St. 107. V Mariboru, sobota 14. septembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti projeinan, za avetro-Ogereke dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tsje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold.. za četrt leta 3 gold , 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od o«urifitnpne petit-vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čr ne tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ne plača štumpelj za 30 kr. — Dopisi naj se lavolfl frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O p r a v n i š t v o, na katero najse blagovolijo jpošiljari naročnini', reklamacijo, o/.iinrnin. t. K anininisjrarivne reči, je v tiskarniH: K. Sk.iz.1 in dr., v k»rnški ulici hišn. št. 229 , W*ijv«»* n veta otrokom *11nI ilnve." Preširea. (Krst pri Savici.) ■ Se nij bilo napočilo osodcpolno leto 1848; nijso še bili zasijali narodom prvi žarki zlate svobode. Vsa Evropa je molče zdihovala pod železno pestjo absolutizma; ta pa je pod masko očetovske ljubezni do negodnih ljudstev neusmiljeno tiral na trdnjave in v prognanstvo vsakega, kdor ic je predrznil, povzdigniti svoj svareči glas, in če tudi le rablo opominjati pozabljive vladarje, kaj so v revah in stiskah, tlačeni in proganjani po smelem Napoleona 1., svojim narodom obetali in obljubovalt, klicavši jih v boj za pravieo in svobodo. Otročji narodi so res tačas bili dovolj lehkoverni, zgrabili eo za orožje in po padu Napoleona 1. 1815 navdušeni pozdravljali na novo pritrjenih prestolih stare jim prirojene vladarje. Zibali so se v sladki nadi, da bodo vladarji po bridkih nadlogah, ki so jih sami v najobilniši meri skušali, iz katerih rešil jih je le žrtvovoljni patriotizem podložnih, da bodo zdaj po srečni zmagi se spominjali onih, ki sojini s svojo krvjo, s svojim imenjem na novo priborili že izgubljene krone in žezla. Čudna lehkovernost narodov, nesramna nehvaležnost vladarjev! v teb besedah zapopadena je vsa žalostna zgodovina poznejših let. Začetkom se je še prikazala kaka iskrica upanja, kakor da bi vladarjem res bila volja, nekatera bremena olajšati ljudstvom, nekatero pravice jim podeliti; zlasti ruski car Aleksander imel je pošteno voljo, Poljakom privoliti ustavo, na Ituskem pa odpraviti tlaČanstvo in uvesti svobodnejše postave; a tudi njega je končno odplašila vscobČa reakcija od njegovih blažih namenov. Duša to reakcije pa je bil vsemogočni knez Mettcrnicli, po spričevalu sovrcincuikov IchkoživeČ dvorjanin le srednjo duševne nadarjenosti, a v vsctii postrcžljiv sluga svojemu vladarju cesarju Francu, katerega načela in djanja naj sodi zgodovina. Listek. X* redire u« Jutri bodo slovenski narod od vseli krajev, kjer se naš mili jezik govori, praznoval praznik enega največjih svojih buduikov, Franca Preširna. Čas je. Vredno je, da prizna Slovstveno moža, čegar gcnius je naš narod vzdignil iz poti tja in samo-obupavanja, kateri je nam lice osvetil pred nami samimi soboj, in čegar slava hode od dneva do dnova rasla in slavo našega naroda množila. Pivi je bil naš narod, pali naši predniki, pali mi! Tisočletna materijelua in duševna sužnost, v kateri srno tujemu geniju robovali in svoj domači duh tujcem posojevali, činila je, da je ginila sa-mosvest, da se jo iztakalo domoljubje celo blažjih duš v zgrešeno tuje ustje, da so celo boljši sinovi naše narodne matere odvračali se od njene vlastitosti. Slovenski narod je bil narod hlapcev, njegov jezik bil jezik hlapcev, srn mil se ga je gospod, izrastel iz tega naroda hlapcev. Pač so Čas za časom vstajali na temnem nebu slovenskega narodnoga življenja posamezno svitli duhovi, kakor zvezde, polusvitlo