toča, ki je zemljo tako pobelila, kakor bi bila s snegom pokrita. Še danes, 19. t. m., ko to pišem, jo je videti za županovim skednjem pod kapom za črevelj na debelo. Škoda je zelo velika, ker so uničeni vsi sedanji poljski pridelki. Posebno pa so prizadeti oni gospodarji, ki so imeli zasajen hmelj. Letos bi bili potegnili zanj lepe novce, ker je bil tako lep in je tudi cena precej visoka. Dne 20. t. m. so ga nameravali pričeti obirati, a 17. t. mes. jim ga je oklestila toča. Po toči so prizadete najbolj vasi Zgornje Loke, Vošce, Mali in Veliki Jelnik, Slabenek, Jelša, Gabrije, Pri-voje, Prilesje. Po teh vaseh so pokončani vsi jesenski pridelki; druge vasi so prizadete le deloma. Ubogi kmet, kaj bodeš počel sedaj, ko ti je pokončan glavni pridelek, za katerega si se trudil ponoči in podnevu, zraven pa še plačeval tako drago posle in najemnike? Cenili ti bodo škodo, ali odškodnina, ki ti io bodo prisodili, še senca ne bode proti škodi, ki jo imaš.
— Iz Kubeda v Istri. (Požarji.) V sredi januarja, torej ob času največje zime, je strela udarila v zvonik, zgorela je šupa sena, ubilo eno kravo in enega prešiča. Marca meseca se je užgal naš prvi „hotel". Planinsko društvo iz Trsta, ki je prišlo pogledat naše lepe kraje in pozdravit našo vrlo pevsko društvo „Skala", ga je krstilo, „hotel pri zlatem rogu", ta hotel je 1. avgusta ob 2. uri popoldne popolnoma zgorel, samo grde črne razvaline je še videti. Al kar je najbolj žalostno povrh nesreče, zmanjkalo je tudi 1340 kron denarja, katerega se je polastil malopridnež, rešil je denar pred ognjem in ga spravil v svoj žep. Dosti nesreč in kletvin se je izreklo nad malopridnežem, če se vse izpolnijo, imel bo časni in večni ogenj! — Kako žalostno je gledati ob času hude suše in vročine v teh krajih požar! — Voda je oddaljena od vasi, po hišah polno sena, ljudje nimajo shramb za seno, ampak je vse pod eno streho, ljudje, živina in krma. Bog bodi varih, da bi se to po noči ne zgodilo; še ljudje bi se ne mogli rešiti, ker v par minutah je bilo vse v plamenu. Dobro bi bilo, ko bi si preskrbele posamezne srenje majhne brizgalnice brez imenitne požarne brambe, samo da bi znali brizgati vodo na visočino; za izvežbano požarno brambo nismo še, manjka marsikaj. Kadar nastane ogenj, si ne moremo pomagati, z rokami je nemogoče hitati vodo na visočino, in kdo bo šel na streho, kjer je vse v ognju ! Torej tabakarji, bodite bolj previdni, starši skrivajte žveplenke pred otroci! Kadar bo kaj veselega, bom že sporočil, posebno, če se bo naš fini moškat ob trgatvi dobro obnesel, ker boljšega moškata „ni pod solncem kakor je naš", pravil mi je enkrat neki posestnik.
Ljubljanske novice.
li Seja odseka za ljudsko veselico na lil. slovenskem katoliškem shodu bo danes zvečer. Vabimo gg. odbornike, da sc seje polnoštcvilno udeleže.
lj Pevska skušnja bo jutri ob pol 9. uri zvečer v »Rokodelskem Domu«. Ker je to predzadnja skušnja pred nastopom, prosimo gg. pevcc, da se vsi odzovejo vabilu.
Ij Dvestoletnica pri ljubljanski stolnici. Jutri 21. avgusta bo minulo 200 let, kar jc bil ulit velik zvon ljubljanske stolnice. Zvon je posvečen modrosti božji in telita 64stotov. Kronogram na njem se glasi: Soph Iae Vene-ran Dae CaMpana saCra (-1706). Stroške za ta zvon v znesku 5000 goldinarjev je pokril Peter Anton Codeili pl. Fanenfeld. Nekateri pripovedujejo da je na zvonu napis CoDcLLI an V M (namreč aes). Tega napisa sicer na zvonu ni videti, a ta beseda je kljub temu izvrsten kronogram, ki daje samo letnico 1706. Zvon jc n I i I znameniti ljubljanski zvonar Gašper Franchi, ki je bil rojen v Vidmu na Furlanskem in je v Ljubljani umrl 25. avgusta 1733. v 76. letu svoje starosti. Pokopali so ga pri Frančiškanih (zdaj Vodnikov trg). Ta zvonar je ulil mnogo zvonov po Kranjskem, ki šc zdaj v višavi pojo božjo slavo. Največji njegov zvon pa jc jubilant v stolnici. Skoro dvesto let je bil največji zvon na Kranjskem, šele zadnji čas ga jc prekosil veliki zvon pri Mariji Devici v Polju. Jz njegovega življenja bodi omenjeno, da ga je šele petega septembra prepeljalo pet parov volov s ,30 težaki do stolnice. Tu je čakal do 16. oktobra, ko jc neki idrijski mojster dovršil priprave, da bi zvon potegnil v višavo. To se jc posrečilo 17. oktobra zjutraj ob osmih. Posvečen pa je bil šele 5. maja 1707. Dvestoletnemu starčku želimo še mnogo let! — Freske v stolnici, v prez-biteriju, v prečni ladiji in na svodu v podolžni ladiji, je Julij Ouaglio dovršil 21. avgusta
1706. Potem je došel 25. avgusta v Škofjo Loko, kjer je pričel slikati zadnjo steno v kapelici v Puštaiu. Delo mu je poveril tedanji lastnik Marko Oblak.
lj Blagoslavljanje stolnice. Nova stolnica je bila blagoslovljena 2. avgusta 1706. Obred je izvršil stolni dekan dr. Anton Thalnitscher pl. Thalbcrg. Za to slovesnost so nakupili novo inašno obleko in nova oblačila za strežnike, postavili so velike in bogato okrašene slavoloke. P. Preller T. J. je izprosil od papeža Klemena XI. popolni odpustek za vse one, ki obiščejo stolnico od 22. avgusta do
5.	septembra. Blagoslov se je izvršil po solnč-nem vzhodu, po peti sv. maši ob sedmih zjutraj ter se jc pričela pomikati procesija po trgu čez Stari trg, čez Ljubljanico preko mosta, ki so ga-dan poprej sestavili čolnarji iz 26 čolnov. Procesijo jc vodil knezoškof Ferdinand grof Kuenburg. Po slovesni procesiji je imel knezoškof pontifikalno mašo, pri kateri so oskrbovali glasbo in petje društveniki fil-harmoniške akademije. Bilo jih je poleg trobentačev nad 64. Ob dveh je slovensko pridi-goval jezuit P. Matija Paradižič. Zvečer ob
6.	uri so priši Kropenci z banderi. Potem so se skozi 14 dni vrstile procesije iz raznih župnij na Kranjskem in Štajerskem. Vsak dan sta bila po dva govora, ali vsaj eden. Drugo nedeljo je pridigoval slovenski pisatelj kapucin P. Rogerij. Prihodnjo sredo 1. septembra je prišlo 24 procesij s 140 banderci. Te dni je bilo samo v stolnici obhajanih 16.000 ljudi. Tako so praznovali pred dvesto leti v stolnici slovesnost blagoslavljania. Posvečena je bila stolnica šele 8. maja 1707. Dvestoletni spomin posvečevanja se bo prihodnje leto slovesno obhajal v prenovljeni stolnici.
