Prvi slovenski dnevnik v Zjfcdinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 176. — ŠTEV. 176. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Bombni napad v New Yorku. ŽRTVE NAPADA SO ČLANI DVEH UNIJ. BOMBE SO PRILETELE RAZ VLAK NADULIČNE ŽELEZNICE NA 3. AVE. Razstrelba je nevarno ranila osem osob. Vzrok napada je tekmovanje med unijam. OSVETA. -o-- Včeraj je v New Yorku priletela bomba med skupino članov unijt* 141-in be rje v, ktt-ri -o se zbrali pred Teutonia Assembly Rooms na 3. Ave. in 16. ulici. Bombo je nekdo vrgel raz \!ak r.adulične železnice in komadi t> ti.I»e ~<> nevarno ranili osem osob. Ranjence so prebijali v bolnico Belle-vue. — Vzrok zavra t nem u napadau iskali ie v prepiru meil unijama plumberjev »it. J in -t. 480. Unija št. 2 je nedavno iz "-ubila -trajk. na kar so delodajalci najeli -anio delavce unijej št. 48(1. Nadalje so delodajalci zahtevali. da njihovi uslužbenci odstopijo od unije št. 2 in pristopijo k oni št 480. |i..inba je priletela me«! delavce, ko an ('akali na ulici pred dvorano na pri-č-etek >cje. Na ulici je bilo najmanj r>no Članov unije. Bomba je padla tšreili skupine delnveev in med. njim je zavladala nepopisna zmešnjava in ko -e je nekoliko |*>legla, sc je dognalo radi razžaljen j a vsetra hrvat-;t\i:a naroda sami <»sta-vili svoje >lužl»e, ker niso dobili zahtevane zadoco jščine. Ta korak zavednih Hrvat »v je odobravati tako iz nannlu»ira, .ami Italijani in tako/, va ni I)almatincL,T. -o- Pomanjkanje ledu v raznih mestih* P0VS0DI SE CENA LEDU POVIŠUJE IN V MNOGIH MESTIH JE NASTALO OBČUTNO POMANJKANJE LEDU. V New Havenu, Conn., stane« »edaj »to funtov ledu 75 centov. V FLORIDI. -o- New Haven, Conn.. 28. jnI. Iz vseh mest Connectienta prihajajo poročila, da je zavladalo veliko pomanjkanje ledu in da se zahtevam odjemalcev ne more povsod i zadovoljiti. V New Havenu so led pri 100 funtih podražili zopet za 15c, tako. da velja sedaj 100 funtov 7."»c. Ako zo{iet zavlada vročina, bode mesto odvisno Ie od umetnega ledu, kterega lx»de pa seveda premalo. Druga mesta v notranjih krajih so z ledom boljše preskrbljena. Hartford, Conn., 28. Jul. Tukajšnje sodišče je nastopilo sodnim potom proti trem tukajšnjim družbam, ki se j>ečajo s k lip** i jo ledu. Jacksonville. Flo., 28. jul. Tukajšnje mesto je pričelo s sodnim postopanjem proti tukajšnjim trgovcem ledu. Z zaslišanjem prič so danes končali. S1000 nagrade. Nevvvorška Merchants Protective Association razpisala je za prijetje onih zločincev, kteri so v ]#>nedeljek nameravali z dinainitom razstreliti eroeeriiske trgovine t v n like Clark, Chapiu A: Bushwel, št. 177 Duane St., ifiliHH) nagrade. Policija je mnenja, da so napad izvršili unijski vozniki, ker je tvrdka «edaj najela neunijske voznike. Novi zakon za ogledovanje mesa. Washington, 27. juL Poljedelski tajnik Wilson bode v ponedeljek naznanil določbe novega zakona za pregledovanje mesa. Predpisi bodo tehnični in za javnost le male važnosti. Zajedno bode imenovani tajnik naznanil tudi novoimenovane Inšpektorje, oziroma pregledovale« mesa. Denarje v staro domovino po Ulj am«: ga | 20.50 ............ 100 kron, ga f 40.90 ............ 200 kron, ga $ 204.00 ............ 1°00 kron. ga $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina jo všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo breg vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje cir. postni hranilni nrad v 11. de 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje de f25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. MAHARADJA ODPOTUJE. Utisi, ktcre je napravila nanj Amerika. — Američanke niso tako lepe, kakor je mislil. Maharadja in Maliarani i/. Barode (Indija), kteva >ta tekom za d njih 10 tednov potovala po Zjedinjenih državah. sta se včeraj zopet vrnila v New York in sta si natančno ogle-dala Coney Island. Ko sta si imenovani konec sveta og.filala, dejal je Maharadja (jxulkralj), da bi rad vedel. čemn Američani tako radi gle-dajo predstave, ilitere se naslanjajo na oibliene do^nlke. Podkralj in kraljica sta sedaj zopet od»tovala v Anglijo. Na parniku Cedric so kapitan in častniki kraljevi par svečano sprejeli in par Indijcev je Maharadji po-darilo ikrasen soj>ek cvetlic. Pred odthnlom je govoril tudi s časnikarji. in sicer o utisih, ktere je napravila nanj Amerika. On je dejal, da je Amerika velikanska in da je videl krasne naravne divote. V ostale m je pa dolgočasna, iker ima premalo gorovja. Prebivalstvo smatra ljubeznivim in gostoljubnim. Nadležna radovednost, ktero je povsodi našel, je odipustljiva, izimsi pr> takozvanej ' * družbi'toda tudi tej je oprostiti, ker je treba uvaževati, da pri mladeniškej starosti dežele še ni zahtevati potrebne olike. Ameriške dame so miuf preveč neodvisne in samozavestne, nikaikor pa tako lepe, kakor se mu je preje pripovedovalo. O časopisju je dejal, da je izborno, da je pa tako/.vano '' rumeno časopisje" škodljivo, ker je v njem več senzacije nego poduka. Časopisje naj višje sloje zanima, nižje pa podučuje in zabava. ŽIVLJENJE ZA DOLŽNOST. Z ozirom na žrtvovanje življenja za dolžnosti prevladujejo različna mnenja. Vojak v Evropi, kterega prisilijo, da gre v vojno, da ga ubijejo, je neprostovoljen mučenik, med tem ko je prostovoljec, kteri išče nevarnosti in vabi smrt, neumen mučenik. Tudi med nami je mnogo takih prostovoljcev. Znano nam je, da nas naše življenje vodi po najkrajših potih do groba in da se nas zamore prav lahko uvrstiti med samomorilce. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da je naša dolžnost podaljšati življenje in da se to doseže le s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. To sredstvo prepreči tudi nesmiselno razdejanje našega prebavalnega sistema: ono vedno o-zdravi želodec, tako, da je dovolj krepak za sprejem in prebavo vsakovrstne hrane. Kadar koli se vaš tek ali telesna moč pomanjša, rabite Triner-jevo ameriško grenko vino in bodite uverjeni, da^bodete zopet ozdraveli. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, EL Osmdeset milijonov za Sagejevo vdovo. NEČAKI IN NEČAKINJE DOBE PO $25,000; AKO SE PBITO-ŽIJO, NE DOBE NIČESAR. Pokojnikov testament so včeraj izročili zapuščinskemu sodišča. NITI CENTA V DOBRODELNE NAMENE. Včeraj popoludne so izročili zapuščinskemu sodišču v New Yorku testament pokojnega milijonarja Russell Sage. Za dobrodelne namene pokojnik ni ostavil niti centa. Svojej vdovi je ost a vil psemdeset milijonov dolarjev in svojim nečakom ter nečakinjam vsakemu po .