razsvitljcvajoče naše obnebje. Glavni med njimi — neumrli Voduik. Ali izgiuili Skozi šest in trideset let od 1812 do 1848 vodil je Mctternich vso zunanjo in notranjo politiko Avstrije, in kar se zunanje tiče, se mora priznati, da je v tem času Avstrija bila odločilen faktor v evropski politiki. Ta nimbus pa nij bil opravičen, vsa hvaljena sila samo navidezna, dokler nij trebalo, dokazati jo v djanji. Kako bi tudi mogli razvijati narodi Dvoje naravne moči, ko jim očetovska ljubezen vladarjev nij druzega privolila, nego davke plačevati in — molčati. V takih nesrečnih dobah, kadar tiranstvo zatira vsako prosto gibanje in kar še hujše, vzvišeno idejo smeši in skuša ves ljud pogrezuiti v brezdno lehkoživeče brezznačajnosti, bujne sladnosti, razuzdane samopašnosti ter ga po tem Machiavellistič-nern potu tako demoralizirati in oslabiti, da s a m več ne čuti bremena sužnosti in sam ne želi, si otresti sramoteče verige; — v takih zatcmnelih dobah, kadar vsak plemeniti duh obupuje nad srečnejšo prihodnostjo naroda: se genij Človečan-stva koncentrira v malo veličastnih duhovih, v prerokih in — pesnikih. Zbegani ljud sliši začuden nenavadne glasove, on jih ne razume in plašno se odvrne od navdušenih svojih buditeljev; a malo izvoljenih se zdrami in zaveda se sramotne suž-njosti. — Oe tudi pa so vsi narodi v tej dobi zdihovali pod absolutistično silo, vendar nobenemu nijso bile sekane tako globoke rane, ko nam Slovencem. Nam nij šlo samo za svobodne naprave, kakor vsem drugim, Šlo nam je za našo eksistenco, za našo slovansko narodnost Že od časov cesarja Josipa II. sem je bilo načelo vlade, vse deželne in narodne posebnosti iztrebiti in po potu ger manizaeijc vse narode nivelirati. Vsemogočni vladi nasproti, kje bi bili iskali zavetja ubogi Slovenci, ki razkosani v raznih deželah še toliko se nijso zavedeli, da so vsi enega rodu? Nij je bilo med njimi narodne inteligencije; kdor se je izobrazil na višjih šolah, se je sramoval svojega roda in navadno postal sovražuik in tlačitelj svojih lastnih rojakov. Mala iskrica narodnega gibanja, ki se je zanetila v dobi francozke revolucije, po Vod niku, je naglo iztlela in bilo je videti, da bo slovenski narod v kratkem časa zginil izmed živečih narodov in le še služil kot kurioziteta prciskaval-cern mrtvih jezikov. Pa zdaj v skrajnem trenntkn je nepričakovano ttie^l svoje peruti razvijati narodni genij in navdihnil neznatnega pevca, da je povzdignil svoj glas ter okorni, zanemarjeni govor slovenski pretvoril v bogati, milodoneči jezik. Mi Slovenci nemarno skupne zunanje zgodovine, in vendar je za vzbujenjc in okrepčanje narodnega življa povsod najglavniši faktor nakaz na glavne čine slavnih prededov. Kako težavno tedaj z vzbujenjem narodne zavednosti pri nas Slovencih, ki nemarno skupne preteklosti, razven da so nas vse enako zatirali sosedni narodi, in ki tudi zdaj še nemarno politiškega edinstva! Le naše slovstveno delovanje je nam vse skupno, le v tem je naša zedinjenost. V naši slovstveni zgodovini pa je P r c š i r e n eden onih herojev, kateiili se tudi večjim narodom, nego je naš slovenski, le posamezni rodijo in ki s svojimi duhovnimi čini ne redkokrat na stoletja odločijo pote človeški omiki. V dobi, v katerej Slovenci nijso imeli ni enega časopisa, v katerej je sploh vse politiziranje bilo zabranjeno, ostala je skoro edina pot, izraziti ideje svobodnega in narodnega mišljenja, beletristika, in v prvi vrsti pesništvo. Sicer ostremu očesu policije so se zdele pesni nedolžne stvari, in tako se je v pesniški umotvor skrilo, kar bi pisano v časnikih bilo zločinstvo, ter je nezabra-njeno se glasilo v pesmih. In tudi