ŠTEVILKA (.HO XIV, 12. JULIJ 2013 CENA i .60 EUS BENCINSKI SERVIS f&Agip LETUŠ naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 NESKONČNI PAKET > wmmnhpfjtt i» vu hi^h^i ™nmj* i>n1 In ™ Kf |»™ï,i pûdilljw AKCIJSKA CENA samo do Cp 31.07.2013 simotolLsi MOZIRJE ■iTCT IMI < r ijmw^ o i h B/S/H/ mm «www info M ■ ma Li j il igt ^ ---- ms™* V- Z was: ■j P*ftrwr ö • KZ^ EïjRELAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE- SQ41227/133: a TECJA •srLe.da, POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI 16 LET Ii. vožnjo s sprem Ijevalcem : ■ Mozirje, Savinjska [.29 www.avtosola-relax.5! 2 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Bomo napolnili blagajno ali še znižali porabo?............................................4 Projekt Skupaj za skupno: Ljubno ob Savinji za en dan svet v malem .... 5 Občinski svet Rečica ob Savinji: Ne grešni kozli, pač pa skrbni gospodarji .... 6 Predavanje v Lučah: Za Zgornjo Savinjsko dolino potreben lesarski center......................................7 Mladinski PZ OŠ Nazarje: Zlati tudi v evropskem merilu............................9 34. Od lipe do prangerja: Od pirografij do vezenin in obujanja preteklosti....................................... 11 50 let lovske koče na Verbučevi planini: Lovci si želijo sožitja s kmeti in lastniki gozdov ................................................ 16 115 let PGD Radmirje: Ob obletnici temeljni kamen za nov gasilski dom ..........................................17 Dobrodelni koncert v Šmartnem: Zbrana sredstva študentu preko razpisa.......18 Tretja stran Dvig DDV ob zmanjšanju državne porabe nevaren ukrep »Če bi Vlada RS skrbno proučila razlike v davčnih sistemih posameznih držav EU in analize o učinkih dviga DDV, smo prepričani, da se za predlaganje takšnih ukrepov ne bi nikoli odločila, saj bi pravočasno zaznala njihove negativne posledice,« so dvig davka na dodano vrednost s 1. julijem za dve odstotni točki (oziroma eno odstotno točko pri znižani stopnji) pospremili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Vlada je pri pripravi davčnih ukrepov očitno spregledala dejstvo, da je Slovenija država z eno najvišjih stopenj dohodnine na plače, saj so že sorazmerno nizki dohodki fizičnih oseb (vključno s samostojnimi podjetniki) obdavčeni z zelo visoko stopnjo obdavčitve. Pri 18.500 evrih dohodninske osnove, denimo, že dosežemo 41-odstotno stopnjo obdavčitve. Ker je DDV davek, ki vpliva na cene blaga in storitev v končni potrošnji, kot kažejo izkušnje na Madžarskem in Hrvaškem, se že v manj kot letu dni od uvedbe višje davčne stopnje začnejo kazati negativni učinki: manjša potrošnja, ukinjanje delovnih mest, rast števila brezposelnih, zapiranje (zlasti malih) podjetij, ki poslujejo s končnimi potrošniki, in naraščanje obsega sive ekonomije. Posledično se zmanjšajo tudi proračunski prilivi iz naslova DDV. NAJU PODRAŽITVE NE GANEJO, SAJ SVA SE PRAVOČASNO ZALOŽILA. ^ Po mnenju nekaterih ekonomistov, med njimi je tudi dr. Maks Tajnikar, bi dvig davkov za ohranitev državne potrošnje prispeval h gospodarski rasti, medtem ko je dvig davkov ob hkratnem zmanjševanju državne potrošnje zelo nevaren ukrep, saj ima dvojni negativen učinek. Tajnikar napoveduje, da bo potrošnja v maloprodaji vsekakor padla, vendar večjih pretresov ne bo, zlasti pri hrani, ki je obdavčena z nižjo stopnjo DDV. Iz Bruslja medtem prihajajo opozorila vladi Alenke Bratušek, da je treba več pozornosti nameniti reševanju prezaposlenosti v javnem sektorju in dvigovanju produktivnosti, ne pa dodatno obdavčevati (še delujoče) poslovne subjekte. V teh dneh državnozborski poslanci obravnavajo rebalans državnega proračuna, ker se je proračun, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, izkazal kot povsem nerealen. Sodeč po prvih izjavah predstavnikov parlamentarnih strank se koalicija in opozicija strinjata le pri eni sami zadevi, in sicer pri ugotovitvi, da se o ničemer ne strinjata. Ceno za to bo plačal narod. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 28, 12. julij 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 3 Tema tedna, Oglasi 1. JULIJ PRINESEL VIŠJI DAVEK NA DODANO VREDNOST Bomo napolnili blagajno ali le še znižali porabo? S 1. julijem se je splošna stopnja obdavčitve dvignila z 20 na 22 odstotkov, znižana pa z 8,5 odstotka na 9,5. Vlada je z dvigom DDV napovedala 250 milijonov dodatnih letnih prilivov v proračun, gospodarstveniki pa so precej manj optimistični in napovedujejo prevlado negativnih učinkov. Višji davek naj bi zmanjšal zasebno porabo, udaril po gospodarstvu in vplival na še večjo brezposelnost. Najprej pa bodo dvig DDV občutili potrošniki, saj so že dražji naftni derivati, nekatere telekomunikacijske storitve, avtomobili in določeni prehrambni izdelki. DRAŽJA ELEKTRIKA IN BENCIN, TUDI ZDRAVILA BREZ RECEPTA Strokovnjaki pri časniku Finance so glede na svoje izračune v prvem letu po uvedbi višje stopnje DDV napovedali približno pol manjši priliv v državno blagajno kot vlada. Poleg tega naj bi vpliv DDV že v drugem letu prinesel predvsem negativne učinke. Na konkretne podražitve, ki na potrošnike prav tako vplivajo negativno, ni bilo treba čakati niti en dan. S prvim dnem dviga DDV so se podražili naftni derivati, tobačni izdelki, nekatere telekomunikacijske storitve, v nekaterih trgovskih verigah tudi določeni prehrambni izdelki. Pričakovati je višje cene avtomobilov, pohištva, tudi zdravil. Dvig DDV pri večini zdravil na recept bo šel v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bolniki pa bodo morali doplačati več za medsebojno zamenljiva zdravila na recept, če bodo želeli obdržati dražjega. Podražila naj bi se tudi večina zdravil brez recepta. BODO VIŠJI TUDI RAČUNI ZA NAKUP ŽIVIL? Bodo dražja tudi živila, ki spadajo med osnovne nakupe potrošnikov? Trgovci napor a Dražile bodo tudi občine Z dvigom DDV lahko pričakujemo tudi višje cene tistih storitev, brez katerih si danes življenja ne predstavljamo več. V Združenju občin Slovenije potrjujejo bojazni, da se bodo na račun višjega DDV postopoma dvignile tudi zneski na položnicah, s katerimi gospodinjstva plačujejo njihove storitve. Cene za oskrbo z vodo, ravnanje z odpadki, komunalni prispevek, pogrebne storitve in parkiranje v mestih se bodo verjetno sčasoma dvignile. Val podražitev bo prej ko slej za sabo potegnil tudi zvišanje cen oskrbe v vrtcih in domovih za ostarele. vedujejo, da čez poletne mesece večinoma še ne. V Ljubljanskih mlekarnah prodajnih cen izdelkov ne bodo spreminjali, dviga cen izdelkov ne načrtujejo niti v Žitu in Perutnini Ptuj. Mercator je do 1. septembra zamrznil cene izbranih izdelkov, v Sparu se o dvigu cen odločajo od izdelka do izdelka, v Tušu ne že- DVIG DDV V TUJINI NI BIL USPEŠEN Vlada kampanje, s katero bi ljudem pojasnila ukrepe ob dvigu DDV, ni pripravila, zato je bila deležna številnih kritik, tudi s strani ZPS. Pri organizaciji, ki skrbi za pravice potrošnikov, so od vlade pričakovali ukrepe za krepitev zaupanja potrošnikov in vzpodbujanje -, Katja Pavlin, lastnica Cvetličarne Tulipan v Mozirju: »Cene rezanega cvetja na trgu so zelo raznolike in odvisne od dobavitelja, zato tudi naša končna cena niha. Kaj bodo sedaj ukrenili dobavitelji, še ne vem, sama pa cen le zaradi dviga DDV nimam namena višati. Ponudnikov cvetja v Mozirju je več, zato nas konkurenca sili v prilagajanje cen. Ker pa smo prilagajanja vajeni, v dvigu DDV ne vidim večje težave za mojo cvetličarno, vprašanje pa je, kako bo to vplivalo na razmišljanje naših kupcev. Menim, da tisti, ki radi kupijo kakšen cvet ob posebnih priložnostih ali kot darilo, te navade ne bodo opustili, saj cene cvetja in cvetnih aranžmajev niso tako visoke, da bi dvig DDV za dva odstotka opazno vplival na končno ceno nakupa.« lijo napovedovati sprememb, vsi veliki trgovci pa ohranitev nespremenjenih cen pogojujejo z dogovori z dobavitelji. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so izrazili upanje, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme skušali razdeliti. V preteklem obdobju, ko se je v Sloveniji začela kriza, so se nakupovalne navade precej spremenile, opozarjajo v Trgovinski zbornici Slovenije. Kupna moč slovenskih potrošnikov je le še na 82 odstotkih evropske ravni. Zmanjšani obseg potrošnje bo z dvigom DDV dodatno prizadet, kar bo še poslabšalo stanje v trgovskem sektorju, zato dvig DDV v razmerah upadanja domače potrošnje ocenjujejo kot neprimeren ukrep. TRG VIŠJIH CEN NE BO PRENESEL Ali bodo storitve dražili tudi obrtniki in podjetniki, bo kmalu pokazal čas. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) dviga DDV ne podpira in opozarja, da se bodo zaradi podražitev s strani dobaviteljev številni manjši podjetniki in obrtniki, kot na primer frizerji in cvetličarji, znašli v nezavidljivem položaju. Trg ne bo prenesel višjih cen, opozarjajo na OZS, potrošniki se bodo najprej odrekli storitvam, ki jim nudijo udobje. S tem bo brez zaslužka ostal marsikdo, ki se danes trudi preživeti z lastno obrtjo. povpraševanja. Če bodo slovenski potrošniki reagirali podobno kot so španski ob dvigu DDV, povpraševanje in poraba ne bosta naraščala. V Španiji je država zaradi upada porabe pobrala celo manj davkov kot pred dvigom DDV. Tudi na Hrvaškem dvig davčne stopnje ni prinesel želenih učinkov. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Iz občin PROJEKT SKUPAJ ZA SKUPNO Ljubno ob Savinji za en dan svet v malem Predsednik republike Borut Pahor se je v soboto s svojo delovno brigado mudil na Ljubnem ob Savinji. Tokrat so ga na delovni akciji spremljali veleposlaniki in visoki predstavniki tujih držav v Sloveniji. Kar blizu dvajset jih je bilo z vseh kontinentov sveta razen Avstralije. Skupaj so prebarvali igrala in leseno opremo na otroškem igrišču ljubenskega vrtca. Gostom so se pri opravilu pridružili župan Franjo Naraločnik, ravnatelj Rajko Pintar in zaposleni na šoli in v vrtcu ter nekateri občani. »DANES POSTAVLJAMO MEJNIKE« Po uvodnem sprejemu in pozdravu so bili gostje povabljeni v avlo osnovne šole, kjer so jim pripravili krajši pevski nastop in akreditiranih veleposlanikov kaže na to, da ima Slovenija veliko prijateljev, ki imajo radi našo državo in naše ljudi ter so tudi pripravljeni priskočiti na pomoč.« Predsednik je ponovno poudaril, da moramo v teh težkih časih ostati povezani in solidarni, saj bomo lahko le s skupnimi močmi in občutkom za sočloveka premagali tako zahtevne čase. PROJEKT SE JE DOBRO PRIJEL Po predsednikovih besedah je projekt Skupaj za skupno dobro zaživel. »Kdo bi si mislil, da bodo enkrat veleposlaniki drugih držav na takšnem projektu? Kdo bi si mislil, da jih bomo toliko izvedli, da se bodo prijeli?« je Pahor odgovoril na vprašanje, ali je njegov projekt prinesel premike. Dejal je še, da z delom na terenu, s katerim je začel med volilno kampanja, nadaljuje. Vsak Humanitarno delo je koordiniral pleskar Jure Podbregar z Ljubnega ob Savinji (v sredini). malce okrepčila pred začetkom dela. Nato so udeleženci odšli na dvorišče, kjer so jih čakali smir-kov papir, barve in čopiči. Material so donirala veleposlaništva. Predsednik Pahor je ob tem povedal, da ga zelo veseli izjemen odziv gostujočih diplomatov na pobudo za dobrodelno delovno akcijo. »Z današnjo akcijo ponovno postavljamo mejnike, saj delovna brigada v takšni obliki, kolikor je meni znano, še ni bila organizirana. Velik odziv tujih Izolda Bričkovskiene, veleposlanica republike Litve: »Takšne delovne akcije sem se v Sloveniji udeležila prvič. Sicer pa mi ta način ni tuj, saj v Litvi zlasti spomladi prebivalci večkrat skupaj čistimo in urejamo okolico in skupne površine. Vesela sem, da sem danes tukaj, saj je vzdušje odlično.« Pekka Metso, veleposlanik republike Finske: »Današnje dobrodelne delovne akcije sem se z veseljem udeležil. To je povsem v duhu naše države. Tudi v Helsinkih, kjer sem doma, takšne dogodke pripravljamo pogosto. Še posebej v spomladanskem času se lotimo urejanja okolice. Poleg koristi ne gre prezreti tudi druženja in spoznavanja med ljudmi.