Ij Za mestne uboge. Radi mnogoštevilnega obiska The Royal Via smatra ravnateljstvo tega podjetja kot svojo častno nalogo, da v znak hvaležnosti priredi jutri v torek ob 8'/) uri zvečer beli Ljubljani dobrodelno predstavo, katere cel bruto dobiček je namenjen mestnim ubogim. Hvaležno pozdravljamo to dejanje in apeliramo na slavno občinstvo mesta Ljubljane, da po prav številnem obisku pomore k gmotnemu uspehu. Program predstave bode čisto nov. Danes v ponedeljek radi priprav ni predstave.
lj The Royal Vio je imel v soboto in nedeljo vse predstave razprodane, tako da je šlo mnogo občinstva proč, ker ni moglo dobiti več vstopnic. Kakor se nam poroča, bode jutrajšnji program popolnoma nov in sestavljen iz samih najlepših slik celotnega podjetja. Upamo, da glede na dorodelen namen tudi ju-trajšnja zadnja predstava dobro uspe!
lj Poročil sc jc danes zjutraj brivec Hin-ko Dolenc z gdč. Fino L u k e s c h. Čestitamo!
lj Rokoborba v »Narodnem domu« vzbuja posebno pozornost, ker nastopa prvič v Ljubljani kot rokoborbec zamorec Mohamed. V soboto sta se borila rokoborbca Petri in 19letni Celi Pečman, borila sta se jako elegantno. Ceh Pečman podlegel mu je v 28 minutah. Kot druga rokoborbca sta nastopila Pečman in zamorec Mohamed; in sicer samo 10 minut. Končala se je borba brez vsacega rezultata. - V nedeljo sta se borila izvošček Simončič in Celi Pečman. Obilo smeha jc vzbujal Simončič: premagal ga je Ceh Pečman v 21 minutah. Kot naslednja sta nastopila Petri in zamorec. Borila sta se 19 minut. Zmagal je Petri. — Na koncu je pozval neki Tržačan Zvan gosp. Petrija, da ako ga premaga v 5 minutah, mu plača 100 kron. Borila se bo-deta danes zvečer ob pol 9. uri v areni »Narodnega Doma« in Ceh Pečman ter zamorec Mohamed do konca, dokler kdo ne zmaga.
lj Asanacija v »Glasbeni Matici«. Dobili smo naslednji dopis: Pretresljivi dogodek z dne 13. julija 1906 nam jc še v živem spominu, ko je namreč blagajnik »Glasbene Matice« končal si življenje. V tesni zvezi s tem dogodkom jc usodepolno dejstvo, da je blagajnica »Glasbene Matice« oškodovana za 13.552 K 55 h iu pevski fond za 900 K. skupaj 14.452 K 55v. Našli pa so se požrtvovalni možje izven društvenega odbora, ki so pričeli akcijo v svr-ho popolnega pokritja tega primanjkljaja. Brez javne agitacije, brez sile, zgolj na prijateljsko vprašanje oglasilo se jc žc v teku prvih dnij 70 iskrenih prijateljev »Glasbene Matice«, mož blagega srca in odprtih rok, pripravljenih priskočiti na pomoč »Glasbeni Matici« v njenem kritičnem položaju. V pokritje imenovanega deficita so društvu vposlali bodisi svote enkrat za vselej v skupnem znesku 765 K. bodisi da so se zavezali za mesečne prispevke od 1 do 20 K, katera svota znaša za avgust do sedaj 251 K, bodisi da so kazenske poravnave pri sodišču obrnili v to svrho v znesku 460 K, vsega skupaj do 18. avgusta 1476. — Dasi je pa ta samorasla požrtvovalnost vsega priznanja in hvale vredna, vendar, žal, nc zadošča, da bi se primanjkljaj v doglednem času pokril. Zato je prevzel odbor »Glasbene Matice« sam nadaljevanje asanacijske akcije. Obrnil se je pismeno do znanih požrtvovalnih rodoljubov z dežele, da bi vstopili v krog rešiteljev »Glasbene Matice«, deputacija pa bode te dni obiskala šc nekatere ljubljanske rodoljube in prijatelje »Glasbene Maticc«. Ako bi oni častiti subskribenti, ki so podpisali mesečne prispevke »do preklica«, vztrajali tri leta in akojbi se dobilo kakih 50 novih, ki bi vplačevali po 5 K na mcscc, dosegla bi sc v treh letih popolna asanacija primanjkljaja. O vseh prispevkih sc vodijo natančni računi in svoj čas sc bodo imena darovalcev in darovane svote ob ugodni priliki objavile. Da se to že do sedaj ni zgodilo. jc vzrok ta. ker so premnogi darovalci izrazili željo, naj se nc objavljajo, češ, da treba vso akcijo voditi brez javnega hrupa. Novi odbor opravlja svoj posel s skrajno vestnostjo in marljivostjo in njegova najprisrčneja želja je, da bi sc javnost skoraj prepričala, da
zasluži »Glasbena Matica« zopet popolno zaupanje.
Ij Vsled zadnjega deževja so vode močno narasle. Ljubljanica s pritoki kaže na vodomeru I 2 ni. nad normaloni; Sava je pa narasla pri Zalogu za 0'50 m. nad normaloni. Po barju je eden del polja in travnikov voda preplavila in bodo poljski pridelki po nekod pričeli gnjiti, če deževje ne poneha. Pri nas je padla temperatura v zadnjih 48 urah od + 18 ua 9 stopinj R.
lj Vrhovi kamniških planin so od včeraj pokriti s snegom.
lj Zamude včerajšnjih vlakov. Gorenjski osobni vlak je imel popoldne z Jesenic 39 minut zamude, dunajski brzovlak pa 20 minut.
lj Vsled škode po toči in streli je prizadetih v ljubljanskem političnem okraju večina občin. Županstva naj sedaj takoj — najkasneje pa v osmih dneh naznanijo okrajnim glavarstvom škodo po teh ujimah in navedejo vasi, da prično komisije ceniti škodo. Do zdaj je prijavilo ista 11 občin.
lj Graški bataljon se je včeraj mimo Ljubljane peljal na vojaške vaje.
Ij Poročeni so bili včeraj v Trnovem g. Jernej Zupanec, krojaški pomočnik, z gdč. Iv. Mušič, — g. Edvard Elisni, mehanik z gdč. Viljelmino Košiček. Bili srečni!
Ij Mestna policija je aretovala v soboto in nedeljo ponoči dvajset oseb. večinoma zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru. Bili so vsi občutno kaznovani.
Ij Poskusen samoumor. V petek popolu-dne se je ustrelil na Rakovniku nek prostak c. kr. pešpolka št. 17 . Zadel se je v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v garnizijsko bolnišnico.
Ij Zatekel se je včeraj nekam rjav lovski pes, ki čuje na ime »Rivo«. Kdor ga je prijel, naj obvesti mestno policijo.
lj Zopet tatvina kolesa. V soboto popolu-dne je ukradel doseda.i še neznan tat monterju Jakobu Jerebu v Mestnem domu »Prcciosa«-kolo, vredno 220 K.
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora .35 Črnogorcev.
lj Izgubljena je zlata škatljica za cigarete. Ista je iz čistega zlata, gladko polirana, ima moderno obliko in je plitva. Za gumb, kjer se odpira, ima okrogel, precej velik, svetloviš-njev neprozoren tirkiz. Vredna je do 400 K.
