LUBLANSKE
N "O ¥ I Z E
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nto. 28*
■ 1 ■■'■■■ 1 Lublana
Perve dni tiga mcfza fo fhli mgmo- naf vezh artileriftov proti lafhkim sa namgftenje takih, ka-tiri fo v'ti vojfki al odfhli, al dalaj potrebni, de jih nebode pomankanje , temuzh vfelej dofti fa vojfkne opravila.
Tudi fo novizh pergnali lefem v' torek §33 vjgtih franzosov, inu 38 offizirjov.
V' Mantovi bolehajo franzosi, inu zhe ta podloga naprej pojde, fe bodo mogli nafhim far /	f mi
mi radi podati. Pravio v' Mantovi flgdni dan
po 30 po 40 franzosov pomerje.
Nadelo, pravio, jo hodil fkusi Zelovezro-fovfki knes Paparfo na Dunej s' nasnanjam, de Suvarov je generala Moreau potolkel, preganal, inu fe je mogel grad mgfta Alexandria podati.
Zhetertek uniga tgdna fo perpelali v'Lubla-no vjetih franzosov eniga generala, dva ober-ftarja, pgt oberft lieutenantov, 28 offizirjov, 790 foldatov, katiri fo naprej na Sktajerfko fhli.
Dunejjki lift 2. dan julia.
Vifhi general Melas je frarzose podil od Piacenze proti Parmi , od tot jih je podil on inu general Klenau pruti Bologni. Franzoski general Moreau je fizer vun vdaril proti Alexandrii» al Suvarov je fhel zhes njega pomagat nafhiffl" generelu Bellegarde, ter, kakor je sgoraj rezhe-110, ga premagal.
Franzosa pod povelam generala Macdonald jpreganajo nafhi generali Ott inu Hohenzollef* Pifma fo perfhle na nafhe generale , de v' Rim-fkim krog mgfta Jakin fo kmgtje fe vsdignili zhes franzose inu fe jih nabrali per 20 tavshent, shu-gajo mgfta franzosam vsgti, inu fe s'nafhiml fkleniti.
Pervi inu drugi vHk Rofov ftaperfhla pred fhtirnajft dnevmi is Padove v' Rovigo , oni grf do dalaj v'Bologno inu v'Papeshovo deshelo,
mo*!
morebit fe bodo v'kratkim fklenili s'goraj imen-vanmi kmftmi.
Dvorni lift is Duneja j. julia.
Nafh vifhi general Melas pifhe is lafhkiga: grad mgfta Turin fe je nafhimu generala Kaim podaj. Tri dni fo nafhi vajn {trgali s' tako fi-lo, de v'tim kratkim zhafi fe pobili ofemnajft artilerie offizirjov inu 85 kanonerjov, vfe sidanja v'gradi pofhkodvali, inu fovrashnim fhtukara gobez savesali. Per ti nadlogi je franzoski general Fiorella ponudil grad nam dati na sglihanje, to fe je fturilo ob polnozhi 20. dan roshnizvgta, 22. dan fo fhli franzosi vun , inu oroshje nafhtm podali. Vtem gradi fo zefarfki dobili fhtirfto fhtukov , pft tavshent zgntov praha , fhtirdef^t tavshent pufh. Enkolko praha fe je vnelo med nafhim ftrelanjam. Nafhih je mertvih en offizir, inu 24 foldatov. Franzosi imajo dofli vezh mertvih, ker je ftr§l hud bil. Franzoska sguba fc bo popifala v'perhodnih nasnanjih.
Sglihanje fo fturili, de foldatje grgdeo domu , inu nefmeo eno lgto zhes naf na vojfki flu-shiti; offizirji pa vjgti per naf oftane©, dol^ler bodo smgnani.
Prinz Kari piflie is Shvajza: 17. junia fe je fovrasnik od hriba Jofter, inu od Morgarten na-sajpotggnil, inu fe sazhgl proti mffti Zug zhi. Per ti prizhi fomu nafhi sa pfto derli, sadni fovrashnikovi rgp dohitgli, ter iš ober Egeri isgnali.