« TUDI PREDSEDNIK NALETI NA ADMINISTRATIVNE OVIRE Precejšen napor po Pahorjevih besedah zahtevajo pravni problemi, na katere naletijo pri izvedbi projekta, ker slovenski pravni red ne predvideva takšnih akcij, v katerih sodeluje predsednik države. Delo s papirji jim vzame veliko časa, kljub temu pa je pripravljenost na sodelovanje v delovnih akcijah velika. NEFORMALNA SREČANJA PRIPOMOREJO K DOBRIM ODNOSOM Predsednik republike je ob tem še povedal, da je mik neformalnega srečanja s predstavniki tujih držav v tem, da je mogoče izmenjati mnenja in informacije bolj sproščeno. Njegove besede je potrdilo vedro, celo humorno vzdušje med udeleženci akcije, ki so svoje delo, katerega je koordiniral pleskar Jure Podbregar z Ljubne-ga, sicer opravljali s potrebno resnostjo in vnemo. REZULTATI VIDNI IN RAZVESELJIVI Ob koncu je sledilo zasluženo okrepčilo v gostilni Pri Kumru, kjer so gostom postregli s tipičnimi jedmi Zgornje Savinjske doline. Ljubenski ravnatelj Rajko Pintar, ki je bil ves čas z gosti, je po končanem delu izrazil veliko zadovoljstvo nad uspehom akcije, najbolj pa so prenovljenega igrišča gotovo veseli malčki iz vrtca. Tekst in fotografije: Marija Lebar mesec bo šel nekam delat, v bližnji prihodnosti v idrijsko družbo Hidria, v kratkem pa tudi na eno od gorskih kmetij. Na vprašanje, ali bi k projektu Skupaj za skupno povabil tudi predsednike političnih strank iz vseh taborov v Sloveniji, je odgovoril, da bi se v tem primeru najprej prepirali o tem, kje in kaj bi delali. Sicer pa je po njegovem slovenska politika sposobna skupaj narediti marsikaj in mogoče bo nekoč uresničil tudi to zamisel. Predsedniku in ostalim udeležencem akcije so se pridružili tudi (od leve): župan Franjo Naraločnik, podjetnik Paul Orešnik in ravnatelj Rajko Pintar. Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 5 OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Ne grešni kozli pač pa skrbni gospodarji Iz občin Na dnevni red seje rečiškega občinskega sveta 4. julija je župan Vinko Jeraj uvrstil tudi informacijo o izvajanju projekta Letošč. Župana in svetnike je namreč vznejevoljil članek v 25. številki Savinjskih novic z naslovom Vse občine ne podpirajo enako prenove vodovodnega sistema, ki predstavlja povzetek razprave o omenjenem projektu na seji občinskega sveta občine Mozirje. Na Rečici so mnenja, da članek oziroma navedbe v njem re-čiško občino postavljajo v slabo luč, zato je župan občinski svet podrobneje seznanil s problematiko, do naslednje seje sveta pa bo občinska uprava pripravila gradivo za podrobno obravnavo načrtovanega projekta vodooskr-be, cenikov pitne vode ter odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. O zadevi je lani decembra razpravljal odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, ko je prvič obravnaval dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), a ga ni potrdil. Drugič je odbor o DIIP razpravljal letos sredi maja, ko so ostale občine Zgornje Savinjske doline, vključene v projekt, dokument že potrdile. Župan Je-raj je takrat predlagal, naj bi to storila tudi Občina Rečica ob Savinji, vendar z drugačnim financiranjem, kot je predlagano v DI-IP, saj je to zaradi časovne zamude v tej finančni perspektivi neizvedljivo. Projekt naj bi bil namreč sofinanciran iz evropskega kohe- zijskega sklada. Za svoj del so-financerskih sredstev so občine sklenile pogodbo, po kateri reči-ški delež znaša 29,81 odstotka. Ker v dokumentu ni bilo dodatnih obrazložitev in ne študije variant, ki jo zahteva tudi ministrstvo za okolje in prostor, je odbor predlagal, da se DIIP ne sprejme. Na tokratni seji občinskega sveta je sodelavec rečiške občinske uprave Rok Jamnikar predstavil možne variante napajanja območja občine Rečica iz Leto-šča preko Brda ali Kraš. Pri tem bi bil na dobršnem delu mogoč gravitacijski odtok vode, kar bi vodo-oskrbo pocenilo. Skrajšali bi se tudi transportni vodi do Rečice. V razpravi je stanje povzel predsednik odbora in podžupan Milan Cajner. Menil je, da ne bi bilo prav, da se sprejme DIIP, po katerem bi občina morala zagotavljati sredstva v višini in dinamiki, ki je občinski proračun ne omogoča. »Dobro se zavedamo, kako pereča je problematika vo-dooskrbe, a hkrati moramo ravnati kot dobri gospodarji in preučiti variante, ki so za nas finančno in hidrološko najustreznejše,« je dejal Cajner. Tudi ostali svetniki so bili podobnega mnenja, zato so na osnovi seznanitve zadolžili občinsko upravo, da zahteva izdelavo projekta, v katerem bodo tu- GORNJI GRAD V občini Gornji Grad je že ustaljena praksa, da župan nagradi učence, ki so dosegali najboljši uspeh v vseh letih osnovne šole. Učencem pripade čast, da Kocbekova priznanja prejmejo na svečanosti ob podelitvi občinskih priznanj. Letos je priznanje dobilo pet de-vetošolcev: Tea Suhoveršnik, Katja di variante, ki jih predlaga Občina Rečica ob Savinji, širši javnosti pa se argumenti za takšno stališče predstavijo v Savinjskih novicah. Marija Lebar Ugovšek, Katja Poznič, Kana Vin-cek in Andraž Zavolovšek. Župan Stanko Ogradi jim je ob uspehu čestital in jih spodbudil, naj se še naprej tako trudijo. Hkrati jim je položil na srce, naj ne pozabijo na domače okolje in šolo, ki jim je dala osnovno znanje za prihodnost. ŠS Odličnjakinje v družbi župana Stanka Ogradija (manjka Andraž Zavolovšek). (Foto: Štefka Sem) Kocbekova priznanja za najboljše učence OBČINSKI SVET LUČE Pri ločevanju odpadkov še velike rezerve Na zadnji seji lučkega občinskega sveta je bila osrednja pozornost namenjena poročilu o izvajanju zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v občini Luče za leto 2012. Svetniki so obravnavali tudi poslovni načrt in elaborat za oblikovanje cen obvezne občinske komunalne službe zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov v občini Luče za leto 2013, nakar so sprejeli še predlog za znižanje plačila vrtca ob odsotnosti otroka in vzpostavitev javnega dobra na nekaterih zemljiščih v Lučah. Predstavnika koncesionarja, podjetja PUP Saubermacher iz Velenja, Janez Herodež in Marcel Hriberšek sta predstavila poročilo o lanskem poslovanju družbe in spregovorila o letošnjih načrtih. Herodež je pojasnil, da se spremeni tako način kot tudi frekvenca zbiranja odpadkov, pa tudi cene. Poglavitni razlog za spremembe je izgradnja novega odlagališča v Podhomu, ki bo začelo obratovati v začetku avgusta. Dodal je še, da gre okoli 65 odstotkov cene podjetju Simbio za odlaganje in ravnanje z odpadki. V Lučah so še velike rezerve pri ločevanju odpadkov, za katere je treba plačevati od tistih, katerih odvoz in predelava sta zastonj. Vsi odpeljani odpadki se tehtajo, kot je pojasnil Hriberšek, ločenih frakcij je v občini zbranih le okoli 35 odstotkov. Podatek je primerjal s šaleškimi občinami, kjer je ločevanje že 80-odstotno. Pričakovati je torej, da se bo ločevanje izboljšalo tudi v občini Luče. V teh dneh bodo o novih storitvah in spremembah, ki jih prinaša zbirni center Podhom, v vsa gospodinjstva v petih občinah Zgornje Savinjske doline, kjer so koncesionar, poslali brošure z aktualnimi informacijami. V sklepnem delu seje je predsednik komisije za volilve, imenovanja in kadrovske zadeve Jernej Plankl poročal o izboru letošnjih prejemnikov občinskih priznanj. Podelili bodo eno zlato, dve srebrni in dve bronasti plaketi. Enega prispelega predloga komisija ni podprla, s čimer je soglašal tudi občinski svet. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Iz občin PREDAVANJE O PERSPEKTIVI LESARSTVA Za Zgornjo Savinjsko dolino potreben lesarski center V organizaciji Združenja Luč za trajnostni razvoj Luč je v petek, 28. junija, v tamkajšnji dvorani potekalo predavanje dr. Franca Pohlevna z naslovom Les - priložnost za Zgornjo Savinjsko dolino. Aktualna tema je pritegnila številno občinstvo, od lastnikov gozdov, gozdarjev, lesarjev do ostale javnosti. Dr. Franc Pohleven je prepričan, da bi morala država bolj podpirati uporabo lesa in lesenih izdelkov. (Foto: Marija Lebar) Uvodoma je spregovoril predsednik združenja Luč Alojz Selišnik: »Naše združenje se zavzema za sonaravno gospodarjenje, saj se je treba zavedati, da smo ljudje na planetu le podnajemniki, ki moramo ravnati tako, da bo kakovostno življenje možno tudi za zanamce. Uporaba lesa je gotovo ena takih dejavnosti, naravnana trajnostno, hkrati pa daje možnost za ustrezno ekonomsko preživetje, kar se je v naši dolini v preteklosti že izkazalo.« NEGATIVEN OGLJIČNI ODTIS LESA Predavatelj dr. Franc Pohleven je najprej opozoril na klimatske spremembe, za katere verjame, da je njihov vzrok človekovo neustrezno ravnanje. Marsikakšnemu onesnaženju bi se lahko izognili z uporabo lesa namesto drugih materialov. Les je lahko učinkovit gradbeni material, ki ugodno vpliva na kakovost bivalnega okolja in človekovo počutje. Izjemen je tudi z vidika ogljič-nega odtisa. Medtem, ko za proizvodnjo ostalih gradbenih materialov, kot so beton, jeklo in umetne mase, potrebujemo ogromno energije, ki onesnažuje in ustvarja na milijone ton ogljikovega dioksida in ostalih polutantov, les ogljikov dioksid veže nase. V času rasti ga porablja pri fotosintezi, kasneje pa ga skladišči - lahko tudi več stoletij. BODOČNOST - LESENI NEBOTIČNIKI Našteta spoznanja so v naprednih državah začeli uporabljati v praksi in iz lesa gradijo tudi stolpnice. Seveda gre za les, ki je za te namene ustrezno tehnološko obdelan. Po mnenju predavatelja je težava slovenske lesne predelave tudi v tem, da nimamo inštituta, ki bi sodobna (spo)znanja, do katerih pridejo na fakulteti, posredoval v uporabo v podjetniški praksi. Država bi morala s stimulacijami, kot so sredstva Eko sklada, bolj podpirati uporabo lesa in lesenih izdelkov. NESLUTENE MOŽNOSTI UPORABE LESA Seveda pa je uporaba lesa v gradbeništvu le ena od možnosti. Les je kot izjemen material z uporabo sodobnih postopkov mogoče utekočiniti, iz njega izdelati lepila, barvila in še marsikaj. Še ostanki lesa so uporabni, zmletega je mogoče stiskati v uporabne plošče. Kot surovina za biomaso pri pridobivanju toplotne energije naj bo les le takrat, ko zanj ne najdemo predelave z višjo dodano vrednostjo. Toda vsekakor je lesne ostanke bolje porabiti za biomaso, kot pa jih pustiti propadati v gozdu. LUČE LESARSKI CENTER ZA PODPORO PREDELAVI Glede možnosti, ki jih ima s svojim gozdnim bogastvom Slovenija in še posebej Zgornja Savinjska dolina, dr. Pohleven meni, da so velike in neizkoriščene. Po njegovem je v naši dolini potrebno oblikovati lesarski center, v katerem bi sodelovali vsi deležniki v lesnopredelovalni verigi. Marija Lebar Dr. Franc Pohleven je profesor na biotehniški fakulteti, oddelek za lesarstvo. V zadnjem času se intenzivno ukvarja s promocijo lesa in poudarjanjem pomena lesno-predeloval-ne industrije ter lesnih izdelkov za obvladovanje klimatskih sprememb. S tem namenom je ustanovil neformalno strokovno združenje - Svet za les, ki združuje ugledne strokovnjake z različnih področij. Že več let s sodelavci prostovoljno pripravljajo razstavo Čar lesa, na kateri sodelujejo tudi zgornjesavinjski razstavljavci. Za lep spomin na šolo in domačo občino Pretekli teden je župan občine Luče Ciril Rosc povabil učence, ki so končali deveti razred osnovne šole Blaža Arniča, na krajši izlet v Celje. Nekaj dni pred tem so na občini pripravili tradicionalni sprejem za tiste učence, ki domačo osnovno šolo zapuščajo z najboljšimi ocenami. Letošnjih najboljših učencev je bilo sedem, sprejema se jih je udeležilo šest. Z njimi sta prišli tudi razredničarka Meta Mlačnik in ravnateljica Valerija Robnik. Župana je zanimalo, kam so usmerjeni po- gledi bodočih srednješolcev, ki bodo jeseni stopili na novo pot izobraževanja zunaj domače občine, nakar jim je izrekel dobre želje za prihodnost. Ciril Rosc je teden dni pozneje na druženje povabil vse lučke devetošolce. Od devetnajstih se jih je povabilu odzvalo petnajst, ostali pa so že na zasluženih počitnicah. Mladi Lučani so odšli na bovling v Celje, nazaj grede pa je bil čas še za sproščen pogovor ob pici. Marija Lebar Letošnjih najboljših učencev v Lučah je bilo sedem, sprejema pri županu se jih je udeležilo šest. (Fotodokumentacija Občine Luče) Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 7 Iz občin, Organizacije DAN MEHKE MOBILNOSTI V LOGARSKI DOLINI Alpski svet je potrebno varovati z visoko okoljevarstveno zavestjo V soboto, 29. junija, so Logarsko dolino delno zaprli za motorni promet in organizirali različne aktivnosti ob dnevu trajnostne (mehke) mobilnosti, katerega namen je bil omogočiti posebno doživetje te doline ob večjem miru v alpskem svetu in predstaviti alternativne oblike mobilnosti: pešačenje, vožnjo na rolkah (skike), tek na smučeh, kolesarjenje in uporabo prevoznih sredstev na električni pogon. Tokrat je bil promet v prelestno dolino zares zelo