Ii Umrl je Matija M c s g o 1 i č, star 49 let. Bil jc pri mestnemu vrtnarju pomočnik. V nedeljo zjutraj ga je zadela kap.
lj The Royal Vio priredi kakor poročano na drugem mestu vsled dobrohotnosti svojega glavnega ravnatelja g. barona Dan, rodom Rus, jutri ob osmi uri zvečer dobrodelno predstavo za mestne vbogc. Družba »Union« bode dala v ta namen veliko dvorano brezplačno in pripomnimo, da bode igrala pri predstavi brezplačno tudi društvena godba. Godba bi imela igrati jutri v restavraciji pri »Levu«, a jo je gospa Kosova radovolino odstopila.
Razne stvari.
Cin blaznega častniškega namestnika. Pri
vajah v Szarvasu je zblaznel častniški namestnik VVeber. S sabljo je planil na vojake. Dva je pretepel do krvi. Oddali so ga v blaz-uiški oddelek szarvaške vojaške bolnišnice.
Nesreča z avtomobilom. Na cesti Pariz-Lherbourg je zadel avtomobil egipčanskega 381etnega princa Ibrahima Mohameda z lokomotivo. Avtomobil je razbit. Princ in šofer sta nevarno ranjena.
Samega sebe je kaznoval morilec Chrze-szeg pruskega orožniškega stražmojstra Rot-terja. Našli so ga mrtvega v gozdu pri Moravski Ostravi. Izvršil je samoumor.
Kitajski morski roparji so 15. t. ni. preoblečeni v potnike oplenili angleški parnik »Kwanping«. Roparji so ušli v dveh čolnih. Uropali so 6000 taelov in ranili 20 oseb.
Turški sultan ima menda raka v želodcu. Japonska medicina. Iz predavanja japonskega kirurga Takakija o zgodovine japonske medicine izza prve dobe obstajalo je vse izvrševanje zdravilstva na Japonskem v tem, da so bajke o načinih zdravljenja posameznih slavnih zdravnikov prehajale na naslednike in se ti načini vedno z nova uporabljali za zdravljenje, ali kakor je to tedanjim časom bolj primerno izraženo, mazaštvo. Pozneje vpeljala se je preko Koreje na Japonsko kitajska medicina, iz česar se pa, sodeč po še danes jako nizkem stanju zdravniške vede na Kitajskem, ne more sklepati, da bi se bil s tem dosegel velik napredek. Pred več kakor 300 leti šele, ko so prišli Spanci in Portugizi na Japonsko iu skušali tam razširjati evropsko znanost vštevši medicino, so imeli Japonci priliko po-vzpeti se na tem torišču. Ker so pa Japonci kmalu uvideli, da gre inozemcem več za politične in gospodarske pridobitve, kakor za nesebičen pouk, so bili prisiljeni, da sc zapro vsakemu vnanjemu vplivu. Tako jc počivala medicina čez 250 let. Sedaj je tega kakih 70 let, kar se jc pri njih evropska medicina znova vpeljala, in sicer po Holandcih, ki so tam sezidala bolnišnico in izobrazili nekaj dijakov. Okrog leta 1890 jc prišel v državo mikada angleški zdravnik dr. Viljem VVillis, katerega tam še danes časte kot očeta praktične kirurgije na Japonskem. Skoro do konca zadnje vojne z Rusijo so bili štabni zdravniki, ki so stali na vodilnih mestih pri japonski vojni mornarici, izobraženi skoraj izključno od angleških štabnih zdravnikov. Pred nekaj leti je sklenila japonska vlada, dasi ravno je priznavala velike usluge, katere so ji ti angleški zdravniki na tem polju izkazali, da se mora v prihodnje študij zdravniške vede na Japonskem vršiti po pravilih nemške šole. Sedaj jc na Japonskem 13 mest, na katerih se more študirati medicina, namreč tri univerze, pet od
vlade ustanovljenih in upravljanih zdravniških šol, trije od okrajnih oblastev in trije popolnoma privatno upravljeni zavodi te vrste. Na vseh teh mestih se podučuje skoro natančno po nemškem vzorcu in veliko število mladih doktorjev medicine prihaja vsako leto na Nemško, da se vrnejo potem kot akademični učitelji na Japonsko.
85-letna obravnava. 21. julija 1821 se je peljal iz Benetk kapitan Luka Florio na manjši ladiji, ki je bila napolnjena s praznimi sodi. Namenjen je bil v Mytellin, da tam kupi na račun svojega očeta olja. Pri Andreas Orocu je srečala ladjo turška fregata in ukazala ustaviti se. Kapitan Florio je ukaz izpolnil in na to je ustopil na ladjo neki turški častnik z 20 pomorščaki, se legitimiral kot častnik fregate »Ovidio« in zahteval vse ladjine listine v pregled. Odredil jc, da so ponarejene, polastil se je ladje in denarja (72.000 frankov) in odpeljal kapitana in moštvo seboj v zapor. Sele po petih mesecih se je posrečilo avstrijskemu konzulu oprostiti kapitana in moštvg in prisiliti turško oblast, da povrne škodo. A ta je ponudila v ta namen 10.000 turških funtov, kar je Florio odklonil. Proces se je pričel že takrat, a ga ni končal ne oče, ne sin, kapitan Florio, ker sta oba prej umrla. Zdaj je dovolilo ministerstvo za zunanje zadeve, da nadaljuje proccs kuzina Florija, ki se piše Hartlieb. Ta ga misli speljati do konca.
Črnogorski drobiž. Iz Cetinja poročajo, da so novi črnogorski novci že dospeli. Novci so od bakra in nikla; in to komadi po 1 in 2 pare iz bakra, po 10 in 20 par iz nikla, kakor avstrijski drobiž. Ta drobiž pride kmalu v promet. Za sedaj Crnagora ne bo imela še srebrnega in zlatega denarja. Novi drobiž je lepo izdelan, skovan je baje v dunajski ko-valnici.
Preiskovalca Južne Amerike rodom Hrvata. Pod naslovom »Mision cientifica Cro-ata« je zapala Mirka in Stcvo Seljana, ki sta oba Hrvata in brata, častna naloga, preiskati nepoznane kraje, ki leže med rekama Tapajoz in Xingu. Svrha ekspedicije je zlasti vprašanje. je-li mogoče spojiti z zemeljskim potom dolino rek Amazona in Rio de la Plata. — Spremstvo sestoji iz 14 oboroženih mož in 15 pravih Indijancev, ki jih bodo vodili. 45 dobro natovorjenih volov nosi hrano in ostale življenjske potrebščine. Ekspedicija bo trajala deset do dvanajst mesecev in je zelo važna. Gotovo je namreč, da je v teh neznanih krajih mnogo zlato nosečih rek in istotako pod zemljo več ali manj bogatih rud. Kraji so pokriti z pragozdi, koder se skrivajo še tisti stari domačini, ki se niso mogli na noben način seznaniti s kulturo in so se umikali globlje in globlje v notrino pokrajin. Poleg tega pa ima ekspedicija mnogo pomena za geografijo in etnografijo.
O neznosni vročini poročajo iz Ne\vyorka. Skoro nihče ne more vsled neznosne vročine delati. V enem dnevu je usmrtila soln-čarica 12 oseb, 14 pa jih leži vsled nje v bolnicah. Delavce tako omami vročina, da ob-leže docela opešani na mestu In se ne morejo umakniti v senco. Zene in otroci prežive doma vse dni v kopalnih oblekah. Revnejši otroci hodijo v samih srajcah okrog in se postavljajo pred brizgalnicc, ki škrope ceste, da se tako malo ohlade. Zlasti hudo je za potnike, ki se pripeljejo tja na ladjah v drugem in tretjem razredu in ne smejo takoj iz njih. Te morajo stražiti policaji, sicer bi vsled neznosne vročine poskakali v morje.