P r e š i r e n je v pesni zlival svoje nazore, tožil je nad žalostno zgodovino Slovencev, ko „Sloveuec moril je Slovenca, brata", — pa takoj obračal naš up na veselejšo prihodnjost, ko bodo tudi nam „mil'šc zvezde, kakor zdaj sijale". V tem upanji pa je Slovence utrdil iu nas zbujal k krep-kejšemu delovanju, nam dokazavši, da nij smo sami svojega rodu na svetu, da imamo zraven sebe milijonov in milijonov sorodnih bratov so, že v življenji žalostno pojoči nne hčere ne sina po meni ne bo" ter trag in sled, ki so ga za sabo pustili, bil je pač viden in osvitljujoč, ali izgubljal seje in uij bil močan dovolj srce s 1 o-venskega naroda, njegovo tujcu slu/.ečo inteligencijo, ogreti za milo domovino in njene glasove Potem je on prišel, pesnik, Proširen. Genialen duh; vsak narod, večji in v krogih Evrope spoštovanejši nego je naš, bil bi ga ponosen sprejel med svoje nesmrtne, — a on se nij obrnil od priproste zapuščene matere slovenske, nij se sramoval njenega golSa, ubral je strune in njegova pesem ljubezni je donela po naši domovini, bodeča iu razpihujoča zopet vročo ljubezen do vsega lepega in do mile materinščine. Prešircn je s svojimi umotvori neizmerno storil za naše narodno vzbujenjc in oživljenje. Ne samo, da je ohrabri! v rodoljubji svoje sovre-inenike , pokazavši jim svojimi pesmami divno krasoto, gibčnost in sposobnost našega prej celo od izobraženih domačinov nepoznanega jezika, — v koliko mladih prs so njegove poezije vpihnile iskro, ki je užgala srce, da jo gorelo vedno za oeetnjavo. Mnogi mladeuič, Ui je bil po tujem kopitu izrejeu, navdušen samo za tujo klasike, ptijel jej Preširna, omilil se mu je dužni velikau, slovenski j pesnik, in omilila se mu slovenščina. Drugi je bil mlačen za lepote domaČega glasa: Prcširnove poezije so mn srce ogrele. In naš lepi spol V Saj imamo malo berila, kar moremo izobraženim kra-sotieam v roke dati, — Prešircn je prvi. Njegov vpljiv na vse svobodnejše razvijanje našega mladega slovstva, bode vrednejše ocenila bodočnost nego ga je preteklost. „ Pesniki so pro-roki.u In kakor že pregovor pravi, da doma nij nihče prorok, tako se je dobro dolgo godilo deloma tudi našemu Proširim. Dobro dolgo nij imel občnega priznanja. Mali duhovi, nesprejemljivi za poezijo, gledali so na njem inalosti, prezirali glav-nosti; gledali so in videli, kakor Stritar pravi: K:iko ž vi, kaj je in kaj pije. Kako in kacoga kruha si služi Kam hodi /vre -r in h kom BO druži. Ali utihnili so ti mali duhovi ! Iznbraženstvo slovensko, slovenski narod PreSimoVO velikost hvaležno priznaje. Temu dokaz jo, občin* udele-ženje in navdušenje za praznovanje njegovega spomina na jutišni dan. Lepše pa teh vrst ne moremo sklepati, ka kor da tu dodamo krasno Stritarjevo kantato : ki nas ne bodo prepustili tujemu molohu. Po-nosuo kliče: „Največ sveta otrokom sliši Slave!" Pa ne smemo se samo na bratovsko pomoč zanašati, sami moramo biti delavni in pogumni, ako se hočemo rešiti sužnjosti. Kako Črtomir in njegovi drugovi moramo biti vselej pripravljeni, vse žrtvovati za domovino iu narod; kajti „Meuj strašna noč je v črne zemljo krili, Ko so pod svitlini solnccra sužnji dnovi." Dr. J. Vošnjak. t «11» v ni tt»Moliitlzcmao StlOV4»IlC4% V zadnjem listu poroča eden naših goriških dopisnikov, da je slovenskih tabor v Renčah, katerega so mislili goriški rodoljubi, naime društvo „SoČa", osnovati, prepovedan. Nekaj dni prej smo imeli priliko enako birokratično naredbo osvetiti, namreč kako je vladni komisar glede Preširnove Hvečanosti dal slovenskemu pisateljskemu društvu „ukaz", vreden najrcakcijonaruejših časov, uradnega nemškega absolutizma v Avstriji. Poleg