Ljubljana, torek, 25. januarja 1955 Leto XXI. Štev. 21 GLAVNI tu ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC OREJa UREDNIŠKI ODBOR • Llst izhaja vsafe dan razen Petka. II Cena 10 dinarjev 1900 M M cCjtuCsko* PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRU2ITE SEi 1 IZDAJA •LJUDSKA pravica« USTANOVLJENA V OKTOBRA 1934 u USD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEV NIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD i. JUNIJA 1853 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI ^ »BORBO. eisenhowerjeva poslanica o formozi Oborožene sile ZDA naj bi omogočile umik kuomintanških sil z obalnih otokov ^an' Predsednik Eisenhower je zahteval , in njihovega »novega razporeda rabi niCT _ongrcsa pooblastilo, da lahko v primeru potrebe »upo- 1 * ” -“ 1-- skadn^2ene sile ZDA zagotovitev varnosti Formoze in Pe-Poudarii j otokov*- V posebni poslanici Kongresu je Eisenhower MiDravi ’ ,morajo ZDA razpršiti sleherni dvom glede njihove tega /.ni ’ da za^no operacije, ki bi bile potrebne za dosego rabi Kongresa pooblastilo, da lahko v primeru potrebe »upo-. rožene sile ZDA za zagotovitev varnosti Formoze in Pe-otokov«. V p a morajo ZDj «-'~T »JCll'V_A1 "* V te8a cilja. gre^^nh?1'vfr Pau<^ai'i1i da ne poreditvi kuomintanških sil. Te temveč n ršn° novo politiko, sile so »bolj iz zgodovinskih kot Politiko Za "razjasniteo' sedanje iz vojaških« razlogov razmetane ter njenega uveljavljenja« po otokih ob kontinentalni obali hteJKfS1- da zdai ne b« »- _________________________________________________ ro7.p„f, ameriških obo- b3v , ne pospešitve do- obRtr^K3,1 Ba materiala ali or?mbne proizvodnje. Intervju Edvarda Kardelja Redakcija lista »Rad« je zaprosila tovariša Edvarda Kardelja, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, naj ob proslavi desetletnice naših sindikatov odgovori na nekaj vprašanj o dosedanjem delu in vlogi sindikatov ^ ______________________ter o njihovem pomenu v pogo- i ne bi mogli izvesti brez pomoči i*h socialistične graditve. Tovariš j oboroženih sil ZDA«. Eisenhower Kardelj se je prošnji odzval. In-I je pripomnil, da morajo ZDA j budno paziti na sleherno novo koncentracijo ali operacijo kitajskih sil, ki bi utegnila olajšati napad na Formozo. DANES SE ZAKLJUČI OBISK predsednika Tita v Indiji in Burmi Z mornariškega oporišča Kocina bo predsednikova eskadra krenila na pot v domovino Boji Eisenhower je 'T poslanici iz- v Formoški ožini neva,most za Ameriko niintanško o»bramibno ministrstvo javil a* J v P°siainici iz- \ Pomenita »sedanii doIo-„1 ^kr°g Formoze in njegov raz- Tajpeh, 24 jan. (AFP). Kuo- ■ji v^ t>. .;ry, ,5L ^meiriKO v , .r ,-----------------------------*~ ^ za m- ^acifiško področje, pa tudi Je objavilo, da so kitajske bate J?1 £ na svetu.« rije iztrelile na o*tok Tacen nad žai nn1 da je polo- 40 granat. To je prvo obstrelje- tere •?eren 23 a^cijo OZN, ka- vanje Tačena, odtkaT so se Ki-nosti ^ ^ ustaviti sovraž- tajci izkrcali na otoku Jiik Ja n k (j0 v vodah Formoze. ZDA bo- Sanu. Kom umike kuominta.nškega takžn z?^ovol3stvom pozdravile ministrstva pravi, da so Cang-r«io hi akcijo OZN. ZDA pa mo- kajškova letala napodila sovraž-vrstne t! ?ri?ravl3ene na »razno- 11 e postojanke. Majsur, 24. jam. (Tanjug). Po; špalirju vzdolž 7 km dolge poti tervju bo objavil tudi naš list, in dvodnevnem bivanju v glavnem od rezidence do izhoda iz mesta, sicer v jutrišnji številki. | mestu države Majsur je predsed- j in so ponovno navdušeno po- nik Tito davi s svojim spramst- j zdravljali predsednika Tita in vom odpotoval z avtomobili iz njegovo spremstvo. Trgovinska pogajanja s Poljska Beograd, 24. jan. (Tanjug). Polj- V krogih ameriškega Kongresa sodijo, da je Kongres pripravljen nemudoma sprejeti ustrezne ska trgovinska delegacija, ki se bo sklepe v zvezd z Eisenhowerjevo pogajala z jugoslovanskimi pred-poslanico, da bi namreč v pri- stavniki o novem trgovinskem in meru potrebe uporabili oborožene plačilnem sporazumu, bo prispela sile ZDA za zagotovitev varnosti jutri zjutraj v Beograd. Delegacijo, Formoze in Peskadorskih otokov, ki šteje 8 strokovnjakov, vodi g. objavilo j Tam- It- S?, na otoku Kao Tačen. Vzhodno milj Na jih rž bo njegovo ladjevje šča f’,, - kitajskega pristani- odplulo proti Tačenskim otokom u vepra, napad ,in pomagalo evakuirati Cang- I Majsura v Bangalore. Pozno po-| Bangalorj, 24. jan. (Tanjug), poldne bo predsednik nadaljeval r Hdnevni obisk predsednika Tita pot v glavno oporišče indijske v južni Indiji se bliža koncu. Da- vojne mornarice Kočan, kjer se nes opoldne je predsednik Tito pri- bo jutri vkrcal na »Galeba« in spel v Bangalore' Odtod je 'nocoj z z njim odpotoval v domovino. j rdečim vlakom odpotoval v Kočin. Ob odhodu iz Majsura so, -Vzdolž Vse, sto kilometrov dol- Nocoj se je sestal senatni zu- Vavineki, M^^rtdeika Predsednika Tita pozdravili gu-' ge ceste od Majsura do Bangalora nanjepolitični odbor. Zunanji mi- skega ministrstva za zunanjo trgo- vemer, majsurski maharadža, mi- so se po vseh vaseh zbrale velike nister Dulles je poročal o polo- vino. Jugoslovansko delegacijo bo j nistrski predsednik ter člani vla- množice, ki so že od ranega jutra žaju na Daljnem vzhodu in o vodil svetnik Državnega tajništva dc te indijske države. Deset tiso- pričakovale maršala Tita. Eisenhowerjevih predlogih. za zunanje zadeve Vladimir Sajčič. či prebivalcev so stali v gostem Čeprav po programu to ni bilo j določeno, se je predsednik Tito ; moral nekajkrat ustaviti pod veli-j kimi slavoloki, okrašenimi z jtigo-j slovanskimi in indijskimi zastavami j t«ar gesli v srbohrvaščini in v tamil-, | skem jeziku ter sprejeti šopke in vence cvetja. Skupaj s' predsednikom Titom - - - , — j--. — so prispeli tudi ministrski predsed- potoval danes s_ formoze po raz- j javljajo, da sta se ZDA in Velika V britanskih krogih pa izjavljajo, j Predstavnik Foreign Officea nik Hanumantaja ter vsi člani predgovorih o ^možnost i^evakuacije . dogovorili o da je sklicanje Varnostnega sveta danes ni komentiral vesti o spo- rioioooriio I ukrepih v zvezi s jjroblemom OZN samo ena izmed možnosti, \ razumu med Veliko Britanijo in Formoze. Velika Britanija bo ta ki jih proučujejo. Britanska pobuda pri OZN za ukinitev sovražnosti v Formoški ožini W >»nS^daHiini„PLZa j- • -■ , , D «. jem. . ^ v« ■ pono\nii raz- djevja viceadmiral Hrrde je olitiko nasproti LR Kitajski : spravljivo stališče. Poveljnik ameriškega VII. la- i London, 24. jan. (AFP). V bri- vzema za kolikor toliko zmerno kaze o tem, da zavzema Kitajska MlaiskfU - yce,raj uapau I in pomagajo evakuiral! ^aug- Okrcat' h • S0 se s^ušale . kajškove čete. Plovba vojnih la-°toiu 1 Z džumkami na dij na tem področju je >vojaška tajna«. »Dve Kitajski« nemogoči Peking' 24' ian. (Tanjug). ZDA, da prek OZN »snujejo za- Kitajs^J Zvrnil idejo o »dveh roto«, da bi onemogočile kitaj-8ov 07AT*' i . ^neriadilo kro- skemu ljudstvu osvoboditi For pstro reail •. 50 pričakovali teden zelo aktivno sodelovala v, diplomatskih akcijah v zvezi s Prekinitev sovražnosti v ožinah med Formozo in Kitajsko bi Formozo. V Londonu opozarjajo, b MČasna reSiteVi ker ni pri- teh Posvetovanj*, da je zunanji minister Eden pro- 6akovati da se bo LK Kitajska učil zadnja poroMa o položaju svojim do For- na Ddjnem vzhodu. Skupaj z iz- moze_ Čeprav otok pripada Kitaj-vedenci Foreign Oofficea za Azijo ski na podlagi kairske deklaracije proučuje akcijo ki bi jo sprožili, ^ 1943 ki je bila 1945. po. čim bi prižlo do Prekmitve so- trjena PotsdamUi ne ^ lahko ZDA o stališču nasproti vpraša- Pred odhodom, je nju Formoze. Rekel pa je da se predsednik THo tiskal v Banga-je Velika Britanija angažirala v loru botanična vrt in si ogledal bo- gato zbirko indijske flore. vražnosti med LR Kitajsko in Cangkajškovimi četami. najti rešitve, trajni mir. V ki bi zagotovila londonskih daplo- Bržkone bodo predložili Var- matskih krogih poudarjajo, da je nostnemu svetu OZN resolucijo vprašanje Formoze pravno zelo Jugoslovanski festival v Kanpuru, industrijskem središču indijske države Utar Pradeš »Formoza je neločljiv del ° ukinitvi sovražnosti. Ta predlog zamotano. ZDA in nekatere drža- j vanske kuiture New Delhi, 24. jan. (Tanjug). Sedemdnevni »festival jugoslo- kitajskega ozemlia. I je dejal, da so ZDA po zavzetju __________________________ „ _ , ... , , bi ~iJ°stavLla nevarnosti’,' otoka Jik Jang Sana posvešile vo- n?f,ZDA ln.N°ve 36 vlado- ^alnih^0.obd°lžiU izdajstva naci- jaške operacije, da bi izvedle no- gleD^ropagiraj° neka- skat^E: 24- jan. (Nova Kitaj-de Cu se.dnik kitajske vla- • ^tajaka -e danes “javil, da leti noben ne more spre- Prenehar,. ®®3 tako imenovanega P®du s a sovražnosti« v spo-'-angkajšekom. Očital je Kaj bo ukrenil vrhovni sovjet v ^°ndon oa • l° »epričakn Jan' (Tar»juB). Spri-,VneRa . ane6a sklicanja Vr-“.P°2arja HV|eta 2SSR za 3. februar Pred , an®šnii »Times«, da so i v° na „ Sedanjem pozvali v Mo-ePoslanj.posyetovanje sovjetske ve-S°vietskect *Z *ahodnih držav in m N’em«i X.e'eP0slanika v Vzhod-ravn0j Časnik sodi, da je na-'ali s’svoii 6- e ^oskva posveto-' *uj>tii imii Slavnimi predstavniki r°P* rajnr Je v Zahodni Ev- ng p a,'a o pariških sporazu-dokr> 'l ncu- Moskva utegne S?°razumr,n ,° rat*f>kacijo pariških obli. k Se vel'ko bolj pre- 1,1 Ponuvn- j 0 sv°bodnih volitvah ratifikacii' Z .‘tv* Nemčije ali pa PrePUstiH Par*^kih sporazumov »ovo f“sodi in se pripraviti na 1,0 kaknr Vi zunanji politiki, podob-net»irih v v‘a 1853. po junijskih Vzhodni Nemčiji. PO ZAVRNITVI ZADNJE SOVJETSKE PONUDBE ZAHODNI NEMČIJI Socialni demokrati terjajo konferenco štirih pred ratifikacijo pariških pogodb Festival v Kanpuru, je rekel Munši, je eno izmed številnih sredstev, da bi prijateljstvo med jugoslovanskimi in indijskimi narodi, okrepljeno z obiskom pred- V okviru festLvala so imeli 20. januarja indijsko-jugoslovan-ski kulturni večer, na katerem so izvajali jugoslovansko glasbo in indijske plese. Naslednjega dne so priredili večer jugoslovanske sodobne poezije, na katerem je imel uvodno predavanje Cedo-mir Minderovid. Razstava jugoslovanske umetniške fotografije, ki so jo priredili v okviru festivala, je navdušila številne obiskovalce iz Kan-pura. Ves tisk Utar Pradeša kakor tudi ugledni centralni čas- sednika Tuta, še nadalje poglobili, j s0 posvetili festivalu veliko (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) vlada govoril. R. Vujovič Menderovič. 50.000 ljudi križem rok zaradi poplav v Parizu in okolici «V>eialnn demokratska rvnn»ieiia " Partx, 24. jan. Seina je sinoči pri nauld. t>ociaino aemoKraisKa opozicija Parizu narasia na 7,30 m, tako da je terem ima 1 večino. Bonn, 24. jan. Poseben kurir Moskvo. S tako argumentacijo je oddal kanclerju Adenauerju v pa niso nezadovoljni samo so-Schwarzwaldu, kjer je na počit- cialni demokrati, temveč tudi ne-nicah, dokument, v katerem so kateri®krogi v vladni koaliciji, bile izražene uradne zahteve in Vodja opozicije je zatem go-predlogi nemških socialnih de- voril o čedalje večjem odporu mokratov. Po nalogu predsed- nemškega naroda zoper ponovno stva socialno demokratske stran- oborožitev. »Sodim, da je neke je dokument poslal in podpisal mogoče, da bi bonnska vlada Erich Ollenhauer. ubrala pot oborožitve Nemčije, Socialni demokrati so zahte- k° je v narodu glede tega vpra-vali od Adenauerja, naj nemudo- šanja tako globok razdor.