Nad dva milijona škode ie napravil požar londonske papirnice v Rochesterju. Zgorelo je poleg papirnice tudi 11 hiš. Brez dela je 500 delavcev.
Hčerko umorila je v Londonu neka iz Weymoutha došla Devonshire. Po hčerkini smrti je usmrtila tudi sama sebe. Morilka in samomorilka je hči nekega indijskega vladnega uradnika.
V enoletno ječo in 25 udarcev so obsodili v Durbanu zamorskega poganskega svečenika Javno je molil, naj podeli bog zamorcem moč, da kmalu preženo vse bele iz južne Afrike.
Telefonska in brzojavna poročila.
NAJNOVEJŠE O STRAŠNEM POTRESU V ClLE.
Pariz, 20. avgusta. Sem je došla brzojavka: Valparaiso je kup razvalin. Vse železniške proge daleč na okrog so skrivljene. Natančno dognati število mrtvih je nemogoče, ker je nešteto trupel pod tlečimi razvalinami. V mnogih hotelih je podsulo vse goste. Potresni sunki se več ne ponavljajo.
BOJI MED NEMCI IN CEHI V OPAVI.
O pa v a, 20. avg. Oba češka shoda so Nemci včeraj tu na predrzen način motili. Iz vrst Nemcev je padel strel. Vojaštvo je posredovalo. Nemci so bombardirali hišo češkega deželnega odbornika ter imeli kljub prepovedi na javnih trgih hujskujoče nagovore.
UMOR NA DUNAJU.
Dunaj, 20. avg. Umoril jc dunajski ključavničarski pomočnik Vogt ITIetno deklico Elo Brodowsky, ker se mu ni hotela udati.
PRIJETI RUSKI ROPAR.
I) u n a j, 20. avg. Ruskega roparja Borisa Savčinskega so zaprli na Dunaju. Pone-veril je v Kijevu 83.000 rubljev.
PRINC OBTOŽEN.
Dunaj, 20. avg. Poštna ekspeditorica v U še nem na Češkem je ovadila sodišču princa Otona NVindischgratza, ki je zadel s svojim avtomobilom v kočijo, v kateri se je vozila ekspeditorica, katera si je zlomila ob nesreči roke in noge in dobila tudi notranje poškodbe.
GIBANJE PROTI GRKOM VODI BOLGARSKA VLADA?
Pariz, 20. avgusta. »Agence Havas« poroča iz Aten: Protigrško gibanje v Bolgariji pripravljajo in izvajajo po načrtih agitatorji, in sicer v sporazumu z vlado. Da se strinja bolgarska vlada s protigrškim gibanjem, je mnogo dokazov. Vlada je opustila vse varnostne odredbe, ni dala pri nemirih v Ancialu na razpolago vojakov, izpodbujala je izgrednike iu trpela, da so se udeležili vojaki nemirov. V Ancialu so oplenili grške trgovine, cerkve iu šole. Zažgali so mesto. Ubili in ranili so veliko Grkov. Škoda znaša več milijonov. Navedena dejstva nasprotujejo mednarodnemu pravu in kršijo V. član berolinske pogodbe. VSEBOLGARSKI PROTIGRŠKI SHOD.
S r e d e c , 20. avgusta. V soboto so zborovali v Plovdivu zastopniki in prireditelji vsebolgarskega shoda. Sklenili so, da objavijo resolucije v oblike manifesta na bolgarsko ljudstvo, ki ga pošljejo tudi vsem znanim evropskim osebam, o katerih je znano, da so prijatelji Bolgarov. Sklenili so tudi, da pozdravijo brzojavno rumunskega ministra Lahova-ryja. Ker je baje izjavil plovdivski mestni poveljnik general Ivanov, da bi ne streljal na izgrednike, so ga namestili z generalom An-dreewem. Vojni minister se osebno poda v Plovdiv, da nadzoruje vojaške odredbe.
Sofija, 20. avg. Včerajšnji vsebolgarski shod v Plovdivu se je mirno izvršil, istotako shodi po drugih mestih.
S r e d e c, 20. avg. Vsebolgarski shod v Plovdivu je obiskalo več tisoč oseb. Sklenili so resolucijo, ki poživlja bolgarsko vlado, naj takoj prekine diploniatične zveze z Grško in odpusti vse Grke, ki so v državni službi. Bojkotira naj se tudi grško blago. Boj se izvršuj z vsemi sredstvi, da se izvrši 8 23 berolinske pogodbe. Več govornikov je naglašalo, da so vzrok slabega položaja v Makedoniji Turki. Zahtevali so, naj napove Bolgarija Turčiji vojsko. Po shodu je manifestirala množica pred ruskim, francoskim in angležkim konzulatom.
S r e d e c, 20. avg. Uradno razglašajo, da je sklenil ministrski svet zgraditi na državne stroške vseh 816 v Ancialu razrušenih hiš in sicer še predno se prične zima. DIPLOMATICNE ZVEZE MED GRŠKO IN BOLGARIJO SE PRETRGAJO.
Carigrad, 21. avg. Iz Aten poročajo, da nameravajo v najkrajšem času pretrgati Grki diplomatičue zveze z Bolgarijo. Koristi grških podanikov namerava poveriti grška vlada Avstro-Ogrski.
SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA Z ANGLEŠKIM KRALJEM.
B e r o I i n , 20. avgusta. Sestanek obeh vladarjev je imel povoljen uspeh. Razgovar-jala sta se prijateljsko kot sorodnika. Političnega pomena sestanek sicer ni imel, pač pa ne izostane izboljšanje razmer med obema narodoma, vladarjema in vladama. V prijateljskih razgovorih sta razpravljala vladarja tudi o velikih političnih vprašanjih in sicer v duhu, ki pospešuje evropski mir.
DRAGONCI NAPADLI DELAVCE.
P e t e r b u r g, 20. avg. V Jesovki je zborovalo včeraj 1000 oseb. Dva švadrona dra-goncev sta hotela delavce razkropiti. Iz ozadja so prileteli streli, nakar so dragonci oddali pet salv. Mnogo delavcev je vstreljenih, ranjenih je 18. Voditelji delavcev so zaprti. Razburjenje je veliko.
MEDNARODNI SHOD ANARHISTOV.
P a r I s, 21. avg. Pariški anarhisti sklicujejo meseca septembra mednarodni anarhistični shod v Luksctnbiirgu.
VISOKA PLIMA.
Pariz. 20. avg. Iz Havaja prihaja po obrežju pet čevljev visoka plima. Ako se jej kaj ladij ponesrečilo, se še ne ve.
D-Fran Dolšak
ne ordinuje
od 20. avgusta do 1. septembra.
1860 2-1
j^mmmmmm^mmm^ nmuttMlliHb.
Crnntf hotel llnlon.
15? M (lin
1862 2 1	W IV
Jutri« v torek,
ob 8l/» uri zvečer
zadnja predstava,
lep, bogat nov program.
Zahvala.
Za vse številne pismene in ustne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane, nenadomestne izgube iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične 1861 1—1
Mici Dremelj
dalje za mnogoštevilno spremstvo, posebno pa še prečast. duhovščini, veleč, gospodu c. in kr. polkovniku Franu Šemetu, čast. gg. učiteljem in pevcem za jako ginljivo in izvrstno petje pred šolo, v cerkvi in na pokopališču, potem Marijini družbi in nositeljicam sveč in vencev, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo, najtoplejšo zahvalo.
Polica, 17. avgusta 1906.