$25,000. Vtestamentu je tudi določil, da v slučaju, ako se kak nečak pritoži, ne sme dobiti nil i centa. Kljub temu se bodo pa sorodniki v Troy, N. Y., pritožili. BELE SUŽNJE. Import deklet za nemoralne srvrhe. Včeraj je policijsko sodišče na Jefferson Market v New Yorku izročilo k1o druge zaslišane kot priče. •Vse štiri so aretirali v nekej raz-u pite j hiši na zaipadnej 29. ulici. Igorotje se vrnejo. Washington, 27. jul. Tnzularni urad vojnega oddelka dobil je iz San Fran-cisca poročilo, da je onih 42 Igorotov fFilipincev), kteri so bili na svetov-nej razstavi v St. Louisu, odpotovalo domov na Filipine s transportnim parnikom Sherman. Igorote vodi .T. J. Sullivan. Po prihodu v Manilo, odpotovali bodo v Bontoc na severnem Luzon u. Root je dospel v Rio de Janeiro. Rio de Janeiro, Brazil, 2S. jnJija. Državni tajnik Zjedinjenih držav, E-lihu Root, kteri zastopa Zjedinjene države pri pan ameriškem kongresu, dospel je semkaj iz Bahia de todoe os Santos. Gosta je sprejel zastopnik brazilskega ministra inost ranih del general Rio Braneo in vrhovni dostojanstveniki civilnih in vojaških oblasti. Čudeži svete Ane-Novene v New Yorku. Minoli četrtek se je zaključila devet dni trajajoča slavnost sv. Ane v cerkvi sv. Ivaaia Krstnika na iztoč-nej 07. ulici v New Yorku. H .konč-nej slavnosti prišla je taka množica yudi, da je bilo težavno Italijane vzdrževati v redu. V kletu so kazali za denar aiektere relikvije imenovane Ane. V cerkev je prišlo največ hromih ljudi, .kteri so prosili za zdravje. V četrtek so se pripetili trije čudeži, dočiim se je tekom vse slavnost i izvršilo celih 21 čudežev. Na daljnem zapadu. Wynne, Ark., 27. jul. Ko sta včeraj zvečer gospa in gospod H. A. Leap-trot sedela na balkonu svoje hiše bli-zo Cherry Valley, so trije jezdeci na nju ustrelili. Žena je bila na mestu mrtva, dočim je njen mož smrtno ranjen. V Vanndale so zaprli pet bratov Woolbright, kteri so sumljivi napada. Leaptrot je pred dvema leti ustrelil nekega člana rodbine Woolbright. $100,000 škode. V Monroe, La., so zgorela poslopja in zaloga Monroe Lumber Co. Škoda znaša $100,000. Nova banka v Mehiki. Newyorska tvrdka Speyer & Co. naznanja, da otvori v Jfexico Ciudad, Mexico, novo bančno podjetje pod imenom "mehiikanska banka". Tej se 'bode pridružila budi Banca Ale-mana Transatlantica. Nova banka bode imela $10,000,000 (mehikan-skih) kapitala. Revolucionarni fiasko. Vlada zmagala. ČAS ZA GENERALNI ŠTRAJK JE SEDAJ SKRAJNO NEUGODEN.- — USTANOVITEV NOVEGA KABINETA. V novem kabinetu bodo sami nebiro-kratje. — Oboroževanje delavcev. CAR JE ZADOVOLJEN. Petrograd, 2S. julija. Vsi napori revolucijonarnih strank, ktere so nameravale ustanoviti provizorično vlado, so bili zaman, kajti temu predlogu so se upirali ustavni demokratje, •kteri se niso hote.i s tem kompromitirati. Skupina poslanca Nabu-kova je že sklenila, da ostane zvesta ■kabineti« proti revoluciji. Kljub pazljivosti policije se je včeraj 'posrečilo kakim 50 j. h stopil iko m raznih revolucijonarnih strank zborovati v nekej zasebnej hiši. Sklepali so glede ustanovitve skupnega odbora in o eventuelnem generalnem štrajku. Tem povodom je Na-bukov trdil, da v'ada ni reakcijamarna in se je zavzel za minlsterskega predsednika Stoli-pina. Ilarkov, 2S. julija. Revolucionarji Harkovske gubernije se zopet pripravljajo na vstajo in proglašen je Harkovske republike. Delavci se ob-oroižujejo. V Juzovki se je 40,0(10 delavcev oborožilo. Sosnoviee, 2S. julija. Tukaj so nabiti lepa-ki, ikteri poživljajo delavce na generalni štrajk, ki naj se prične v nedeljo zjutraj ob 4. uri. Pei royrad, 2S. ju-ija. F Pačili minister Koilcovzov naznanja, da znašajo vladini prihodki tekom prvih pet mesecev tejra leta $41S,S50.000 proti $:15>1.000,000 dohodkov v istej dobi minolega leta. Vse trditve o slabem finančnem stanju Rusije niso drugo, nego revolucijonarna laž. Petrograd, 27. julija. Tekom zad njih 24 ur so se osrednji odbori soci jalnih demokratov, socijalnih revolu-cijonarjev, kmetske lige, železničarjev in telegrafistov ter vojakov po s ve to vali z raznimi parlamentarnimi skupinami. Posvetovali so se o vprašanju generalnega štrajka in o novem državnem polomu, oziroma o ustanovitvi provizirične revolucijonarne vlade. Do k nčnega sililepa še ni prišlo, toda vse delavske organizacije odobrujej > tak korak. Člani delavske stranke in socijalisti so uverjeni, da je jedina pf>t, iki bi vodila do iis-pehov, proglašenje provi-zorične vlade. Oni so se z ustavnimi demokrati zjedini.i v tem, da bodo ljudstvu odsvetovali od revolucijonarnih korakov, toda na skrivaj so medsebojno .-'.členili, da bodo .vstajo i>od-pirali, oziroma se njej pridružili, ako bodo prepričani, da bode vstaja uspešna. V minolej .noči se je pričela tozadevna seja, ktera se 'vrši na Finskem. Moskva, 27. juiija. Deset dobro Oboroženih roparjev prišlo je včeraj v neko trgovino zlatnine na Tverskej ulici, od kjer so odnesli za več tiso-čev dolarjev b'.'aga. Roparji so srečno ušli. Helsingfors, Finska, 27. julija. Tukajšnja policija je pričela štrajkati. Petrograd, 27. julija. Car Nikolaj je prepričan, da je pravilno postopal, ko je razpustil gosudarstveno dumo. V krogih plemiče v, kteri so v tesnej dotiki carja in kteri so včeraj z njim govorili, se naznanja, da je car izvan-redno dobre volje. Pred dvema tedni je bil car radi položaja v velikih skrbeh, toda sedaj, iko je parlament odstranjen, ima vlada zopet proste roke. Ministerski predsednik Stolipin namerava sedaj ustanoviti reorgani-zovani kabinet brez birokratov, kteri bode iz lastne moči zamogel uvesti ■potrebne reforme. V novi kabinet pride Guekov, ugledni Član moskovskega zemstva; knez Georgij Evgoro-vič Lvov iz Tule, knez Nikolaj Niko-lajevič Lvov iz Saratova in Stakovič iz Orela. Program novega kabineta bode slonel pred vsem ma jednako-pravnosti. Petrograd, 27. julija. Revolucijo-nami odbori so pri nekej konferenci, ki se je vršila na Finskem, sklenili, da za sedaj milijonov kron, del Pratra za 2 milijona, lovišče v Lobavi pa za 200 tisoč kron. Izključljiva kuipna pravica bi se naj zasigurala dunajski mestni občini. Predlog se utemeljuje s tem, da ima dunajsko prebivalstvo historično in zakonito pravico, da se mu da neomejen užitek velikodušnih daril cesarice Marije Terezije in cesarja Josipa II. Na Dunaju so aretovali trgovskega pomočnika Virgilija Mahorčiča, ki je v Trstu lansko leto j>oneveril svojemu gospodarju Rudolfu Preziosu 3800 kron. Iz ječe v Bojkovicih na Češkem je skušal pobegniti kaznjenec Tomaž Medved. Hotel je pri podstrešnem okrnil varno splezati dol, a mu je pri tem izpodrsnilo. Pri padcu se je ves razbil in obležal seveda na mestu mrtev. Milica pripravljena. New Bedford. Mass., 27. julija. — Strajk vslužbencev ulliene železnice traja že štiri dni, toda konca še ni pričakovati. Ker je pričakovati nemirov, je governer izdal odredbo, da se morajo pripraviti štiri sotnije milice države Massachusetts za eventu-elno posredovanje, ako nastanejo kaki nemiri. Požar v Clevelandu. Radi pokvarjene električne napeljave se je poslopje Cleveland Country kluba, ne daleč od Clevelanda, O., unelo in zgorelo. Škoda znaša 150,000 dolarjev in se le deloma pokrije z zavarovalnino. Namestniki štrajkarjev. New Bedford, Mass., 27. jul. Danes je dospelo iz New Yorka 50 mož, da mesta štrajkujočih uslužbencev tukajšnje ulične železnice. Kasneje je dospelo s parnikom še 50 mož. Prenočišča za skabe so priredili v skladišču vozov na severnem koncu mesta. Danes so dospeli semkaj tudi člani državne komisije, da skušajo poravnati štrajk potom posredovanja. Nezgoda na Erijskem jezera. Cleveland, O., 27. jul. V gostej megli zavozil je parnik C. W. Elphike v novi pomol na istočnej strani tukajšnje luke. Na arniku je bilo 17 osob, ktere vse so se rešile na parnik Grove. Parnik ni mogoče več rešiti. iz inozemstva. PRI MULUJI V MAROKU SE JE VRŠILA KRVAVA BITKA, V KTEREJ JE BIL PRE-TENDENT P O-RAŽEN. Danski tovorni parnik Nikoban je zavozil v neko jadranko, ktera se je potopila. SARA BERNHARD RAZOČARANA London, 28. jul. Iz Tankerja v Maroku se poroča, da se je vršila pri Mu-luji krvava bitka med četami sultana in pretendenta. Bitka je trajala ves dan in sultanove čete so vojsko pretendenta porazile. Pretendentove čete imajo veliko izirubo. Kasneje >o sultanovi vojaki hodili po okolici z glavami sovražnikov, nataknjenimi na bajonetih. Sultanovim četam so se pridružili tudi razni rodovi. La Rochelle, Francija. 