« ma prosi vlade ZDA, Britanije in _ __________ Francije, da se začno pogajati z želi s tem dokumentom še bolj samo 2 cm nižja, kakor je bila 24. ja ZSSR na podlagi sovjetske iz- mobilizirati javno mnenje proti nuarja 1924, ko je poplavil* najnižje jave z dne 15. januarja t. L, da pariškim sporazumom in oboro- I^vaSi'"poplah ni bi se lahko razgovori štirih za- žrtvi Nemčije m vplivati na ti- minila, ker na področju gornjega čeli ored ratifikacijo parižkih ste kroge vladne koalicije, ki niso, toka reke še .zmeraj dežuje in ker sporazumov. Ollenhauer je po- zadovoljni s kanclerjevim stali-! ^^naniar^Snj6P vSe. udaril, da bo drugače bonnska ščem in z njegovimi argumenti je na pariškem področju, ki obsega vlada »v tuiirii napravila napač- proti zadnji sovjetski ponudbi, departemente Setne in OUe ter Seine ni vtis, kakor da za nemški na- Opozicija nedvomno želi s tem Je rod združitev ni njegov najvaž- dokumentom vplivati tudi na vdrla voda. Kakih 50.000 delavcev je nejši cilj«. London, Washington in Pariz. i ostalo brez dela. Nad 300 ljudi je Vodja opozicije je poudaril, da Demonstracije in mitingi v St^og^eSe^okraje ‘evakuirati? “ vsebuje sovjetska izjava bistveno Nemčiji proti oborožitvi, zlasti še invalidski most, najvažnejšo zvenov moment, ker je SZ privolila protestna stavka nad 800.000 ru- zo med levim in dnsnim bregom Sei; ____________________v svobodne volitve pod medna- darjev in kovinarjev proti na- 80 sinodi zaprli, ker je aaradi VreitlPncfl, xn rodnim nadzorstvom. »Ni naša meri industrijcev, da bi s po- Lmeri "njelovihao^o°rn tif'® normalno samo v Sloveniji: Tri- volitve Moskva misli — ali na podjetjih, so pokazali, da gre za cestah jeJ razen po nekat^ih ^važnej- ka {?’ VrSip'S. 150 cm snega, Komna svobodne volitve V našem smi- znatne sile, ki se upirajo vladni žih ulicah in križiščih modno oviran. Sedi ‘“'Jak* Tamar 30 cm, Eri- slu ali na drugačne. To se bo nolitiki. DirkaliMe v I»ngchampu, deli Bo- 6cr,Q la^rn g2.ra 10 cm, Podkorensko nri nocaianiih med 7, OQ cri ,, Frankfnrtu loSnskega gozda. Bologne sam in Se « Krv'^,’ Bohlm 8 cm. Jezersko y*d®10. š?le prl P°8ajanjin mea Za 29. januar so v Frankfurtu nekateri drugi deU me6ta. TO !yoplav. Zlgn, siove 12 cra' Velika pianina štirimi okupacijskimi velesilami.« sklicali tudi velik miting, na ka- ijeni. 10 &icl. 2° cm ® S tem se je Ollenhauer dotak- terem bodo govorili predsednik inženirske Sete, garda. 4000 gasil- nil glavnega argumenta bonnske sindikatov Freitag in evangeličan- cev in kakih 1000 policajev je v ogro- vlade da sovjetska vlada ne mi- ski teologi. Toda v vodstvu sin- ženih delih Pariza pripravljenih, da sli na’ svobodne volitve v zahod- dikaitov in socialnih demokratov b> pospešili evakuacijo in pomagali nem smislu te besede. S takšnim si prizadevajo, da bi dobilo to preblvatoM^ W še noiejo zapustiti argumentom je Adenauer v so- gibanje čim bolj zmeren jznačaj, Voda Seine je vdrta v nekatere j botnem govoru po radiu ponovno da bi tako ohranili avtoriteto javne j-gradbe in «edaj že neposredno zavrnil možnost razgovorov z bonnskega zveznega zbora, v ka- ogroža tudi tovarno avtomobilov Re. Cedomir Minderovič se je v imenu jugoslovanskega veleposlaništva zahvalil prirediteljem festivala in poudaril, da sta Jugoslavija in Indija dali zgled, kakšni morajo biti mednarodni odnosu Izjave vodilnih državnikov mora spremljati čim širše medse-dvetretjinsko bojno spoznavanje med narodi. To pa je možno s širšo izmenja- pozornost. Evropska konferenca Mednarodne organizacije dela Ženeva, 24. jan. (AFP). Danes se je začela v Ženevi evropska regionalna * konferenca mednarodne Kancler Adenauer je danes vo taforracijHn čim 'večjto rlz- organizacije dela Na njej’ so se objavil, da bo na pismo vodje vojem gospodarskih in kultur- predstavniki vlad, delavcev opozicije Ollenhauerja kmalu od- njh stikov, je poudaril Cedomir 'in delodajalcev 27 evropskih dežel. kateri je zaposlenih kakih 30.000 delavcev. Marna je pri Oreteilu zalila 287 hiž. Rhoaa je odrezala južni dal me* Konferenco je začel predsednik švicarske konfederacije Petitpierre. V svojem govoru je poudaril potrebo! po mednarodnem sodelovanju na vseh toriščih. Za predsednika konference je bil izvoljen nekdanji predsednik Švicarske konfederacije Rubattel. Ta je v svojem govoru zlasti vztrajal na ukrepih za zboljšanje življenjske sta Avignona, nara*la Garonna pa j ravnj evropskega prebivalstva in je grozi, da bo poplavila vasi v bližini Toulousa. Meteorološka služba napoveduje za večji del Francije obladno vreme, a brez padavin. Ce bo ta vremenska napoved držala, bo Seina zelo hitro padla in poplav v Parizu bo konec. Bogdan PfSl# poudaril, da j« povečanje delovne storilnosti eden izmed glavnih sredstev za dosego tega cilja in za nadaljnji razvoj evropskega gospodarstva sploh. J Martbor 8 cm, mesto 4 cm snega. Celje fiesto 4 cm snega. Sk -«h^EKENSKA NAPOVED v 5’atno vreme, na Prlmor-i.'?*«« nad iona mrtiov nre- T»««om-nad 1000 metiov pre-'»a na TemPerature med —10’ fHo^?V6m<'~^Jnorelcpm med o in 7* C, t? Jadrana in na Prl-n burja. Nesreča norveške ladje »Gat«, ki se je potopila tik pred rotterdamsko Inko /Ti V DELOVNIH KOLEKTIVIH RAZPRAVLJAJO: Kakšni bodo naši prejemki? , Kdor skupnosti več daje, naj od nje tudi več prejema Ob uvedbi novega sistema na- meznega člana kolektiva. Norme za tarifne postavke v novih tarif-grajevanja v gospodarstvu je bilo so zadnja leta stalno dvigali. Se 1 nih pravilnikih. v zadnjem času mnogo govori o lani v oktobru so na pobudo de-tem, kako je lani zaradi nestimu- lavskega sveta ustanovili komi-lativnega plačnega sistema prišlo j sijo za revizijo norm in akordov, do stagnacije v nadaljnjem raz- ! Pregledali so vse postavke in jih voju produktivnosti dela v naših podjetjih, in kako nujna Je bUa uvedba novih predpisov o nagrajevanju, ki izpodbujajo k dviganju storilnosti- Spremembo sistema nagrajevanja pozdravljajo zlasti tisti delovni kolektivi, ki so na lastni koži občutili in spoznali vse slabe strani lanskega sistema, ki je otežkočal in celo onemogočal plačevanje po učinku, hkraiti pa že živahno razpravljajo o tem, kakšni naj bodo novi tarifni pravilniki in kakšne naj bodo norme, ki jih bodo uvedli. Hkrati nestrpno čakajo podrobnih navodil in tolmačenj ter pomoči okrajnih komisij za plače v gospodarstvu, ki bodo po strokovni strani pomagale kolektivom pri uvajanju novega plačnega sistema in norm. Njihova nestrpnost je upravičena, kajti vsi tarifni pravilniki morajo biitii sprejeti do 1. aprila. TUDI LANI SO VZTRAJALI V BORBI ZA VEČJO STORILNOST Eno izmed redkih podjetij, ki je tudi lani navzlic težavam z obračunskimi plačami vztrajalo pri normiranem delu in plačevanju 1)0 učinku, je tovarna kovinske embalaže »Saturnus« v Ljubljani, ki zaposluje skoraj 700 delavcev, od katerih delata dve tretjini po normah. Izkušnje tega podjetja z lanskim sistemom nagrajevanja lahko služijo kot ekstremen primer destimulativ-nosti tega sistema. Negativu« strani lanskega načina nagrajevanja so prišle v »Saturnusu« še bolj kakor drugje do izraza zaradi tega, ker si je kolektiv (ne oziraje se na težave zaradi sistema obračunskih plač) nadalje prizadeval dvigati" produktivnost dela in storilnost vsakega poea- KREDITI za pomladansko setev Iz narodne bamke sporočajo, da kmetijske organizacije, (državna posestva in kmetijske zadruge) in zasebni kmetovalci poostrili povsod tam, kjer je bilo mogoče. Tako je v zadnjih dveh letih kolektivu »Saturnusa« uspelo dvigniti produktivnost dela za 27 °/o, o čemer nam zgovorno priča primerjava med gibanjem proizvodnje in številom zaposlenih delavcev. Medtem ko je bilo lani število delavcev le za 32.2 % večje kakor leta 1952, se je proizvodnja v istem razdobju povečala po količini za 68 % oziroma po vrednosti za 66 % (podjetje tudi lani ni zviševalo cen, čeprav ima glede velikega dela svoje proizvodnje monopolni položaj v naši državi). Vsekakor pa je potrebno, da bo tarifna politika v novem letu takšna, da bodo tisti, ki skupnosti več dajejo, za svoje delo tudi več prejemali. Prepričani smo, da bomo s skrbnim delom komisij za plače v gospodarstvu, sindikalnih forumov in samih delovnih ko- Z OKROŽNEGA SODIŠČA ZA MESTO BEOGRAD Začela se je sodna razprava proti Djilasu in Dedijeru Pred Okrožnim sodiščem za me- Djilasa zagovarja Veljko Kovačevič, obravnavi je sodni senat P0U^tQ advokat iz Beograda, obtoženega da je bila v zveziiz >*Java 10*ena Pniiton arivn- ž«nih Diilasa in Dedijera sp sto Beograd se je včeraj začela obravnava proti Milovanu Djilasu, upokojencu, in Vladimiru Dedijeru, izrednemu honorarnemu univerzitetnemu profesorju. Senat šteje pet članov in predseduje mu Milivoje Seratlič, predsednik Okrožnega sodišča. Javno tožilstvo pa zastopa lektivov to stvar pravilno ure- Aleksander Atanackovič, javni to-dili. F. S. ižilec za mesto Beograd. Obtoženega S SEJE ODBORA ZA VOLITVE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Povečanje števila okrožnih sodnikov v Ljubljani in Mariboru Dedijera pa dr. Ivo Politeo, advo- Ženih Djilasa in Dedijera Sj. kat iz Zagreba. > prek nekaterih tujih časnikov £ Po uvodnih formalnostih je jav- sezna gonja proti' |ej ’„a5e m tožilec Atanackovič prebral ob- ustaVnih institucij tožmco V njej je poudarjeno, da ,. , • , J . mednarod- sta Djilas in Dedijer lani decembra obravnavo *>o Ljubljana, 24. januarja, veča število sodnikov za enega. Danes je zasedal Odbor za Njegova izvajanja je dopolnil se- M , - . volitve Ljudske skupščine ljud- kretar za pravosodno upravo usS pLSe t dv5 Ske repubUke Slovenije, ki je na dr. Tominšek, ki jo poudaril, da svoji 4. redni letni seji obravna- je po zadnjem sklepu Ljudske E.vaI volitve in razrešitev sodni- 1 skupščine število sodnikov Okrož- tudi kolektivu samemu. Temu pa ni tako. Nasprotno, kolektiv se je moral ob povečani produktivnosti zadovoljiti celo z nekoliko nižjimi plačami, kajti leta 1952 je znašala povprečna plača skupaj s plačilom za preseganje norm 9,746 din, lani pa le 9,124 din (računajoč vse poviške obračunskega plačnega sklada, ki jih je priznal MLO), torej za 6,4% manj, ker pač sistem obračunskih plač ni dopuščal, da bi bili delavci za večji delovni učinek tudi bolje nagrajeni. Zato pa so se prispevki skupnosti dvignili kar za 88%. Tako so delavci tega kov okrožnih sodišč in Višjega nega sodišča v Ljubljani določe-gospodarskgga sodišča. Uvodoma no na 24, v Mariboru pa 21. Ven-je v imenu Izrvršnega sveta dr. dar pa to število ni doseženo; v Rupnik pojasnil, da predlaga Iz- Ljubljani ima Okrožno sodišče vršni svet povišanje Števila so- 19, v Mariboru pa 16 sodnikov, dnikov