Iv&n in Ana Dremelj, starši. — Ivam Dremelj, brat.
cJosip Walland
uradnik juž- žoleznio© Vbienzu
A cJ lilij aricl jVledvod
\f I • i i i 1 \ I i ; \ 1
v muDi.iani
poročena.
Mnribor, dne 19. avgusta 1906.
1846 1-1
H	——
»tr.

1 - [JJ
Usojam si častitemu občinstvu, zlasti pa vsem dosedanjim cenjenim odje-|| malcem, uljudno naznaniti, da sem preselil svojo	rjji
S! fw trgovino z moko v
^ na drobno in debelo iz Pred Škofije štev. 19	1865 K
ft v Sodnijske ulice pole i justične palače. $
Ji Priporočajoč se slav. občinstvu še za nadaljno naklonjenost, zagotavljam, A p* da bom vedno točno postregel z dorim blagom in zmernimi cenami.	II
A	Veiespoštovanjem	lH
I
n
m	Leopold Simončič. jH,
Priloga 189. itev. »Slovenca" dnč 20. avgusta 1906.
Štajerske novice.
š šoštanjska narodna godba In »Domu-vina«. Celjska »Domovina« z dne 17. t. m. piše: »Šoštanjska narodna godba igra baje pri ljudski slavnosti ob priliki III. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani dne 26. t. m. (?).« Kaj pa hoče »Domovina« z vprašanjem v oklepaju? Hoče morda skušati vplivati na konsorcij »Šoštanjske narodne godbe«, tako, kakor je »Narod« poizkušal na ljubljansko »Društveno godbo«? Tu se je pa »Domovina« pošteno v rezala! Povemo gospodom okoli »Domovine«, da bode Šoštanjska narodna godba ne samo baje, ampak prav gotovo igrala pri zgoraj omenjeni slavnosti in če je to »Domovini« prav ali ne prav! »Domovina« naj le lepo molči, iu naj se bolj briga za svojo »Celjsko narodno godbo«, da ne bode hodila inrat nemškim »fajerberjarjem«!
š Županske zveze za Spodnje Štajersko
je pred par meseci »snoval« nezreli redakter »Domovine«; na raznih shodih je mlatil prazne fraze in vsaki teden se je čitalo isto stereotipno poročilo o teh shodih, polno puhlih fraz, kot pri »Domovini« redakterja: »Kaj je z zvezo«, kaj je s pravili?« Ako ne razume stvari dovršiti, naj nikar ne vtika svoj nos v take resne zadeve, ki potrebujejo moža, ne pa mladeniča, da jih izvede. Ljudstvo poprašuje, kedaj bodo pravila potrjena. Zadnji čas je, da se že osnuje nameravana zveza vseh slov. županov, ne pa taka, kot znana liberalna, ki je hitro v Bogu zaspala vsled nezmožnosti voditeljev.
š Nevihte in požari. Zadnji četrtek je po celjski okolici razsajala strašna nevihta s točo, ki je hudo pobila. Gromelo in treskalo je skoraj nepretrgoma od 1. do 4. ure popoldan. Treščilo je v Marovšekov vinograd na Starem gradu in zažgalo viničarijo. Prišla je sicer celjska požarna bramba kmalu, ali orodja zlasti brizgalne niso mogli spraviti do ognja. Vendar se jim je posrečilo rešiti vinsko klet in sosedne predmete. — Marovšekovo poslopje, ki je pogorelo, je bilo staro nad 300 let, in ker se mu ta čas ni zgodila nobena nesreča, ga posestnik ni zavaroval. Zato ima zelo občutno škodo. Samo stiskalnica je bila vredna nad 600 K, pa je vsa razdejana in skvarjena. — Drugi dani v petek, je hudo vreme prišlo nad Dobrno in Lemberg. Tam je pa največ škode napravila toča, ki je padala v debelosti kurjih jajc. Vse je razklestila. V soboto se je neurje preselilo proti Sv. Emi, kjer je poleg drugih nesreč blisk zažgal poslopje posestnika Kolenca. Pogorelo je do tal.
š Redek slučaj. Kakor poročajo »Siid-iisterreich. Stimmen«, ni v času od 10. do 18. avgusta t. 1. v Mariboru nihče umrl. To je za tako veliko mesto izvanredno redek slučaj.
š S kropom polil se je v Mariboru 171etni pekovski učenec Josip Prek. Ko je hotel krop priliti na testo, si je iz nerodnosti vso tekočino zlil po prsih. Dobil je take opekline, da so ga morali odnesti v bolnišnico.
š Imenovanje. Glavnim davkarjem v Celju je imenovan Leopold H a s e n b ii c h e I, doslej na enakem mestu v Lipnici. Ker še nismo imeli prilike se o možu poučiti, si pri-držimo svojo sodbo, dokler ga spoznamo po njegovih delih.
š Varujte se pred amerikanskimi agenti! Ministrstvo notranjih stvari opozarja zlasti kmečko prebivalstvo pred nekim agentom, z imenom Anton Gergolet. On nabira izseljence za državo San Paolo v Braziliji in jim oskrbuje tjakaj prosto vožnjo iz francoskega mesta Marzilja (Marseille). Ze med vožnjo imajo iz seljenci pretrpeti grozne muke, v Braziliji se jih pa tako neusmiljeno izkorišča, da se uboge žrtve nikakor ne morejo rešiti svojih izseso-valcev. Se le pred kratkim je Gergolet izvabil z Visokega pri Gotovljah 11 ljudi v brazili-jansko suženjstvo.
š Nesreča. Posestnik Š u j e n od Sv. Antona je minolo soboto zbežal pred nevihto v nek skedenj na polju. Ker hudo vreme ni odnehalo, je na skednju prenočil. Zjutraj so ga pa našli na tleli z zlomljenim tilnikom. Naj brže je v spanju s skednja padel.
š Nemška zlobnost. V Šoštanju so tamo-šnji nemškutarji predelali prej Pečnikovo gostilno v »Deutsches Haus«, kjer imajo tudi svoj »hotel(?)«. Hotel je vedno prazen, zato so za reklamo postavili nasproti kolodvoru tablo z napisom »Hotel Deutsches Haus«. Pa tudi to ni pametnih ljudi vleklo, ker se jim je nemška hiša v slovenskem Šoštanju zdela preneumna. Da bi kaline ložje lovili, se hočejo šoštanjski Tevtoni kazati kot narodne mučenike, zato so s a m i reklamno tablo s črno barvo namazali, češ: »Glejte, kaj so nam napravili naši mučitelji — Slovenci!« Vrhunec zlolmosti!
š Tujci v Celju. Leto za letom prihaja v Celje manj tujcev. Ze od nekdaj so se pravi Nemci ogibaJi Celja, ker jim ni bilo prestati z naduto celjsko ponemčeno sodrgo, ki jc^ hotela biti bolj nemška, kot Nemci sami. Ce si je kak Nemec dovolil izražati svoje mnenje, zlasti če sc jc pokazal nasprotnika Bismarcko-vanju ali če si je celo upal priznati, da je Celje pravzaprav slovensko, si ni bil več svest življenja. Zlasti se spominjamo nekega višjega oficirja, ki bi ga bili kmalu v Waldliausu pobili, ker ni hotel vstati pri VVolf-Marschu! Kaj čuda, če se ljudje potem mesta ogibljejo. Letos je sezona posebno slaba. Nekaj Ogrov, Hrvatov in Italijanov je bilo tukaj, pa so že skoraj vsi odšli. To imajo Celjani od svojega nemštva. Pristnim Nemcem se njih komedije gabijo.