vsega tega pa živimo v ustavni Avstriji. Poudarja se od vladne strani vedno — spoštovanje zakonov. Kaj pa govore ti zakoni V Os-nsvne postave nam, vsem avtrijskim državljanom brez razločka narodnosti, zagotovljajo, da imamo slobodo govora in pisma, da imamo temeljno pravo zbirati in združevati se, posvetovati se in svoje potrebo in željo razkrivati. Enake pravice veljajo za vse, — pred zakonom smo vsi enaki. To nam je zagotovljeno, od najvišje strani potrjeno in posvečeno. Oficijozni listi na ves svet trobijo, da je svoboda v Avstriji lepa in cela, da se druge dežele morejo izgledovati na njej. In res vidimo, da imajo — Nemci celo svobodo. Shajajo se v društva in zbirališča enkrat v Brnu, drugič v Gradci, tretjič na Divnaji, četrtič v našem Mariboru itd. Nikjer se jim nobena zapreka ne stavi, nikjer se ne terja od njih, da osem dni prej govore c. kr. oblasti predlože, nikjer se ne vpraša ali se utegno „napraviti razdražbo in sovraštva med narodi." Narobe, tu vihrajo zastave tujih vladarjev, hujska se na večino avstrijskega prebivalstva, na Slovane, na katoličane, — vse vprek. Žiri se duh, ki spodjeda podlogo avstrijske države, ki spodriva lojalnost do avstrijske krone, in podrezuje vezi skupnosti avstrijskih narodov. Nemško in pruske zastave tako mogočno vihrajo, da moramo mi, državi še verni, skoro veseli biti, ako kje vidimo med množino tujih zastav, — katero avstrijsko zastavo, belo vrano v teh dovoljenih, rado videnih nemško-pruskib shodih. Nemci dakle, imajo svobodo, a mi ? Mi se ne smemo geniti. Ne smemo ust od- preti. Do tal se pripogibamo pred državno idejo avstrijsko, pojemo celo, da „hrast so omaje in hrib, Slovenca zvestva ne gane", vidi se in sami povemo, da nam Avstrije treba, da torej ne moremo biti proti njej; naše domovine sinovi prelivajo v vojnah kri v onih regimentih, ki nijso bili nikoli prcmagaui; naš davek teče redneji nego drugi: a ipak sme Nemce celo svojo poželjivost po svezi in sprejetji v t'u j o, od nekdaj sovražno državo izrekati, nam pak, Slovencem in Slovanom nij dovoljeno niti v tem poslužiti so slovesno izdanih pos,tav, da bi izrekli svojo skromne želje, katere se dajo v mejah monarhije in avstrijskega domoljubja uresničiti. Prepoved renskega taborja, bedasto [motivirana, pozitivni osnovne državnc]zakono prezirajoča, je nov dokaz, kako se svoboda in zakonitost pri nas umeva. Enemu vse, drugemu nič. In kljubu vsemu temu no neha vladna in nemška stranka na nas Slovane upiti, da služimo reakciji injsmo proti svobodi! In noben „liberalen" glas se ne povzdigne za priucip, za svobodo vseh? Rarcm na pregovor bi lehko mislili, da utegnejo tudi sami v jamo pasti, katero z veseljem uam^kopati gledajo, v jama občnega zatiranja vsega slobodnoga gibanja. Dopisi. —X.rIz IJuulJniMN 11. sept. [Izv. dop.j Gotovo bodo tudi ljubljansko dijake močno razveselilo imenovanje g. Levstika, kot skriptorjn na licealni bibliotoki v Ljubljani. G. Kosmač je bil sicer izveden v svojoj stvari, toda on nij znal ravnati z mladino, kar mu jo bilo menda že prirojeno. Godrnjal je nad vsaeim, kdor je zahteval kako knjigo in da si boječa mladina ravno zavoljo tega dostikrat nij upala iti čitat, je lahko umevno Izmed vseh slov. časopisov je bila biblioteka naročena samo na „Nnvice", in So te je g. Kosmač zadnji dve leti (kakor so pripovedovali dijaci) skrival, da jih nihče nij dobil v roko; Tagblatt iu Laibachorica sta se pa vedno po mizi valjala in vsakemu je bilo dovoljeno brati ta dva nemška časopisa. Jo bilo morda g. Kosmaču tako naročeno? Vse mogoče. Saj so so tudi nemškutarski dijaki smeli udeleževati nemških društev, kot lilharm. društva, ko jo bilo