pri okrožnem sodišču v Tudi s sedanjim povečanjem za Ljubljani za dva sodnika in prav dva sodnika še vedno ne bo pri tako pri Okrožnem sodišču v Ma- Okrožnem sodišču v Ljubljani in riboru. Povečanje števila sodni- Okrožnem sodišču v Mariboru kov narekuje dejstvo, da obseg dovolj sodnikov. Pri okrožnih so-poslov stalno narašča in da se- diščih se potreba nanaša zlasti danje število sodnikov — ki pa na sodnike v senatih prve stop-še ne dosega tistega, ki ga je do- nje, pri katerih zaradi velikega ločila Ljudska skupščina na svo-'števila zadev posli zaostajajo, jem zadnjem zasedanju — nika-| Odbor za volitve je pretresal nodietia navzlic Dovečani rtst “** tn za akupnc>st- ječmena. kako se konkretno določa osnova’ Nthie seveda ni slutil, da se bo _______________ v teJ zvezi zgodilo tisto, kar se Je pravkar zgodilo. Na skupnem sestan- Gre za brezvestne mahinacije .nekaterih izvoznih podjetij, zaradi katerih bi utegnila izgubiti skupnost več milijonov dolarjev Banja Loka, jan. — Predstavniki pred izvršenim dejstvom. Zaradi ma- posl e d so sklenili izvoziti teh 60.000 lesne industrije zahodnega dela Bos- lomamosti sklenjenih pogodb in iz- kubikov lesa, ker je že bil v pristane, kd so se 5. januarja udeležili voznih podjetij bomo izgubili mnogo niSčih, ustrezne količine pa nad bi odšteli od letošnjega izvoznega kontingenta. Kmalu potem, na seji 5. Januarja pa so ugotovili, da je tudi ves letošnji kontingent že prodan. Očitno je torej, da so bili vzrok te neverjetne trgovske naglice novi de- ki in konference Zvezne industrijske in deviz. zunanjetrgovinske zbornice, so se te NE GaE ZA TRGOVSKO dni vrnili iz Beograda zelo žalostni. NESPOSOBNOST Vzrok so nedavno sklenjeni trgo-. vinski posli Izvoznih tvrdk (s kateri- Iz pripovedovanja delegatov, ml ta podjetja poslujejo) o prodaji so se udeležili seje v Beogradu njihovega blaga na tujih trgih. Za tudl 155 zapisnika Je razvidno, da je viznt predpisi, ki so začeli veljati te posle so zvedeli proizvajalci blaga! nastala v zbornici po teh ugotovitvah j decembra. Novi predpisi o deviz-Sele na sedi zbornice. Ne gre za de- precejšna zmeda. Kritike na račun nem obračunu puščajo podjetjem, ki name zgube protevajalcev. Proizvod«- izvoznih podjetij kar dežujejo. Vse izvažajo les, samo 5*/t namesto prejS-na podjetja bi utegnUa pri tem celo kaže> da bl Wlo preveč naivno misli- nJih 40 •/• deviz. nekaj zaslužiti. Izgubila bi samo Ju- **» da ere tu za slučajne napake ali goslavlja. Gre pravzaprav za trgo- trgovsko nesposobnost. j .RAČUN BREZ KRČMARJA« vinske mahinacije velikega obsega, Pozornost vzbuja, da je bilo naj- Predstavniki podjetij lesne indu- zaradi kaiteriih bi utegnila skupnost več pogodb o prodaji Jelovine in iz- strije sicer niso v tem primeru ne- voznega kontingenta za leto 1955 skle- posredno oškodovani, vendar pa so njenih v novembru. Vse kaže, da so na seji zbornice in pozneje najostreje naša izvozna podjetja prav v tem obsodili takšen način pridobivanja Da bi zmanjšali obseg sečnje je- mesecu tudl prodala ves letošnji kon- dobička. V Sarajevu bo te dni v tlngent. Pred nekaj meseci, ko so ca- republiški zbornici sestanek, na Ka-rinski organi ugotovili, da je v pri- terem bodo med drugim priobčili staniščih 60.000 kubikov jelovine nad tudi ta vprašanja. Predstavniki les-letošnjlm izvoznim kontingentom, so ne industrije v Zahodni Bosni na pr. tudi ugotovili, da gre za presežek, ki nočejo prtpoznati pogodb, sklenje-so ga trgovinska podjetja, ko so špe- nih o prodaji njihovega blaga, ker kulirala, najbrž preprodala izvoznim se z njimi nihče hi posvetoval, tvrdkam iz kontingenta, namenjene- lovtne, ki je pri nas že močno razredčena, na drugi strani pa krili velike domače potrebe, so pristojne oblasti lani znatno omejUe izvoz rezanega jelovega gradbenega lesa. Izvozni kontingent za vso državo je znašal lani samo kakih 400.000 kubikov in toliko znaša tudi letos. Glede na ugodno konjunkturo lesa na svetovnem trgu pa so dani vsi pogoji, da bi dobili za isto količino izvožene jelovine, katere cene zlasti httro naraščajo, letos nekaj milijonov dolarjev več kakor lani. Ker odpade polovica Izvoznega kontingenta na BiH, kjer je največ Jelovine, so tukajšnja Sicer pa bomo to natančneje n^e vili na sestanku zbornice. Ne S na to, kdo jih je sklenil, pa ne^ ^ remo dati nobene deske, ker proizvode naSih kolektivov m jih nima pravice prodajati bre 0 privolitve. Podobne izkušnje že od prej. Zato je pet naših P°°^ tu iz tega dela Bosne sklen -bodo z lastnimi sredstvi ^ dejalo svoje izvozno podjetje, pred” kon- predvsem za nas in ki ga ^ izpolni jih tudi stavniki našth kolektivov la Dro£nJ° troltrali. Vložili smo tudi *e P ^ za registracijo in če nam ty\Zge„te dllij bomo svoje izvozne kon prodali prek novega P0*^ ’ brez ali kdorkoli, ki je delal r gVC»je krčmarja, pa naj sam obveznosti. Brez nas so vzeli.« .trj. Nejevolja podjetij lesne in qVj Je je nedvomno upravičena. ^ argumenti tudi drže. Vpra a ^ Je, ali bo moč to zadevo ur tako preprost način. In n „ taK° kako se Je moglo zgoditi, da nekontrolirano sklepali posle ega skupnosti? Izvoz Jelovega g™ n3d lesa je kontingentlran. Kontr .n9kih njim pa je samo v rokah c_ jj0r»* organov, ki lahko ugotove P čenje šele, ko les že prispe m Je tvraKam iz Kontingenta, namenjene- »Pogodbe je v našem imenu naj- eenJe seie, jco iet» i jo&avo ga za domače potrošnike. Potem se brž sklenil ,Sipad\« je rekel ravna- toreJ ko Je obveznost za ^ je razvila živahna razprava In na- telj podjetja »Vrbas« v Banji Luki. prevzeta ODPRLI SO POUČNO IN ZANIMIVO RAZSTAVO o higiensko-tehnični zaščitni službi zah te- SLAVNOSTNA AKADEMIJA v počastitev desete obletnice ustanovitve ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE bo 28. t. m. v veliki dvorani »Unionaa Akademija bo imela naslednji spored: Internacionala. Slavnostni govor. Emil Adamič: Kresovale tri devojke. Ivo Tiardovič: Bolen mi leži; izvaja mešani pevski zbor Delavskega prosvetnega društva -»Svoboda« rudnika Laško — pevovodja Julij Borii. Rado Simoniti: Puntarska pesem. Slavko MihelčiC: Pesem mladinskih delovnih brigad. Izvaja mešani pevski zbor Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« Ljubljana-center — pevovodja Sl. Mihelčič. Jože Škrinjar: Mi smo rudarji. Radovan Gobec: Drejčnik Andrej govori. Izvaja mešani pevski zbor »Slavček« Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« Trbovlje-center — pevovodja Jože Škrinjar. Karl Friedmann: Slovanska rapsodija štev. 2. Drago Lorbek: Komandant Stane. Izvaja godba na pihala Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« Trbovlje-center — dirigent Tone Hudarin. Rado Simoniti: Pesem o Titu. Izvajajo vsi nastopajoči. NA AKADEMIJO VABIMO VSO JAVNOST. VSTOP JE PROST Naše družbene razmere ijo, da nudimo P°se ,^,-avst: ku obeh sekcij, ki je bil 6. Januarja v Beogradu, so ugotovili, da se izvozna podjetja, vštevši seveda tudi sarajevski ,Sipad‘, niso z nikomer posvetovala, marveč da so prodala ves za letos odobreni kontingent jelovine in celo znatno več. Pogodbe so sklenili v drugi polovici lanskega leta, seveda po takratnih dnevnih cenah. Cene razne gradbene jelovine pa so že doslej znaitno poskočile. V Italiji so poskočile lani od novembra do začetka letošnjega leta od 26.000 na 29.000 do 30.000 ltr, vtem ko znaša v Zahodni Nemčiji povprečni porast cen v istem času kakih 6 dolarjev za kubik. Tako so se proizvajalci Jelovine in skupnost znašli pravzaprav Mladinsko posvetovanje Celju Celje, 24. jan. — Okrajno iniciativno vodstvo LMS za celjsko skupnost komun je priredilo danes v Celju posvetovanje sekretarjev in predsednikov občinskih komitejev LMS. Na posvetovanju je govoril o komunah sekretar SZDL za celjski in šoStanjski okraj tovariš Jakob 2en, o delu mladine pa še Boris Godina, član ■ službe, ki jo je organiziral Zavod CK LMS, in. Gvido Gradišnik, j za proučevanje varnosti pri delu Včeraj ob 11. uri dopoldne so Avstriji, varnostna vzgoja in pro- | odprli v Jakopičevem paviljonu paganda ter higiensko-tehnična vajo, ua iiuuu..v ,----- ,raV V u- - n^, republiško razsta- preventivna služba, je predvsem n ost, tudi tehničnemu in ljudi vo higiensko-tehnične zaščitne vzgojen. Razstava ni namenjena veno-tehničnemu varstvu pri delu. Delovnemu člov® ramo omogočiti noI^J^nfV,troŠoj^ nost ob čim manjši P° ^-vije-energije in nevarnosti za zja3ti nje in zdravje. To K . „e-yažno, če imamo pred nesie sorazmerno veliko ^*fvll!lhfevaj0 pri delu, ki vsako leto zf ,ej0v-številne žrtve med član njj-nih kolektivov, zmanjšuj J pobovo delovno zmožnost , a vzročajo celo njihovo £ 11*11 . Im j/V hovo delovno zmožnost g^o-vzročajo celo njihovo srn Ob da, ki s tem nastaja, je og ^ otvoritvi razstave saj terja samo v Sl°ve doVOij, higiensko-tehnične ® miHjard ddn na leto^ tak0' .da samo zdravimo posiea«. še zaščitne službe Je števllnih neSreč, marve« direktor Zavoda za posebej potrebno, da preP proučevanje var- njihov nastanek. ® ne' nosti prt delu LRS Prispevkov k preprečeva ^ d,. Dular ^ v Naj omenimo, da se jejigica oblasti stave udeležila tudi av^ ne- 1 pojasnjeval stavnikom Pred- in delovnih kolek- splošna zavarovalnica tivov razstavljeno srečam na Dunaju, ^ nain°' sredovala prikaz 5teviln^^ ^eriih gradivo vej31h ln v tUrini pre^w ^ osebnih h! gensko-tfrhn ičnw\ tnih sredstev. Naiposled bi opozorili je ščitnih sredstev. n* ki ga je »Priročnik« k razstavi, k var-izdal Zavod za proučevanj predsednik Okrajnega komiteja LRS. Odprta bo do 7. februarja* LMS. Mladinski voditelji so se Ho,£°men ki je ™z~ . .. . .. , deljena v štiri oddelke: osebna posvetovali tudi o drugih vpra- zaščitna sredstva, sodobna oseb-šanjih. F. K. na zaščitna služba v republiki ICVCU i-»CIiVVAI Ml h* samo vodilnemu gospodarskemu nosti pri delu LRS in v ra2-in tehničnemu kadru v industriji, nas več avtorjev seznanja marveč tudi samim proizvajal- novrstnimi najnovejSimi m t-cem, zlasti pa tistim mladim de- mi zaščitnimi sredstvi in v" lavcem v industriji in na grad- nimi napravami v tov^rn^’.^;-biščih, ki se zdaj vključujejo v nikih, na gradbiščih, v ze*‘ proizvodnjo. ■ škem prometu itd. PISMO IZ NEMČIJE Bonn in ponudba iz Moskve Na začetku druge etape PISMO IZ PARIZA (Od stalnega dopisnika »Borbe*) Bonn, januarja C l^re^ je paziti na živce in Vz J potrpeti. — To človek če-sto sliši v zelo živahnih tila snf- razPravah, ki jih je spro. “Postavit a , P°nudba. da bi SZ nom in a P ,oma*ske stike z Bon- nemških .■ Priš,° do splošnih kontrolo J !l?v P^ nadnarodno ratificiraj; ?