28. jul. Danski tovorni parnik Nikobar, kteri je dospel danes semkaj, naznanja, da je blizo obrežja zavozil v neko jadranko, ktera se je potopila. Vse moštvo je utonilo. Pariz, 2S. jul. Urad častne legije je ponovno zavrgel imenovanje Sare Bernhardove za članico častne legije, dasiravno je naučni minister to zahteval. — NAPREDEK KITAJSKE. Radikalne spremembe v pravosodju. —o— Washington, 27. juL Kako napreduje reformno gibanje na Kitajskem je najbolj razvidno iz tega, da neka vladina komisija priporoča revizijo kitajskega pravosodja, kakor je nedavno predlagala kitajska cesarica. Pred vsem priporoča komisija uvedbo porotnih obravnav in zairovor zločincev pred sodiščem. Sodniški poklic na Kitajskem ni nikdar veljal za častnega in že od davno je vsakdo zaničeval pravosodje. N ^ r ^šr."*'--*^ - ^ -1: . ^ KR.ETANJE PAZNIKOV. Dospeli >•: Pretoria 27. julija iz Hamburga s 1SS0 potniki. -Lucania 27. julija iz Liverpoola z 960 potniki. l/a Lorraine iz Havre 27. julija s 1008 pota iik i. Despeti imajo: Furnessia iz Glasgowa, Bremen iz Bremena. Amerika iz Hamburga. St. Louis iz Southamptona. Finland iz Antwerpena. Cretic iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Brein en a. Friedrich der Grosse iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Odpluli so: New York 23. julija v Southampton. Etruria 28. julija v Liverpool. Princess Irene 2S. julija v Genovo. Caledonia 28. julija v Glasgow. Patricia 28. julija v Hamburg. Hudson 28. julija y Havre. Smolensk 28. julija v Libavo. Francesca 28. julija v Trst. Odpluli tod«: Kronpriiiz Wilhelm 31. julija v Bremen. Carpathia 31 .julija v Reko. Carmania 31. julija v Liverpool. Cevic 31. julija v Liverpool. Baltic 1. avgusta v Liverpool. Potsdam 1. avg. v Rotterdam, La Lorraine 2. avg. v Havre. Amerika 2. avg. v Hamburg. Princess Alice 2. avg. v Bremen. St. Louis 2. avg. v Southampton. Cretic 4. avg. v Genovo. Lucania 4. avg. v Liverpool. Finland 4. avg. v Aintwerpen. St. Cuthbert 4. avg. v Antwerpen. Astoria 4. avg. v Glasgow. Pretoria 4. avg. v Hamburg. / . - , r...- ^ _ ■ • %. -t*. . Glas Naroda List slovenskih delavcev v e Ameriki. Mm*—4 M —<■■4-01— M>ttor. |Upt«nWr U, IMS, »t tfc« post Oiic« at N*w lock. M. ¥.. udw en« Act ot Omshm of Marc* «, It7«. NEW YORK, SATURDAY, JULY 28, 1906. — V SOBOTO, 28. MALEGA SRPANA, 1906. - ---1 The f j-st Slovenic Daily in the United States. Issued every" daj" except Sundays and Holidays. j "GLAS NARODA" i-tet sJ o venskih dclavcrv ▼ Ameriki. •j sedii i t: Editor ZM.ACOST_A.V VALJAVEC. MOdk: Publish«: FRANK SAKSER, ®9 Greenwich Street, New York City- ia. leto velja list za Ameriko . . . $3.00 M pol J-ta ............. L50 ta Evre po, za vse irto ....... 4.50 »6 h «. r>ol leta 5 al i , , M «* .1 ietit ;; ; • ^'75 iina ie tlva posvetovanja; odebrn V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki. "GLAS NARODA .*haja vsaki dan iz-vzctnSi nedelj in praznikov. «OLAS NARODA"' ("Voice of the People") ■jš*uea every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.0C. Advertisement on agreement. Za oglase .. «a t«- d« ej javnosti. Pomagali T.ijia -impat:ja novemu svetovnemu držav .ja u, t udi ako je bila bi via Iju-* * * Mareitalo pre na dopust, da se od-I>M-ije i i dopustu na počitnice, da se z >|w-t «xipo<-ije od vzrujanosti prvega dopusta, j;a kterem j:a vzuetuir- jaj. malenkosti malenkostnih lju-* * * Sji-nu« i (it-m-pers prosi delavce, naj m.! da • sl.ooo.iioO za politični boj pn :i kapitalizma. Ne verno,, je-li politi • i !> !ct jr ]»il nekdo za blagajnika v državnem zakladu: ko jo umrl, so p • .i- . >la nr.i primanjkuje mnogo ti>oča».iov. Kakor je dejal znani klasik: "Nikotrar ne smemo pred nje- l' • -mrtjo slaviti kot poštenjaka". * * * iVročali >nio, da jo nedavno omože-: ndada ~j»an-ka kraljica v nadi za pn-s? d«'->a-Ied:iika. Pri "malih Ijus di-h'' .-<- odkritje take "tajnosti" .-.'natra nemoralnim — toda kralji so vi« i nad navadno "'državljansko * * ♦ .M Tliaw zahteva, da se njenega -i.ta morilca zagovarja tako, da je bil blazen, ko je izvršil svoj zločin. Mati }»>zna svojega sina najboljše... • * • V Kansas <""ity je umrl neki možki, ker je nepričakovano dobil vest, da je ]M>dedovaI veliko premoženja. Srečen človek — umrl je v pijano.sti sreče, ne da bi okusil nje treznost. » * * Kri/.arka Charleston v službi Mr. in Mrs. ter Miss Root; Dolphin v za-sebnej službi unornariČnejra tajnika Bonaparte. Še jedna druga vojna la-dija je na razpolago predsedniku: ali ni taka služba vojnih ladij boljša in tudi cenejša, nego vojna?... Iz Srbije. Ministerski predsednik Pašič ima da:i na dan posvetovanja o položaju , v načelniki in prvaki svoje straake, 'kakor tudi z vodji opozicijonalnih I t rank; tudi z uglednimi trgovskimi j krogi, glasno stalisče vlade, koji izreka zahvalo in priznanje za vztrajnost ter ji izjavlja popolno zaupanje. Mladi radikale i — največji nasprotniki sedanje vlade in v " Skupštini" najštevilnejša opozicijonalna skupina — so izjavili, da oče jo vlado v borbi proti Avstriji vsestransko podpirati. Ravno t ako bodo postopali tudi nacijonalci; napredni posonci pa so se izjavili napram našemu dopisniku, da bodo pri vseh posameznih točkah podpirali vlado ter da soglašajo v vseh vprašanjih ž njo, in proti Avstriji. To je tem večjega pomena, ker so naprednjalki jedina politična stranka, ■ki se je smatrala doslej kot avstrofil-ska. Sedaj so še ti pod vtisom postopanja avstrijske diplomacije obrnili Avstriji hrbet, zavrgli tradicionalno avstrofilsko politiko ter se prikupili p rot i avstrijski struji, ki ob->ei,.a _ .kakor smem trditi — vse sloje - j 1 »skega naroda. To je jedini "uspeh" dunajske diplomacije, odnosno grofa Goluchow-skeira. v Srbiji; s ponosom naj gleda >etlaj Croluvhowski na to, kako iz--nhlja Avstrija v Srbiji še ono malo vpliva, kar ga je dosedaj imela. tieografiena lega Srbije je tako ne->rt --na. da je Avstriji vsak hip moče prt-prt -iti oboroževanje srbske .rmade na ta način, da zabrani j>re-. / r,,/Srbijo ju« avstrijskih ]« .:. To" bi imelo najhujše jnisletliee ■ - ./.iti z brz«»strelnimi to- , __ I »a se temu v oko m pride. - gj^ strokovnj^t. podpol--« • nHiijko- tebuičiKsa «»ddelka nače1 :ik Hvniee top,»v v v j , i. N« ;- jko Vuftkovie, po-;~ati, K.ii" preustrojiti sedanje 1«. , i .-.e : :*a::co^ke toj»»ve, s kteri-•i i .... »or<-žcna srb-ka armada, v br--trel e to:- ve. PoiZKUP, ki ga je izvrši: - preuredbo jedne-a topa, se m i j«' j^iKdnotr.a pisrečil. Dva dni se vršile preizkušnje s tem toj>>m ter p.kazale sijajen uspeh. — Na ta počni j>>pravljen top je v stanu iz-l»aliti v-ako minuto 12 strelov, a to e dovolj. Isti čas vršile so se tudi ■ .i .