š Spominski steber na kugo v Mariboru, o kojem smo minoli teden poročali, da mu preti nevarnost razpadenja, se je v resnici
drugi dan po naši notici sesul. Tako je Maribor sedaj ob znamenit spomenik na nekdanje hude čase. Da se ta opustitveni greh vsaj nekoliko popravi, je sklenil mariborski mestni svet postaviti nov steber z opisom zgodovine starega, razpalega spomenika.
š Otvoritev novega mostu v Brežicah se bo vršila, kakor smo že javili, dne 25. t. mes. Sedaj se nam poroča, da prideta k slavnosti štajerski cesarski namestnik grof Clary-Aldringen in deželni glavar grof Edmund Attems.
š O neznosnih štajerskih poštnih razmerah je interpeliral državni poslanec g. dr. Korošec trgovinskega ministra. Interpelacijo prinaša doslovno zadnja številka »Siidoster-reichische Stimmen«. Iz vsebine, ki osvetljuje s fakti uprav turške razmere pri spodnješta-jerskih poštah posnamemo važne odstavke: Kot načelo velja pri oddajanju vodilnih poštnih mest geslo: Odstrani naj se Slovenec, da dobi prostor Nemec! Na mariborskem kolodvoru je bilo oddati mesto poštnega kontrolorja. Da pa tega na noben način ne dobi slovenski uradnik B, so se poslužili sledeče taktike: Mnogo mlajši oficijal je bil imenovan oskrbnikom za Selztal, da bo mogel sedaj dobiti kot razredno višji kontrolorsko mesto v Mariboru. V resnici pa mož še vedno opravlja službo v Mariboru, kjer bo tudi ostal. (Imenovan je tedaj samo za oskrbnika v Selz-talu, službe pa ne opravlja v Selztalu ampak v Mariboru. Op. uredil.) — Da se gre v tem slučaju le za narodnost in ne za službeno sposobnost. se razvidi že iz tega, ker je uradnik B bil skozi osem let na kolodvorski .pošti kontrolorjev substitut in je kot tak vse posle do-tičnega poštnega prometa natančno poznal in celo vse kontrolorje in uradne predstojnike v službo vpeljal. — V Gradcu so v zadnjem času namenoma prešli tri slovenske kontrolorje. Služil je vsak leta in leta v enem in istem oddelku, malo časa pred razpisom višjih kontrolorskih mest za iste oddelke, so jih pa porinili v popolnoma tuje oddelke, da se jim tako potem odreka zmožnost za vodstvo oddelka. — Inšpekcijo za Spodnji Štajer ima komisar, ki slovenščine ne razume. Ko zaslišuje slovenske stranke o pritožbah zoper uradnike, mu služijo ti obtoženi uradniki kot tolmači. Slovenske komisarje pa pošiljajo v nemške kraje!« Prinesli smo samo izbero pritožbenih točk. Vse te nerednosti, pristranosti in nepostavnosti gredo na rovaš dvornemu svetniku Pokornyu. Uprav turške razmere vladajo tudi pri poštnem uradu v Celju, kjer pašujc znani višji upravitelj Ko\veindl, ki tudi ne razume druge slovenske besede, kot kakšno kletvico. — Ncdopustljivo je na pr., da ima čisto slovenski poštni okraj celjski samo-nemški poštni pečat. Tudi uradniške razmere so take, da bo moral g. dr. Korošec prijeti metlo v roke šc za celjsko poštno okrožje!
Pozor udeležnlki lil. slovenskega katoliškega shoda!
V Ljubljani pojdite v gostilne, ki so naročene na dnevnik »Slovenec«, in te so:
Restavracija in kavarna »Union«, Miklo šičeva cesta za frančiškanskim samostanom.
—	Ivan Dachs, Florijanske ulice 33. — Fr. Ložar v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice. — Mar. Rozman »pri zlati ribi«, Špi-talske ulice 7. — J. Cotič, Karlovska cesta.
—	Pivovarniška restavracija »Perles« (Jožef Košak). Prešernove ulice poleg glavne pošte.
—	Iv. aušteršič, v. pri Bobenčku, Sv. Petra c.
—	Krisch Peter »pri zvezdi«, Cesarja Jožefa trg 2. — Bizelj Tomaž, Pred škofijo 11. — Cinkole, Kopitarjeve ulice 4. — Zabukovec Anton, Breg 1. — Zajec Antonija, Poljanska cesta 21. — Kralj Nežika, sv. Jakoba trg. Ahlin Ivan, Karlovska cesta 28. — Albert Anton »pri Roži«, Židovske ulice (plzensko pivo).
—	Barborič Marija, sv. Petra nasip 5. Pri otefanu (Pogačnik Al.) za franč. cerkvijo. Bevc Jakob, Dunajska cesta. — Bizjak Fran, Tržaška cesta 1. — Bončar Egidij, sv. Petra cesta 59. — Boštjančič Jožef, Kolodvorske ulice 29. — Cusak Ana, Poljanska cesta 48.
—	Cešnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33. Dermastia Ana .Zaloška cesta 3. — Fabjan Ivan, Vodnikov trg 2. — Fantini L., Ključav-niške ulice 5. — Friedl, Gradišče. — Hart-man Matevž, »pri Figovcu«, Dunajska cesta.
—	Jelenič Jernej, Stara pot, Zaloška cesta.
—	Jerman Ivan, Kopitarjeve ulice. — Kenda Ivan, Švicarija. — Kopač Ivan, Metelkove ulice 4. — Kos »pri Levu«, Marija Terezije cesta. — Kovač Antonija, Križanske ulice »Pod Skalco«. — »Pri Lipi«, Židovske ulice 1. — Hotel »Lloyd«, sv. Petra cesta 9. Maček Jožef, Krojaške ulice. — Mrak Valentin »Pri Novem svetu«, Marija Terezije cesta 16. — Poljšak Franc, sv. Martina cesta 32. — Ravnikar Matej, sv. Jakoba trg 2. — Schiava de Anton »Hotel Grajžar«, Dunajska cesta 32. — Slatnar Franc »pri Cenkarju«, Gradišče. — Štele Marija, Poljanska cesta 26.
—	Stric Jakob, sv. Petra cesta. — Škof Fr., Rečne ulice 8. — Špunt Jakob »pri Auerju«.
—	Schrey Josip »Južni kolodvor«. — Štrukelj, hotel, Tauber Josipina, Dalmatinove ulice 15. — Težak Anton, sv. Jakoba trg 4. — Tratnik Leopold, sv. Petra cesta 27. — Vo-dišek Franc, Resljeva cesta 22. — Zupan Anton, Stari trg 18. — Zupančič Franc, sv. Jakoba trg 7. — Vse kavarne.
Iz slovanskega sveta.
sl Bolgarska banka v Carigradu. Turška vlada je dovolila Bolgarski narodni banki.
da otvori v Carigradu, Skoplju iu Bitolju fi-lialkc.
sl Vojaške vesti iz Srbije. V tovarni Obi-ličev so pričeli izdelovati smodnik, ki se ne kadi. Vspehi so izvrstni. Nadalje se je posrei-čilo prenarediti puške iz leta 1880 v brzo-strelne. Tudi to je izvrstno uspelo. Vojaško tehničen inštitut v Kragujevcu pa je preprečil z zaviranjem po japonskem načinu, da srbski topovi po streljanju ne zdrče nazaj. Zato je mogoče zdaj z njimi vsako minuto štirikrat vstreliti.
sl Nove šolske naredbe v Rusiji. V prejšnjem ruskem ministrstvu je bil sestavljen načrt za urejenje ljudskih šol. Po tem načrtu bi bilo treba ustanoviti vsega skupaj 265.012 novih osnovnih šol. Tako bi bila vpeljana šolska dolžnost, ki bi vezala prebivalstvo cele Rusije. Celo državo bi razdelili v ta namen na šolske okraje. Šole bi morale sezidati šolske občine, a učitelje bi plačevala država. Najnižja plača bi znašala 390 rubljev, t. j. okoli 1200 kron. Za te plače bi potrebovali prvo leto 265,550.605 K. Načrt so mislili predložiti dumi, a ta je zdaj razpuščena.