zmanjšan, skromnejše od pričakovanj pa je bilo tudi število udeležencev, saj so jih našteli le okrog dvesto. Program dneva trajnostne mobilnosti je zajemal brezplačno testiranje električnih avtomobilov in koles na dodatni električni pogon, uporabo ski-ke nordijskih rolk, organizirana sta bila tudi pohoda na Klemenčo jamo in voden sprehod po spodnjem delu poti po dolini. V Centru Rinka v Solčavi so nudili brezplačen ogled stalne razstave o Solčavskem, ŠPORTNI PARK VARPOLJE Otrokom na voljo ograjeno igrišče Na začetku športnega parka v varpoljski gmajni, ki že dolga leta ni več to, se je v soboto, 6. julija, zbralo lepo število domačinov, predvsem družin z majhnimi otroci. Njim je bila namreč namenjena otvoritev otroškega igrišča. Otvoritev se je pričela z nastopom harmonikar-ke Barbare Kropovšek. Kljub uradnosti dogodka je povsod okoli vse čebljalo in se igralo, saj otroci pač niso prišli poslušat govorcev. Prvi med slednjimi, Franjo Pukart, je izpostavil dejstvo, da je športni park v Varpoljah zagotovo eden izmed najlepših na tej strani Alp. Namenjen je rekreaciji in druženju vseh generacij domačinov in številnih obiskovalcev. Doslej je bil športni park še najmanj prijazen najmlajšim, zato so se varpoljski športniki odločili, da poskrbijo tudi zanje. Stopili so skupaj, staknili glave in brez velikih besed prešli na dejanja. Pod borovci, ki bodo v vročih poletnih dneh nudili prijetno senco, je nastal ograjen prostor, v njem pa velik pe-skovnik s kar desetimi tonami mivke, tobogani in ostalimi igrali. Za uspešno izveden projekt se je članom športnega društva, katerih delo je vidno na vsakem koraku že več let, zahvalil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. K otvoritvi, ki jo je vodila Sabina Kramer, so nato svoj delček pred težko pričakovano igro dodali še šolarji, ki so se igrali z besedami. Nato so se vsi skupaj po obveznem rezanju traku, ki ga je opravil župan ob asistenci enega izmed malčkov, podali na nova igrala. Benjamin Kanjir Pod borovci v varpoljskem športnem parku so uredili ograjen prostor z velikim peskovnikim, tobogani in ostalimi igrali. (Foto: Benjamin Kanjir) Bodo rolke, imenovane skike, že v poletni sezoni nova rekreacijska ponudba v Logarski dolini? (Foto: Jože Miklavc) poskrbeli pa so tudi za brezplačne avtobusne prevoze iz Solčave do obračališča pod slapom Rinka. Največ interesa je bilo za testne vožnje s kolesi na baterijski pogon, s posebnimi tekalnimi rolkami in električnimi osebnimi vozili. Dejstvo, da Logarska dolina premore polnilnice za električna vozila pri TIC-u in pri hotelu Plesnik, omogoča prometno povezavo za takšna vozila z Železno Kaplo, Kamnikom, Velenjem in Celjem, zagotovo pa bo preteklo še veliko Savinje, preden bodo ekološko prijaznejši avtomobili in kolesa na akumulatorski pogon postali del resničnosti in napredka pri varovanju okolja. Dogodek je bil organiziran z donacijo Švice v okviru njenega prispevka Evropski uniji. Jože Miklavc KNJIŽNICA MOZIRJE Spoznavanje dediščine skozi pravljične delavnice V času šolskih počitnic, med 15. in 19. julijem, Osrednja knjižnica Mozirje organizira poletne pravljične delavnice, namenjene otrokom v starosti med pet in devet let. Zabavna srečevanja, v okviru katerih bodo otroci skozi poslušanje pravljic in lastno ustvarjalnost spoznavali dediščino svojih dedkov in babic, bodo potekala v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani med 9. in 12. uro. Otroci bodo svojo živahnost sproščali tudi skozi različne ljudske otroške igre, ki so se jih v časih brez televizije in računalniških igric, igrali njihovi stari starši. TG 8 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Šolstvo, Organizacije MLADINSKI PEVSKI ZBOR OS NAZARJE Zlati tudi v evropskem merilu Zborovodkinja Katja Gruber, ki že leta nadvse uspešno vodi pevske zbore Osnovne šole Nazarje, se je na podlagi dosedanjih odličnih rezultatov svojih pevcev odločila za sodelovanje na mednarodnem tekmovanju v tujini. Konec junija se je mladinski pevski zbor (MPZ) OŠ Nazarje udeležil tekmovanja Musica Sacra v Bratislavi in se domov vrnil z zlatim priznanjem ter dobrimi vtisi. Tekmovanje Musica Sacra je eno od petih tekmovanj, ki jih vsako leto organizira bratislavska glasbena agencija. Kot je povedala Gruberjeva, se na tem tekmovanju zbori pomerijo v prepevanju izključno duhovne glasbe raznih glasbenih obdobij in zvrsti. Nazarski pevci so v svoji kategoriji tekmovali s še dvema zboroma, oba sta bila iz Rusije, sicer pa je tekmovalo še pet odraslih zborov. Kljub izredni vročini, namerili so 38 stopinj Celzija, je po besedah Gruberjeve MPZ OŠ Nazarje svoj program predstavil odlično. Žiranti iz Belgije, Avstrije in Madžarske so bili nad njihovim nastopom navdušeni. Med njihovim petjem so celo poplesavali in dobrodušno prikimavali, da pevci kar niso mogli ostati resnih obrazov. Izjava žirantov, da na tem tekmovanju že dolgo niso slišali mladinskega zbora, ki bi prihajal iz državne osnovne šole in bi dosegel tako visoko kvaliteto, je zborovodkinji Gruberjevi in ravnateljici Vesni Lešnik nadvse godila. Za primerjavo še povejmo, da je bil zbor, nagrajen samo z eno točko več od nazarskih pevcev, madžarski zbor študentov glasbe. MPZ OŠ Nazarje je v svoji kategoriji dosegel največ točk in s tem zlato priznanje, med vsem sodelujočimi zbori pa je zasedel odlično tretje mesto. Sicer pa so osnovnošolci, stari med 11 in 14 let, skupaj preživeli štiri čudovite dni, po bratislavskih trgih so s pesmijo razveseljevali mimoidoče, zadnji dan izleta pa so preživeli v dunajskem zabaviščnem parku Prater. Tatiana Golob Nazarski slavčki so tokrat navdušili mednarodno žirijo v Bratislavi. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) SNEMANJE PROMOCIJSKEGA FILMA MOZAIK DOŽIVETIJ Turiste bodo pritegnile tudi rečiške znamenitosti Na Rečici ob Savinji se je zadnjo soboto v juniju mudila snemalna ekipa, ki pripravlja film o naravnih in zgodovinskih znamenitostih ter ljudskem izročilu Mozaik doživetij. Ob sodelovanju članov turističnega in kulturnega društva so posneli nekaj utrinkov in prikazali, kaj vse lahko obiskovalec doživi v tem delu doline. Kot je povedala scenaristka Bojana Planina iz studia Mozaik, je film namenjen popularizaciji turizma v Savinjski in Šaleški dolini. Območje pokriva deset občin in iz vsake so posku- šali izbrati tisti delček mozaika, ki bi najbolje predstavil kraj. Popotovanje skozi Mozaik doživetij se bo pričelo v Logarski dolini in končalo v Velenju. Trenutno so približno na polovici snemanja, saj se morajo prilagajati vremenu. Kljub temu upajo, da bodo z delom končali do konca avgusta, saj je premiera filma predvidena za konec septembra. Naročnik projekta je Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija. Marija Šukalo ŠOLSKI CENTER VELENJE Med izjemnimi dijaki tudi Urška Bider Izjemna dijakinja šole za storitvene dejavnosti Urška Bider. (Foto: Marija Lebar) Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) so v sredo, 19. junija, pripravili prireditev ob koncu šolskega leta, na kateri so podelili priznanja, ki so jih dijaki osvojili med letom, med ostalimi tudi priznanja za izjemne dijake. Med slednje se je zavihtela tudi Nazarčanka Urška Bider. Na različnih področjih delovanja se je izkazala kar stotnija izmed 1.883 letošnjih dijakov ŠCV, a zares izjemnih je bilo pet, iz vsake šole po eden. Na šoli za storitvene dejavnosti je to bila Urška Bider iz Žlabra pri Nazarjah. Poleg naziva izjemna dijakinja je osvojila še posebno priznanje za odličen uspeh v vseh štirih letih svojega šolanja v programu gostinstvo in turizem. Urška bo šolanje nadaljevala v Velenju na višji šoli za gostinstvo in turizem. Direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik je na podelitvi dejal: »Po šolah pripravimo različna tekmovanja in na koncu leta podelimo priznanja za presežke. Danes so z nami le najboljši med najboljšimi. Vsako leto je zaradi odličnih uspehov težje izbrati izjemnega dijaka oziroma dijakinjo.« Kotnik je dodal, da bo ŠCV jeseni praznoval 55-letnico delovanja, pri tem pa je spomnil na vse generacije, ki so se zvrstile v minulih letih in doprinesle k ugledu centra, zaradi katerega se za prihodnost osrednje srednje- in višješolske ustanove v regiji ni bati. Marija Lebar Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 9 RAZSTAVA ROČNIH DEL V GORNJEM GRADU V vezeninah se skrivajo številne zgodbe V petek, 21. junija, je bila avla kulturnega doma v Gornjem Gradu napolnjena do zadnjega kotička. Društvo upokojencev je pripravilo že 18. razstavo ročnih del, na kateri so z izdelki sodelovale vezilje, ki se družijo v skupini Spominčice, vezilje iz Boršta pri Trstu, članice ročnodelske skupine Vrtnice iz Mozirja in filcarke iz Solčave. Mentorica domačih vezilj Jelka Tajnšek je izpostavila še 11-letnega Svena Rojtna, ki se navdušuje nad ročnimi deli in se z babico tudi udeležuje srečanj vezilj. Povedala je, da so prvo razstavo pripravile leta 1995 na pobudo Helene Rus. Nekaj let so gostovale na osnovni šoli, v zadnjih letih pa svoje izdelke razstavljajo v kulturnem domu. Plodno sodelovanje z veziljami iz zamejstva jih veseli, prav tako njihova redna udeležba na dogodku. Tajnškova je še omenila, da se Spominčice družijo enkrat tedensko, prioriteta je vezenje, poleg tega pa čas izkoristijo še za izmenjavo receptov, klepet in prijetno druženje. Bogat izbor vezenin, filcanih, klekljanih in tudi kvačkanih izdelkov sta s pohvalnimi besedami pospremila predsednik društva upokojencev Toni Rifelj in župan Stanko Ogradi. Ri-felj je omenil prostorsko stisko vezilj v društvenih prostorih, zaradi katere v svoje vrste ne morejo sprejeti novih članic. Povzel je tudi druge aktivnosti društva in dogodke, katere pripravljajo v okviru občinskega praznika. Ogradi je pohvalil delo vezilj in njihov doprinos k ohranjanju dediščine. Program je povezoval Jože Tajn-šek, za dobro počutje obiskovalcev pa so z glasbenimi točkami poskrbeli trije Stenšakovi: Mitja je raztegnil meh frajtonarice, njegovi sestri Katja in Nastja pa sta prepevali. Seveda niso manjkale niti domače sladke dobrote, ki so jih pripravile članice društva. Štefka Sem 11-letni Sven Rojten se z babico redno udeležuje srečanj vezilj. (Foto: Štefka Sem) FANI PAHOVNIK PODKRIŽNIK RAZSTAVLJA V SOLČAVI Portreti, pokrajina in cvetovi V centru Rinka v Solčavi je na ogled svoja likovna dela postavila Fani Pahovnik Podkrižnik z Rečice ob Savinji. Razstavo z dvojnim naslovom Dolina v maju in Midva sva dišeči par, ki je na ogled do konca julija, so odprli tretji petek v juniju. O ustvarjalki Fani Pahovnik Podkrižnik (desno) v razgovoru z obiskovalci otvoritve. (Foto: Marija Šukalo) trete. Po besedah Mojce Ošep Pahovnikova za ustvarjanje svojih del črpa ideje iz spomina na otroštvo sredi narave pod Alpami. Barve, ki jih prinaša vsak letni čas sproti, so prisotne na vseh njenih delih. Notranje občutke poskuša kar najbolj izraziti v svojem likovnem ustvarjanju in posredno prenesti na opazovalca. Najljubše so ji tople, zamolkle barve, s katerimi lahko prikaže intimnost trenutka. S pomočjo barvne harmonije poskuša ustvariti občutenje cvetov, ki so namenjeni opazovalcu. Cvetovi okoli nas so zato, da nam ugajajo in nas spominjajo na najpomembnejše dogodke v življe- KRESN' GA NA RECICI OB SAVINJI nju ter nas zbližujejo. V vsej lepoti se trudijo, da bi nas privabili z vonjem in izgledom. V zameno ne zahtevajo prav nič. Tudi pokrajine, tihožitja in portreti so za rečiško slikarko velik izziv, ki se mu ne more upreti. »Lepota naše doline pa je tista, ki jo najraje upodablja. Mrzle zime, pomladne meglice, ki se podijo izpod Ojstrice, in rojstvo narave v maju, ki komaj čaka, da bo ozelenela, ter barve, ki v dolino prinesejo jesen, so za slikarko še posebej zanimive. Ničesar ni lepšega, kot se za trenutek zazreti v raj, ki ga nam ponuja dolina, in zadihati z njim,« je med drugim še povedala Ošepova. Marija Šukalo Sej bo s Tomom Costo in njenih delih v tehnikah akril na platno, gvaš in »braš« je spregovorila Mojca Ošep. Fani Pahovnik Podkrižnik se v Solčavi predstavlja že drugič, tokrat z deli iz dveh različnih opusov, ki pa imata isti imenovalec - naravo. Tem je dodala še por- Tomaž Koštomaj je nanizal prigode in nezgode iz svojega vsakdanjega življenja. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno društvo Rečica ob Savinji je ob občinskem prazniku pripravilo večer smeha pod naslovom Kresn' ga. Na domačem odru se je predzadnjo soboto v juniju predstavil Tomaž Koštomaj iz Epik Teatra z umetniškim imenom Tom Costo. V monokomediji Sej bo je nanizal prigode in nezgode iz svojega vsakdanjega življenja. Dotaknil se je svojih »srčnih ran«, neuspeha v službi, zavrnjene prošnje za službo ... Vse skupaj je humorno obarval in dodal nekaj pozitivizma. Pri tem je poudaril, da moramo na življenje vedno gledati s pozitivne strani in biti srečni ob majhnih trenutkih. Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Organizacije 34. OD LIPE DO PRANGERJA Od pirografij do vezenin in obujanja preteklosti Turistično društvo Rečica ob Savinji je v sodelovanju s KUD Utrip, osnovno šolo in veziljami rečiškega upokojenskega društva pripravilo likovno, etnografsko in ročnodelsko razstavo. V avli osnovne šole so zadnjo nedeljo v juniju tako predstavili pirografije, likovne izdelke, vezenine in že skoraj pozabljene predmete, ki so jih na kmetijah uporabljali za spravilo sena. Razstave so odprli poslanec v državnem zboru Jakob Pre-sečnik, župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in pomočnica ravnatelja osnovne šole Zvonka Kladnik, s kulturnim programom pa so dogajanje obogatili učenci Glasbene šole Nazarje in kvartet Oljka. O likovnem ustvarjalcu Toniju Osovnikerju je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj (levo). PIROGRAFIJE TONIJA OSOVNIKERJA O Gornjegrajčanu, ki svoja občutja vžiga v les, je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je poudarila, da je ustvarjalec svoj likovni talent odkril v času dolgotrajnega zdravljenja. Pri žganju linij se je Osov-niker domislil dodajanja najrazličnejših tonov. Nanaša namreč pigment v prahu in ga s konicami prstov vtira v temeljnik. Tako dobi specifičen izgled slike. »Ker je pirografija natančna likovna tehnika, zahteva za realizacijo veliko časa. Znotraj tega časa pa je veliko prostora za razmišljanje: za analizo obstoječega in za ustvarjanje novega. Zato Toni Osovniker po- staja vedno bolj ustvarjalec,« je med drugim izpostavila Terezija Bastelj. OSNOVNOŠOLSKI LIKOVNIKI Ker je letošnja osrednja tema etnografske razstave košnja in spravilo lesa, so na to temo ustvarjali tudi re-čiški osnovnošolci. Pomočnica ravnatelja rečiške osnovne šole Zvon-ka Kladnik je predstavila prizadevanja učencev od prvega do osmega razreda, ki so raziskovali polpreteklo zgodovino, zapisovali pričevanja dedkov in babic ter njihovim zgodbam vdahnili obliko tako pri likovnem kot tehničnem pouku. Podobe s travnika so prenesli tudi v literarna dela. Tretješolka Veronika Starič je dokaz, da na Rečici ob Savinji kulturno dediščino uspešno prenašajo na mlade. GRABILA JE SENO »Malo je vonjev, ki nas tako kot vonj sveže pokošene trave in suhega sena ponesejo v otroštvo. V čas mladosti, iz katerega še mnogi pomnijo, kako so se košnje lotevali nekoč. V časih, ko še ni bilo sodobnih strojev, temveč se je v jutranji stavili iz spoštovanja do preteklosti, ki je oblikovalo življenje na Rečici ob Savinji. Obiskovalci so si lahko ogledali različne prizore - od trenutka, ko so kosci klepali kose, do nalaganja sena na kupe, nalaganja na voz in spravilo na hlev ali kozolec. VEZEMO IN KVAČKAMO Članice sekcije Vezilje, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Rečica ob Savinji, so letos pripravile že deveto razstavo ročnih del. Na njihovih tedenskih srečanjih, skozi vso zimo, so vezle, kvačkale, pa tudi pletle. Vezejo barvne vezenine in rišelje po starih slovenskih vzorcih, naučile pa so se tudi dveh novih tehnik vezenja. Vsaka izmed njih po besedah vodje sekcije Marte Velam najde čas za tovrstno delo, čeprav so vse zelo zaposlene babice. Razstavljeni izdelki so bili prava paša za oči. Kot je povedala Velamova, si v društvu želijo, da bi se tovrstna kul- Članice sekcije Vezilje, ki delujejo v okviru društva upokojencev, so pripravile že deveto razstavo ročnih del. Ustvarjalci razstave Grabila je seno so obiskovalcem pripravili nekaj utrinkov iz nekdanjega življenja na kmetijah. zori slišala pesem in klepanje kos. Nič koliko spominov je povezano z dogajanjem na travniku, po katerem so se urno vrtele grabljice, ko so se mnoge oči zaskrbljeno ozirale v nebo, če bo vreme zdržalo,« je povedala Jožica Jeraj, idejni vodja narodopisne razstave, in poudarila, da so turističnemu društvu pri izposoji pripomočkov za košnjo in sušenje trave ter spravilo sena pomagali številni Rečičani. Organizatorji so razstavo po- turna dediščina ohranila tudi našim zanamcem. Zato upa, da bodo razstavljeni izdelki pritegnili k uporabi niti in šivanke ter kvačke tudi mladino. Da bodo njihova prizadevanja obrodila sadove, je dokazala tretješolka Veronika Starič, ki je ob prababici obiskovala tedenske sestanke upokojenk in se z njimi pridno učila prvih vbodov. Kaj vse se je naučila, je pokazala ob predstavitvi vezenin. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 28, 12h. julij 2013 11 Organizacije, Oglasi GORNJI GRAD Dan odprtih vrat čebelarjev V okviru občinskega praznika v občini Gornji Grad so v soboto, 22. junija, svojo dejavnost predstavili tudi čebelarji. Ogledati si je bilo mogoče čebelarska opravila pri Ivanu Ugovšku pri Počrevini. O medenih izdelkih in pomenu čebelarstva sta obiskovalce na stojnici pred turistično-informacijskim cen- trom seznanjala predsednik čebelarske družine Franc Bezovšek in Anton Krefl. Kupiti je bilo mogoče med in druge izdelke. Ob čebelarski stojnici so se ustavljali tako domačini kot turisti, ki so bodisi želeli kaj kupiti bodisi so iskali informacije o ponudbi. Štefka Sem BmI! O medenih izdelkih in pomenu čebelarstva sta obiskovalce na stojnici seznanjala Franc Bezovšek (levo) in Anton Krefl. (Foto: Štefka Sem) ' Gradite noro hišo. obnavljate staro, ali na vam je ■e"-- š !z. ■ n - .-¡l-r- j L: ž, I i: v liifajama tesarska, k rovi h z. kleparska in suho montažna tfeia. Obiščite nas na wtfw.pl3mnka.nel m PLAN f N KA montažne gradnje ^■jSLIKORLESKARSTVC ierglnu And rt j Terglovs.p. Androž 96b. 3313 Pobilo Tel: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 www.1eFgbv.si * Beljenje notranjih površin in fasod * Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad * Delo no višini z dvižno košoro 90-dnevni program, s katerim premagate kandido in si obnovite zdravje Zdravljenje kandide: Kvasovke, glivice in vaše zdravje ZDftSÄJENJE KANDIDE 4t HS "iMf'tOCTA'A. rutmrtn.N * h i'Li flU Cv -,'Vji. Po mnenju avtorice Ann Boro-ch ter prenekaterih strokovnjakov za zdravje in zdravo življenje so prav glivice skriti vzrok številnih bolezni. Mnoge najpogostejše simptome in bolezni, ki nas dandanes pestijo - vse od utrujenosti, napihnjenosti, vnetja sinusov in pridobivanja na teži do težav s prostato, artritisa, alergij, hipogli-kemije, depresije in multiple skleroze - lahko povežemo s presenetljivim izvorom, s kvasovkami. Ann Boroch Glavni vzrok razraščanja kandi-de so antibiotiki in uporaba zdravil, ki vsebujejo steroide, kontracepcijskih tabletk, slabe prehrane, prekomerno uživanje alkohola, težke kovine, zloraba drog in stres, zato se je dobro tem stvarem izogibati kar v največji meri. Glivice uspevajo in se hitro množijo v človeku, ki se večinoma prehranjuje z živili, ki vsebujejo prečiščene sladkorje, prečiščene ogljikove hidrate, mlečne izdelke, z alkoholom, kot že omenjeno, in s predelano hrano. Kandidi prijetno okolje izzove tudi hormon, ki se izloča v okoliščinah, ko človek občuti hud stres. Stres namreč posredno zviša krvni sladkor in glivice to izkoristijo kot energijo za širjenje svoje kolonije. Samo razraščanje pa ni edina težava, ki ogroža zdravje posameznika s to težavo. Ko se kandi- da prične množiti, je telo podvrženo tudi njenim stranskim produktom, ki oslabijo imunski sistem in napadejo telo. Vendar kljub črnemu scenariju obstaja rešitev. Ann Boroch nam sedaj predstavlja svoj preverjen 90-dnevni program, s katerim premagamo kandido in si povrnemo krepko zdravje. Četudi ne občutite hujših simptomov razraščanja Candide albicans, avtorica svetuje, da sledite njenemu programu, saj današnje stresno življenje in vsesplošne slabe prehranjevalne navade vsekakor delujejo v prid temu mikroorganizmu, zato lahko z nekaj preventivnimi ukrepi preprečite morebitne kasnejše zdravstvene zaplete. Knjiga vam ponuja splošne nasvete, katera živila telesu koristijo in ne pospešujejo razraščanja glivic in kateri hrani se je bolje izogniti, če želite biti, kar se da zdra- vi. Prisluhnite svojemu telesu. Sicer si boste na začetku želeli nezdrave hrane, saj je organizem poln toksinov, a sčasoma, ko se boste očistili, si bo telo naravno želelo hrane, ki je zanj dobra. Najhitrejše učinke boste opazili, če se boste 90 dni čim bolj držali avtoričinih nasvetov in navodil. Sprva vas bo morda presenetilo, kako korenite morajo biti spremembe prehranjevalnih navad in koliko prehranskih dopolnil morate uživati, a po prvem tednu, ko boste pričeli opažati spremembe in imeli več energije, boste laže in raje sledili 90-dnevnemu programu. Cena knjige je 25,90 EUR, za člane Kluba Eli 10% popust. Naročila na telefonski številki 01 365 52 08 ali na spletni strani www. cangura.com cangura.com i 12 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Zgodovina in narodopisje O Kocbeku (3) Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z vsebino zapisov Branka Zem-Ijiča v Planinskem vestniku 1953/9. Razne dogodke, ki so neprizanesljivo posegli v Kocbekovo življenje, je skrival v skrajnem kotičku srca in duše. Marsikaj je stojično prenašal - nikomur pa ni ničesar očital. Zagrizel se je še bolj v svoje planine in se napram mogočnim silam celjske sekcije SPD upiral, kolikor je le mogel. Prevelika pozornost, ki jo je odslej posvečal Okrešlju, je seveda s strani nekaterih članov povzročala nerazumevanje. Očitali so mu tudi neko malo nepravilnost, ki jo je zagrešil, sicer vestni finančnik. Šlo je za manjše pomanjkljivosti pri obračunu za letni planinski koledarček. Kocbek je ta tihi odpor »prijateljev« bolj slutil kakor čutil. Na občnem zboru podružnice v Celju se je odrekel načelništvu. Tedaj so za novega načelnika izvolili zelo zaslužnega člana SPD - dr. Frana Tillerja. Kocbeka pa so izvolili za »častnega načelnika«. Žal je Kocbek dogajanja težje prenašal, kot je to na zunaj kazal. Sčasoma se je zaprl sam vase in morda v malem delu iskal zadoščenja v kozarcu vina - postajal pa je redkobesednej-ši. Zemljič je še zapisal: »Nikakor se ne morem otresti občutka, da je skrivna bol največ pripomogla, da se je nekoč silni hrast veliko prezgodaj zrušil.« V nadaljevanju je Zemljič zapisal še: »Prišteval sem se med njegove prizadevne in številne prijatelje, saj sem v dobi tridesetletnega delovanja SPD bil kar 16 let njegov sotrudnik (tajnik in blagajnik). Nisem pa nikdar drezal v njegova čustva. Le enkrat, ko sva sedela na Škarpi (gostilna v Gornjem Gradu), je nenadoma izbruhnilo iz njega: »Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan!« (Prevedeno bi to pomenilo: Zamorec je svojo dolžnost storil.) Ko so mu zvonovi v Gornjem Gradu 6. avgusta 1930 zvonili poslednjič, je manjkal marsikateri nekdanji prijatelj ... Ko sem se ob odprtem grobu poslovil od Kocbeka z občutkom grenkobe, sem se spomnil, kaj je pokojni nekoč dejal tam pod Planjavo: »Pusti in zakleni.« Sram me je obhajal za vse tiste »prijatelje«, ki so manjkali na poslednji poti velikega Slovenca in slovitega planinca.« KOCBEK O USTANOVITVI SPD V svoji knjigi Savinjske Alpe je Kocbek opisal dogajanje v Mozirju. Ko sem pripravljal Mozirjane za ustanovni občni zbor Savinjske podružnice Slovenskega planin- skega drušlva, sem se spoznal z Antonom Aškercem, ki je bil tiste čase v Mozirju kaplan. Kmalu sva postala prava prijatelja. Najprej smo se srečali, da bi pripravili ustanovni občni zbor. Tako je bilo vse dogovorjeno in dne 20. avgusta 1894je bil sklican občni zbor. Udeležba na zboru je bila izredna, mislim, da je iz vsake hiše v Mozirju bil kdo navzoč. Nič čudnega, ko pa je Mozirje slovelo daleč po štajerskem kot izrazit narodni trg. Aškerc je na občnem zboru zahteval, da se izda vodnik po Savinjskih Alpah. To bo mogoče s pomočjo osrednjega drušlva v Ljubljani. Po naših planinah naj bodo samo slovenski napisi, smerokazi in podobna obvestila. Poudaril je tudi, da ima velike zasluge za pripravo podružnice SPD v Mozirju novo izvoljen načelnik, na katerem bo pač glavna skrb za delo podružnice. Že sedaj je načelnik postavil vrsto kažipotov in označb planinskih poti. Posebej je poudaril, da se že gradi koča na Molič-ki planini, ki naj nosi ime po graditelju, torej Kocbekova koča. Njegovi predlogi so bili z navdušenjem sprejeti. Aškerc je predlagal, da drušlvo uredi ustrezno knjižnico s planinsko vsebino. Kot prvo knjigo je podaril njegovo delo Izlet v Carigrad s podpisom. Z AŠKERCEM V LOGARSKO DOLINO Vsekakor je Aškerc kazal veliko zanimanje za naš planinski svet. Kocbek ga je povabil na obisk Logarske doline, o tem je zapisal, da sta se dobila v Radmirju in krenila na Ljubno, kjer pa Aškerc ni želel obiskati župnišča. Peš sta krenila proti Lučam in v Solčavo. Spotoma sta si ogledala presihajoči studenec pod Iglo in lahko trdim, da je Aškerc užival ob lepotah hribovja ob poti v Solčavo. Tam sta obiskala župnika Šmida, Aškerc pa ga je pozdravil in dejal: »Tu sva dva popotnika. Če hočeš, ju sprejmi, če ne, pa greva v gostilno ...