-i-kušnje z izfljoijšanimi puwkami. (Ilavna moč srbske araiade z rezervo vred oborožena je z novimi brzo--tr. lnimi fniškami. ki so izdelane i>o kombiniranem belgijsko - ameriškem sistemu; te puške se smatrajo dosedaj kot prve in najdovršenejše. Narodna vojska oborožena je s puškami po sistemu sritskega generala Koke Mila-noviča, ki se 1» izumitelju zovejo ■•Kokinke". Predno so izumili br-& »strelne puške, smatrali so zadnje imenovane kot najdovršenejše delo te stroke. Te puške so danes zastarele, vendar pa je general Točkovič tudi začel s poizkusi, da jih prest roj i v brzostrelne in (posrečilo se mu je do-geči vrfo povoljon uspeh. Pri poizkusih je bil navzoč vojni minister general Put ink, ki je bil z rezultatom jako zadovoljen. Ministerski svet se je bavil te dni s tem za Srbijo pre važnim vprašanjem. Skoro gotovo se bode določilo, da se dovrši splošna rekonstrukcija topov in pušk, ker bi se to lahko izvršilo doma na Srbskem ter bi mnogo manj stalo, kot bi sicer morali izdati za nove topove in puške. S tem bi bilo tudi rešeno važno vprašanje, kako dobiti preko avstrijskih mej novega orožja, ker bi v slučaju vojne tudi druge države delale neprilike. Kakor se poroča, so posebno dobro obrodile slive ter se računi, da jih bode za izvoz nad 3500 vagonov. — Sadjerejcem dela to mnogo skrbi, ker bi se moral izvoz že v kratkem pričeti, pa ne vedo kam! Od onega dne, ko je prenehala prejšnja trgovinska pogodba, vrnilo se je iz Srbije preko 20,000 pošiljatev raz^ nega blaga, ker je v največ slučajih znašala carina dva- do trikrat več, kot je bilo blago vredno. Nina. Spisal Eado Murnik. Po Sokolovi kresni veselici sta sedela dva gospoda v veliki kavami pri zadnjem oknu v kotu in se raz govarjala prav živahno. Bila sta oba še precej mlada; vendar je imel prvi že častitljiv golovee na glavi in dokaj ostrih potez na obrazu. Drugi je bil mnogo manjši, životnejši in vedno židane volje. Simejal se je, če je ek-sercirala ikrokarska muha po tovariševi pleči; smejal se je, če mu je ugasnila smotka; smejal se je, če je zagledal svoj rudeči nos v ogledalu: vse je bilo všeč temu skromnemu veseljaku. Blizo njiju pri drugi mizici je dre-mucal in kimal jako elegantno oblečen postaren gospod. Sicer je bila kavarna na tem oddelku skoro prazna. "Nikar se ne reži venomer", je de-jaj plesoglavec, "in ne moti spanja pravičnih!" 111 kaj pa hočeš, ko sem pa pridelal toliko veselja in poleg tega še izdatno pomagal tožnemu Korotanu!" se je branil veseljak. "Polzenjsko pivo, šampanjec, frakarska vodica in kaj še vem kaj, pa ne bi bil Kranjec zadovoljen? Ilaha, halia... " 1r a j pametnega! Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorja Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvaLna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, C al.; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivaflčič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, Želodca, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosa, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, g-iht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boka, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušt s, oglnšenje, vse bolezni na očeh. izpadanja las, luske ali prhate po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenicni glavobol, kakor tndi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovencih Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. SlovensL _> katoiiSko Njecrova žena ga je pozvala k sodišču. ker je bil prevečkrat pijan; potem je dejal, "da bode z njo obračunal" — in si je pro rezal vrat. To je teorija moža, kteri si je odrezal nos, da je jezil svoj obraz... * * • Vsaki dan čitaimo o obtoženih trgovcih z ledom in vsaki dan se poroča o povišanju cene ledu. • * • ''Popolni mir" hotel je imeti na svojih počitnicah. Sedaj se pa vrše pri njem vsaki dan politične konference in pregledovanja vojnih ladij. On si ne privošči miru: predsednikova je močnejša, nego on... • • • General Stoessel — ravno narobe od T>reyfusia: najpreje je dobil častmi meč in brzojavne čestitke: sedaj dofoi dozo smodnika in svinec. Nesreča na železnici. iV Trenčinu na Slovaškem je trčil osobni vlak na tovorni vlak, ki so ga baš na postaji ranžirali. Dva vagona sta bila razbita in U osob težko ranjenih. — V Varaždinskih Toplicah je Josip Devčič pomagal neki dami v kupe. V tem hipu se je vlak premaknil ia Devčič je padel pod vlak. Bil je takoj mrtev. Bolgari v Zagreba. Kakor poroča belgradski '1 Trgovinski Glasnik", namerava okolo 600 sofijskih meščanov napraviti izlet iz Sofije v Zagreb. Hrvatski listi izra žajo željo, da ibi Bolgari priredili ta izlet začetkom meseca septembra ob priliki vsesofkolskega zle ta. i 1 Pogovoriva se je svetoval plešec. "Dobro! — Danes sem videl na veselici gospodično, ki je bi.a cisto podobna moji prvi ljubici! Oh, ikje so tisti časi! Veš kaj"? Vleciva! Kdor jK)teinie krajšo užigalico, ta predavaj zgodovino svoje prve ljubezni, pa brez hinavščine! — Hm. ako nočeš, se poj-dem zabavat tjakaj k biljardom!" Prijatelj se je dolgo branil take •'neumnosti"; naposled se je pa le udal in iztegnil ikrajsi klinček. Ye-s»-:jak je slovesno obljubil, da se ne > le -mejal več taki- na glas, ampak • ia se b- >de brzda! kolikor mogoče in kvt <-ji-tim malo uaxnuzal. kadar se !.' i bo.Ie zdelo j »osebno prijetno na •'Dvanajstleten porednež r-em za-•i.ijal }n. dvakrat na teden k teti Apo-1 ■ iji. ki me je u<-i a razbijati po starem klavirju"*, je začel primorani j >ripo vedo valeč. "Teta je bila živahna in nudomuina nagajivka. komaj dtset let starejša od mene; meni pa je rada kazala strog učiteljski obraz. Vedla se je precej afektirano, po-<"-t-tii« tna menda nalašč, jmzneje ne-ii< loma. Poizkušala je oponašati bog-ve ktere imenitne junakinje iz plitvih neruskih romanov in se zibala večino-«na kar jk> samih prstih po našem planetu. Doma je bila malone vedno drapirana z belim šalom in dolgimi resicami. Odložila ni tega zagri-njala niti ob -klavirju. Kadar je svi-rala 1' prestissino'je vse mahadra-lo in se majalo ob njej. šal in kodri; v takih časih je bila teta Apolon ij a zelo podobna hudobni boginji potresa. Takrat je bivala pri moji stari materi poiep: tega njena moiogo mlajša sestrična Nina. Bila je Italijanka; njena mama jo je poslala k svoji sestri sem, da bi hčerka obiskovala nemški zavod v Gospodskih ulicah, koder so pa učiteljice, nič pokvarjene po nobeni učenosti, znale same tako ■malo. da se gojenkam ni bilo bati nobenega pretiranega duševnega truda." Gosjxwl pri sosedni mizici si je mencal oči. "Sedemnajstletna Xina je bila izredno lepa devojka. Prekrasne so bile njene zamišljene rjave oči, ki je v njih jrorel tih tajen ogenj, včasih se pa zasvetil strasten blisk. Zlasti lepi so bili njeni zobčki, beli kakor sladkor. Večkrat sem ji povedal kaj prav neumnega, samo da se je zasmejal a in da sem mogel videti te prebele zobe. Pa kaj ti jo naj še opisujem na dolgo in široko! Doma imam njeno ukradeno fotografijo; če hočeš, pa jo pridi gledat k meni! V lepo Nino sem se torej zaljubil precej prvi teden tako, kakor se le more zaljubiti dvanajstletno srce na-depoLnega paglavca. Kadar sem srečno absolviral hudo uto ob klavirju, sem bil takoj pri izvoljenki; gledal, občudoval sem je verno in tiho marsi-ktero četrt ure, dočim je pisala naloge za svoj skisani institut. Doma pa sem oponašal njene dražetne kretnje. Nina je hodila nekoliko enostransko; imela je nekaj na levi nogi takoj nad gležnjem. Odslej sem hodil tudi jaz po strani, seveda le, kadar sem bil sam. O svoji vroči ljubezni nisem izdal nikomur ničesar, ker sem se bal po pravici, da bi bila moja (najsvetejša čuvstva zlobnem Človeštvu le v zasmeh. Žalibog nisem bil njen častilec samo jaz. Izmed njenih trabamtov naj ti imenujem le dolgega, bledega inženirja z dolgočasnimi zalisci pred ušesi. Početkoma se imi je zdel vzvišeno bitje polno tajinstvene modrosti, menda zato, ker nra že dolgo ni bilo treba hoditi v solo in pa, ker je imel vedno mnogo denarja. Kako in kdaj je jel zahajati v hišo, tega ne vem več. Znal je s prsti lepo bofonati po mizi; pa tudi na gitaro je znal bren-kati in pojoč izpusčati prav POZDRAV. Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravim vse moje prijatelje v Pu-eb-un, Colo., kakor one v Leadville,! Colo., in se iz srca zahvaljujem onim mojim prijateljem, kteri so mi premogli do zaslužka. Vsem skupaj kličem srčni: Z Bogom! New York, 27. julija 1906. Anton Praprotnik, ]kj domače Vošči na r. Xew York, 2<. julija 1906. Fran Godec. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi knpujemo in izdelujemo pogodb« za francoske d»fe in za dof• za kadi Posodimo tudi potrebni denar za Izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, nmši pogoji >o ugodni. FfdEDLAENDEB. k OLIVEN CO.. ■kreveport. La. P. O. B«x 501. Kje je JOSIP KXACS? Doma je iz Hriba št. 69, pošta Travnik. Njegov naslov naj se blagovoli naznaniti njegovi sestri: Matilda Knaus, 146 Palmeto St., Brooklyn, N. Y. (27-31—7) vseh Nininih oboževalcev najnevarnejši. Nekoč smo sede.i v hladnici sredi vrta Nina, teta. inženir in moja zaljubljena po rednost. .Kraj je bil jako prijeten; bilo je tam polno brenc-ljev in komarjev. Bledoliei inženir je žgečkal gitaro in izžgečkal od strmi celo morje žalobnih omolovih akordov, tako da so bili poslušalci knia.o pripravljeni na samomor ali vsaj na »kakšen boljši 'pogreb. Potem je začel prepevati, seveda nemško. Ivo pa je presunljivo pogledal Nino povratku v staro domovino po- in napačno izrekal: "Tu hast Dia- zdravim vse moje prijatelje v Pueblu, manten unt Ba-arlen!" sem se mu j Colo., in one v Leadville, Colo., ter zarezal na vse grlo. Mislil sem, da 1 Jim kličem prisrčni: Z Bogom! tbodem živel k večjemu se par minut, ker mi bmle počiti vkratkem na licu mesta. Užaljeni inženir je dejal, da >ein vseh s.abih muh }.r>19. učiteljev 830. Aretova- Ludvik Sto- PRIMORSKE NOVICE. Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905 do 4. julija 1906 KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. nju se je proti v i par. s,,bni slikar v Ljubljani, je na 21,666 oseb, od 28. junija do 4. julija bin., -mo nedeljo v Čarmanovi gostil- jih je prišlo 580. a 4. julija je bilo v (Iradn razgrajal in nekaj vrčkov Opatiji nastanjenih 1306 oseb. Kakor j .ubil. Poklicanemu stražniku se ni pu- se i«> teh številkah vidi. se je pričela >til aretovati; prijel '_ra je z eno roko letna kopališčna sezona. Tujci prikaza vrat. z drusro pa za levo rok1 s pri- jajo kar trumoma v Opatijo in dosti jxiuibo: "b tla obrisal, da ne boš več čeno mesto. Kakor je zdaj soditi, bo vstal." Obsojen je bil na osem mese- Opatija letos jako dobro obiskana. » i v težke ječe. Detomor. Terezija Šorli je umorila Siloviti berač. Tlletni berač v Zarakovcu pri Grahovem na Gori-T. :c Podobnik je bil i>od i>olicijskim ;kem svoje drugo novorojeno nezakon-l.adzi-rstvfin in mu je bila Vrhnika j sko o je<-ah. Bil je tudi dvakrat za- -ki, le naslov je moral biti tako oku-radi uboja kaznovan. Dne 15. rožnika ~en. Kdaj se spametujejo ljudje! 1 v sprejemno pisarno deželne Pogorelo je pri Magdiču na Cvenu bolnice ter zahteval od poslujočega j dne 23. junija vse, kar je imel. Do-niadnika, da ga takoj sprejme. Na inači gasilci so bili hitro pri delu, pri-pripombo, da naj ne&oliko poti*pi. da šli so tudi ljutomerski in iz Grlave pride zdravnik, je začel vpiti, da ga j Banove. n ora takoj vzprejeti in pometal s pa-j Nova slovenska posest v Ptuju. Hi-lic" knjige in listine s pisalne mize. j šo ranjke gospe Sehwabove v Ptuju, potem jia še uradnika s palico udaril j nasproti minoritski cerkvi je kupila posojilnica v Ptuju za 30,000 K. Hiša stoji na jako lepem in ugodnem prostoru. ______lehteh in ga zmerjal s hudičem. Obsojen je bil na 20 mesecev težko ječe. Se mu ni obneslo. Dne 12. jul. je Fran Pavlic poneveril Andreju Mo-zetu 110 K denarja in se takoj odpeljal s plenom v Ljubno na Zgornjem Štajerskem. Moze je za njim takoj br-zojavil tamošnji policiji, ki je nepošte-njakoviča izsledila in dejala pod ključ. Samomor. V hotelu "pri Slonu" v Ljubljani se je dne 14. jul. popoldne obstrelil potovalec R. Jesenko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. Utonila je dne 14. jul. v Radečah pri Zidanem mostu triletna hčerka mizarja Kovačiča v potoku Zapoti. Letos že drugi slučaj. Ošpice ali dobrci «o se pojavili v šentjurski občini pod Kumom. Obolelo je nad 50 otrok. Postojnsko jamo je obiskalo meseca junija 949 oseb, poleg tega pa na binkoštni ponedeljek okoli 6000 ljudi. Strela mu je zavila vrat. Kakor poroča "Notranjec", je v Orehku na Notranjskem strela v grajski hišici zavila vrat zidarskemu kuharju, da je moral k zdravniku. Ko je udarila vanj je zakričal prestrašeno: "Dajte mi vode, strela me je ubila!" Utonila ie v Volčjem gradu na Krasu kakih 45 let stara Uršula Stolfa in sicer v občinskem vodnjaku. V 10 letih so utonili v njem trije, in sicer dva moška in ta ženska. Na sumu, da je otroka umorila, je aretovana 32letna vdova Ana Uraj-nar v Hudejem pri Trebnjem. Uraj-nar trdi, da je otrok mrtev prišel na svet, na kar da ga je položila v neko grmovje, odkoder je pa drugi dan izginil. Šolstvo na Kranjskem. V letu 1905 KOROŠKE NOVICE. Sreča v hlevu. Posestniku Šnablu iz Drašč je storila pred par meseci kobila dva žrebeta, potem dve kravi vsaka po dve teieti in ena ovca tri jagnjeta. Vse to živinče je do sedaj čilo in zdravo. HRVATSKE NOVICE. Požar. Dne 10. jul. je nastal ogenj v tvornici za vžigalice v Oseku. Vnela se je sušilnica, a sreča je, da je ta oddaljena od glavnega j>oslopja in se je ogenj lokaliziral.Škode je okoli 10 tisoč kron. Dvoje otrok zgorelo. Dne 9. jul. se je igralo v okolici Spljeta troje otrok v hlevu posestnika Daplaneiča. Pri tem je imel jeden izmed njih vžigalico in s to zažgal seno. Mesto pa, da bi zbežali na polje, pobegla sta dva otroka na svisli, kjer so ju našli stariši in sosedje popolnoma pečena. Bilo jima je od dveh do štirh let. Staroslovenski jezik na dalmatinskih gimnazijah. Kakor poročajo dalmatinski listi, so letos maturanti na dalmatinskih gimnazijah bili prvikrat izprašani iz staroslovenskega jezika, ki so ga šolske oblasti pred tremi leti uvedle v dalmatinske gimnazije. Umrl je v Zagrebu banski svetnik Josip Evgen Tomič, eden najza^luže-nejših hrvatskih pisateljev. Znan je zlasti kot izboren romanopisec. Otroke kradejo neznani ljudje v Rumi na Hrvatskem. V kratkem so izginili trije otroci. Sodijo, da so jih ukradli cigani, ki mlademu otroku izkopljejo oči, razrežejo ustnice, nasekajo nos, skrive noge, pohabijo roke je bilo na Kranjskem 311 slovenskih, l itd. in jih potem vodijo po semnjih, 9 nemško-sdovenskih in 28 nemških : cerkvenih shodih itd., kjer dobe za ljudskih šol. 85 sol ima celodnevni, J svoja grozodejstva miloščino od ljudi. ^Bto~~z 120,OOO prebivaleL Tatinski služabnik. Pri trgovcu Rudolfu Kralju v Zagrebu je bil uslu-žben Mirko Punčee. Ker se je kazal jako poštenega in delavnega, mu je gospodar zaupal. To zaupanje je pa Punčee izrabil, da je mesece in mesece jemal iz trgovine Kraljeve razne stvari in