Borzna poročila.
,Kraditna banka1 v LJubljani.
Uradni kuril dunajske borie 18. avgusta 1906, Xaloib.nl papirji.	n*»»' »>•*•
4*/, majeva renta ..... 4 */, srebrna renta .... 1*/, avstrijska kronska renta 4•/, , (lata renta . . t*/, ogrska kronska , . . 4 •/. , zlata , . . 4*/, posojilo dežele Kranjske
Po svetu.
Brigadno kavalerijsko poveljništvo dobi Praga.
Bivši vojni minister pl., Krieghanimer kateremu se je nekoliko izboljšalo zdravstveno stanje, je v soboto bil zopet hujše bolan. Pre-videli so ga s sv. zakramenti za umirajoče.
Na letovišču je zgorela 48letna Dunaj-čanka Marija Herbert, ko je hotela ob požaru rešiti kravo iz gorečega hleva.
Živi pokopani so bili dne 18. t. m. že 7 dni trije delavci v Bruselju, ki so kopali vodnjak. Žive še, kar sklepajo iz znamenj.
Samomor ali neprostovoljno zastrupljenje. V Trstu jc umrla delavka Ivana Štak, ne ve se, ali vsled samomora ali po neprostovoljnem zastrupljenju. Prišla je k uslužbencu G. Gau-denziju pri tvrdki Saul D. Modiano, ki je imel za delavce razna zdravila za slučaj, če je bilo komu kaj. Dal jej je iz neke steklenice in pila je. Nato je obledela, in kmalu na to umrla. Ker sta steklenici zdravilne pijače in strupa, kateri je imel Gaudenzi med drugimi, enaki, jc mogoče, da je pila strup; pravijo pa, da sc jc najbrže poprej zastrupila, pa šele potem prišla h Gaudenziju; nekoč se jc že hotela zastrupiti.
Ustanovili shod »Društva komunalnih policijskih uslužbencev« sc je vršil 9. t. m. v Št. Hipolitu. Navzočih je bilo 60 zastopnikov. Natncn nove zveze je, da zastopa stanovske koristi občinskih policistov in da dela na enoten razvoj komunalne policije. Predposveto-vanj se je udeležilo 8 deželnih zvez s 1288 člani. Prihodnji shod sc vrši v Solnogradu.
Krvavi pretep med zakonskima. Svojo ločeno ženo 38letno Marijo Kubelik v Pragi je napadel njen mož in nanjo dvakrat ustrelil iz revolverja. Smrtno ranjena žena jc popadla nato nož in je trikrat zabodla soproga. Oba so prepeljali s smrtno nevarnimi poškodbami v bolnišnico.
Strupene znamke. Na AngJeškem so izključili iz prometa znamke po tri pene (angleški denar), ker jc kemična preiskava dognala, da so strupene. Svetlo rumene barve so iu vsaka ima v sebi 1 niiligram strupa. 100 niiii-gramov strupa, torej sto takih znamk zadostuje za zastrupljenje.
Lep honorar. Neki londonski založnik jc naprosil pisatelja Churchilla, sina slovcčega politika, naj mu opišejo življenje in delovanje svojega očeta. Churchill je to storil ter dobil za svoj spis 160.000 mark nagrade, vsaka beseda jc bila plačana s pol marke. — Še dražje pa je prodal besedo — žal, da samo eno pesnik Rudyard Kippling. Neki Amerikanec mu je pisal: »Ker sem slišal, da prodajate literaturo po dolarju za besedo, pošljem vam en dolar za vzorec.« Kippling mu je poslal za odgovor besedo: »Hvala« ter si dolar pri-držal.
*7. P« .
4V/, posojila mesta Spljet
P/.'/. . . Zader . .
4'/«*/• bosn -herc. šel. pos. 1902 .
t'/, češka dež. banka k. o. . . 4*/. . , . »o. . .
4*/«*/• zast. pisma gal. d. hip. b. .
4,/,7. pešt. kom. k. o. « 10•/, pr.
4'/.V. zast. pisma Innerst. hr. .
P/i'/. > . ogr. cen. dež. hr. 4 V/. . n . hip. banke.
4 V/. °bl. ogr. lokalnih žel. d. dr.
4 V/, obl. češke ind. banke . .
4•/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4'/, prior. dol. žel......
3•/. , Jui. iel. kup. '/.V, • •
4'/,•/, avstr. pos. za iel. p. o
Bralk«.
Srečke od 1. 1860'/,.....
. , . 186« ......
, tlzske.......
„	zem. kreditne I. emisij« .
•	. ■ II. » i
,	ogr. hip. banke . . . ,
„	srbske & frs. 100— . .
. turške .......
Baslllka
Kreditne
Inomoške
Krakovske
Ljubljanske
Avstr. rud. krila
Ogr. , ,
Rudolfove
Salcburške
Dunajske kom.
■reeka
D elnl••
južne železnice......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brili)
Alpinske montan.....
Praške iel. indr. družbe . .
Rlma-Murinyl......
Trbovtjske premog, družba . Avstr. oroine tovr. druibe . Češke sladkorne druibe . .
▼ a 1 n t a.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigng.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rubljl.........
Dolarji.........
99 45 99 30 99 46 11736 94 65 112 55 99 20 100-60 9970 10023 99 26
99	36 100-10 104'JO 100— 100— 100— 100—
100	25 9990 99 60
319— 100-40
218 -276-60 163 -285— 292 -257— 97— 160 75 21 7:") 457— 78— 87— 57 -48 50 29— 58— 73— »10—
160— 670 50 1770 -6(59-50 811 50 2«2'— 717'— 587 50 2775— 673 60 276— 680---139 2b
11-34 19 07 23-44
23-93 117-25 96 26
251 75
4-84
99-65 99-5U
99-66 117-55
94 86 112 76 100-20 101-60
100-70
101-25 9975 93-86
10110 106-60
100-10
100	15
100-45
101—
101	25
321— 101-40
224 — 277 60 166 -293— 293 — 263 — 103-161-7 N 23 75 463 -84— 92— 64— 60-50 31 — 63— 80— 518—
161 -671 60 1781 — 670-60 812-60 243 60 720 — 688 50 2785— 674 50 276— b86 — 140 -
11-39 I9'0!t 23-62 24*01 117-46 96-45
262 6U »—
Zahtevajte „Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Mizarski pomočniki
dobe takoj trajno delo proti dobri plači pri Matko Maloviču, mizarju v Novem mestu
18 4
4 -3
Lepo stanovanje
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri „kaniniti mizi") vZgornjiŠiški. 1786 (6)
A. TSCHIHKELnn zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (6) Berite plakate
Gostilna,Savica4
poleg Bohinjskega jezera (2 minuti hodu) ob cesti Boh. Bistrica-Sv. Janez ob Boh. jezeru
priporoča prenočišča, dobro kuhinjo, dobre pijače. —
Zmerne cene.
Krasen razgled na jezero in gorenjo dolino ,Skalnato brdo" (3 minute od gostilne).