« Za nama je bila petur-na hoja in počitek se je kar prilegel. Naslednji dan sva nadaljevala pot in moram poudariti, da sem bil presenečen, kako je Aškerca navdušila lepota krajine. Peljal sem ga tudi k slapu Rinka in od tam po nerodni nemški poti na Okrešelj. Počivala sva v tedanji nemški koči, ki je imela le tri ležišča. Aškerc se ni dobro počutil v tem okolju, zato sva krenila v bližnjo pastirsko kočo, tam naju je sprejela starejša pastirica in nama ponudila dobro planinsko mleko, ki se nama je kar prileglo. Pastirica je Aškercu ob slovesu dala šopek »edelvajsa« (planike). Opazoval sem Aškerca, kako varno je stopal po strminah, ni se bal prepadov. V Logarski dolini sva se razšla, jaz sem moral opraviti še nekatera nujna opravila. Prosil sem pesnika, naj v spominske knjige, kjer smo jih že imeli, spotoma napiše kakšne verze. Dobil sem odgovor: »Jaz ne tresem verzov kar iz rokava.« Kasneje sem v solčavski spominski knjigi našel tale Aškerčev zapis: »Stojim vrh Ojstrice, pa gledam slovenske planine, slovensko zemljo naokrog ... Vso to je naše - DOMOVINA! Nevidne peruti me neso nizdolu - lahno, lahno, plavam k izviru Savinje. Gorska vila oblečena v prozorno tančico, tkano iz sončnih žarkov in planinskega ozračja, ponuja mi v kristalni čaši kristalno čistega savinjskega studenca . Pijem, zroč ji v nebeške oči, slovenski domovini na zdravje! Takoj čutim vilinski eteričen poljub na ustnih svojih. Sedaj sem zamaknjen v slap, ki pada v milijardah rosnih kapljic doli s skalnega žleba v prepad in ga vetrič maja kot najfinejšo veliko belo nevesto čudno ko-preno sem in tja ...!« Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Učitelji v naši dolini leta 1921. V prvi vrsti je prvi z leve Branko Zemljič, četrti Josip Trčak iz Radmirja, peti Pušenjak iz Mozirja. Stojijo v drugi vrsti z leve: četrti Jože Lekše in peti Šijanec. Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 13 Organizacije KULTURNO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Pod reflektorji Borut Alujevič z Bertom Savodnikom Rečiško kulturno društvo Utrip je v tamkajšnji osnovni šoli v petek, 21. junija, pripravilo večerni pogovor z Borutom Alujevičem iz Celja. Z gostom se je pogovarjal poznavalec njegovih del in prijatelj Bert Savodnik. Upokojeni akademski igralec Borut Alujevič je izjemen sogovornik. Od študija v Ljubljani do upokojitve je deloval na številnih slovenskih odrih, največ celjskih gledališč, je izjemno plodo-vit ustvarjalec, športnik po duhu, aktiven bale-tnik, sabljač, košarkar, plavalec, vaterpolist in še kaj. Za njim je dvajset let čistega igralstva, kot upravnik celjskega gledališča in igralec pa je preživel drugo polovico svoje zares bogate kariere. Ustvaril je več kot 130 karakternih ali statističnih vlog, igral je tako v gledališčih kot na televiziji in v filmih. Še kot upravnik je odigral več kot 25 vlog, pa tudi kot upokojenec še ni povsem odložil gledališke maske; še vedno je zelo iskan, karizmatičen in še vedno v izjemni formi. Bert Savodnik je Alujeviču z vprašanji komajda sledil, saj je iz spominov strastnega Othel-la, izjemnega Ojdipa, Kreona iz Antigone .... kar vrelo v soparno dvorano. Kot režiser se je Alu-jevič predstavil le enkrat, in sicer s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Kot nam je prišepnila Mika Alujevič, bo režija spremljevalka njunega sina Miha Alujeviča, ki je enako kot oče stal na odrih že v osnovni šoli in gimnaziji, obema pa je bilo in bo gledališče drugi dom. Jože Miklavc Borut Alujevič (levo) in Bert Savodnik med pogovorom na Rečici ob Savinji. (Foto: Jože Miklavc) KARDINAL FRANC RODE V MOZIRJU Cerkev in država lahko sodelujeta na področju vzgoje Na predvečer dneva državnosti je kardinal dr. Franc Rode ob somaševanju dekanijskih duhovnikov v cerkvi sv. Jurija v Mozirju daroval mašo za domovino, po njej pa je v Slomškovi dvorani predaval o lepoti in radosti vere. V pridižnem nagovoru je spregovoril o stanju duha v Sloveniji: »Mogoče prvotnega navdušenja ni več toliko. To je naravno.« A mlado državo s še ne veliko zgodovinske izkušnje bi morali graditi vsi, vsakdo bi na nek način mo- ^SREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Nova sezona bralne značke V Osrednji knjižnici Mozirje so pripravili seznam tridesetih knjig, s katerim se začenja že deveta sezona bralne značke Zgornjesavinjča-ni s knjigo v roki. Projekt je v skladu s poslanstvom knjižnice namenjen promociji literature. V sezoni 2012/2013 je sodelovalo 92 bralcev, ki so na zaključni prireditvi aprila prejeli priznanja za osvojeno bralno značko. Tudi v novi sezoni bo sodelujočim bralcem na voljo 30 kakovostnih naslovov knjig, od tega polovica slovenskih. Prebrati bo potrebno vsaj sedem knjig s seznama in eno pesniško zbirko po lastni izbiri do marca naslednje leto. Roman Mežnar ral reči: »Država sem jaz.« Več besed je namenil enemu usodnih problemov slovenskega naroda - nerazčiščeni preteklosti, nesposobnosti najti skupni jezik. Treba je odpustiti vse: »Iz naše preteklosti, tragične, ne smemo delati problema današnjosti. Če narod nima enotne vizije o preteklosti, mu je prihodnost zaprta. Prva naloga vsakega Slovenca je pošten obračun z našo preteklostjo. Začeti je treba pri sebi.« Nato je spregovoril o ljubezni do domovine in naroda, za kar šola ne vzgaja. A za solidarnost in enotnost je poleg spoštovanja različnosti potrebna prav takšna ljubezen. Graditi Slovenijo, je še povedal kardinal Rode, pomeni živeti te vrednote skladno s temeljnimi evangeljskimi vrednotami in ustvarjati ozračje zanje. »Cerkev ni brez napak, a v našem prostoru izpolnjuje temeljno poslanstvo -učenje plemenitih stvari.« Lepota in radost vere; tako se je glasil naslov predavanja, ki ga je imel po maši za domovino dr. Franc Rode pred številnimi poslušalci v Slomškovi dvorani. Začel je z ugotovitvijo, da je upanje središče življenja, po razglabljanju o temeljnih eksistencialnih vprašanjih, kot so izvor človeka, bivanje, smrt, pa se je zadržal pri vprašanju, zakaj je danes težje verovati kot v preteklosti. Njegova misel je, da ljudje Boga čutijo kot odsotnega. Laicizem in ločitev Cerkve od države sta negativna za življenje v veri. V takem okolju se goji kult človeka, vlada duhovno mrtvilo, za kristjana pa se želi, da se potuhne in pretvarja. Kardinal dr. Franc Rode je v Mozirju predaval o radosti in lepoti vere. (Foto: AG) Cerkev in država sta avtonomni vsaka na svojem področju, lahko pa sodelujeta na področju vzgoje. V zaključku predavanja se je Rode spomnil na papeža Benedikta XVI., ki je vedno govoril, da je treba odkriti lepoto in radost vere, ter dodal, da je »zvestoba katoliški veri zvestoba naši zgodovini, koreninam, samemu sebi«. Cenjenemu gostu župnije Mozir-je-Šmihel je izrekel dobrodošlico tudi podžupan Občine Mozirje Roman Čretnik. Andreja Gumzej 14 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Organizacije, Informacije KULTURNO DRUŠTVO MOZIRJE Kosci in grabljice prikazali košnjo po starem S prikazom košnje so želeli pevci kanček težavnega kmečkega opravila pokazati mladim in jih podučiti o časih, ko na kmetijah še ni bilo strojne opreme. V pozdrav poletju je Kulturno društvo Mozirje 28. junija pripravilo prireditev Košnja po starem. Kosci in grabljice, sicer člani pevskega zbora KD Mozirje, so prikazali košnjo in spravilo lesa na »lojtrčni« voz. Med delom jih je zmotil dež, vendar se niso dali in so pokosili travnik do konca. Po prikazu priprave krme za živino so se pri kulturnem domu zabavali ob igranju skupine Kratki stik iz Šmihela. Kresni čas je bil nekdaj osrednji čas košnje. Takrat so z delom pričeli že v zgodnjih jutranjih urah. S prikazom košnje so želeli pevci kanček pomembnega in težavnega kmečkega opravila pokazati mladim in jih podučiti o časih, ko na kmetijah ni bilo strojne opreme in vonja po nafti. Sta- rejši so lahko ob tem obudili nostal-gične spomine na težko delo in druženje ter veselje ob koncu dneva, ko je bilo seno pod streho. Predsednik KD Mozirje Matej Skornšek je povedal, da v Mozirju vsako leto pripravijo kulturno-etno-grafsko prireditev: »Preveč se pozablja na te zadeve, zato jih želimo obuditi. Želimo si več obiskovalcev, predvsem mlajših.« Prireditev je povezoval član KD Mozirje Roman Čretnik, ki je povedal, da se na takšnih dogodkih ohranjajo prijateljstva. Pripomnil je, da bi ljudje morali bolj spoštovati trud koscev in grabljic: »Danes bi moralo biti celo Mozirje tukaj, saj so se kosci in grabljice posebej potrudili pri prikazu košnje po starem.« Po košnji so se delavci okrepčali, nato pa pokazali še, kako so včasih nalagali seno na »loj-trčni« voz. Tekst in foto: Katja Remic Novak GALERIJA STEKL Šolarji razstavili svoje Ob zaključku šolskega leta so v četrtek, 20. junija, v gornjegrajski galeriji Štekl na ogled postavili svoja dela tamkajšnji osnovnošolci. Z razstavo risb, izdelkov iz gline in papirja, nakita in škatlic ter še marsičesa so želeli opozoriti na več dogodkov s področja šolstva v Gornjem Gradu. Ravnateljica Lilijana Bele je obiskovalce spomnila na 220-letnico organiziranega šolstva v Gornjem Gradu, 150-letnico rojstva Frana Kocbeka in 105-letnico šolske stavbe. Vse te mejnike so dostojno obeležili na posebni proslavi. V nagovoru Beletova ni pozabila na učence, ki so se vse leto trudili za kar najboljši uspeh, in zaposlene, ki so jim pri tem pomagali. Še posebej je omenila izvirne ideje ustvarjalcev likovnih izdelkov, saj so bile prav te razlog za razstavo. Vsi obiskovalci so bili že ob vhodu v galerijo obdarjeni z izdelkom učencev, na katerem je bila zapisana lepa misel. Štefka Sem Z razstavo risb, izdelkov iz gline in papirja, nakita in škatlic ter še marsičesa so učenci opozorili na več dogodkov s področja šolstva v Gornjem Gradu. (Foto: Štefka Sem) Namen kulturno-etnografsko prireditev je tudi ohranjanje prijateljstev. Novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Marney Laura: Tabletka za srečo, Nora Roberts: Popolna Hope, Agatha Christie: Zabava za noč čarovnic, Agatha Christie: Truplo v knjižnici, Sa-mantha James: Grehi vikonta Sutherlanda, Paolo Giordano: Človeško telo, Harlan Coben: Ostani blizu, Crusie, Jennifer: Pepelkin dogovor, Simon Beckett: Kemija smrti MLADINSKA LITERATURA: Andreja Peček: Umski izzivi, Alja Furlan: Kako navihančki čutimo, Kori-tnik, Ana: Metka in eko dogodivščina, Sila, Aleš: Napoleonovi zlatniki, Nika Maj: Žrebiček Lip, Koranter, Sonja: Kovačevo kladivo in jojo, Žilinskaite, Vyta-ute: Potovanje na Tandadriko, Nesbit, Edith: Pet otrok in Peskodlak, Baggott, Julianna: Čisti, Muck, Desa: Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni. STROKOVNA LITERATURA: Olga Markič: Kognitivna znanost, Izar Lunaček: Ciklična vera popularne kulture, Miran Lavrič: Mladina 2010 : družbeni profil mladih v Sloveniji, Draga Potočnjak: Skrito povelje, Bela knjiga slovenske osamosvojitve : nasprotovanja, ovire, izdaja, Edvard Kolar: Management (športnih) prireditev, Janez Janša: Premiki : nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 15 50 LET LOVSKE KOČE NA VERBUČEVI PLANINI Lovci si želijo sožitja s kmeti in lastniki gozdov Na slovesnosti ob 50-letnici lovske koče na Verbučevi planini so se v soboto, 29. junija, srečali najstarejši člani - graditelji in mlajši člani Lovske družine Mozirje ter kmetje. Zbrane so nagovorili predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope, predsednik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih društev Avgust Reberšak in slavnostni govornik Andrej Marinc. Kulturni program so izvedli učenci OŠ Mozirje, člani moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje in mladi glasbeniki iz Luč ter Brezja pri Mozirju. Govorci so spregovori- li o dogodkih ob izgradnji lovske koče na Verbučevi planini pred pol stoletja, o graditeljih in pomenu lovske dejavnosti. Andrej Marinc je spomnil, da od graditeljev živita le še Ivan Vra-bič - Ivč in Ivan Kolšek. Gradbeni odbor za izgradnjo lovske koče je vodil Franc Kokalj, aktivni člani odbora pa so bili Franc Kranjc, Ferdo Brinovec, Martin Zajc in Franc Pogelšek. O gradnji, ki je trajala tri leta, in uporabi objekta je več zapisanega v almanahu, ki so ga izdali ob 40-le-tnici LD Mozirje. Koča je preživela najlepša leta mnogih članov lovske bra- »Lovska smetana« na fotografskem posnetku za spomin s predsednikom LZS mag. Srekom Felixom Kropetom (četrti z leve). (Foto: Jože Miklavc) REČICA OB SAVINJI Lovska koča na Verbučevi planini je stara okroglih petdeset let. (Foto: Jože Miklavc) tovščine, zdaj pa ponuja priložnost za druženje lovcev in kmetov. Temu je pritrdil tudi predsednik LD Mozirje Marko Dolšak, ki vedno poudarja potrebo po dobrem sodelovanju: »Čeprav so naši odnosi dobri, bi si želel še več lastnikov zemljišč vključiti v našo skupno organizacijo in s tem doseči boljše sožitje. Vsekakor pa sem vesel, da so naše tri lovske koče in lovski dom v Brezju primerno vzdrževani ter da jih člani koristimo v namen osnovne funkcije ter rekreacije.