jih nosil svoji ljubici Bizjak, ki je blago razpečevala naprej. Pri njeni hišni preiskavi so našli celo skladišče najraznovrstnejšega blaga. Kralj je bil ošokdovan približno za 2500 K. Punčee je dobil šest, Bizjakova pa štiri leta ječe. Uboj priznan čez 35 let. Pred 35 leti so našli trgovea Jova Ljuboviča iz Nebljava na Hrvaškem ubitega v nekem gozdu. Vse poizvedbe po zlo-čineu so ostale brezuspešne. Dne 20. marca t. 1. je pa priznal neki Ilija Korda sinu ubitega, notarju Gavri Ljuboviču v Petrovem selu, da je on izvršil umor nad njegovim očetom s svojim pokojnim bratom Josipom. Vedel je, da je Ljubovič prodal par volov na Reki, pa ga je počakal, ubil s sekiro in mu vzel denar. Ilija Korda je bil obsojen na 18 let ječe. Posestva kneza Schaumburg-Lippe na Hrvatskem v židovskih rokah. Ka-javlja "Hrvatski narod", kupijo posestvo kneza Scliaumburg-Lippeja v Slatini in Virovitici židje. bratje baroni Gutman. Pogajanja so že dovršena. Kupna cena je 45 miljonov kron. Odlikovani Jugoslovani. Na praški ikademiji ripodabljajočih umetnosti so dobili nagrade tile jugoslovanski umetniki: Slovenec Sv. Zabota, Hrva-, ta Radivoj Krajner in Muha in Srb Pera Popovi?. BALKANSKE NOVICE. Mobilizacija turškega vojnega bro-dovja? London, 12. jul. "Daily Tel." poroča iz Carigrada, da je sultan ukazal mobilizacijo vsega turškega bro-lovja. Mobilizacija se ima čim preje izvršiti. — Govori se, da se turška vlada boji. da bi izbruhnila ustaja na ruskem črnomorskem brodovju in da bi uporniki skušali skozi Bospor uteči v Sredozemsko Napev za srbsko himno. Za novo srbsko himno je odobren napev, ki ga je zložil Izidor Bajič, glasbeni profesor na srbski veliki gimnaziji v Novem Sadu. RAZNOTEROSTI. Profesorsko mesto. Saksonski kralj je nedavno tega obiskal Lipsko. Ko si je ogledal vsa važnejša mestna poslopja, je posetil tudi mestni magistrat. Ogledal si je tu tudi vse uradne prostore. Na policijskem oddelku je opazil veliko množino dežnikov. Kralj se je obrnil k svojemu spremstvu in rekel: "Vidi se, da je Lipsko mesto profesorjev. Edino ti lahko izgube to- i liko dežnikov!'' Zločin v sodnijskem poslopju. Sodišče v Parizu je obsodilo nekega hudodelca z imenom Nero na petletno ječo. V zapor sta ga peljala dva vojaka. Xa hodniku jih je srečala Nerova ljubica. ki mu je skrivaj izročila dolg nož. Nero je planil z nožem na vojaka in težko ranil enega in zbežal. Vendar se je pa posrečilo drugemu vojaku ujeti zločinca in njegovo ljubico. Zanimiv prizor v tunelu. Neka mlada devojka se je peljala z železnico. Njej nasproti je sedel mrk človek s črno brado in dekleta večkrat pogledal z ostrim pogledom. Približal se je tunel. Dekle je bilo v strahu pred tujcem — peljala sta se namreč sama v vozu — in ko sta prišla v temo, smuknila je z rokama brž v žep. A kako se prestraši, ko najde v žepu tujo roko, ki je njeno močno stisnila in jo držala stisnjeno. Vsa preplašena se dekle ni upala ziniti l»esedice. Tunela je bilo naposled konec. Kako se je pa dekle šele prestrašilo, ko je zdaj videlo, da je dejalo roko v žep sopotnika, ki se je istotako bal za svoje premoženje in misleč, da ga misli dekle okrasti, trdno držal njeno roko v žepu. Oba "tatova" sta se dalje vozila kot najboljša prijatelja. Umor v odvetniški pisarni. V Budimpešti je pridivjal 491eni bančni uslužbenec, ki je izgubil neko tožbo, v pisarno svojega zagovornika odvetnika dr. Dushegyja z namenom, da ga usmrti. A v svoji zmedenosti je napadel najbližjega uradnika, mladega koncipijenta J. Cseperesa in ga ustrelil pred očmi odvetnika in njegove soproge. Nato je zbežal in se javil sam policiji. Morilec ni pri zdravi pameti. Jeza na vrabce. Ta se je zgodila skoro po vsej Evropi. Tako je napovedala vojsko tem ptičem vlada Zjed. držav v Ameriki, nato Francija in Anglija. V tem v Avstriji še vendar nekoliko potrpijo, dokler si — pameti in prepričanja ne dobijo. Nesreče v gorah. Gorski vodnik Kehrer v Kalsu na Tirolskem je padel z neke stene v globoeino in se ubil. Na češko-saksonski meji se je v tamkajšnjem grmovju ponesrečil konto-rist Krause iz Kamenca. Našli so ga mrtvega v neki globeli. Največja ruska mesta. Ta so po najnovejšem štetju: Petrograd z 1,534,000 prebivalci, Moskva z 1,173,-000, Varšava 756,000, Odesa 449,000, Lodz 351,000, Kijev 319,000, Riga 260,000, Baku 197,000, Vilna 162,000, Tiflis 160,000, Jekaterinov 125,000 in Pozor Slovenci in Hrvati! Na milijone ljudi si je izdravilc potenje nog s KNEIPPOVTM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedek rat v tednu na-prašite nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave 1 Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo ieto. Kdor želi omenjen prašek, naj nam pošlje $1.00 in mi m a takoj pošlemo istega. JAKOB VAHCIC & CO.* 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-8 v d) Za vsako hišo" koristne in jako potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- HI if " vezlna. IllIV, 75 cent. Dalje: antika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, n an-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pri poteč, rožmarin, sme t lika, lav-žentrože, ientjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za o centov. Priporoča se k:, ausenik, 1146—40th Street. Brooklyn, N. Y. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knužice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma In tameljito znana ter edini more t resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor : boleznina plučah, prsih, želodcu, črevab, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje m bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo aH pre liv, nečisto m pokvarjeno kri, ^ otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrablievanja), Šumenje in tok iz ušes, oglu?enje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastenicm glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t d kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške lil ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noma tajno.) & Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kuj i go ,,Zdravje", katero'' je napisal slavni Dr E. C. Collins M. K. ia katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali marK za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik" \ i. njtfflllimrljCk J Pozor Slovenci v Clevelandu! p Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici svoj dobro urejeni Saloon "Bank Cafe" na voglu St. Clair & WiUson Aves. (55th Street.) Imam vedno pripravljen dober mrzli in gorki prigrizek (free uneh). Slovence postrežem z pristno pijačo ter dobrimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča MATHIAS STEINEN, 5501 St. Clair Ave. N.F., Cleveland, 0. V Ant. Klapčič, Box 183. Barber-ton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins * New York. Leto je minilo, kar ste r.ii posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem. 2S vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. \ am naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše drmre medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni r.i več in noben mazulj se mu več ne izpusti. S<_uaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box 87, Forest City, Pa. Zatoraj 1*0 jr*li:i! zakaj da bolujete in trpite? Tse vase bolezni, trplenja iti slabosti točno Oj i 