-‘£,,Ski,h P°8odb -»« govomiiz- * 8hW z*asti nied za-na ierl ,pariSkih Pogodb. Polit*. dobL n ^ nemškega vprašanja kretne i" FeČ ČedalJe bolj kon- Pob !t pestre ob:ike-r°kah ? Je Za zdaJ v m°skovskih jejo k a°se mnogi zdai v-prašu-Prižie iz Kr ,novn ponudbe bodo kujeio I, rTlja' Tak° se ne vpra-to ker i radovednosti, marveč za-nje nemit Z glavno vpraša- °ni stra ■ 6^a naroda na tej in na izjave n,?' C°nske meje. i" takšne nje li„a Ja° v’T**ivaj° na razpolože-sil. Bon„',n ”a Položaj političnih skovskr vJangresa ZDA Fred Hartley, pari- ker je strankarska disciplina nevid- lavcev, ki so izgubili zaupanje v sindikalne voditelje. Korumpirani voditelji Neodvisna delavska revija »Work« navedla več takšnih pri- k‘ fazPisal|S?Vi?tSkega so8'asja, da na široko govore in pišejo o svo-| tv^rV^ogiasnega^ft-HarOevJevega Neki člkaškl sin- Pod J Nem«Ji splošne volit- bodi mnenja in demokracije. ’r-J- m"ov korupciJe- - Clkas ■ - vpisuje v najboljše klube, da do-| bijo rezervirana mesta v zimskih po-I hodih na obale Floride in podobno.« Znane so afere s sindikalnimi voditelji ladjedelniških delavcev, ki so se povezali z newyorškim podzemljem. Eden izmed teh voditeljev čaka zdaj na sodno obravnavo, ker je organiziral atentat na nekega drugega sindikalnega voditelja, ki je bil v I napotje podkupljivim vodilnim funk-| cionarjem zveze. Več sindikalnih voditeljev sedi v zaporih. Obsojeni so bili poneverbe družbenih skladov in I podobnih prestopkov. Se mnogo več ! pa j-ih nadaljuje to prakso, ki se je glo-* boko zakoreninila v sindikatih. To r je po mnenju te revije glavni razlog, da je delavska mladina izgubila zaupanje v svoje voditelje. Morda jim je zadnjo utvaro razbila prav izjava voditelja sindikata transportnih delavcev Deva Becka, lastnika velikega zastopstva za ovtomobile. »Jaz vodim svoj sindikat narav- * Pod msplošne volit- bodi mnenja m demokracije. Toda zagona, se je lotu zaaj organizacije voditelj je nedavno priznal, nost v bussines. Mi trgujemo z bla- hi lahko ,dnarodno kontrolo in da v njih se tu in tam kristalizira dru- d«V’Je velika posredovalna tvrdka v gom — delom.« In kakor pri vsakem Ustne obrlm?la Združena Nemčija go zanimivo naziranje, ki ga je rJ ~ _»pravice do dela. ..širom po Mvarovalnlh Doslih »nleeovlh« de.av- oosln nrlnaša trgovina profit. Brez- 8ovoriia ambne sile, je vlada od- krito formulirala liberalna »Frai k°nferenri a Molotov na berlinski furter Rundschau«. »Moskva se v “Hi slišat-1 Pred *€tom dni ni hotel načelu strinja s svobodnimi volitva-da sovje? i? sv°bodnih volitvah in mi«, piše ta časnik. »Drugo je vpra-^nr*ha *ada dobz° ve, da šanje, aK misli enako kakor mi tudi uzena v.. u Yc, Uct ctmivu IV<*IVUl lili iuui “e tuorg erncija z lastnimi silami o podrobnostih. Dolžnost zahodnih Na koncu^an'Z'rat* svoie obrambe, držav pa je, da takoj vztrajajo na °skva vi' Poudarjeno, da bo odgovoru, ali je ta predlog resen Pravi,'en z c svojim grožnjam pri- ali ne. To je njihova dolžnost. Stan-tako tfngičn lster za zunanje °o pa meni. da rjujt >god idalj PISMO IZ INDIJE prostovoljna oddaja zemue 2v že napovedala, da bodo glavno politično bitko letos bij’ za ukinitev zakonov »o pravici do dela« in da bi preprečili podobne odredbe tam, kjer jih še nimajo. Tudi bojišče je že določeno: glavna mesta 44 zveznih držav, v katerih se bodo letos sestala zakonodajna telesa. Na prvi pogled bi človek dejal, da med gesli o popolni zaposlenosti, ki jih razglašajo delavski voditelji, in med teorijo delodajalcev o »pravici do dela« ni bistvene razlike. Polna zaposlitev in pravica do d?la si . - ,_______ j_______ ,_______,__________ v kapitalizmu nasprotujeta, kajti v S ^2 ;‘ak° tragično« bo- j in zvene lepo. ne pomagajo pa prav ^“0^n^npera,^‘1^ **£ Cntano zunanje zadeve 1 mč, da bi proučili dejanski polo- stvo v TOKab delniških družb, da za- Ponu^hn meni, da moskovska j žaj ... ali pa smo prišli že tako poslijo ceneno sindikalno organizira-k!i,ike pS/tri°i uspešnost j daleč, da vidijo v združitvi Nemčije i »» £k° tfeba d , h pogodb m da jo atentat na zahodno solidarnost?« , kl Jih v0dij0. Poina zaposlitev, za s,edno nadaljevati. t Takšne dvome naslovljene na katero se zavzemajo sindikati, pa po- meni planiranje in organiziranje proizvodnje na način, ki bi zagotovil organiziranemu delavstvu delo ln preprečil nastanek vojske brezposelnih. Notranji problem: birokracija Razen tega »zunanjega«, zadevajo sindikati v ZDA tudi na notranji problem, kl pomeni po vseh podatkih sodeč veliko in nevarno epidemijo v delavskem gibanju To je vprašanje tiranije in korupcije v vodstvih posameznih zvez delavskih organiza-| cij. Baltimorski »One« Je nedavno ' objavil uvodnik, v katerem Izraža zaskrbljenost, da so mladi delavci brezbrižni nasproti sindikatom ln njihovemu upravljanju. »Ali sploh more kdo zanikati,« Je rečeno v uvodniku, »da so mnogi delavski voditelji aktivni in močni tirani?« »Med vsemi organiziranimi skupinami v deželi,« zaključuje baltimorski časnik, »predstavljajo delavske zveze prek svojih gospodarjev najmočnejšo politično in gospodarsko silo.« Povod za ta članek so dale čedalje pogostejše vesti o velikem gangsterstvu in korupciji v sindikatih. Njegov pisec Je ugotovil, da delavska mladina ne izpričuje želje, da bi odstranili iz sindikatov takšne pojave. Nekateri drugi poznavalci ameriškega sindikalnega življenja pa menijo, da ne gre za brezbrižnost, marveč za razočaranje mladih de- ", zavarovalnih poslih »njegovih« delav- poslu prinaša trgovina profit. Brez' , i . cev prispevala Za žensko basebalsko brlžnost delavske mladine nasproti Frank- , jacij ^n^erišta fe^^Ua drta^sta eklpo 12.000 dolarjev Ta ekipa pa je sindikatom kaže, da s profitom ni v rokah taistega sindikalnega vodi- tako, kakor sl je mislila, da ne gre telja! »Več sindikalnih voditeljev,« tja, kamor bi moral iti pc njenem piše revija »New York Republic«, mnenju. »sledi zgledu novih bogatinov in se daša Levi Kalkuta, januarja, i ^a Novega leta dan je i Vinoba Bave pre-: Na potovanju po Indiji smo prišli do sklepa, da v tej deželi res mnogo delajo za prevzgojo ... . , . kmetov. Tu se je izoblikovala 7 °iP j , z?rve pravilna koncepcija, da z uprav- z»k'J,5Ki tisk .abodni Bengal. Ves njmj ukrepi ni moč uspešno uve-u beležil to j na Pr,vl^traneh i Jjaviti večjih sprememb na vasi, j.bSal ;e r,„, ?°j.e. ; Zahodni £e se poprej ne spremene tudi 2aya, P *a indijska zvezna nazori v glavah Kmetov. Zato deln. .rl T,?e , zacenja skugaj0 z raznimi sredstvi in misli člr,,aii',ei ^,.noJle Bava.| oblikami čimbolj vplivati na h.V|k konepr, ■ • u 0 nJe" i kmete v smislu njihovega na- r?ttavbem ,PCVah’,.° “lrnem’ne‘ predka, da bi lahko sprejeli ti-, me, n fi‘iayljanju agrarne s|e oblike gospodarjenja, ki edi-n^blje kmB* Pros.*ovoljni oddaji ne iahko postavijo kmetijstvo na SJr-' kt je nimajo, o trdne nog^. &V° je, dae"ieZV?nobamB.0ve GibanJe Vinobe BaVa ie' S0‘ T<> PaZ?'3l542'787 oralov zemlje. daf.,P° vseiP’ e"a *f”ed takšfnih vPa “i malenkost. i “H111 yzS°Je> kl teze za tem v6 l8-OOot ®aTve je prehodil peš Jasi v j,km' Hodil je od vasi do r:ladeš Zavab Hajderabad, Utar š* Po R?l0 0srednjih pokrajinah ,val n- aru ker povsod prepri-?j'Hov„ južnejše kmete, da je ?elli Sy do*znost, da se odpovedo kmetn zemlje in jo oddajo tl>». "b Iti *» — * i— T Tl km E,' 4 -M .• s*/* / i <> r obdelovati Hkrati Jože Smole TOGLIATTIJEVI POGOJI za sodelovanje z demokristjani Rim, 24. jan. (Tanjug). Sekre- 14 že ,..Vz!?ojno poslanstvo traki ,ri leta. so; kmete, da je treba tar KP Italije Togliatti je sinoči gOv0 '"'lC'.°vati skupno. To (govoril v Firenzah in dejal, da bo 7"n 1 ’ : KPI podprla boj za mir, ki ga je začel tajnik demokrščanske stranke Fanfani v svoji strankL Kot pogoj za takšno sodelovanje pa je postavil, da mora demo-krščanska stranka obsoditi kakršno koli uporabo atomskega orožja, podpreti združitev evro p- J]0 j*« v r*‘ oc ajjuacaii v uic- '“irno ac?Ja lega gibanja, lahko JjOva rjn j 4 da Je b'la nje-?a je _ Sedanja praksa koristna, ^jani,,118*11? Pripomogla k pre-j*Cer v®si in njeni prevzgoji. _ . _ _ “osežen* 0 tem zgovorno pričajo skih narodov brez vojaških zvez, ?4»a ■ UsPehi. Gibanje Vinobe se izreči proti oborožitvi Nem-mdijs,je treba presojati skozi čije in pripoznati LR Kitajsko, [“er *°. Prizmo, v okviru raz-' Včeraj je govoril tudi voditelj kšni - i deželi, ne pa z ne- neodvisnega socialističnega giba-Ootek dogmatičnimi nazori o nja Magnani, ki je poudaril po-razvoja na vasi. trebo po združitvi socialistov na da bi se spuščali v pre- osnovi avtonomne politike, ki bi bila izraz interesov večine italijanskih delavcev. Magnani je poudaril, da njegovo gibanje podpira zbiranje vseh socialističnih sil, ki so v opoziciji, a niso povezane s KPI. Kairo, 24. jan. (AFP). Zunanji minister Favzi je obvestil iraškega veleposlanika, da lahko iraška vlada spričo odsotnosti svojega predsednika določi delegacijo, ki bi jo zastopala na kairski konferenci Tako so danes sklenili predsedniki vlad arabskeh dežel' «7 nasruvitiii s nrvntnn p,vir»t/wcko ' a' «*° namenjena poljedelstvu.. •* . »In kdaj bo Peračica zgraJ na?« »Čez štiri, pet let.« -j Malce sem se začudil, m? Krsto Perovič me je razumel. »Čeprav bo Peračica naša na]' večja hidrocentrala, smo v dali prednost gradnji treh _ ših hidrocentral na Gornji & ■ »To najbrže zaradi železa^ —sem se hitro okoristil z njem, ki sem si ^ »Da, te tri male hidrocent^® gradimo predvsem zaracu . zame.« Za hip je obmolkni-in kot da mu je posteio čas, ki sva ga presedela v P ni, nadaljeval: »V«tejca^flte. Je m daleč, hočete.« ro oraiBiu ~ j si ga pridobil prej lahko si ogledate, Sedli smo v džip in ,s® Ijali Spet sem šel skozi železa vtt-AV ?y + V, —v. ^ spet sama, »Črnogorec pride za vsako malenkost k predsedniku na odbor; če utegne, pa jo mahne kar v Titograd, k Blaži Jovanoviču.« »Vidite, tudi jaz sem hotel obiskati Blažo Jovanoviča,« sem mu smehljaje vpadel v besedo, »in morda prav zato, ker je to pri vas že navada.« Lepa navada — sem sam pri sebi dopolnil svojo misel. Spet je nekdo pomolil glavo skozi vrata. »Samo trenutek, Vu-jo,« mu je dejal predsednik. »Čakam že pol ure,« je bolj meni kot njemu odgovoril delavec, zaprl vrata in se zaradi čakanja potožil še drugim, ki so potrpežljivo stali pred vrati. Bil sem uvideven, v svojo beležnico sem zapisal: porast prebivalstva postavlja pred nas vsak dan nove probleme, ki jim nismo kos; razširjati moramo dosedanja podjetja in ustanoviti nova; dosedanja zdravstvena služba ne zmore več svojega posla, zgraditi maramo nova šolska poslopja ... in podčrtal sem stavek: v sedanjih šolskih prostorih se pouk vrši v treh izmenah. Zaprl sem svojo novinarsko beležnico, se poslovil in odšel; na hodniku sem se opravičil ljudem, ki so v dolgi vrsti čakali pred vrati tov. Radivoja Raičeviča; galerija podob malih ljudi z velikimi problemi, skrbmi in težavami ... Vlak se še vedno vzpenja po obronkih hriba nad Nikšičem, dolga je še pot do Ljubljane, v kupe še nisem uspel; stojim na hodniku, tesno pritisnjen k oknu; drobne deževne kaplje udarjajo ob motno šipo, za trenutek svetlo vztrepečejo, se zganejo, počasi spolze in se združijo in izgube v drobnem vodnem curku... Kakor drobni spomini, misli in vtisi na zrcalu moje zavesti, kjer se rojevajo in trepetaje izginjajo, stapljajoč se v živo podobo ljudi in dežele, ki sem jo prepotoval v teh dneh. Skozi okno gledam poplavljeno dolino ob desnem boku Nikšiča in zdi se mi, da spet poslušam mladega inženirja Krsta Peroviča .., »Izgraditev hidrocentral smo si zamislili na zelo preprost brazbo, kar bo letos popravila tako, način: vodo, ki na jesen poplavi Pogled na Nikšič no, mimo smotrno in Pr®^^ih no zasajenega Sozdf-stebrov, prvih P°^r“ veliki1’ gih in širokih, podob: tržnica#1’ pokritim velemestnim jgiav- peljal sem se mimo bioiw ^ $ skih hiš, po strahovito raz blatni cesti... naj- »Takih poti v Sloveniji ^ brže nimate,« se je nasmehi ženir. .