« Graditeljem lovske koče na Verbučevi planini in vodstvu LD Mozirje je ob tej priložnosti čestital tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope, ki je, kot je sam dejal, »ponovno spoznal, da je delo v naših organizacijah pravilno usmerjeno ter da je del pomembnega dela civilne družbe, ki je v teh težkih časih na novi preizkušnji.« Jože Miklavc Razdelitev gasilske opreme v želji, da bi bila čim manj rabljena Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je ob občinskem prazniku gasilcem rečiškega občinskega poveljstva razdelil zaščitno gasilsko opremo. Predstavniki PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje so opremo prejeli prvi julijski petek v rečiškem gasilskem domu. Za opremo so iz občinskega proračuna odšteli nekaj več kot 14.500 evrov. Vinko Jeraj je ob predaji izrazil željo, da bi sodobno opremo čim manjkrat uporabili, čeprav je nujno potrebna za zaščito ter reševanje ljudi in premoženja. Pri tem se župan ni mogel izogniti lanskim poplavam, pri čemer je poudaril, da so bile zaradi nesebične pomoči gasilcev posledice naravne nesreče hitro odpravljene. Obenem je izrazil nezadovoljstvo nad državnimi inštitucijami, ki do sredine letošnjega leta še niso nakazale finančnih sredstev za sanacijo škode. »Kakor je odtekla voda, so odtekle tudi obljube,« je bil ogorčen Jeraj in hkrati zagotovil, da bodo gasilci kljub pomanjkanju imeli takšno opremo, da bodo lahko varno posredovali na intervencijah. Zahvalne besede za prejeto opremo sta izrekla občinski poveljnik Franc Finkšt in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, sicer člana PGD Pobrežje. Marija Šukalo Gasilci so ob občinskem prazniku dobili sodobno opremo v vrednosti več kot 14.500 evrov. (Foto: Marija Šukalo) 16 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Organizacije 115-LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA RADMIRJE Ob obletnici temeljni kamen za nov gasilski dom Predzadnjo junijsko soboto so gasilci PGD Radmirje praznovali 115 let organiziranega delovanja. Najprej so izvedli tekmovanje s staro gasilsko tehniko za pokal savinjsko-šale-ške regije, nato je sledila krajša obe-ležitev obletnice in polaganje temeljnega kamna za gradnjo novega gasilskega doma, dan pa so zaključili z veselico, na kateri so igrali Gamsi. Tekmovanje s staro gasilsko tehniko je bilo 11. zapovrstjo. Gasilci pridejo v Radmirje zaradi druženja in sklepanja novih prijateljstev. Letos se je tekmovanja udeležilo okoli dvajset ekip. Predsednik PGD Radmirje Da- mijan Nerat je bil zadovoljen z udeležbo: »Vsako leto je večje zanimanje za tekmovanje. Sem prihajajo tudi drušlva iz bolj oddaljenih krajev: Vipave, Šmarja Sap, Trbovelj ...« Najstarejšo brizgalno so pripeljali gasilci iz Šmarja Sap, stara je 134 let. V Radmirju hranijo 81 let staro »motorko«, s katero so tekmovale domačinke. Z vajo, ki so jo naredile brez napak, so osvojile prvo mesto. »To je naš domači kraj, zato se moramo pokazati tudi na tem tekmovanju. Nam ni pomembno, da smo najboljše, ampak da smo najbolj vesele. Vse smo že od malega gasilke in sa- Velik aplavz so požele domačinke, ki so se tekmovanja udeležile brez velikih ambicij, a so vseeno osvojile pokal za 1. mesto. MENINA Pohodniki uživali v soncu in igrah nini potekal sedmi letošnji dogodek akcije Pivovarne Laško Gremo v hribe. Organizatorji so pripravili številne animacijske igre, ob katerih so se pohodniki dodatno razgibali, predvsem pa uživali, se za- Najstarejšo brizgalno so pripeljali gasilci iz Šmarja Sap, stara je 134 let. mo nadaljujemo, kar nam je bilo položeno v zibelko,« je povedala članica PGD Radmirje Jasmina Jurič. V 115 letih se je marsikaj spremenilo, danes je v društvu največ članov do sedaj, kar 300, od tega je 80 mladih do 16 let. »Ljudje se vključujejo v gasilska društva zaradi prostovoljnega dela in pomoči sočloveku. Mlajšim moramo pokazati, da je resnična vrlina, če nekomu pomagaš,« je prepričan domačin Jani Štiglic. Gasilski dom v Radmirju je postal premajhen, zato so položili temeljni kamen za novega, ki bo stal ob kulturnem domu. V zadnjem letu so imeli kar nekaj intervencij. Predsednik Nerat pravi, da je vse manj klasičnih intervencij, kot so požari, in vse več intervencij ob naravnih nesrečah, kot so poplave, vetrolomi in toča. Rad-mirski gasilci zrejo v prihodnost z zadovoljstvom in optimizmom. Želijo obdržati članstvo in s prihodnjimi generacijami nadaljevati bogato tradicijo prostovoljstva. Tekst in foto: Katja Remic Novak PLANINSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Z udarniškim delom do novih stopnic Rečiški planinci, ki vzdržujejo dve planinski poti, so letošnji dan državnosti izkoristili za delovno akcijo. Pri Beli peči so zgradili nove stopnice. Delo je vodil podpredsednik društva Martin Golič- nik. Pod njegovim nadzorom so delovno razpoloženi planinci uredili tudi klop pred Mozirsko kočo, ki obiskovalcem nudi lep pogled na dolino. Marija Šukalo Pohodniki so se ob številnih animacijskih igrah dodatno razgibali, predvsem pa se zabavali. (Foto: Jure Štraus) Na drugi poletni dan je na Me- bavali ter pošteno nasmejali. V Zla- torogovo vpisno knjigo se je vpisalo 398 pohodnikov, temu številu pa je Pivovarna Laško dodala 602 in okroglih tisoč evrov podarila Planinskemu društvu Gornji Grad. ZL Nove stopnice pri Beli peči. (Foto: Marija Sukalo) Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 17 Organizacije, Oglasi DOBRODELNI KONCERT V SMARTNEM OB DRETI Zbrana sredstva študentu preko razpisa Na prvi poletni dan so združili moči šmarski športniki in zgornjesavinj-ski študenti ter v Šmartnem ob Dreti pripravili dobrodelni koncert. Izkupiček v znesku tisoč evrov bodo po besedah predsednika ŠD Lipa Davida Žehlja preko razpisa namenili študentu iz socialno šibke družine. Osrednji gost večera je bil Matjaž Javšnik, javnosti najbolj znan v vlogi Izija iz humoristične nanizanke TV Dober dan. Tokrat je Mariborčan, ki je končal gledališko in lutkovno šolo v Ljubljani, posegel po šalah iz vsakdanjega življenja, v drugem delu svojega nastopa pa se je sprehodil skozi polpreteklo zgodovino in iz nje izluščil »ocvirke« o Titu, družinskih dopu- stih v sindikalnih domovih, materialnih dobrinah, kot sta bila avtomobil yugo in pašteta, dotaknil pa se je tudi služenja vojaškega roka v JLA. Dobitnik Severjeve nagrade za igralske dosežke in pokala za najboljšega im-provizatorja na državnem prvenstvu tudi obiskovalcev v Šmartnem ob Dreti ni pustil ravnodušnih. Glasbeni del dobrodelnega dogodka so izvedli instrumentalisti Godbe Zgornje Savinjske doline in ansambel Golte. V vlogi voditelja programa je nastopil Nejc Slapnik, obiskovalcem pa sta pozdravne besede namenila predsednik Kluba zgornje-savinjskih študentov Simon Koštrun in nazarska županja Majda Podkri-žnik. Tekst in foto: Marija Šukalo Matjaž Javšnik s šalami iz vsakdanjega življenja tudi obiskovalcev v Šmartnem ob Dreti ni pustil ravnodušnih. Predsednikoma kluba študentov in športnega društva Simonu Koštrunu (levo) in Davidu Žehlju je za uspešen projekt čestitala tudi nazarska županja Majda Podkrižnik. 26, ČEBELARSKI PRAZNIK »Med v ku linari ki iiiímiüvuimiAthi GORNJI GRAD PROGRAM: * 15.00 - otvoritev praznika z Godbo Zgornje Savinjske doline in povorko; * 15.30 - etno popoldne z domačimi iri gostujočimi skupinami: ■ 18.00 - vleka vrvi za » Pokal strdi«; ■ 19.30 - razglasitev rezultatov tekmovanj in podelitev .nagrad: najboljši ajdnek, turnir v malem nogometu, vleka vrvi; ■ 20.00 - veselica z ansamblom Pegaz in Majo Odcrlap; * 21.00 - tekmovanje plesnih parov; ■ 22.00 - predstavitev in tekmovanje za Medeno kraljico; SPREMLJAJOČI PROGRAM; - od 9.00 dalje - turnir v malem nogometu; - od 15.30 do 13.00 - delavnice za najmlajše; - voden ogled katedrale in muzejskih zbirk; - s reče I o v; - degustacija medenih izdelkov; GORNJI GRAD, 13. 7. 2013 PRIREDITEV BO POTEKALA POB VELIKIM ŠOTOROM y VABLJENI! 18 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Šport MEDNARODNI TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI V MOZIRJU Turnir vse kakovostnejši, letos zmagovalci Slovenca in Čehinji V Mozirju je med 27. in 30. junijem potekal 13. mednarodni turnir v odbojki na mivki Oaza Mozirje Open. Turnirja se je udeležilo 20 moških in 16 ženskih ekip iz Slovenije, Češke, Slovaške, Hrvaške in Avstrije. V končnem obračunu sta v moški konkurenci zmagala Jan Pokeršnik in Nejc Zemljak, v ženski pa Čehinji Nakladalova in Galova. Od Slovenk sta bili s četrtim mestom najuspešnejši Nina Kontrec in Marina Crnjac. V moškem finalu sta brata Danijel in Jan Pokeršnik iz Raven na Koroškem, ki sta v lanski in predlanski sezoni skupaj osvojila dva zaporedna naslova državnih prvakov, tokrat prvič stala na nasprotnih straneh. Na koncu je bil uspešnejši mlajši Jan, ki je z Mariborčanom Nejcem Zemljakom do zmage prišel po dveh nizih, z 21:16 in 21:17. Danijel je zasedel drugo mesto z lanskim zmagovalcem Juretom Petrom Bedračem. Marina Crnjac, v prvem polfinalu nista imeli veliko možnosti proti prvima nosilkama Sarki Nakladalo-vi in Eliški Galovi. Čehinji sta bili boljši v dveh nizih, z 21:14 in 21:13. Podobna zgodba je bila v polfinalu, ko sta Čehinji brez težav, z 21:14 in 21:11 odpravili rojakinji Turnerovo in Tomasekovo ter prišli do zlate medalje. Letos so turnir prestavili iz običajnega termina v sredini avgusta na konec junija, saj je običajno avgusta v okolici Mozirja veliko drugih prireditev in posledično manj obiskovalcev. Organizatorji so tudi letos opravili nalogo brezhibno. Predstavnik za odnose z javnostmi Samo Kramer je dejal, da so delo opravili prostovoljno in s pomočjo sponzorjev: »Zadovoljni smo z udeležbo, številom in kakovostjo tekmovanja. Veseli nas, da se turnirja udeleži vedno več vrhunskih slovenskih igralcev in da se zapolnijo nastanitvene kapacitete v Mozirju.« Zabava se za obiskovalce ni končala z zadnjim sodnikovim žvižgom, ampak se je vse večere turnirja nadaljevala s Klapo Lanterna. Zadnji dan so pripravili tradicionalni rekreativni turnir mix trojk, ko so se na mivki preizkusili še rekreativci. Tekst in foto: Katja Remic Novak Turnir so osvojili Nejc Zemljak (zgoraj levo) in Jan Pokeršnik (zgoraj desno) pri moških ter Eliška Galova (levo) in Sarka Nakladalova (desno) pri ženskah. 23-letni Jan Pokeršnik je po koncu finala povedal: »To je bil fizično lahek turnir, saj sta kar dva nasprotnika zaradi poškodb predala tekmo proti nama. Posledično nisva bila utrujena in sva lahko vsako tekmo odigrala na polno. Finale je bilo nekoliko težje, saj se vsi štirje igralci dobro poznamo, ampak mislim, da sva se z Nej-cem taktično dobro držala in so se nama stvari poklopile.« Kot pravi sam, se je tekmovanja v Mozirju udeležil zaradi odlične organizacije: »To je eden bolje organiziranih turnirjev v odbojki na mivki v Sloveniji.