'ite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! BOLNIKI! ŽELITE OZDRAVITI? So zdravila, s kterim se ozdravite prav gotovo in popolnoma! Ne zgubite upanja, četudi vam uiso mogli drugi zdravniki prav nič pomagati. Vi laliko ozdravele ir. ozdraveli morate, ker je to odvisno po-polnom« od vaše volje. Slavni Milanski laboratorij medicin na-pravlja zdravila, ktera so v teku stoletij iznašli profesorji in zdravniki. To 111 iznajdba jednega človeka; to so zdravila ktero so odkrili zdravniki in ljudje, ki so žrtvovali vse svoje življenje v to. da najdejo za gotove bolezni zanesliva zdravila. Niso torej zdravila posameznika, ampak največjih Ijudij na zdravniškem polju- Mi smo edini v Ameriki, kteri prodajamo ta zdravila po $3.00, jedno steklenico. zdravila orosi so najčistejša, najnaravnejša in uspešna v zdravljenju, ker so napravljena iz samili koreninic. Zdrave vedno tiste bolezni, za ktere so napravljene. Posebna zdravila za vsako bolezen. Zdravilo za posamezne bolezni samo po $3. Kevmatizem, jetika, srčne bolezni, bolezni očij, nosa, ušes in vratu, kašelj, astma, opekline, zastruplenje krvi, malarijo, slabosti telesa in želodca, izguba telesne moči, ženske bolezni, beli tok, iz-pahenje, jetrne bolezni, nervoznost, strah, jiadavico, Sifilis, zlato žito, možgane in mozek. kakor tudi vse druge bolezni, Zakaj zgubi vate lase? Po naših zdravilih vam zopet zrastejo. Najboljši zdravniki sveta priporočajo zdravila Orosi, ktere rabijo v vseli bolnicah in pri vojakih. Prvi svetovni zdravnik, profesor medicine Vulpi je proglasil ta zdravila za prva in jih je priporočal zdravnikom na zdravniškem sestanku v Parizu dne 22 oktobra 1882. Med drugim je on rekel na tem sestanku, da je ni bolezni ktere bi on ne ozdravil s temi zdravili, če govore tako ljudje, kteri so po celem svetu znani radi svoje velike učenosti v zdravilstvu, potem je naravno, da ga bodo tisti ljudje poslušali, kteri ga vedo ceniti radi njegove znanosti, in si takoj naročili ždravila. Da se pa vsaki, tudi najubožnejši Človek lahko okoristi s sadovi tega znanja, prodajemo mi samo za tri dolarje jedna zdravila. Bolniki ! Od vas je odvisno, ali hočete zdaj ozdraveti ali ne: naj zdravniki pravijo, kar hočejo, zdravite se pri nas če tudi ste brezuspešno rabili že vsamogoča zdravila. Da vas pa že vnaprej prepričamo, do gotovo ozdravite, naznanjamo javno v časopisu sledeče jamstvo. Prvi in edini slovenski zdravniški zavori v AmerikiJ> Zdravimo vse 'plučre, želodčne, srčne, očesne, ulesne, nosne, vratne, krvne in lc£ne bolezni, irrzlico, ie\iratizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške In ier.ske bolezni. Dobra, prava in cena zdravi/a. Izkušeni zdravniki z e^ropejsko in ameiill c zdiavnliLo prakso. Kojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do f> zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od '.'zjutraj do 1 popol THE WORLDS MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y. Rojakom na znanje 2 Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- a w nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- * J mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. 6, a Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker a ] je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. ■ Napravljati žganje 111 likerje 11 i težko. 0 Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; & 6 tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- 1 Jr čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa II Vas ta 81) odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi ^ morali izdati, plačate le 20 centov. QPRIPFVAI O Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 2-4 junija R oriuv^cv AL.W 1B95 se naši izvlečki prej pregledajo po držav- W nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. 6 Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo A mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa (C 1 „ Vlahova 1 „ Konjaka 1 „ Ferneta 1 „ Maraskina 1 „ Brinovca 1 ,, Absinta /jK f 1 „ Kimljevca 1 „ J ktero dajemo v časopis v znanje celemu sveto, ker smo overjeni da ozdrave zdravila Orosi vsako bolezen. Pišite nam, ali pa pridite; zdravnik je vedno na razpolago do vas pregleda in prouči vašo bolezen. Bolnike v New Torku prosimo da pridejo po možnosti ob nedeljah od 10 do 12 ure predpolu-dneker je sicerpredrenj. Vsa pisma in liste za pojasnila počlite na AMERICA-EUROPE COMPANY 161 COLUMBUS AVE.,__new YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PlVOtf.«. ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I -^e pri tem vprašanju upre,njegov obraz postane resnejši. Gotovo je moral imeti vzrok za poizve iovanje; zato odvrnem: "Jaz imam naloiro. da se udeležim merjenja in se za druge prav nič ne brijran." "Hm. da! Mislim pa. da dobro veste, kako je. Ta zemlja, 11a kteri ste. je indijanska in >ieer apa.ska, rodu Mesealeros. Prav gotovo vem, da ni hda ta zetnlja uiti prodana, niti kako drugače odstopljena." * * Kaj vas pa to britra!" zakriči Rattler nad njim. "Ne vtikajte se v tuje zadeve, ampak v lastne." "Temu je tudi tako. Sir. kajti jaz sem Apač, da, eelo Mesealero." "Vi? Ne norčujte se! Človek bi moral biti slep. da bi vas ne spoznal, da ste bel." "In vendar se motite! Ne sodite po moji koži, ampak po mojem imenu. Jaz se imenujem Klekih-j»etra." To in ponienja v apaskem narečju, kterega pa nisem še tedaj poznal, toliko kot beli oče. Videlo se je, da je Rattler že slišal to ime; začuden gre korak nazaj in pravi smejoe: "Ali, Klekih-petra, slavni učenik apa.ški! Škoda, da ste grbasti; iz-l-edno »iobro se morate držati, da vas rdeči ne zasmehujejo." "To nič ne ptri. Navajen sem že, da se mi tepei posmehujejo, a pametni ne delajo te-a. Ker vem. kdo ste in kaj delate, vam lahko povem, kdo si a moja spremljevalca. Najboljše je, da vam jih pokažem." Ob m c -e in zakliče neko indijansko besedo, ktere tedaj še nisem razumel: takoj nato nam približati dve zanimivi indijanski postavi, počasno in premi« je no. Bila sta dva Indijanca, oče in sin, kot se je dalo spoznati na pn i pogled. Starej-i je srednje postave in krepkega života; v njegovem zadržanju je res nekaj plemenitega, a njegovo gibanje kaže izredno spretnost. Njegov obraz je i»opolnoma indijanski, vendar ne tako razoran, kot obično pri rdeč-nežih. Njegovo oko izraža mirnost in mehkost, izraz notranjosti, kar ga n ora povzdigovati med svojim narodem. Glava je razkrita, lasje ima zvezane v v kterega je utakneno orlovo pero kot znamenje glavarja. < »bitka je /. mokasina, krajčasti leguin in usnjata lovska kamižola, vse sicer jednostavno. a trpežno. Za pasom tiči nož in več mošenj z razno drobnarijo, ki«-!-., potr- imje we>tman. Okrog vrata visi mošnja za zdravila, polesr mirovna pipa 7. glavo, izdelana iz svete gline. V roki je držal dvocevko, ktere i.