„vrf>n. »Res ne,« bil sem jjve' Na poti od železarne hidro-rovičev, kjer grade pr* centralo, je inženir lcio$fiie-s pojasnjevanjem: konec^ &e, ga leta bo železarna ze dote*ai' lati, potrebna voda ji Qd la skozi tri hidrocentraie. j?ra-verovičev do železarne J y.a-jen širok betonski kanai^ terega že lahko spuste ^oda »Iz železarne se bo ,__^n spet iztekala v zbirno hidrocentralo PerVilca'tn,bill W. Ljudje so krepko z» ljenje, speljati ga sku£ajoP° ^ strugi, iz katere tudi san* ne morejo... zgara*1® Vlak je kakor trudna. = vprežna živina prisopi njeg°v hriba in počasi zdrsel^; ^ tre*’" da bo pripravila potrebna predava nja. Druga velika pomanjkljivost je bila v slabi povezavi med člani delavskega sveta in delavci. Z uvedbo obratnih delavskih svetov bi se gotovo izboljšalo tudi to. J. DALJNOVOD GLAVA ZETE — CETINJE Daljnovod Glava Zeto — Cetinje Je dograjen. Z njim so povezali tudi Kotor. V kratkem ga bodo preizkusili. Mnoge vafll bodo dobile električno energijo. Zgradili so io več I transformatorskih postaj, med njimi poeta jo večje naoMstosti na Cc trnju. kotlino, moramo z nasipi zadržati v tem koritu skozi vse leto.« »In kako nameravate to narediti?« »Področje, ki je podvrženo poplavam, smo delno že razdelili, delno pa še bomo, v pet žepov, povezanih med seboj s kanali; če dolžnosti... nam uspe odkriti in zaplombira- 111 iUd lil 5511 11 položni greben. Na drug ^tor; ji postaji sem si _ze_ na , ,. moj1 zdaj so izstopali se ^ noyi’ sopotniki in v kupe so P\ ,Q cUlo. Stari čiča je razgrnd svoj.jaa V prvi mrak je medlo je električna svetilka. .. me Je prišel sprevodnik, vpr za karto. _ .„Knano?‘ »Vi potujete za Ljublj »Da.« . ,n v Cm0 »Kaj vas je pa Pnne®‘°„ goro? Službeno potovanje. »Tako nekako,« sem ^ smehnii, »novinarska po -»O čem pa boste Pisa]^gi. Bil sem skoraj v zadre« ^ »Boste pisali kaj tud ^ sprevodnikih?« Počasi 3 ..^, $0' doval in ščipal karte K za potnikom, dva sta imela dopl3' tretji razred in sta hot . g ffi, čati. Starejši od njiju J „neio mlajši se je opravičeval v tretjem razredu in sr5eiden»c° segel v nahrbtnik P° s z žganjem. razredi it »Da, da, v tretjem raLltarns1 res strašna gneča,« J® *j^0i po-sprevodnik, nagnil steki cjoV^ zdravil in »Dobro P°tuj ’ v nec,« se mi je nasmeh^ ^ ob oknu, se obrnil in s10 pri vrata za seboj. Ne vem ti imena sprevodnik, in če bl,g^LRrri cine bi zapisal; v prijet pri-roinu pa ml bo ostal^ ^uib^ Ciril Z1 v sPT jsznost, močnejša od s. Štirje udeleženci nagradnega tekmovanja »Deset let del : prepotovali sp dobrS^r» ‘ naie domovine In v reportažah opisali njene lepote “V sebf"' graditve« so že opravili svojo nalogo li njene lepote t 8 tem pa bo zanimivo tndl vedeti, koliko poti imajo *e Zato smo zbrali podatke od prvih štirih novinarjev in da Je na£e tekmovanje, ki se Je začelo na Reki in j® * udeležencem seglo do Nikšiča, doslej zajelo 2098 km P°tl' vi*’’ Čel trti*1 Socialistična zveza v Ptuju je opravila veliko delo Čakajo jo pa nove naloge d'),«J'0 ‘erenih v Ptuju ima SZDL POdrnM*"?;* PfebiVa na tem tereni volivcev. Vendar se Pohvali?* or8an'zac>je ne morejo ilanstv * S P°lnt>številno udeležbo in m,3 /13 sestan^>h predavanjih SZD' MStaCijah' ki Jih Pireja Pokaži! a ,Inestjli konferenci se je sicer Je naJvee članstva, ki teguj„ ^n° P,aCuje članarino, od-nia 7„ • S® vsakega udejstvovali; nr,w,mmylvo da med temi čla-so na S inteliSenca in ljudje, ki benen, ,^VOrnih P°'°žajih v družnih tor ‘V!Jenju- Iunikov vstih io daleg«tov, za-^ okram Y„6b 19 Prosvetnih društev Eff «ekcii v(>dii posamez- * * kultnih« ° razvidno, da je S^ejšuja, ^'Prosveta* razgibanost fr * Okra?,,* bi ŠVbolj poživila društo^ zveza ljudskoprosvet- tZpisa- a nagrade za {”1 ata hil;™)' Prireditve. Nagra-!n b n; ^ skupini iz Se- le Min ™ VPri, obeh teh dra- ^lo 0Paziti. da je tudi pev- ^av? |e POVečala težave AvJk ga prometa ^tr° naraSH Promet v Mariboru ttiesecif’ pbom, nlHrevo^- avtomohanlk Sploauftga Jo na ognjmču zanetila ogenj in nato «*.!. . tovornim ..to- čeprav je kmalu prišol na pomoč. , grede so je ustavil 'ozlju In opil t>il„ no ui v^H. Ko je Sofc^tilae 86 ■>«> nekako 40 m ije» , 3® hli zaletel v drevo ob ceatt. ^ ikn ; a, m««tu mrtov, eprem-&oblj« J6 pravi čas skočil iz Pa refiil. Na avtomo- ^4 milijone din 6kode. ogeNj j v zaradi otrok °kraju v v««i Kočice So ^°točni!T^Podarsko poslopje Ma-je »taro in lese-so5ko^‘einar’ ključavničar v ce®?3, t. JI K^domlje pri Kamniku V t-®’ varil v lakirnici neke tl^tii nit® Prostoru je delal kljub «e 4la teS"11 poslovodje. Pri va-v k/1 Iskra na nitrolak, ki vnel. Pri tem so je razAlrilPn Je bil takoj ? ni organi moizvodu-je Role to storil. Zaradi opeklin ,, S »st, JE UMRLA 0)2? iz iKSjf^dssetletna Marija Mo 1» Ka Brda v ix>stojnskom Je spala v kuhinji. Ker je sto prihaja precej ljudi s podeželja, pa tudi turisti lin potniiki, ki prav tajko pijejo alkoholne pijače. Ce bi preostalo količino razdelili na vse odrasle Matriborčane v enakih količinah, bi prišlo na vsa/kega le dva litra mesečno. To ni mnogo ia ljudje ne bi bili pijani, če bi ga pili zmerno. Zadnji dve leti Je potrošnja vina v Mariboru celo nazadovala. > Od leta 1952 do lani se je zmanjšala skoraj za eno tretjino, od 171 vagonov na 124. To bi bil razveseljiv pojav, če bi tako pojemalo tudi pijančevanje. Proti zmanjšanju pijančevanja pa govori potrošnja žganih alkoholnih pijač, ki Je v istem času porasla za dvaikrat, od 6 na 12 vagonov. Torej imajo le prav tisti, ki opozarjajo na boj proti pijančevanju. GOSTILNE IN CENE Nekateri menijo, da bi se proti pijančevanju lahko uspešno borili tako, da bi omejevali število gostinskimi obratov. Vendar bodo tisti, ki se hočejo opiti, vseeno šli v gostilno, čeprav bo treba iti nekoliko dalje. Ce ne bi bilo prostora, da bi sedli, bi se opili tudi pri točilni mizi. Drugi spet menijo, da bi bilo treba alkoholne pijače še bolj podražiti, pa bi bilo mainj pijancev. Gotovo je, da bi v tem primeru ljudje manj pili; toda ali bi s tem omejili tudi pre- ?iire in druge nezgode, ki jih povzro-ajo pijanci, kar naj bi bil glavni namen borbe proti pijančevanju? Ali ne bi z višjimi cenami navajali ljudi, ki radi pijejo, da bi dajali še več denarja za pijačo, kar bi poslabšalo življenje njihovih družin? Pomislekov Je toliko, da je težko najti dober odgovor. In končno so take ukrepe že ovrgla dejstva — višje cene so sicer zmanjšale potrošnjo vina, povečale pa potrošnjo žganih alkoholnih pijač, ki so sorazmerno cenejše. Tako se pijanci zastrupljajo s še hujSim »trupom. Upoštevati je treba Se dejstvo, da gostilne niso namenjene pijancem, temveč zmernim ljudem, ki včasih tudi čutijo potrebo po kozarcu vina. To pa govori tudi za zmerne cene. Zapoznela številka in njeni avtorji O revijah pogosto ugotavljamo: Tej manjka mladostne sile, oni idejnosti, ta je preveč olimpijski, ona preveč prosvetarska, tista' krpa strani s prevodi, onale si pomaga s ponatisi, prva je sodobna le po naslovu, druga je »kritična« le zaradi ustaljene navade in tretja polemična, da bi bil zven čimbolj javen. Bolj ali manj vse bolehajo na slabi prozi, imajo dovolj povprečne poezije in redkokdaj se pritožujejo nad »pre-bujnim« dotokom prispevkov. Ena pa Ima kronično bolezen: Tekočo številko »Besede« čitaš takole čez kakega pol leta. Recenzijo jesenske »In minila so leta« prebiraš januarja naslednjega leta, avtorje »Novel« treh vznemirjaš ponovno po nekaj mesecih, Kosov odmev na Ziherlov polemični esej zazveni iz take daljave, kakor da je na poti moral prebrskati kopico zaprašenih knjig in obiskovati zbor učenih avtorjev. »Zlati oktober« je že zdavnaj zagrnila mrzla zima, ko v ušesih publike zazveni Kosov zapozneli klic. Vsekakor vzpodbudna stvar za avtorje in javnost, za živo polemiko in kritično misel! Januarja 1955 bereš: »Pričujoča številka »Besede« Je njena 6. oziroma 7. v tem letu. Do konca leta morajo iziti torej še tri številke...« (Kajti z napovedanimi 12 številkami ni nič!) »... presežek vplačane naročnine bo prenesen v naročnino za prihodnji letnik.« Razlog: Finančni pogoji v tem letu Izhajanja »Besede«. S tem »Obvestilom uredništva« greni »Beseda« ob koncu leta mirno vest svojemu krogu bralcev že dve, tri leta. In ta: Biti ali ne biti! — je že zdavnaj povsem odveč. Brez pravega zvena je. Da se razumemo: Odveč je povzročati težkoče reviji, let je dokazala svojo moralno upravičenost, in ji v finančnem pogledu odrekati enakopravnost z drugimi revijami. Prav tako pa Je odveč obetati svojemu čltalskemu krogu dvanajst številk, če to ni realno — pa čeprav večinoma le iz finančnih razlogov. Bržčas bi bilo potrebno spregovoriti obširneje v vsem tem: o subvencioniranju revij, o eventualni finančni povezanosti z založbami, o težavah zaradi prezaposlenosti tiskarn ... (Morda bi kazalo »Besedo« preseliti v Triglavsko tiskarno, kjer tiskajo tudi »Našo sodobnost«). Toda, za sedaj le o zapoznelem ptiču: Nova Imena, kopica problemov; težišče: proza in polemika. Med domačo prozo je v ospredju Hieng, kritični in polemični zapisi »bolehajo« — razen Pirjevčevega — na neprizadetosti piscev, znanstveno-sivem, suhoparnem stilu tn tonu. Iz številke zveni topel, človeški akord Menartove »Zalostinke ra soSolko«, njemu se pridružita še dva, trije akordi drugih pesniških avtorjev. Zanimiv ln koristen je prevod Marcela Aymea, zlasti »Poldčvskc legende«. Hiengov »Grob« je zanimiv. V noveli ne pogrešamo formalne dognanosti, ki je brez dvoma dokaz avtorjevega znanja ln talenta. V njej najdemo »atmosfero primitivizma in brutalnosti«, čeprav Je dogajanje postavljeno nekako v leto I94g, ko so že zbledele vizije vojne. Toda za vdovo po padlem belogardistu Edu Slivniku se je čas ustavil. Močnejši sta senca groba Im vizija o belem, šibkem prfnčevskem telesu »duhovno vznesenega« ln »moralno čistega« soproga, kakor ji je ostal v spominu. Išče njegov grob, da bi našla pozabo ln udušlla spomine. Na tej poti trči ob rdečelasega Conča, ob črn hrib H mišic, materialističnega velikana, bivšega ženina, partizanskega sodelavca, ki je našel pokojnika (ubili so ga lastni belogardistični pajdaši) ln ga pokopal. Ko mu slednjič obljubi svoje telo, ji rdečelasec pokaže grob ln Izkoplje truplo. Hieng spet oživi pred nami človeka, polnega elementarnih strasti, naturnostl, nebrzdanosti, čustveno (»Beseda«, št. 6-7) zaslepljenega. Njegov človek-žlval se giblje na nevarnih mejah patološkega, bolezenskega. Stvarna tla se gube pod nogami njegovih ljudi, osebe se pretapljajo v pojme o poživinjenih, popačenih srasteh, ki jih avtor pošilja v medsebojni spopad, zapleta