Mnogobrojnemu obisku se priporoča
A. Pavšek,
1841 3-3	gostilničar.
ner-i niic^ur m noi I7DA združenihpivovarenzalecin laški
IJ&LiliS Pa M UHU&D1 TRG v LJubljani, telef. št. 163. = pripor.«. ...j.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
_ Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.	-
990 60-32
0. Bernafovič
prodaja od 18. avgusta do 15. septembra radi pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah,
dokler je kaj zaloge
300
jopic za dame in deklice po gld. 1 50, 2- —, 2 50, 3"— do 5-—.
površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, 3 —, 4"—, 5'— do 6—.
:ioo
oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3 —, 4'—, 5-—, 6"— do 8 —.
250
pralnih oblek iz sukna za otroke po gld. 1— do 2'—.
Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje.
Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po globoko znižani ceni.	1842 3
Angleško skladišče oblek,
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
Oglas!
Mlinarska zadruga v Čresu
(otok Čres, Istra) prodaja izvrstno, naravno
oljhino olje.
Vsi, ki so ga rabili doslej bodisi za cerkveno ali domačo porabo, so se izrazili najpovoljneje. Radi tega prosimo vse gospode, koji žele imeti naravno oljkino olje, da se obrnejo na gori navedeno zadrugo.	1814 7-6
V Ce
se pod ugodnimi pogoji proda
•s® v
na zelo lepem prostoru, pripravna za bivališče mali rodbini, posebno za letovišče, ali za kakega obrtnika.
Vpraša naj se v trgovini g. J. Gro-beinika v Ljubljani. 1835 2 2
Sprejme se takoj
krepak učenec
za mesarski obrt v Spod. Šiški Štev. 25.	1847 fi-2
Sprejmem za večjo trgovino na Jesenicah
2 učenca
katera sta dovršila vsaj 2 razreda srednjih ali meščanskih šol.
lstotam se kupi dobro ohranjena
prodajalniška oprava. O
Ponudbe naj se pošiljajo: R. Zore,
Kamnik.	1840 3-3
mmm mrliče? i irtrai vozom
prevzema vsa tozadevna naročila
•« v IjjiililjftBBfi i m mt deželi i
po primerno najnižjih cenah.	■ hK^Zrt^nm^il
Naročila sprejema izdelovalec mrtvaških rakev g. Fran Vid ali v Prešernovih ulicah.	i»38 2—2
Za podjetje:
PAVEL VELKAVRH,
hišni posestnik, trgovec in svetnik trgovske in obrtne
zbornica v Ljubljani.
O K Lil C.
Z dovoljenjem c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. avg. 100b. oprav, štev Nc 1. 158/6/1 se vrši prostovoljna sodna dražba posestva gosp. FRANCETA KLINAR in sicer zemljišča vlož. štev. 38 kat. obč. Petersko predmestje II. del, obstoječega iz parcel štev. 35/4 (hiša štev. 15 na Zaloški cesti v Ljubljani z gospodarskim poslopjem) štev. 35/5, 35/6, 35/7 vrti z k navedenemu zemljišču pripadajočo pritiklino vred
dne 27, avgusta 1906 ob 9. um dopol.
na licu mesta, Zaloška cesta št. 15 v Ljubljani.
Vzklicna cena znaša 37.000 K, pod to ceno se zemljišče ne odda; ponudniki imajo pred dražbo v roki sodnega komisarja založiti 3700 K varščine; zdražitelj je takoj po domiku vezan, d očim si prodajalec pridrži pravico tekom osmih dni po do-miku dražbe ali odobrili ali odkloniti. Dražba se vrši vsled prostovoljnega predloga lastnika, tedaj so tabularnim opravičencem njihove vknjižene pravice, ne oziraje se na najvišji ponudek, prihranjene.
Natančnejši dražbeni pogoji, kakor tudi zemljeknjižni izvleček in posestni listi so vsak dan med uradnimi urami na vpogled pri podpisanem.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906.
L. S. Dr. SCarl Schmidin^er I. r., 1S56 3-2	c. kr. notar kot sodni komisar.
X X X X X X X X X X X X X X X X X
.oteciiiiitro!
Podpisani se priporočam prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu za vsa umetna in stavbenska cerkvena delaj za izdelavo kompletiiih rakev na novem pokopališču, r kvenita plošč En okvirov za železno ograjo le iz najbo! ,.ega, trdega za zimo trpežnega Kraškega, Rejpentaborskega in Dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in ni za zimo stanoviten; — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kararskega marmorja in iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane in jih prodajam po nizkih cenah.
Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13 Mi, iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobč nic več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi.
Z odličnim spoštovanjem
Ignacij Ganie^nik
kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec 1379 12—9	Komenskega ui. št 26 v Ljubljani.
X K H X X
Q
X

X X X
l —- —-m
Šolske sestre v Trstu, |
via P. Besenghi 6.
Učlllšče m uzsojeoolKče zii deklice.
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemSkem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih rečnih delih, v risanju in slikanju.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina ^
priporočano opetovano od knezoškof ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne oene,	2523 26—ir> Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Zidarji in S delavci
se takoj sprejmejo pri stavbeniku F. TRO^LFR-ju Pred škofijo št. 3/1 v Ljubljani. 1837 3-3 ----—_-------i__
949 33 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
SJKT Svarimo^ tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih- ponujajo drugi trgovci pod imenom ^izvirne Singerce*. Ker'mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim tr- > govcem, obstoje, taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rablje^jh, iz tretje .roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo, niti prevzeti kakega poroštva, niti doposiiiti posatilnih delov.
»91 203
},LjgjfoEJansfca kreditna Danica v Ljubljani"
lile*j V !,(!;•
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja
ts« vrste rent, zastavnih pisem, prijorltet, ko-Munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promene izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,900.300'-. Rezervni zaklad K
Zamenjav« ln ekikomptnjc	Daje predujme na vreduoitne papirje,
iztrebana vrednostna papirje in vnovčuju Zavaruj« areik* proti kursml »upale kupone.	izgubi.
Vlrtkuluje In devlnkuluje vclaake žonltnlnsko kavcije.
JSST H.hompt ln litun meni* -felk	Xiisrv.au, aaroftl*, VW
Podi»užnioa v SPLJETU.
Denarne vloge ■prejama
v tekočem računu ali na vložuo kujiiicu prgti ugodnim obreatlm. Vloiftnl danar obrentuja o<J dno vlog« do dna vjtdiga.
Promet a čeki !n nakaznicam!.
i
i
mamuzrjmmmmMmmm
Podružnice:
I'r»«» z menjalnicami: Oraben 25, M«lo stran, Moat. ulica 17, Žižl<ow, Husova ulica 37. Kron. Veliki trg 10 llnlrn, Olavni trg 4. OSka l.lpa, Ctišk« Kaninlc*, Hor>Takl Zcimbcr*, SchlTlcr|?va cesta 3. Mcidlliig, Fran joslpa trg 9. Nori Ji/ln.
ulica 37. Brno, Veliki trg 10 luden. Olavni trg ltorarakl Ziimbcr*. SchlTlcr|evs Črna cest« 8. Pl««« In S»IU?a,
Menjalnice na Dunaju
I. Wollzelle 10, II. Taborslrasse 4, III Ungargasse f>9 (vogal Kennwega), IV Wle-dner Hauplslrasse 12, V Scli.inbrunnerstrasse 88 a, Vil Marlahllerslrasse VIII l.ercbenfelderilrasse 132, IX. Alsfrstia«se 32, X. Kavorltenstrasse 59, X' VVthrlngeritrasse 82, XXI. Houptstrasse 22.
7«, XVIII.
Menjalnična delniška družba
67 150 Mi
99
MEECUr
Najkulantnejši
ati
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K .16,000.000. Boser T.alilai K 7,000.000
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, rti vik, deviz, valut in denarja.
mr Zainikf2java «11 CNko.iipHiasijc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk, in kuponov.