D//-
Dunej s. jutia*
S vitli Zefar je generalu Melas, kir je fdaj naCh poglavni general na Lafhkira, daroval fhg-fti regiment kurafirjov ali okleparjov.
Velki vajvod Tofkane inu pgt njega mlaj« fhih bratov fo unidan ogledvali dgla, v' katirib semlifko oglje kopajo na ogerfki meji Efterajha.
Stanovi Marfke deshele fo pervolili dvojna vojfkno perkhdo dati, kar bo snefio petfto taV« shent inu fheftindvajft.
Svitliga Zefarja hzhi Prinzefma Ludovic« Karolina fhtir leta ftara je 30. dan junia vmerfa inu v' zefarfkim pokopalifhi per Kapuzinarjih n» ' Duneji h'pogrgbu nefena.
18; dan majnika fo v' Dunejfkim fhpitali fta* vili kos§ tridefgt otrokam, dva jeh nifta dobila, k?r fta bila bres ftarifhov inu fe ni vgdelo alf® jeh shg preftali al ne; drugih ofemindvajft fo ip?' li kosg po frgzhi, nobeden ni v'pofteli leshal, temuzh fo lahko hodili po zhifti fapi, vfi fo btd masolov inu bres pik. Ta fkufhna uzhf, kako pametno je, kosg otrokam rajfhi ftaviti, ku zha* kati, dokler farne prideo , jih pdlitiinu morit,
Na ogerfkim je Kralgva namgftna gofpofk* sapovgdala po vfim kralgftvi, de imajo vfi vifh1 fvojim podloshnim perporozhiti, kako dobro jc sa otroke , zhe fe jim kosg vftavio, de bo enkrat ta otrozhja kuga enkolko potolashena, katiraflg dno Igto tolkaj tavshent otrok poj?*
Shpd-
Shpania,
25-. majnika je Kral pifal na vfe fhkofe zf. liga kralgftva, de naj prideo v'Madritnaen zer-kveni sbor, v' tim sbir^ifhi jim bo Kral njih od-sgto premoshenje nasaj dal, naproti pa naloshil, de bodo zerkve inu duhovni dobri ftali inu in~ teref plazhvali od kralgvih bankovzov, katir in-teref snefe vfako Igto 90 million realov, al fhpan« fkih denarjov. Duhovfhina je fhe fdaj bogata na fhpanfkim, Kral tedaj mgni, de lahko nafe vsame to deshelno tgsho , katira bo kralgvira ban-kovzam vgro dala, de nepojdeo v' sgubo, kakor do fdaj, ker fo komaj sa 4$ deflih fo sa ilo.
Barke fhpanfke fo od viharja gerdo rasdglane pertekle v' Kartageno 21.majnika, narbol fo drgv-ze inu vervi pofhkodvane. Popravlanje nebode prezej fturjeno, kgr fe fhe nevg , kam imajo po-flane biti; tudi je fila anglejfkeh bark she per-tekla v' fredno morje.
Franzia.
Vojfkni minifter je poklizal k'febi enigavi-sharja, dofti generalov inu saftopnih mosh per vojfkneh rezhgh, ter fe je s* njimi pofvgtval, kako foldatje na vojfki fe pozhutio, kaj imajo ma-gasinov , kuliko jih je , inu kaj potrgbujo.
Vfi foldatje , kar jih je v* notrajnim, fe gibajo, inu foldatje fo prejgli povele, kam fe imajo podati.
Ko-
Komendantje v' berdnavah Brefcia, Pefchiera, Pizzigetone, Mciland, inu Fcrrara bodo pravd* podvershcni, sakaj fo fe podali, kir vuner fhe ni bila narsadna fila.
Franzoski general Sherin je na prejeteh ranah vmerl, kir je per mefti Ziirh rane dobil.