« Pri dekletih edini slovenski predstavnici med štirimi najboljšimi ekipami, Korošici Nina Kontrec in 13. mednarodnega turnirja v odbojki na mivki Oaza Mozirje Open se je udeležilo 20 moških in 16 ženskih ekip iz petih držav. ZAKLJUČNI TEK BOČKIH ŠOLARJEV Po teku piknik in uživanje v bazenu V četrtek, 21. junija, tik pred zaključkom pouka, so se učenci podružnične osnovne šole Bočna skupaj z učiteljicama, starši in tekaško mentorico ter vzornico Bernardo Čeplak podali na zaključni tek. Že med letom so se pridno udeleževali raznih tekov, junijski pa je bil nekaj posebnega, saj jih je na cilju čakal bazen in po osvežilnem kopanju še piknik. Učenci so se pred šolo oblekli v enake majice, ki so jih dobili od sponzorja, se ogreli in nato za Čeplakovo tekli skozi vas, Otok, Slatino in Čeplje na Kropo. Med potjo so jih čakale okrepčevalnice z vodo in gasilski tuš. Na bočki šoli dajejo športu veliko poudarka in tek je ena od dejavnosti, s katero se redno ukvarjajo. Zelo pridni so tudi kot planinci, saj se preko celega leta udeležujejo raznih pohodov. Pobudnica obeh dejavnosti je učiteljica Jelka Grudnik, ki Na čelu zaključnega teka učencev je tekla želi, da bi otroci čim več časa preživeli na prostem njihova tekaška mentorica Bernarda Čeplak. in hkrati s tem izbrali zdrav način življenja. (Foto: Štefka Sem) Štefka Sem Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 19 Šport REČICA OB SAVINJI Tradicionalna tekma stari - mladi letos v korist slednjih Na zeleni površini rečiškega nogometnega igrišča so se tudi letos, skladno s tradicijo, pomerili večni rivali - stari in mladi. Sončna zadnja junijska nedelja je bila kot nalašč za preizkus, kdo bo koga, za deljenje pravice pa je Športno društvo Mladost angažiralo nekdaj mednarodnega nogometnega sodnika Vilija Kranjca. Tekmo so zelo obetavno pričeli stari in poskušali dokazati, da še niso za staro šaro. Po dveh zaporednih zadetkih, ko je že kazalo, da bodo mladi odšli na odmor brez doseženega gola, jim je tik pred koncem prvega polčasa le uspelo ugnati vratarja starih. Vodstvo z zadetkom prednosti je očitno uspavalo stare, mladi pa so odmor izkoristili za spremembo taktike, kar se je kmalu pokazalo v igri. Mladi so do konca tekme svojim večnim rivalom zabili še tri gole, vratar mladih pa ni popustil niti ob lobiranju župana. Tako bodo sedaj eno leto pokal v vitrini ŠD Mladost čuvali mladi. Marija Šukalo »Gasilska« fotografija obeh ekip pred začetkom tekme. (Foto: Marija Sukalo) MALI NOGOMET ZA ŽENSKE ZA POKAL OBČINE RECICA OB SAVINJI Presenečenje turnirja Diva's caffe Letošnje prvo dogajanje v okviru tradicionalne 34. prireditve Od lipe do prangerja je bil turnir v malem nogometu za ženske za pokal Občine Rečica ob Savinji. Na rečiškem športnem igrišču so se pomerile ekipe Kempa team, Amigo klub, Dol-Suha in Diva's caffe. Ekipe so igrale po ustaljenem sistemu »vsak z vsakim«, gledalci pa so lahko videli veliko dobrih akcij in zadetkov. Letošnje presenečenje turnirja je bila ekipa Diva's caffe, ki je hitro pokaza- la, da bo trd oreh za vsakega nasprotnika. Do živega jim niso prišle niti lanskoletne zmagovalke Kempa team. Na koncu so se zmagovalke lahko pohvalile, da so v treh tekmah dosegle dvanajst golov, prejele pa le tri. Drugouvrščena ekipa Kempa team je dosegla enajst zadetkov in prejela štiri, na tretjem mestu pa je z devetimi prejetimi in šestimi doseženimi zadetki pristal Amigo klub. Marija Šukalo Udeleženke letošnjega turnirja v malem nogometu za pokal Občine Rečica ob Savinji. (Foto: Marija Sukalo) 3. DAN NOGOMETA V GORNJEM GRADU Mladi nogometaši so se pomerili z Žalčani V nedeljo, 23. junija, je v okviru prireditev ob občinskem prazniku v Gornjem Gradu potekal 3. Dan nogometa. Organiziralo ga je Združenje za razvoj otrok, mladostnikov in starejših, ki tretje leto zapored organizira otroško nogometno šolo, katero obiskuje blizu dvajset otrok med 7. in 12. letom starosti. Njihov trener je Tone Zavo-lovšek. Na igrišču so se mladi gornjegrajski nogometaši tokrat pomerili s sovrstniki iz Žalca, in sicer v treh starostnih kategorijah: U-8, U-10 in U-12. Nogometaši, med njimi so tudi dekleta, so pokazali dobro mero nogometnega znanja, predvsem pa volje in poguma. Kljub temu, da rezultat na koncu šteje, so bile tekme predvsem prijateljskega značaja. Dogodek je ob zelenico športnega društva Veterani privabil veliko število staršev otrok in drugih navijačev, ki so uživali v igri najmlajših nogometašev. Štefka Sem V obrambi domačih sta kraljevali dekleti. (Foto: Štefka Sem) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Strelska tekma z MK puško Strelsko društvo Gornji Grad je ob zaključku polletne sezone na strelišču Lovske družine Gornji grad v Zagradišču v nedeljo, 7. julija, organiziralo strelsko tekmo z malokalibrsko puško sede z naslona na razdalji 50 metrov (5 nabojev za preizkus in 10 za oceno). Zmagal je Ivko Po-ličnik (89 krogov), drugi je bil Peter Krajnc (86), tretje mesto pa je zasedel Igor Petrin (85). Jože Gomboc 20 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Šport, Kronika JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Trije kandidati za svetovno prvenstvo V Gornjem Gradu že od leta 1984 deluje Ju-jitsu klub Samuraj, katerega predsednik je Tomislav Stanko-vic. V okviru praznovanja občine so v kulturnem domu v Novi Štifti za širšo javnost pripravili demonstracijo tega športa. Tekmovalci so prikazali tehnike padanja in metov, parterne tehnike, tehnike vzvodnih in parternih prijemov, tehnike udarcev, brc, blo- STRELSKO TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU Med najboljšimi so odločale desetke Strelsko društvo Gornji grad je v okviru občinskega praznika organiziralo tekmo na strelišču Lovske družine Gornji Grad. Tekmovalci so se v nedeljo, 23. junija, pomerili v streljanju z malokalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov. V posamični konkurenci je zmagal Tomaž Trogar (76 od možnih 100 krogov). Drugo in tretje mesto sta osvojila Ivko Poličnik in Peter Bezovšek, ki sta oba zadela 75 5. GORSKI TRIATLON GOLTE Prvi na cilju Aleš Udovič V nedeljo je na velenjskem jezeru, od tam na Golte in potem še na Golteh potekal 5. gorski triatlon Golte. Naporno kombinacijo veslanja, gorskega kolesarjenja in gorskega teka je v najkrajšem času premagal Aleš Udovič. Start triatlona je bil na velenjskem jezeru, kjer so tekmovalci, bilo jih je dvajset in tri štefetne ekipe, najprej pet kilometrov veslali. Za tem so presedlali na kolesa in se podali na dvajset kilometrov dolgo pot proti Šoštanju, skozi Lepo Njivo v Šmihel, kjer se je zaključila druga etapa. Sledil je še petkilometrski tekaški vzpon na Mozirsko planino. Aleš Udovič je za celotno traso potreboval uro in 51 minut. Benjamin Kanjir kad in kombinacij ter različne načine obrambe. Med demonstratorji so bili tudi trije kandidati za sodelovanje na letošnjem svetovnem prvenstvu. V mladinski konkurenci sta to Špela Rihter iz Nove Štifte in Matej Debelak iz Juvanja, ki je tudi državni prvak v svoji kategoriji, pri kadetih pa je kandidatka Brina Kolenc. Štefka Sem krogov, o drugem mestu pa je odločalo večje število zadetih desetk. Ekipno je zmagala ekipa območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Za-drečke doline v sestavi Tomaž Trogar, Ivko Poličnik in Peter Krajnc z 204 krogi. Drugo mesto je zasedla ekipa strelcev Gornji Grad 1 z enakim številom krogov, vendar z manj desetkami. Štefka Sem Zmagovalec Tomaž Trogar (desno) in predstavnik zmagovalne ekipe Peter Krajnc (drugi z desne) v družbi župana Stanka Ogradija in Frančka Gorazda Tirška (levo). (Foto: TT) Aleš Udovič po prihodu skozi ciljno črto na Golteh. (Foto: Benjamin Kanjir) IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POGREŠANI SE JE VRNIL DOMOV Mozirje: 3. julija so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je na njihovem območju pogrešan moški. Policisti so ga nato iskali dva dni, nakar se je sam vrnil domov. • VLOMLJENO V AVTODOM Logarska dolina: 4. julija je v Logarski dolini neznanec vlomil v avtodom državljana Nizozemske. Iz notranjosti je ukradel denarnico z denarjem, zaradi vlom pa je nastala tudi materialna škoda na vozilu. • NA BANKI ODKRILI PONAREJEN BANKOVEC Mozirje: 4. julija so med poslovanjem v NLB banki našli ponarejen bankovec za 50 evrov. Bankovec je bil zasežen, policija pa zbira informacije, da bo mogoče vložiti kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. • KRAJA V STANOVANJSKI HIŠI Pusto polje: 6. julija so bili policisti obveščeni o tatvini denarja iz stanovanjske hiše v Pustem polju. Ugotovljeno je bilo, da je neznana oseba neovirano vstopila v stanovanjsko hišo in iz notranjosti odnesla denarnico, v kateri se je bilo 220 evrov gotovine. • RAZBIL STEKLO IN KRADEL Črnivec: 7. julija je neznani storilec na osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran pri gostišču na Črnivcu, razbil zadnje steklo in iz notranjosti ukradel žensko torbico, ki se je nahajala na vidnem mestu na tleh. Škoda je ocenjena v višini 400 evrov. • POŠKODOVAN OSKRBNIK KOČE Okrešelj: 7. julija okoli poldneva se je na Okrešlju poškodoval oskrbnik planinske koče. Posredovali so gorski reševalci postaje GRS Celje in poškodovanega prenesli do helikopterja, s katerim so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 21 Pisma bralcev Bo projekt Letošč »padel« v vodo? V članku, ki je bil objavljen v 25. številki Savinjskih novic, je med drugim zapisano, da projekt Le-tošč stoji že dobrega pol leta. Dežurni in edini krivec za takšno stanje naj bi bila Občina Rečica ob Savinji, ki si z zavlačevanjem želi kupiti nekaj časa. Upamo, da Rečiča-ni nismo preveč kritični in neobjek-tivni, če javno povemo, da je po našem prepričanju projekt že od vsega začetka zastavljen precej lahkomiselno in da je predvsem slabo voden. In da so to pravi razlogi, zaradi katerih projekt ne napreduje. Rečičani smo pričakovali, da se bo situacija končno izboljšala po sestanku, ki je bil pred več kot letom dni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje in so se ga udeležili odgovorni za vodenje tega zahtevnega projekta (brez predstavnika Rečice). Ministrstvo je namreč, dobesedno po šolsko, v kar 25 točkah, natančno napisalo, kakšne so zahteve in kako je potrebno realizirati naloge, če želimo, da se bo projekt Letošč sploh lahko znašel na listi za kandidiranje za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU. Med najpomembnejšimi nalogami, na katere je posebej, v točkah 11 do 13 zapisnika, opozorilo ministrstvo, je bila zahteva po variantni izdelavi novelacije idejne zasnove in zahteva za recenzijo s strani neodvisnega strokovnjaka. Rok za realizacijo teh nalog, ki so predpogoj za uspešno nadaljevanje priprave projekta, je bil 30. 9. 