v »etične« konflikte. Toda splošen do-jem ni humanost, temveč priokus po j nečem grenkem, gnusnem... In hkrati tudi mučnem. Nekje se bralcu vtihotapi vpra-Sanje: Je ta svet le njegov, pisate-! ljev, ali so liki konstrukcija njegove domišljije? Ali pa ga Je apriornost zanimive, napete fabule zapeljala, da j se je očrtala razpoka med domišljijskim svetom im življenjem? Mar lahko njegova negacija človečnosti izzveni v krik po človečnosti? Mar zaradi svoje težnje po izrivanju liričnih elementov ni poleg lirizma pahnil čez prag tudi humanosti? i Obe ostali noveli — Jožeta Klančnika in Dominika Smoleta — sta bolj ali manj podzkusa. Klančnik kaže fabulativni smisel, ln to je za sedaj vse. Smoletova novela posega v sodobno življenje in uspelo — žal ponekod reportažno — odkriva svet malih ljudi, njihovih čustev in želja. Čeprav nosi podnaslov Dve zgodbi, vajo probleme, ki jih je načel Boris Ziherl v Naši sodobnosti. Pisec skuša ovreči nekatere trditve in jih osvetliti. Zapisi so fragmentarični in se posameznih vprašanj ne lotevajo izčrpno — na čemer avtor sam ni lnslstiral. Nekatere trditve, zlasti glede Dlderotove definicije lepote, v nadaljnji razpravi najbrž ne bodo vzdržale kritične presoje. Isti avtor je tudi literarno ocenil komedijo Mire Miheličeve »Zlati oktober« Ln ugotovil padec in nazadovanje v primeri s prejšnjo dramatiko. Približuje da se literarni plaži. Očita ji notranjo razpuščenost, umetniško neosmisljenost in moralno ter družbeno zmedeno satiričnost, kar vse aplicira tudi na avtoričino idejno-estetsko doživljanje realnosti. Razčlenitev elementov te komedije je solidna, kritika upravičena na mnogih mestih. Vendar, celoten prispevek izzveni preveč suho, neprizadeto, teoretično. Ne kaže, kje so v našem literarnem ustvarjanju tisti elementi, ki pospešujejo ali zavirajo razvoj sodobne literature, in s tem tudi komedije. Problem prav gotovo ni samo v tem, da se naj pisci gledaliških iger »čira prej ln čim bolje potrudijo«, pa bo- Vera Horvat: Topoli ob cesti je avtorju komajda uspelo Izoblikovati podobo Gize Telkeš. Ze v prejšnjih številkah je bilo težišče predvsem v polemiki In kritiki. Njen nosilec Janko Kos se od prispevka do prispevka razvija v vedno bolj tehtnega esejista. Njegovo področje Je marksistična estetika, katero skuša osvetljevati z raznih stališč, preverjati posamezne definicije in dati nove aspekte. Način obravnavanja je tehten, znanstven in ne pogreša ostrih misli in drznih sodb. Kaže, da se kritik vedno bolj razvija v filozofskega misleca in da bo bodoče njegovo področje predvsem filozofija, ne pa literarna kritika. Njegov stil je stil neprizadetega raziskovalca, suhega znanstvenika, ki ne želi blesteti s sočno besedo in živo primerjavo. Zato njegovo pisanje zveni sivo, brez življenjske patine. Njegovi zapisi o marksistični estetiki obravnavajo tokrat splošno temo materializma In idealizma v estetiki, problem tipičnosti pri Aristotelu, napredek v umetnost in končno Dide-rotovo definicijo lepote ln njen »materialističen« značaj. Zapisi obravna- Kulturne beležke Zfl----------------------- 5. februarja so ljubeznivo obljubila evojo pomoč in sodelovanje tudi nekatera podjetja: DESTILACIJA IN TOVARNA LIKERJEV »MARASKA« v Zadru bo v »Bikini«-baru točila svoje prvovrstne likerje in druge pijače. TOBAČNA TOVARNA v Zadru bo nudila bogato izbiro svojih tobačnih izdelkov. TOVARNA ČOKOLADE IN BONBONOV »SANA« v Hočah pa svoje priznano kvalitetne izdelke. LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE »SAVINJA« v Celju bo prispevalo les za opremo, ves aranžma m dekoracijo pa bo oskrbelo znano podjetje »ARANŽER«, ateljž za reklamo in dekoracijo obrtnega mojstra Franca Merjasca, Ljubljana, Miklošičeva c. 4. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV »ILIRIJA« v Ljubljani je obljubila, da bo vzorno ološčila glavno prireditveno dvorano ter organizirala kozmetični salon in čiSčenje čevljev. Nedvomno bo tudi občinstvo, ki se bo udeležilo prireditve, pravilno ocenilo prispevek in prizadevanje zgoraj omenjenih podjetij. Illlllll! Avstrijsko pirosvetao minietratvo je podelilo državne nagrade za umetnost za leto 1954. Nagrajeni so bili slikar prof. Horbert Bockl. književnik Max Moli in arbitofct Max Felle-ror. Hkrati so podelili tmdi nagrade d« dodifc&ine bivšega kanclerja dr. Karla Rennerja, ki sta jih dobila skladatelj KareJ Salmhofer in raziskovalec Indije di*. Hubert TlQhy. • Črnka Mairdaaie Anderson je minuli teden debutirala v newyoreki Metropolitanski operi. Nastopila je v Verdijevi operi »Ples v maskah«. S svojim čudovitim kontraaltom je An-dersonova odprla vrata tudi drugim črnskim pevcem y to znamenito Opero. , , V tej operi je kot Amelija nastopila Zinka Kuno, o kateri pravi kritik »New York Timesa«, da je bila prav talko, kot Andorsonova, veličastna. Pred 150 leti so v dunajskem dvorcu LobkoVvlezeviti prvikrat odigrali Beethovnovo simfonijo »Eroi-co«. V taisti dvorani so delo izvedli minuli mesec v okviru proslave, ki jo je priredilo novoustanovljeno dunajsko Beethovnovo društvo. Letos bo društvo priredilo več koncertov, posvečenih ustvarjanju Ludviga van Beethovna. • Dunajsko podjetje »Kosmopol-film« snema flilm »Zadnje dejanje«, v katerem so obdelani zadnji dnevi v Hitlerjevem bunkerju v Berlinu ob koncu druge svetovne vojne. Film reiira Pabst, v glavnih vlogah pa nastopata avstrijska igralca Albin Skoda ln Oskar Wemer. * Za poletni festival v Grazu, ki bo od 18. junija do 10. julija letos, je predviden bogat program. Med drugim bodo Izvedli dela Beethovna, H&ndla, Honeggerja in Stravinskega. Priredili bodo tudi razstavo Iranco-skih in nemških impresionistov. Z nekaj dramskimi predstavami bo gostoval dunajski Burgtheater. Predvideno je tudi gostovanje jugoslovanske folklorne skupine. * Nemfikl veleposlanik v Jugoslaviji dr. Hans Kroll je izročil vodu katedre germanisti&ne ekupine boo-erajske filoaofske fakultet® dr. Peru SlijepAeviču v dar 103 znanstvene kn>ige, ki jih }e darovalo nemško Združenje za znanstvena raziskovanja. Podobno darilo je decembra lani poslal nomžki veleposlanik tudi genmanlstiini skupini zagrebške filozofske fakultete.^ Nomfikl književnik Kazimir Ed-sehmid, edon izmocl predstavnikov nomSkoga ekspresionizma v času po prvi svetovni vojni, je izdal v Munch-nu nov roman x naslovom >Marsal in milost«. Na več kot 500 straneh je pisatelj opisal boj južnoameriških narodov za osvoboditev pod vodstvom Simona Bolivara, ki je v prvih desetletjih minulega stoletja pregnal španske osvajalce iz večino južnoameriških dežel. « V Moskvi grade novo kinoteko, v kateri bo več dvoran za predvajanje filmov, kakor tudi najmodorneje urejena filmoteka. V njej bo Prp“ štora za 12.000 filmov, ki jih l*xlo imeli spravljene pri enaki temperaturi in enaiki stopnji vlage. Predvideno je, da bodo kinoteko dogradili priihodnje leto. mo dobili »sodobno, zanimivo to umetniško oživljeno življenje« — kakor piše Janko Kos. Takšno napotilo Je — milo rečeno — akademsko In kritik bi vsekakor bolj koristil, če bi sam zaoral v problematiko konkretnih pogojev, v katerih nastajajo takšna in podobna dela. Potem bi mu tudi ne manjkalo prizanesljivosti ob nastajanju takih del. Seve, če se strinja z ugotovitvijo, da tudi literarni zgodovinarji ocenjujejo dela le v zvezi s konkretnimi llteramo-zgo-dovlnskiml pogoji In dobo, v kateri je delo nastalo. Dušan Pirjevce skuša oceniti »Novele« treh mladih novelistov. Naj-večjl del posveča Andreju Hiengu, skuša podati njegovo Idejno-estetsko podobo ter indirektno pokazati njegovim kritikom, da so prezrli nekatere elemente Hiengovcga hotenja in izraza. Pisec ugotavlja, da v obeh objavljenih novelah avtor svoje junake naposled vendarle moralno »očisti« ter da se v ljudeh slednjič uveljavijo pozitivne, konstruktivne sile. pisateljev odnos do človeka da je v nekem smislu vendarle humanizem, ki pa ni vsiljiv ln se ne uveljavlja kot izrazita tendenca. Priznava pa predimenzioniran ost njegovih ljudi, ki daje pisanju dojem fantastičnostl. (Verjetno kritik tu ne misli na Vidmarjevo pojmovanje fantastike.) Treba je priznati, da je tako ocena Hienga kot ostalih dveh avtorjev j pisana z notranjo prizadevnostjo, * poznavanjem življenja, ki ga še prijetno dopolnjuje živ, sočen stil — , v čemer se ocena močno razlikuje od ostalih »krltičnoznanstvenih« spisov revije. Čeprav prispevek Izzveni kot objektivno pisana obramba, oziroma pojasnjevanje duševnih podob avtorjev, je v njej mnogo elementov, mimo katerih ne bo mogel bodoči literarni kritik treh mladih novelistov. Ob primeru sedaj objavljenega »Groba«, kakor tudi nekaterih kasnejših Kovačičevih črtic pa moramo ugotoviti, da nekatere kritikove sodbe vedno ne bodo vzdržale. Urednikoma revije je treba priznati ldejnoestetskl čut, predvsem pa resno prizadevanje, da s prispevki načenjata sodobno problematiko in da v tem smislu »Beseda« ne zveni akademsko, kot je včasih primer z drugimi revijami. ■ FRANCE VREG IZ LIKOVNEGA SVETA Dvojna razstava v Baslu V lepih razstavnih prostorih modernega galerijskega poslopja »Kunst-halle« v Baalu je bila skupna razstava dveh starih baselskih umetnikov, slikarja J. J. LOscherja in kiparja C. Gutknechta. Prvi je 1. 1354 praznoval 70-letnico rojstva, drugi pa je izpolnil te 67 let. Jean-Jacques LUscher se je rodil leta 1884 v Baslu, študiral sli-1 karstvo sprva v Monakovem, nato pa odSel v Pariz tn tam ostal štiri leta. Učitelj mu je bil znani zgodovinski slikar J. P. Laurens, toda bolj kot on so vplivali na LUscherja ve-liki mojstri Courbet, Delacroix ln Daumier, kasneje pa Cžsanne. Se čisto mlad je tam naslikal svoji znameniti podobi »Pariški ateljž« in »Pivci«. Kasneje je živel v Baslu, na-, slikal »Bobnarje« ln »Gozdni koncert«. Potoval Je po Holandiji, Italiji | ln Provencl. Po vrnitvi ia Pariza je z nekaterimi prijatelji Javno nastopil proti sploSnemu precenjevanju Boeck-lima ln proti patosu Hodlerja, ki je obvladal vso tedanjo švicarsko umetnost. T« skupina mladih Je v Baslu uveljavila svoje nove umetniške ideale, povzete iz sodobnega francoskega ustvarjanja, LUscher je naslikal znatno število krajin, žanrskih prizorov in portretov. V njegovih delih Je zlasti sprva opazen močan vpliv spredaj navedenih francoskih vzornikov, z leti pa je prihajal zmerom bolj do izraza njegov lastni značaj. Na razstavi je bilo 174 oljnih slik. Kipar Čari Gutknecht, rojen leta 1878 v Baslu, je sin alzaškega stavbnega kiparja ln štukaterja. Od očeta Je podedoval smisel za pošteno, dobro rokodelsko delo in obvladovanje tehnike ter poznavanje gradiva, kar je temelj sleherne umetnosti, tudi kiparske. V njegovih plastikah se opaža močan francoski vpliv, kair se kaže v mehkobi in telesnosti oblik in v smislu za strnjenost. Gutknecht so Je učil najprej v umetno-obrtni šoli v domačem mestu, hkrati pa pri očetu. Sele z dvajsetimi leti Je prišel na Umetnostno šolo v Ženevi, nato pa potoval po Francoskem, po Italiji ln Španiji. — Razstavljenih je bilo 38 plastik v bronu, peSčencu ln mavcu. Poleg teh večjih del je razstava zbrala tueft 19 malih Dlastik. L. A. 8P0BT IN TELESNA VZGOJA D MEDNARODNI SMUČARSKI TEDEN V FRANCIJI Prvi nastop - prvi uspeh Polda je v močni konkurenci zasedel drugo mesto. — Avstrijci prvi v smuku in slalomu KOMUNE IN TELESNOVZGOJNI PROBLEM Premalo delavcev-športnikov - Le 5 odstot. žensk vključenih v športne organizacije seli rmn, Polda Ko- 2:01,5. V veleslalomu pa je prav tako kot Zveze športov mest v Sarajevu dSnvSf n« Včeraj so- zmagal Avstrijec Molterer z rezulta- je bila posvečena problemom večje h ‘ X ^UČar" 1L30’4' Za njim 80 “ zvrstili Du' množičnosti in gmotne možnosti le- skih skokih v okviru mednarodnega willard (Francija) 1:31,6, Schuster lesne vziroje ter foorta. Mm’?