slov. dijakom strogo prepovedano pristopiti k kakemu narodnemu društvu Ko sem prišel lansko leto v kavarno na dunaj-skt cesti in zahteval od postrožuika nSlov. Na'od"^ rekel mi je, da ga nemajn več, ker jim je g. pl Gariboldi odsvetoval daljno naročevanje rekoč: „Warum abonniren sio denn auf soleho Miittcr? Prcsse , Wioncr-Zcitung , das sind Zeitsehriften !u Tega lani še uijsem mogel verjeti in mislil sem, Na Freširnovem domu tB, septembra 1872. Od daljnih stranij, kjer Drava deroča, Kjer Sava valove bistre vali; Kjer Kolpa se vije, jaderna Soča V jadransko morje peneča hiti: Priromalo sem je ljudstvo izbrano, Na pesnika dom, v ljubezni mu vdano. Oj zdrava, hiša sredi raja! Nad tabo plavaj sreča, mir; Iz tebe lil je pesnij vir, Ki slastjo serca nam napaja. „Luna sije"— Melodije Sladko - tožne, čuj! done. Krasna deva! Tebi peva, Toži pevec vnet za te. Omcčilc Pesni mile Nijso tvojega srca; Naše poka, Sladko joka, S61za v oku nam igra. Močneje milejo pesen dont, Kcdor jo čuje, serec mu topi: „Sirota vboga, zapuščena, 0 j d 0 m o v i n a , domovina! Z bridkostjo, žalostjo pnjoua; Nemilost tuja, hujše sina Nczvostost, mati, te boli." — A tiho! pojrlej, nebo so vedri; Sinu si rodila, blago sercć, Ki nosil je tvojo — Človeštva gorje-; Kar čutil, nam v sladke pesni jo zlil, Ljubiti nas mater, človeštvo učil. Proširen budi, Prcšircn nas vodi, Na delo za njim, na dfiševni boj! Pravici lulani, luči, svobodi, Naprej, za svoj dom navdušeni roj! Preširna vihri prod nami zastava, Voditelju - pevcu kličemo: Slava! J. Stritar. da kafetar le sam sebe izgovarja, toda lctoSnjo postopanje plemenitega gospoda kaže, da je bil tudi lani že sposoben kaj tacega se zucbiti , saj jabelko dolgo zoii prodno na tla pade. Izpoil ltosrti«M«4» ;roie. 12. sept. [Izv. dop.J Kakor je znano, sprožili so bdi pred I ali 3 leti v Gradcu misel našo milo Slatino iztržiti in sicer tednj najbolj iz sovražtva do Slovencev in Slovenstva. Menda bi jo bili že tedaj res prodali, ko ne bi bil tedajni „HUrgerministe-rium" pal. Od onda je ta reč nek:iko spala in pod pepelom tlila, tako da svet Rkorom nij za njo več znal. Letos jo zopet oživela, ker so jej okolnosti na vse strani jako ugodne. Pa le vlada v nesrcčuej Avstriji ista st.anka, zopet vse premore, kar koli hoče. Za tega del napenjajo žo celo leto nekateri možaki vse žilo ter delajo neumorno vsakojako pripravo,) da bi zdaj to dognali, kar jim je tedaj i/.podletel o bilo. Celo leto že pisarijo in so pričkajo j)0 nemških novinah, da bi le Slatino v slabo ime pravili ter tako pred svetom videzno opravičenje losegli jo potem iztržiti. Se ve da je večidel vse až ali pa prazna slama, ki jo mlatijo, pa nič ne leno, možaki dobro vedo , da množica se skoz to oslepi in tako na led zapelja. Deželni odbor v CJradcu jo pred kakimi 4 tedni o tej stvari tajno cjo imel. Pred 3 dnevi so trije možaki iz Gradca t imenu dež. odbora tukaj na Slatini zopet vse latcnjko popisovali in precenjevali, gotovo vse ame temeljite priprave za prodajo. Včeraj se udi grof Kotolinskv simo dopcljal. Tedaj „pozor ilovencil" Vidcant consules ne qnid res nostra letrimenti capiat — periculum in mora! J z U ti lom«'ni, 11. sept. [Izv. dop.] 7 Ljutomeru je bilo 9. t. m. prcmiiraujo konj. i kobilicami in kobilami z žrebeti bila je omisija nekoliko zadovoljna in oddala je 18 da-il z 129 zlati. Z večjimi žrebci — 1—3 letnimi — pa prav nič; kajti niti eden nij bil brez napak — vsi so bili slabi v nogah. Oddalo so jc zavoljo ega samo enemu žrebeu darilo in še to edino no lopolnoma po zasluženji. Uzrok slabih nog je pa o, ker imajo kmetje mlada živiueeta vedno zaprta f hlevih, namesto na