2012. Zakaj te naloge še do danes niso bile opravljene, na Rečici ne vemo! Morali pa bi to vedeti na Občini Mozirje, ki je nosilec projekta. In končno prevzeti tudi odgovornost za nespoštovanje pogodbenih določil! Na ključni pomen predhodno izdelanih študij variant, z dokazili o ekonomski upravičenosti posamezne variante, upoštevaje tudi bodoče stroške obratovanja, je predstavnike občin, ki sodelujejo pri tem projektu, podrobno seznanil tudi predstavnik Komunalnega podjetja Velenje. Kako resno so najodgovornejši nosilci projekta razumeli vsa ta opozorila, kaže ena izmed neodgovorno zapisanih izjav, da je v primeru projekta Letošč že v obdelavi optimalna varianta, za izpolnitev zahteve ministrstva pa bomo dodali še nekaj »slabih«. Rečičani menimo drugače! Za nas je edina varianta, ki je v obdelavi in je bila osnova za pripravo DIIP, ena izmed najslabših. In kar je bistveno: finančno neizvedljiva! Prepričani smo, da bo glede ponujene variante podobno tudi končno stališče odgovornih za financiranje iz sredstev kohezije. Kohezijski sklad namreč ni naiven donator, ampak odgovoren, birokratsko in tehnično natančen ter ekonomsko zelo zadržan soinvestitor. Pa tudi v občinah smo menda odgovorni za racionalno porabo finančnih sredstev. Ali se pri tem sploh zavedamo, da moramo imeti že pred oddajo vloge za pridobitev sredstev iz kohezije zagotovljena tudi lastna sredstva? Da si bodo lahko tudi bralci Savinjskih novic uslvarili sliko, kaj pomeni projekt Letošč za našo občino, naj povemo, da bi po omenjenem DIIP-u, ki ga na Rečici ne moremo sprejeti, morali sami zagotoviti lastna sredstva v višini najmanj 1,8 milijona evrov in to že do konca leta 2015. To pomeni 1.062 evrov na občana, ki bo po tem projektu lahko priključen v sistem oskrbe s pitno vodo iz Letošča. Tako visokega zneska v občinskem proračunu preprosto ni mogoče zagotoviti! Naj za primerjavo navedemo, da za občino Mozirje na enak način izračunana obremenitev znese le 653 evrov, za občino Nazarje pa skromnih 546 evrov na priključenega občana. Obremenitev, kakršna je po DIIP določena za našo občino, bi verjetno tudi za ostale pomenila preveliko breme, saj bi za primerljivo občino Mozirje pomenila kar za 63 % več, za občino Nazarje pa celo enkrat več lastnih sredstev. Zato menimo, da bi bilo primerno, če bi se še kdo odgovornih za projekt vprašal, ali res ni nič narobe, če sploh ne proučimo drugih možnih variant. In zakaj bi se naj le do naselij v občini Rečici mora voda pretakati po vodovodnem omrežju, ki bo, po obstoječem projektu, več kot enkrat daljše, kot je oddaljenost teh naselij od izvira Le-tošč? Na Rečici smo še posebej zainteresirani za obnovo vodovodne infrastrukture in s tem za zagotovitev bolj varne oskrbe s pitno vodo. Zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da skupaj s strokovnjaki poiščemo primernejšo ter ekonomsko upravičeno varianto, ki bo hkrati tudi finančno izvedljiva. Upamo, da nas pri teh prizadevanjih v bodoče ne bo kdo oviral ali po nepotrebnem obtoževal za namerno zavlačevanje. Rečičani si torej ne kupujemo časa, ampak zelo potrpežljivo čakamo na študije variant, ki jih je zahtevalo tudi resorno ministrstvo in jih določajo veljavni predpisi. Ko bodo te pripravljene in bomo z njimi seznanjeni ter bo izdelana tudi strokovna recenzija, bomo izbrali optimalno varianto. Takrat bomo lahko tudi resno ocenili, česa smo sposobni in kdaj ter kako lahko realiziramo predvideni projekt. Po pooblastilu župana Milan Cajner, podžupan Občine Rečica ob Savinji Togost birokracije Enak naslov ste lahko prebrali že davnega leta 2006 v 20. štev. SN. Iz istega razloga kot danes, le da je ta sedaj pač lahko še večji, sem se takrat obrnil na Davčno upravo republike Slovenije (DURS), pismo pa objavil tudi v SN. Seveda tokrat na DURS ne bom več pisal, ker bi bilo to popolnoma nesmiselno. Lahko verjamete, da birokracije ne premakneš niti za milimeter. Tako kot so delali včeraj, delajo danes, tudi jutri ne bo nič drugače. Kot veste iz prakse, nam davkarija daje možnost plačevanja davka v dveh obrokih. Sploh ne dvomim, da je ta možnost za večino dobrodošla. Vendar smo tudi taki, ki bi želeli plačati v enem obroku. Zakaj bi npr. 10,12 eur, kot je v mojem primeru, plačeval v dveh obrokih? Enostavno v tem ne vidim smisla. To je po mojem skregano z logiko. Torej naši šolani birokrati - mene je za razliko od njih šolalo le življenje - streljajo kozle. Če jim to skušaš dopovedati, lepo, ne kot v prejšnjem stavku, ti bodo sicer vse obljubili, a verjemite, iz tega ne bo nič. 5.6.2006 so mi med drugim odpisali: »Ob tem bi vas radi seznanili, da na Generalnem davčnem uradu že potekajo aktivnosti, da bi se v primerih, podobnih vašemu, natisnila samo ena položnica v celotnem znesku.« Očitno aktivnosti še vedno potekajo. Ubogi DURS-ovci, koliko dela sem jim naprtil. Kar prav bi imel, navsezadnje, kdor bi mi očital, da se ukvarjam s problemom, ki to skorajda sploh ni. A jaz bi, če bi bilo to v moji mo- či, odpravil tudi majhne probleme, majhne pomanjkljivosti, saj večjih se na enostaven način pogosto ne da. In s tistim, ki je plačan za to, da jih odpravi, sem se pripravljen tudi spreti. Če sam delam vestno, nekaj, za kar niti nisem plačan, in to nekaj lahko tudi dokažem, si vzamem pravico, da to pričakujem tudi od tistih, ki so za svoje delo plačani. Sicer pa ni ta problem nič v primerjavi s skoraj mi-lijardno sanacijo LB, ki je zdaj zadnja, za tiste, ki verjamejo. In bojazen, da ostanemo brez javnega zdravslva in »penzij«. Pri nas je namreč vse mogoče. Se še spomnite kratice NNNP iz prejšnje države? Torej: Nič nas ne sme presenetiti. Ja, nič nas ne sme presenetiti, če pravzaprav ničesar ni tako, kot bi moralo biti. Le zakaj bi kdo delal tako, kot je dobro za nas državljane, občane, če tega ne zahtevamo? Niti od birokracije niti od sodstva niti od oblasti (državne, lokalne). Kar se tiče moje »lastovke«, ki je po sedmih letih spet priletela, je jasno, da »pomladi« ne bo prinesla niti tokrat. A jezika oziroma pisala ne šparam kljub temu. Starejši ko sem, teže prenašam ljudi, ki se »futrajo« na »koritih«, vedrijo v lepih službah (iz prakse ne vem, kaj je to), ob tem niso niti najmanj samoiniciativni (»zrajtlivi«, bi rekli po domače), sploh pa ne dojemljivi za kakšne pobude. Zato se še »vidimo« v tej rubriki. Kdaj, je še najmanj odvisno od mene. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad 22 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Zahvale, Oglasi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Frančiška KOVAČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje, svete maše in sveče. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, posebej glavni sestri gospe Časl in zdravnikoma Justineku in Pečnikovi ter njeni osebni zdravnici Furstovi za požrtvovalnost in visoko strokovnost ob njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana, gospodu župniku Lampretu za opravljen obred, gospodu Čretniku za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz ter sin Matjaž z družino in hči Romana z družino Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice Frančiške ZAGRADIŠNIK 4.5.1927 - 28.6.2013 iz Spodnje Rečice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, gospodu župniku in diakonu za opravljen obred, po-grebcem, pevcem, govorniku, gasilcem. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi pogrebni službi Anubis. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Tiho in skromno sta živeli, za vsakega lepo besedo imeli. Skrb, delo in trpljenje to je vajino bilo življenje. V SPOMIN Ta mesec minevajo 4 leta, odkar nas je zapustila naša draga Ta mesec minevata 2 leti, odkar nas je zapustila draga Marija ZAJC p.d. Muhovčeva Antonija ZAJC p.d. Omrova Hvala vsem, ki ste ju imeli radi in ju imate v lepem spominu. Vsi Muhovčevi Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 23 Za razvedrilo Cvetke KAM LE CAS BEZI? To so se oni dan čudili jagri (kar eden čez drugega), zapečeni Mo-zirjani, na Verbučevi planini, ko so si ogledovali slike iz njihove mladosti (od zgoraj navzdol): Štefan Kokalj: »A, to pa že nisem jaz, tak fejst pa menda nisem bil ...« Joži Marovt - Joško: »Lejga, tega pa od nekod poznam, čist je men' podoben?!« Franc Fužir - Štepiher Oldi: »Paaa to ni res ... Ni čudno, da so punce kar strigle z ušesi, ko sem se s kolesom peljal mimo!« OPRAL SI JE ROKE OD DELA IN KONKRETNE IZJAVE Borut Pahor, predsednik Slovenije (desno): »Kakšno prihodnost napovedujete Sloveniji po naslednjih volitvah?« Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji v odhajanju: »Raje ne bi ugibal, sem pa tule na Ljubnem slišal, da je z vašimi volitvami narobe samo to, da na koncu zmeraj zmagajo politiki.« OB VEZENJU BO IGRALA NA ORGLICE Mentorica vezilj skupine Spominčice iz Gornjega Grada Jelka Tajnšek (v sredini) si je že od nekdaj želela igrati na orglice. Njeno skrivnost je poznala druga vezilja Karlina Mermal (levo) in Tanjško-vo ob otvoritvi razstave ročnih del obdarila z orglicami. Jelka je bila darila zelo vesela, nekoliko manj pa njen mož Jože (desno), ki bo odslej moral plesati, kot bo žena igrala. (Foto: ŠS) 24 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Križanka, Informacije BOLEZENSKA ZAPRTOST VASE, NAVADNO PRI SHIZOFRENIJI ZAKRASELO POGORJE V SREDNJI DALMACIJI SAMICA OVČARJA SESTAVIL: PETER UDI K NEKD. PLOŠČ MERA (57,55 a) MATJAŽ LENARClC MESO IZ ZGORNJEGA DELA GOVEJEGA HRBTA KUBANSKI PREDSEDNIK (CASTRO) AM. IGRALEC (HARVEY) KOS POHIŠTVA ZGOŠČENO IZRAŽENA DUHOVITA. GLOBOKA MISEL FR PISATFIJ LTTOVSKEGA RODU (EMILE) NERLIDA, PABLO PRIVRŽENKA TEIZMA NA UZDO PRITRJENI JERMENI ZA VODENJE ŽIVALI PRI JEÎI.VOZNJI ODDELEK V PODJETJU. KI SKRBI ZA POTROÈNE PREDMETE IN INVENTAR SLOVENSKA PEVKA (BOTO) RUSKI VLADARSKI NASLOV ŠVEDSKO IME ZA LUKO TURKU MESTO V TURČIJI TELICA GERMANSKI OREL ASEPTIČNO STANJE. BREZKUi-NOST SREDIŠČE VRTENUA ITALIJANSKI SKLADATELJ (ANTONIO. (678-1741) SL PESNIK (DRAGOTIN) Z NIZKO TRAVO PORASLA POVRŠINA PADAVINE V OBLIKI VEČJIH LEDENIH ZRN ZNAČILNOST OZKEGA TRINITRO-TOLUEN DEL OSTREÎJA GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC, DEDALOV SIN OSN.0EŒC Z NEGATIVNIM NABOJEM RIM. BOGINJA IZOBILJA PLOŠČI NSKA MERA RAS VISOKOGORSKEGA HA57JAV ANDIH UČENJE VISOKO AVSTRALSKO DREVO JU2NOJEMEN-SKI POLITIK (HAJDARABU BAKRAL) SVETLIKAJOČ SE VZOREC LESNIH .E-NC MA TKANINI, PAPIRJU SEKANJE. SEČNJA AMERIŠKI IGRALEC (DAMON) Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: MARAS - mesto v Turčiji; MOARE - svetlikajoč se vzorec lesnih letnic na tkanini; PARAMO - pas visokogorskega rastja v Andih; Rešitev prej S nje križanke (vodoravno): DOSKOK, DANE, 08RA8A, ESER, VIAN, POKORN, MORJA IN SONCA, MAZAČ, KAMRA, STEP, CITA, ETNIK, PELAT, CERAR, CNN, ILO, OMAN, DE SADE, REDUTA, OSICA, OF, APIH, SMRAD, KELT, LAJAVKA, MATADOR, ATENTAT. OSTRIGA Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 25 Napovednik dogodkov Petek, 12. julij ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Šport in projekcija pod zvezdami Sobota, 13. julij ob 10.00. Bohačev toplar Nazarje Razstava in prodaja zelišč in začimb ter degustacija jedi z zelišči in začimbami ob 15.00. Gornji Grad 26. Čebelarski praznik Petek, ob 14.00. Ljubno ob Savinji Beach volley turnir 19. julij ob 21.00. Ljubno ob Savinji Flosfest (Ivan Zak, Rok'n'band, Dot, Shanaroid) ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca mesne pasme, star 12 dni; tel 5835-239. Prodam dve mladi kravi, pašni, sivke ap kontrola ; gsm 031/708263. Prodam bikce za nadaljnjo rejo; gsm 041/727-843. Prodam 5 let staro simental-ko, brejo, pašno. dojiljo; gsm 031/470-084. Prodam telico simentalko, brejo, 7.5 mesecev; gsm 041/466-720. Prodam prašiče, 100 -120 kg, lastne reje - možna dostava; gsm Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke m.t. nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim teličko težko od 150 do 200 kg; gsm 041/466-720. Prodam gajbe za krompir in jabolka; gsm 041/494-331. Prodam seno v kockah; gsm 070/708-155. Prodam ajdo za seme; tel. 03/583-54-58. Prodam eko mleko. Karolina Bi-der, Nizka 1; gsm 041/315-099. Naravno pridelano domače bučno olje, 1 l =12 eur; gsm 051/366-133. Prodam drva, suha ali surova. Bukev, gaber, cepljena balirana po 1 m3; gsm 031/585-735. Prodam bukova drva cepljena, dolžine 25 in 33 cm, ter krajni-ke vse v paletah; gsm 040/430080. Prodam suha bukova drva in suh macesen deb. 8 cm; gsm 070/744-487. Prodam domače želodce ter domače žganje (češpov in sadni); gsm 041/294-462. Prodam peč na olje KIV Vransko. Cena 50 eur; gsm 041/783-494. Garažna vrata kovinska, nerabljena, ugodno prodam; gsm 041/650-151. Prodam pajek sip 230, dobro ohranjen, cena po dogovoru; gsm 031/277-023. Prodam kosilnico sip 165 - zadnja; gsm 041/423-935. Prodam kiper prikolico tehnostroj 6 t, staro 6 let, odlično ohranjena; gsm 031/515-112. VOZILA IN OPREMA Prodam škodo felicio LX 1.9, diesel, l. 1997. Cena po dogovoru; gsm 031/812-491. Prodam alfa romeo 156, 2.4, JTD, letnik 2004; gsm 040/372012. Prodam skuter yamaha aerox, letnik 2010, cena 1500 eur; gsm 041/553-942. Platišča za clio 1991 in platišča z zim. gumami, prodam vse za 150 eur; gsm 041/878-932. NEPREMIČNINE Mozirje center, oddam lokal; gsm 031/251-749. Ugodno prodam takoj vseljivo garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. OSEBNI STIKI Veren samohranilec star 44 let, želi vzpostaviti razmerje z žensko; gsm 031/807-376. www.fotoknjiga.net 041/561-893. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ PRIPRAVE NA POPRAVNI IZPIT IZ MATEMATIKE ALI FIZIKE Nudim razumljivo in strokovno pripravo na popravne izpite. Če ti je ob koncu leta spodletelo pri matematiki ali fiziki, me pokliči in skupaj se bova uspešno pripravila na popravni izpit! gsm 031/656-902. Inštukcije matematike in fizike, Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20, 3330 Mozirje. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela._ ◊ SERVIS | PRODAJA | VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME Najdete nas v Nazarjah in Šempetru. Info: 041 881 818, www. hsplus.si HSPLUS Kristijan Martinovič s.p. ◊ OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. 26 Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 Oglasi Savinjske novice št. 28, 12. julij 2013 27