Dolgo fo sbrani moshje zhes visharje vpili, jihdolshili vfeshlaht hudiga gofpodarft va , saprav-lanja, inu krivize proti lafkera Indgm, doklcf fe je sazhglo pgtnajfti dan junia hudo vreme fkup vlgzhi zhes visharje. Sbrani moshje fo fklenih nozhindan fkup fedgti, dokler bi visharji en dober odgovor dali, sakaj nifo bolfhi golpodafil1-Starifhi fo tudi zgle dni fkup fgdeli, dokler j« bil fklep fturjen, de fe imajo drugi visharji svo* liti. Kar fe dofdaj v? , je farno Barras oftal pet vishvarftvi, Sieies je novizh sraven perfhel, in° tri druge nove lo fvgtvalzi isvolili.
Dofti ludi pravio, novi vishar Sieies je vfi-mu sopern, karkol fo dofdaj visharji delali, de fo mir poderli, vojfko prenaglo sazhgli i ta r^ pokashe sbraniin tnoshgm , kaj imajo fturiti; naj namrezli visharje odversheo, inu fpgt Krala fp0' snajo.
Turzhta„
Is Conftantinopla fo dvorne nasnanja pet' fhlg, katire nam perterdio: general Bonapaf^ je 42 dni saftojn mgfto Acre ftifkal, on je bil ofem anglejfkeh bark sadershan, katire fo 3S
tri-
tridefgt fhtukov na njega ftrelale. Bonapartej,e devetkrat terchiavo Akre popade!, pa vfelej pob/t bil; sadnizh je turk ven nad njega vdaril, ofem franzoskih generalov, go offizirjov , inu 4 tavshent foldatov pobil. Soldetje Bonapartovi fo ne volni, shaloftni, ludgm peijftudni, kgr nifo frgzhni. Anglejzam pa fo Turki perjatli, dobra saftopnoft je med obojmi.
Netnjko
Is Frankfort na vodi Majna pifheo 20. majnika , de bliso tiga mgfta fe je nabralo per de-fgt tavshent franzosa, oni otg jefti inu piti od ludi, deshele, v'ketire prideo, jih moreo s'vfim pre(kerbgti.
Franzos nepufti pofhto hoditi is Raftadta v' Offenburg, tedaj neprideo nobene pifma is Raftadt v'Strafburg.
Prajfovfki Kral je po vfeh deshelah foldate pregledal, inu tako ravnal, de bi fgdmi dan tiga mjfza fpgt doma v' Potfdami bil.
Anglia.
Kral je osnanil, de je sglihal s'rofovfkim Zarjam sa 45 tavshent foldatov, katire bo Rof poflal zhes franzose; sa t§ foldate bo Anglejfki Kral plazhal Rofu eno zhetert milliona liber fter-lin , inu foldatatn sa plazhvo dajal flgdni mgfez pgtinffdemdefet tavshent liber.
Tu- 7
Tudi je Kral parlamentu povgdal, de bi fe taka previdnoft darila, kakorfhna je potrgbna sa fhvajzarjam is franzoske fushnofti pomagati.
Anglia mifli foldate poflati inu na fuho po-ilaviti v' en dofdaj fhe natihama ohraneni kraj, k§r fe bodo zhes franzose boj vali.
Samih edendvajfet narbogatifhih AnglejzoV, fkladajo k* vojfki 779 tavshent goldinarjov.
Kashe, de Ireland fe bo s' Anglio popolni® poperjasnil, tam je sdaj mir, franzos nemorc nizh vezh ludgtn nadl^gvati, ker nima bark.
Minifter Piit pravi: dokler franzos nebode druge pametne mifli, fe nemores'njim mir itu-riti. Dokler bo franzos famoglav, moshtovanja sheln , krivizhen proti drugim ludftvam. Doklcf bo vfe pravize sanizhval.
L o t e r i a.
6. mali Serp. fo v* Gradzi vsdignene.
79. 13» 25, 40. 64. 17. mali ferpana bodo v' Lublani vsdigvano»