™6?.™ iFr?3f+1 POd I fAvsKija) i:32’8> obereigner (Avstri- Podatki, navedeni na posvetova-^ biKt0 prYl l Ja) 1:33'i' Spiess 1=33,6 itd. nju, niso razveseljivi. V Beogradu je i^VtfSS I ciji (slatom inik/vSiomrzmr- S^tn^ S" konkurei^i zasedel g*U je ™' ?£ f LjuM pTpride na 24 Jpre- mesto, Rogelj 10., Gorišek 17., Lan-) tvt v i •, j • i i • - INasi hitrostni drsalci gus pa 23. Tega tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalcev iz 7 držav. Zmagal je Norvežan Martimsen, ki je bil boljši po slogu, medtem ko ga je Polda prekašal v dolžinah skokov. bival cev en aktiven športnik. Značilno je. da število delavcev, ... ki se aktivno ukvarjajo s športom, V til jini nikjer ni veliko. V Beogradu je iz- med 15.077 športnikov samo 30% de-Schekel, 24. jan. (AP). Na krožni lavcev in uslužbencev, y Ljubljani In predstavni-, rudarskih središčih. Tako je v^ Beo-' gradu na primer štirikrat manj športnih igrišč, kot bi jih bilo treba. Bazen tega uporabljajo igrišča večinoma za nogomet, ta igrišča pa upravljajo posamezni klubi. Na konferenci je bilo predlagano, naj bi upravljanje športnih objektov uredili v duhu novih načel. Družbeni organi in komune naj se bolj zanimajo ne samo za izgradnjo športnih objektov, temveč tudi za njih uporabo. Zveza športov Zagreba je izdelala v tem ljudje. Njihova izgradnja in vzdrževanje je ne samo stvar športnih organizacij, temveč tudi skupnosti, ki daje sredstva za njihovo izgradnjo. Upravičene zahteve, naj bi komune pri sestavi družbenih planov predvidele finančna sredstva za izgradnjo športnih objektov, so razumljive. Toda to po drugi strani nalaga komunam tudi obveznost, da se pozanimajo, kako t© objekte uporabljajo. Vse to kaže, da j© potrebna vsestranska razprava o vprašanju večje Rez ul1 a tl' M a rt i n sen* ^ Nor v ešk a i I P1'0«1 v Schekelu je bilo včeraj tek- Sarajevu po SO*/., v drugih mestih sporazumno. . rtinsen (JNOrvesKa) , ITlin,Vloirl a v hitrastnAm Hrsnnin r> a ’ n;i ta t.n rtristnt.ftV n 17.11 boli- ! ŠrKVrt.ni smislu tudi osnutek pravilnika, ki je množičnosti in problemu materialne vreden vse pozornosti. Na Reki so podlage za telesno vzgojo, potrebna problem upravljanja stadiona rešili pa je predvsem tudi podpora okrajnih 212,1 (57 m, 54 m), Polda 200,1 (59, 55), movanje v hitrostnem drsanju na ledu, ki so se ga udeležili tudi Jugo- Stein£*£?£?(>r fAvstriia^ 90« 4 ; *VUU’ K1 uoeiezm lutii dugo- Eder 2dfi o. : slovani. Nastopilo je 32 tekmovalcev. Eder (Nemčija) 206,2 (57, 55), Leodol ter (Avstrija) 203,3 (55, 55), itd. Včeraj so tekmovale tudi ženske v teku na 10 km. Na prvi dve mesti sta se uvrstili Poljakinji Kszetowska in Danielowa, tretja pa je bila Italijanka Tafra. Najboljša Jugoslovanka je bila Rožičeva, ki je zasedla 15. mesto, Bela jeva je bila 17., Vod en -ličeva pa 20. Avstrijci so dominirali v tekmovanju v smuku, saj so zasedli prva tri mesta, zmagal pa je Seiler v času Dvanajst kilometrov dolgo progo je prvi prevozil Hans Preffer v času 54:35,0 min. oziroma 16 sekund pred Krischenom (Štajerska). Prvi Jugoslovan Cveto Pavčič je bil četrti. Rezultati tekmovanja posameznikov. Pfefer 54:35,0, Krischen 54:51,0, K. Lackner 58:05,0, Pavčič 59:04,0 itd. V moštvenem tekmovanju je zmagalo policijsko moštvo iz Gradca. Ljubljansko moštvo (Pavčič, Kalan in Cvet5 si je priborilo tretje mesto. Priprave odbojkarjev za evropsko prvenstvo Plenum Odbojkarske zveze Jugo- Poljsko in Turčijo, n*i pa še sigurno, slavi je, ki je bil pred dnevi v Beo- , če bo tekma z Italijo, ki je za sedaj ?radu, je dokončno izdelal koledar . _ , in mestnih organizacij SZDL in orga- pa je ta odstotek še nižji. Malo bolj- ‘ Športni objekti niso namenjeni I nov ljudske oblasti, to še zlasti zdaj, še je stanje na Reki in v Nišu. ' samo telesni vzgoji ljudi, temveč ko ljudska mladina pripravlja akcijo Izmed vseh registriranili športni- imajo tudi širši družbeni pomen, kot za izgradnjo športnih objektov. že uvrščena v koledar. V program priprav za evropsko prvenstvo je bilo vključenih ^ nekaj mednarodnih srečanj naše moške in ženske reprezentance. Tako bo 20. marca v Mariboru srečanje moških in ženskih reprezentanc ItaJlije in Jugoslavije, 24. aprila ali 7. maja v Beogradu srečanje obeh reprezen- tanc z odgovarjajočima reprezentancama Bolgarije ter 30. aprila v Beogradu srečanje moških reprezentanc ! zveze nedavno to vprašanje temeljito Jugoslavije in Francije. Od 22. maja obravnaval. Zdaj bo tudi MLO Sara-do 11. junija bodo vsi reprezentant je j jeva na svojem zasedanju razpravljal zbrani na skupnem treningu. Po ev-i o problemih telesne vzgoje, ropskem prvenstvu pa bo v Mariboru \ Toda nadaljnji razmah telesne ali Ljubljani tekma ženskih reprezen- vzgoje in športa je povezan, kot so tanc Jugoslavije in Češke, v Zagrebu to poudarili udeleženci posvetovanja, pa tekma moških. ^ z razširitvijo materialnih možnosti. Priprave naše moške reprezen- Podatki kažejo, da vzlic znatni pomo-tance bo vodil zvezni trener Drago- či skupnosti, število športnih objek-slav Sirotanovič. ženske pa Sava tov ne zadošča dejanskim potrebam Grozdanovič. v mestih, oziroma industrijskih teT Šah na Primorskem Nedavno je bil v Kopru sestanek tekmovanju sodelovalo 20 šestčlanskih primorskih šahovskih delavcev, na moštev. V finalno tekmovanje jih je katerem so kritično pregledali svoje prišlo 8, ki so doslej odigrala dve koli. delo in stanje šahovske organizacije Po drugem kolu vodi moštvo PTT z na Primorskem. Ugotovili so, da se je 9.5 točkami, za njim so Litostroj 9, organizacija znatno učvrstila, zami- r>OZ 8, Državni sekretarijat za nofcra-manje za šah pa se je zaradi številniih nje zadeve 6.5, SSP »Tehnika« 5.5, Za-prireditev v minulem letu dvignilo vod za soc. zav. 4, Narodna banka 3 in zlasti med mladino. Sklenili so, da bo Litostroj H. 2.5. Tekmujejo vsako sTe-letošnje prvenstvo posameznikov Pri- do od 19.30 dalje v Šahovskem domu morske z 12—16 udeleženci februarja na Cankarjevi cest?. v Kopru, mladinsko prvenstvo pa junija v Postojni. Idrijčani bodo izvedli prvo žensko prvenstvo Primorske. Zaključna tekmovanja prvega moštvenega delavsko slndikalnega-prven-stva Primorske bodo 12. in 13. marca v Novi Gorici. V juniju bo v Portorožu izvedeno I. moštveno delavsko SK Kočevja in Primorske SK Postojna. Dolenjci so prepričevalno zmagali s 6:2 in se tako plasirali v naslednje kolo moštvenega prvenstva Slovenije, v katerem se bodo srečali naslednjo g: . . letošnjih . mednarodnih prireditev naših odbojkarjev. Pri izdelavi tega koledarja so obračali glavno pozornost na letošnje evropsko prvenstvo, ki se ga bosta udeležili tudi naša moška in ženska vrsta. Prav zaradi tega je bil program tekem nekoliko skrčen in je tako odpadlo srečanje s Zakaj neuspeh Mihaliča Naš dolgoprogaš — rekorder Franjo Mihalič se je šele pred kratkim vrnil it. Sao Paola (Brazilija) v domovino. Beograjski »Šport« poudarja, da je takoj po povratku Mihalič izjavil: »Še vedno sem utrujen od potovanja iz Sao Paola in bi raje sodeloval na krosu v Belgiji, kot pa na prvenstvu Francije.« Atletska zveza Jugoslavije pa njegovega predloga ni upoštevala in ga je kljub temu poslala v Francijo Posledica tega je bila, da so Mihaliča premagali atleti, kateri mu doslej niso bili kos: Dri ver, Norris in Van d er Watin. Kljub predlogu našega rekorderja je Atletska zveza Jugoslavije odločila, da Mihalič ne bo tekmoval na prvenstvu Belgije v krosu, ki bo 6. februarja v Hanovru in bo, kot kaže slab pl as man Mihaliča na krosu v Mesidonu neugodno vplival na njegov sloves, ki si ga je pridobil z osvojitvijo prvega mesta v Sao Paolu. V bodoče bo morala Atletska zveza upoštevati tudi izkušnje naših vrhunskih atletov, ker bo le tako v tujini ohranila ugled naše atletike. V. Š. Kolesarska dirka »Po Egiptu« Kairo, 24. jan. V dvanajsti etapi mednarodne kolesarske dirke »po Egiptu«, si je priboril prvo mesto francoski kolesar Jean Marie Souber, ki je 185 km dolgo progo prevozil v času 5:37,07, drugi je prišel na cilj Eluf Dalgard (Danska), tretji pa Cingalta (Libijaft. Končana je turneja »Sarajeva« po Turčiji Smirna, 24. jan. (Tanjug). Nogometno moštvo »Sarajevo«, je imelo zadnji dve tekmi na svoji turneji po Turčiji v soboto in nedeljo v Smirni. Prvi dan je premagalo nogometno moštvo »Altaj« z rezultatom 3:2 (1:0), včeraj pa je igralo neodločeno z nogometnim moštvom »Izmir Šport Klub« 1:1 (0:1). V osmih tekmah na j6 ^“šveuTvno^prvenstvo . svoji turneji je »Sarajevo« petkrat ki bo 0f(jogt0' štirioglat park, kjer je moral vsak skozi mesto potiijc*-^^^ janstvenik zasaditi drevesce. S svojimi majhnimi, gostimi s pod seboj so stala drevesa in rasla mnogo počasneje kakor Kar se tiče imenitnikov, so bili razdeljeni na gospode s v zalisci in priletne dame z valovitimi rokavi, ki so preda ^ ženskem klubu, na violinske virtuoze in pevke srednje v so prirejali v mestni dvorani koncerte, da bi zamašili u svojih turnejah, na sloveče pridigarje, ki so prihajali na da bi razgibali verske občine, in na politike, ki so vsakokr stopili ter zaviti v oblake ljubezni do bližnjega, meščansk ^ optimizma in trdnega prepričanja delali propagando, ka j, bilo treba izvoliti sodnika, senatorja, poslanca ali novcg3 _ v[l0 sednika Združenih držav. Mesto je imelo precej dolgo jn ulico, Commerce Street, ob kateri so se na gosto vrstile dan razsvetljene trgovine in ob kateri so se dvigali trije n ^ niki Flathilla. Četrti, v katerem naj bi bila Ameriška banka, ^ z velikim truščem vrtalnih strojev in druge na drugo naSlc® jeklenih traverz dograjen do desetega nadstropja. ^.e Ob sobotah, ko so prihajali v mesto farmarji, na jie. Streetu ni bilo dovolj prostora za vse njihove stare a'irtorr\erCe stoječe v gostih, dolgih vrstah počez ob hodniku. Ob c-0 dnevne novice brua«alltoIt novinarskl Ple« 5- leta vabil i r, e razPoslana. Vse tiste, , J ili nrn<;iE?in0Loma morda niso pre- RADIO LJUBLJANA j^Droslmo, °d°am gamfeklaSi“ £*% Dnevnl spored 2a torek’ 25‘ 'anuarja nlje L1r^Wn ga društva Slove- 'ita f S!’ Gosposka ulica 12, dttve hkrati 215- Udeležence prire-tiina ki,„h1 °Pozarjamo, da bo vstopen aita zvišanim stroškom dltev, za lanskoletno prire- 12. feb?uartieS.nSra v Prost°rlh hotela Be«grad plesnl orkester Radia obr^aJhLt”J® .*» najbolje tl osveži Bell tl6na maska TEINT ®a«umer°jahSe V VSeh droSerijah bi PREDAVANJA SfedavSp51®^? jJ™štvo vabi na Čudoviti oto* J- ,r- Boža Skerlja: Ven>em Susak (Sanseg) v sedativov Več barvnih dia- Sne J5. tknif/^ £n^e 130 v torek, pOroaosloimo « i 20 v Predavalnici Vh<* ^ Gosposke U|aUce. KONCERTI simfoniki koncertirajo gledausca V' NarODNo gledališče 'Torek, j« IiAMA ‘rgovskega °b MiUer: »Smrt Sreda6 ° e Potnika«. Izven. Zni- •Canada3«3"' Bernard Shavv: a J*nks - aib<’nrria U. (March-"etrtek, n reJ Kurent.) ffgovsicegan^’?. 20: Miller: »Smrt lanske — Gostovanje ^ 28 1an r?™e v Mariboru. ^Savskega15: Miller: »Smrt So& banske — Gostovanje •obota, 29 ( Drame v Mariboru. icandida« ’ ob 2°: Bernard Shavv: v^anks - Rr^bonma K. (March-Nedelja , Branko Miklavc.) >Prlnceslri . ‘ ob i0.30: Golia: Ja Podeželja" pasttrfiek«. Izven in “Princeska in pastir-'n za podeželje J0r<* « , 0PERA Sr^a, 26 &?•= Zaprto. c„v maskah. A°vb 19S0: Verdi: .Ples etl"tek 27 i A1>onma red F r^cia 19 30: Donizetti: . jBed H animermoorska«. Abonma ^‘a^V®?" Zaprto. *£»«* Lam^J^ 19-30: Donizetti: !»sS«jaC- moorska*. Abonma ‘^ausa,.30; ob 19.30: Gounod: ^Stno " POdeželJe‘ T G^a?irtISCE LJUBLJANA rek, 25 fla,iska pasaža ‘.sop°tni&' l6: Jan de Hartog: ^borilna r„riG°stovanie SNG Trst. vt?°nma rl*gostovanje SNG Trst. do IK ,Tforek Popoldanski. ^Pnice nl Priporočljivo. 20: Jar, ., tudi v Prodaji; ®0stovan