->eni deli b-ato s srebrom okovani. To je tista puška, kteri je pozneje nj. - v sin Winnetou pridobil pod imenom "srebrna puška" tako slavno ":me. — Mlajši je prav tako opravljen kot nje-ov oče, z jedinim razločkom, da ie njegova oprava li.'nejša. Njegov mokasin je okrašen z ježeveevimi iglami, nje-ov levins šivan z rdečimi nitkami. Tudi 011 ima mošnjo z zdravili okrog vrata in calumet. Oborožen je kot njegov oče, z nožem in dvocevko. av<. nosi i-totako nejH>krito, lase zvezane v šop, a brez orlovega peresa. Bili izredno doluri in yosti; brez dvoma bi ea bila marsiktera ženska zavidala za ta naravni kras. Obraz mu je še plemenitejši kot njegovega očeta, barva svitlorjava. Star je toliko kot jaz in mi takoj napravi globok utis. Čutim, da je dober človek in da mora biti izvanredno nadarjen. Opazujeva ilok'o, vprašujoče: skoro se mi zazdi, da se njegove temne oči za trenutek za-vetijo kot pozdrav, kterega pošlje za oblaki skrito solnce materi zemlji, ko se pretrga težka nebesna odejo. "To moja prijatelja in spremljevalca." pravi Klekih-petra ter pokaže 11 a j prvo na očeta, jjoteni pa na sina. "Ta je Inču-euna, veliki glavar Mescalerov. kterega priznavajo vsa a paska plemena za glavarja. To je pa 1 , v >in Winnetou. kteri je kljub svoji mladosti izvršil več junaških činov, kot deset -tanh bojevnikov. Njegovo ime bode enkrat slavno in znano po vseh savanah in Skalnem pogorju." Zdela se je prvi trenutek ta pohvala pretirana, a v resnici ni bila, kot sem zvedel pozneje. Ratler se zaničljivo posmeje in pravi: ••Tak mlad, pa izvršil že taka dela? Pravim nalaš 'izvršil,' kajti kar je o:, , sedaj napravil, ni bilo dnizega kot tatvina, ropanje in napadanje. '1 o se -ari!- .■!> sebi razume. Vsi rdečneži kradejo in ropajo." T. .j- bilo hudo razžalenje. Tujci ga jednostavno preslišijo, stopijo k nu-dv.1 :.. ga opazujejo. Klekih-petra se sklone in ga natančno pogleda. Medved je poginil vsled noževih ran in ne vsled krogle," pravi proti meni obrnen. O ; ■ skrivaj poslušal prepir z Rattlerjem in je hotel samo ]X)trditi moje pravo. "11. l.-mo videli." odvrne Rattler. "Kaj se razume grbast učenik na i: . dv. ; ; lov. Ko potegnemo kožo iz živali, se natančno prepričamo, kiera r;r a ;e bila smrtna. Od greenhorna pa se ne dam prevarati za svoje pravo." Winnetou s.- sklone nad medvedom, potiplje krvaveča mesta in vpraša kvišku se skloneč: "lvd> je to zver napadel z nožem?" Govoril je čisto angleščino. "Jaz," odvrnem. "Zakaj ni moj mladi !>eli brat streljal?" "Ker nisem imel puške." "Saj vendar tukaj ležijo!" "Te niso moje. Njih lastniki so jili pometali in splezali na drevjje." "Ko srno zasledovali medveda, slišali smo silno vpitje. Kje je bilo to5*" "Tukaj." "1 tT! Veverice in smradljivci zbeže na drevje, če se jim približa sovražnik. Mož se mora bojevati, če ima pogum, mu je dana moč premagati najsilnejšo žival. Moj mladi beli brat je imel tak pogum. Zakaj se ga imenuje greenhorna ?" "Ker sem prvič in še nedolgo na zapadu." Bledoličniki so čudni ljudje. Če se pri vas mladenič spravi nad strahovitega grizlija. mu pravijo greenhorn; tisti pa, ki trepetaje zlezejo na drevje 1:; rjovej.« od strahu, so pa izvrstni westmani. Rdeči možje so pra-vičnejši. Pri njih ni junak nikdar strahopetec in strahopetec nikdar junak ne." "Moj sin irovori pravico." pritrdi njegov oče v bolj slabi angleščini. "Ta mladi, junaški bledoličnež ni nikak greenhorn več. Kdor grizlija premaga na ta na.-in, -e sme imenovati junak. In to stori, da reši druge, ki zbežijo na drevje; zasluži pač hvalo ne pa zabavljanje. Howgh! Pojdimo na pro-to, ila vidimo, kaj delajo bledoličneži v tej okolici." K- k razloček med mojimi belimi spremljevalci in med zanieevanimi Indijanci. Smisel za pravico je rdečneže vodila, da so se izjavili v moj prid, ne da bi jim bilo to jw>treba. Bilo je celo drznost, da so to storili. Bili so samo trije in ni —• • vedeli, koliko je nas; gotovo je bilo nevarno, da se zamerijo našim westmanom. Toda na to niso mislili. Počasi in ponosnih korakov stopajo mimo nas na prosto. Sledimo jim. Inču-čuna zagleda merilne kole, obstane, obrne se proti meni in vpraša: "Kaj se godi tukaj? Ali hočejo bledoličniki premeniti ta svet?" "Da." "Zakaj?" "Da se napravi pot za ognjenega konja." Njegovo oko izgubi mirni, premišljeni pogled; zasveti se jezno, skoro erdito in povprašuje nemirno: "Spadaš k tem ljudem?" "Da." "Si tudi pomagal meriti?" • - - "Da." "Si plačan za to?" "Da." Pogleda me zaničljivo in pravi prav tako zanicljivim glasom Klekih-petri: "Tvoji nauki zvenijo lepo, a niso vselej pravi. Tukaj smo zopet enkrat naleteli na mladega bledoličneža junaškega srca, odkritega obraza in poštenih očij; ko ga vprašamo, kaj dela tukaj, pravi nam, da nam za plačo krade našo zemljo. Naj si je obraz belega dober ali ne, v notranjosti so vendar vsi jednaki!" V slučajih nesreče itvijenja ndor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr, R1CHTERJEV Sidra Pain Expeiler. On suši, zdravi in debavi ndohnost. Imejte ga vedno d»ma in skrbite, da si nabavite pravega z naSo varnostno znamko sidrom na eti- jJ^keti. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. Alojzij češark 59 llnion Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje pa rob rod ne listke, (čifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko žtevilo zabavnih in Dodnčljifih knjig. JOHN TENZEL, 101? E. ttnd St., S. IL, Clevalajud, 0 Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se pri porot« rojakom za izdelovaui in popravljenje harmonik. Delo n* pravim na zahtevan je naročniku* Cene so primemo nizke, m deio trpei ao in dobro. Cene trivrstnih od |2> do $45. P!oiie so iz najboljšega eio ka. Izdelujem tudi plušee u alum nija, oikrlja ali medenine. Cena tr vrst nt m i* od d** ft«o NAZNANILO. Rojakom v Johnstown u, Pa., in oko. lici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Fa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". RED STAB LINE Prekonorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom ia Antwerpeaom ^ * * * ♦ ♦ ♦ * Fhiladelphijo in Antwerpeaom JOHN KRACKEft. HXWSt Clait St., Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Sodeče vina (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJE V EC, za kterega sem import i ral urinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEG $2.50 ga ion a DROŽN1K ?2.75 galuna. — Najmanje posode za žganje *o gaione. Naročilon, je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 119» St. Clair St., Cleveland, Ohio. Prevait potaike S sledečimi nohtnimi parni k?» VABERLAND fa *ljaka U0i7 ten.! KRuCiiLAND .. 12760 ton ZEEUHD............U05 ton. IFINNUNC.............J27S0 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete if® potrebščine, dobri hrana, najboljša postrotba. ' Pot Cm Antwerpen je jedna na jkrajših m na^prijetn-fSih za potnik s Iza: V Avstrijo s na Kranisko, Štajersko. Koroško, Prim one, favatskof Dalmacijo . druge dele Avstrije. . , I* NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo luane oa pomoia štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADELx PMIJE, vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street* Glede vprašan; ali kupovanja vožnjlh listkov js obrniti na: OFFICE : 9 BROADWAY, NEW YORK CITY, 90-96 Deaborn St., Chicago, — Century Building, St. Louis, — 21 Post Street. San Francisco Cal., ali na njene zastopnike. Velika zaloga vina in žganja i ' Matija Grill,' f! Prodaja helo vino po 70c ga'l»)n „ orno „ „ 50c ,. { i Drožnik 4 jr.tllone za.......$11.00 | | Branjevec 12 steklar«; zn 812.00 ? ali 4 gall, (s«»dček) za........$1(5.0«) § Za oblino naročilo se priporoča i Matija Grillv - | 154S St. Clair St. CLEVELAND, O. | (Dalje prihodnjič.) „ 25,tHW "LaTourainc' „ „ .....................I0,im»o „ 1-2,000 "L'Aquitaine" „ „ „ ...................30,.nn) „ 16/hdj "La Bretagne'..................................8,(«k) ,, j>