1?eznam mehanizacije, s katero razpolaga ponudnik to ki Jo bijal pr( gradnji objekta; višino koeficienta na plače za nepredvidena dela; letie n. .Pooblastila za osebo, ki bo opolnomočeno zastopala pod-‘a licitaciji. LJUDSKI ODBOR OKRAJA KRUŠEVSKEGA — KRUSEVAC 7205 VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v torek, dne 25. januarja 1955: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Angleški film: »Popolna žena«. UDARNIK: Francoski barvni film: »Grof M on te Christo«, II. del. POBREŽJE: Francoski film: »Vsa pota peljejo v Rim«. STUDENCI: Italijanski film: »Rim ob 11«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 25. Jan. ob 15: Lope de Vega: »Vitez čudes«. Sola TAM. PODJETJE LESNE INDUSTRIJE »S ANA« SANSKI MOST razpisuje NATEČAJ za glavnega inženirja Pogoji: končana gozdarska fakulteta z daljšo prakso. Plača po pogodbi. Komfortno družinsko stanovanje zajamčeno. Upravni odbor KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO OBVESTILO Z odločbo Ljudskega odbora okraja Sisak (štev. 10012) z dne 16. decembra 1954 je INDUSTRIJSKO PODJETJE »LEKENIK« V LEKENIKU prešlo v redno likvidacijo z 31. XII. 1954 Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da v roku 30 dni po objavi tega oglasa prijavijo likvidacijski upravi svoje terjatve oziroma dolgove. Likvidacijska uprava je v Sisku, v Ulici maršala Tita. Likvidacijska uprava INDUSTRIJSKEGA PODJETJA »LEKENIK« 236 RUDARSKO T0PILNISKI BAZEN BOR SPREJME zdravnika splošne prakse za delo v ambulanti podjetja Imeti mora najmanj pet let prakse PLAČA PO SPORAZUMU ★ SAMSKO IN DRUŽINSKO STANOVANJE ZAJAMČENO! Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: PERSONALNA SLU2BA »RTB« - BOR najpozneje do 15. februarja 1955. 7227 Upravni odbor »Komunale« — Kranj razpisuje mesto upravnika vodovoda Interesenti se morajo izkazati z mojstrskim izpitom v vodovodno-instalaterski stroki ter imeti večletno delovno prakso. — Ponube z dokumentacijo je poslati na naslov: »KOMUNALA« — KRANJ ali osebni razgovor na istem naslovu. Plača po dogovoru. K 50 !iiiiiiiiiiiiiililiilllll(hllUlllllllllilllllllllilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllltlllll)lllllMllllllllllllMiillllllilllll)llllllllllllllllllllllllilHUHHHIHIHlUtlimillilHlii Komisija za razpis mesta direktorja pri Okrajnem ljudskem odboru Gorica RAZPISUJE MESTO DIREKTORJA za »LIP« Lesnoindustrijsko podjetje Ajdovščina Pogoji: strojni inženir s 5-letno prakso v lesni industriji ali industrijski tehnik z 10-letno prakso v lesni industriji, od tega vsaj tri leta na vodilnem mestu, ali komercialist z 10-letno prakso pri lesnoindustrijskih podjetjih. Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisom je treba vložiti na Tajništvo 0L0 Gorica do 15. februarja 1955. 282 KINO »UNION« Ameri&ki film »Rimske počitnice« Tednik. Predstavi ob 15 to 17.30. Zadnja predstava odpade. V glavni vlogi Gregory Pečk to Audrey Hepburn. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 In od 14 dalje. KINO »SLOGA« Angleški film KINO »KOMUNA«: Meh. film: »Ukradena sreča«. Brez tednika. Predstavi ob 15 in 17. V glavni vlogi Maria Douglas ta Arturo de Cor- dova. — Ob 19 ln 21 argent. film: »Omadeževana«. Brez tednika. — V glavni vlogi Fanny Navarro to Mecha Ortiz. Mladini izpod 16 let vstop ni dovoljen. Prodaja vstopnic od 9.30—II to od 14 dalje. KINO »SOCA«: Nastop dresiranih slonov to artistov. Predstavi ob 17 In 20. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 9—11 ta od 15 dalje. »Izsiljevanje« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 to 21. V glavni vlogi May Zetterling to Dirk Bogarde. Ob 10 matineja mehiškega filma »Ukradena sreča«. — Prodaja vstopnic od 9.30—11, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Jugosl.-nemški film: »Greh«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. JESENICE: »RADIO«: Angleški film: »Smeh v raju«. Predstavi ob 18 to 20. — »PLAVŽ«: Italij. film: »Figaro«. Predstavi ob 18 ta 20. CELJE: »UNION«: Francoski film: »Grof Monte Christo«, I. del. Predstavi ob 18 ta 20. — »DOM«: Angl. film: »Ujeto srce«. Predstavi ob 18.15 ta 20.15. PTUJ: Angleški film: »Vlomilec«. i KINO »TRIGLAV« Angleški barvni film »Afriška kraljica« in tednik. V glavni vlogi Katharine Hepburn in Humphrey Bogart. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »ŠIŠKA« Francoski film »FANFAN LA TULIPE« in tednik. V glavnih vlogah Gerard Philippe in Gina Lolobrigida. Režija Christian Jacoues. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. jiiiMiniiiiiiiuniauiiiiiiiiniM 1 ' * J OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE ( (TAJNIŠTVO ZA PROSVETO IN KULTURO) razpisuje mesta predavateljev predvojašfce vzgoje za taborjenje kmečke mladine Pogoji: Dovršena podoficirska šola ali dovršena šola za | I rezervne oficirje pešadije. Kandidat mora biti moralno in | S politično neoporečen ter popolnoma zdrav. Plača z dodatki po predpisih. — Brezplačna hrana. — | I Delovna obleka za čas taborjenja. 3 & Prijave z življenjepisom in dokazili strokovne kvalifi- e 1 kacije sprejema Okrajni ljudski odbor Celje, tajništvo za | prosveto in kulturo. 321 L liHtiiiiinmiMHminnmmititnmnmimnnimninniiimiiiiiiintnmniiniiinimiiniiiiHiiiimnmiiininntiiinniiiiiiffliniiniiitiiiiiiiniTiiininiHniiniiiiiitmiHifiiu.,. ...miiiM! Komisija za razpis mesta direktorja pri Okrajnem ljudskem odboru Gorica RAZPISUJE MESTO DIREKTORJA »Sadno-likerski kombinat Ajdovščina« v Ajdovščini Pogoji: ekonomist z ekonomsko fakulteto in petletno prakso v sadno-predelovalni industriji ali komercialist s popolno srednjo šolo in desetletno prakso v sadno-predelovalni industriji. Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisom je treba vložiti na Tajništvo 0L0 Gorica do 20. februarja 1955. 281 ^sopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica MIL, teleton St. 89-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon 5tev 21-613 in kulturna rubrika St- 21-887 N»7nrteva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon ta naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun pri -887, Nazorleva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva-------------------------------- ---------------------------------- - NB 6011-T-19. poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini Rokopisi se ne vračajo TOREK, 25. JAN. 1955 ¥&n,amen,ju scMKa&tm \ IZ DEŽELE ZLATA IN DEMANTOV 250 milijonov let staro okostje Slikovita Je Južnoafriška planota, v katero je največja južnoafriška reka Oranje vdolbla svojo strugo da sama tega ne verjame: »Sli- katerih se življenje na zemlji ne Sala sem, da so imeli nekateri bi moglo obnavljati. Bistvo od-Francozi odnose z drugobarvnimi kritja prof. Arnona je v tem, da ženskami, pa nisem mogla ver- je našel gibalno silo, ki v no--jeti; če pa to drži, ne govorite tranjosti rastline, v celici, omo-tod, ker bi se vsi belci jezili na goča vse te preobrazbe. To silo vas.« imajo »kloroplastri«, zeileni delci, :MENClC* PO PRIPOVEDOVANJU JANEZA < 3RODAR IN JEZERNIK ------------------------------------------------- |ejal 152. Kmalu so se ustavili. _Ma !Jep0|ea flF negiben človek v miličniiki uniform'I. . ojcfl).' ga na tleh Ja bila pištola. Pokleknili * - 0pa*' ' Nobenih znakov življenja ni , J »Ustreljen Je v trebuh,« so ugotovi da ni z nami bolničarja. Ta bi lah^o P neod* i je obžaloval eden. Nekaj t'enu,*l!<,w. > kaj n,i ženo gledali drug drugega, ne ved < 0j,ye* naredijo. »Tonček naj teče , g,|a rešilno postajo, midva pa gs b 5® L prej prinesti do ceste,« je odleč>l »' ' ,jic!st13 . prvi znašel. Oba njego.va toveHSa st* P, ^,11^ Eden se Je dvignil in odbrzel P« ” joie' dva pa sta previdno naložila necj'b > J in se podvizala za njim. 131. Trije graničarji so tisti večer prišli v Jožetovo vas. Bila Je sobota popoldne in ker so bili prosti, so prosili komandirja,' naj Jim dovoli kratek izlet. Življenje v karauli Je enolično. V vasi Je bila majhna gostilna, kjer je ob sobotnih večerih igral harmonikaš in so se vrteli mladi pari. Tu so se nameravali graničarji ustaviti za kakšno urico, spiti kozarec vina in malo poplesati, potem pa se vrniti nazaj. Pravkar so mislili vstopiti, ko so naenkrat zaslišali streljanje. Spogledali so se In prisluhnili. Spet Je počilo. »Nekje med vasjo in železniško postajo moM biti,a so ugotovili in stekli po poti. ISO. Hitro Je spravil zemljevid in si trudoma oprtal nahrbtnik. Napol prazen okvir za muni-cijo v parabeli je zamenjal z novim. Nekaj trenutkov Je okleval, potem Je stopil proti Cinču. Za vsak primer bo še nekajkrat ustrelil vanj. 2e je nameril in hotel pritisniti na petelina, ko se je zdrznil in prisluhnil. Slišati Je bilo hitre korake. Prihajalo je več ljudi. Pozorno je vlekel na uho. Ne, ni se motil! Naglo se Je obrnil in začel kar se da previdno bežati med grmovjem. Čez čas se je ustavil in pozorno gledal na pot. V medli večerni svetlobi Je razločil sive uniforme. Graničarji! Odkod neki so se vzeli? Bil je trdno prepričan, da se je ponoči prebil dovolj daleč, da Je prišel Iz njihovega področja. 129. Neznanec se je oddahnil in pozorno opazoval negibnega psa. Videl je temno maro-go na čelu, iz katere Je počasi kapljala kri. »Dober je!« je olajšano vzdihnil. Položil je parabelo poleg sebe in se posvetil ranjeni rami. Gibanje mu je povzročalo precejšnje bolečine, vendar je čutil, da je kost nepoškodovana. Krogla je morala iti skozi mišice in obtičati rekje v mesu. Iz žepa Je privlekel robec, ga zložil in položil na ramo. Potem je pogledal na zemljevid, ki je še vedno ležal na tleh: približno dve uri hoda do prve vasi.