ograjenih paznikih, kjer bi e v nogah okrepila.....Predsednik komisije vitez VVachtlcr jo kmete prav lepo o tej zadevi po-lučil, toda samo v nemškem jeziku, da ga sko-aj nihče izmed kmetov razumel nij. Chidni ljudje morajo v tej zadevi pri komisiji biti, da so nihče polnil nij, da ima komisija samo slovensko kmete pred soboj, kate i nemškega jezika ne raz-imejo Po piavici so kmetje med sHer lepim govorom godrnjali. Iz li&illlllfcl, (na Goiiškem.) |lzv. dop.j S. t. m. je napravila tuknjSna čitalnica sijajno „besedo" s petjem, deklamacijami in s šaloigro: „Bob iz Kranja". Občin tva seje prav veliko udeležilo te veselice. Tukajšnji igralci in igralke, katerih hvalo smo že večkrat po slovenskih časnikih brali, so tudi ta (Lin dobro obnašali se, posebno pa se je v igri gospodičina Jožefa Omigoj-cva s svojim polnim glasom prav dobro obnesla, tako, da so jo v.1 i nazoči hvalili. Pevci, že dobro znani, peli so pod vodstvom gospoda M. Zoga prav izvrstno; posebno so dopadale dvei Lebauovi pesmi: „Slavjanska polka" in „Brodar**, Po končani veselici pa smo se radovali pod milim nebom na dvorišči t ki je bilo k slovenskimi barvami okin-čnno. Došel je bil k „besediu tudi oče dr Lav-rič, kateri jo goste z govori in napitninami navduševal. Petje, nnpitnicc itd. seje dolgo pri vrčku dobrega piva glasilo. — V nedeljo bomo imeli v Kanalu „narodni ples", vidi se te;laj d v se Kana'ci živo kažejo kot pravi sinovi majke Slave. Živeli! Iz Kii?£r«»l».i. II. sept. [lav, dop.j Vsaka reč samo cn čas trpi. Tudi mi smo vatrogasno svečanost pret. peli. Hvala bogu, odšli so s svojimi velikonemškiml in magjavBkitni zastavami, in z ustmi, polnimi humanizma, za nšesami pa h pest debelimi! Da ne bi nikoli več povoda imeli, se k nam povrniti. Kaj so delali pri nas? „Pest" so jeli, „fest" so pili, „festJ so govorili, z eno besedo (Dalje v prilogi,) Priloga „Slov. Naroda" k Št 107., 14. septembra 1872. vse je bilo za nje rfest.u Bilo njim na slavo, nam Zagrebčanom to nij na čast. Edino narodno vatrogasno družtvo na Hrvatskem je v Karlovcn. Vide Karlovčani, da se namerjava velikonemška demonstracija narediti, odšli so samotež iz Zagreba. Slava njim ! Nekdo mora pa vendar kriv biti, da da je ta veliko nemška orgija v Zagrebu mogoča bila, ali kdo? — Gotovo je, da nase časopistvo nij podučilo občinstva poprej, kakor bi bila stvar zahtevala, ter da je narodna stranka, naše vatro ga-no družtvo ;kot ne svoje, ignorirala. Stoprv en dan pred svcčauostjo je „Obzor" zastokal! Obnova našega magistrata je pred vrati. Mi pričakujemo od našega novega mestnega zastopstva, da bo tudi pred pragom našega vatrogasn?ga družtva do čistega pometalo, in za prihodnje enake „svečanosti" zapašilo. Če bo kedaj pri nas ogenj, bodemo že sami gasili, tujih vatrogascev pa, ki bi pri nas samo požar mednarodnega razdora podpihavali, ne potrebujemo. V politiki je denes pri nas zelo dremavo. Politična pandora sedi denes na galeriji peštanskega zbora in od ondot pričakujemo povoljne ali nepovoljne vesti. Politični razgled. Shod treh cesarjev je prešel. Vladarji so se povrnili v svoje države. Sedaj zasleduje vse, kaj je prav za prav namen in vspeh tega shoda. Bismark je rekel deputaciji berlinskega mestnega zastopa, ki mu je diplomo častnega meščana izročila, daje shod v Berlinu samo prijateljski čin pohajajočih fe cesarjev. Temu pa seveda ne verjame svet. ker neki imnjo diplo-matje jezik za to, da skrivajo svoje misli. Pač pa se piše, da so Bismaik, Goičakov in Andrassv v Beilinu dogovorili nekakšno vzajemno postopanje proti Poljakom, kar bi za Avstrijo vse kako poniževalno bilo, ker si nobena krepka država ne smojc pustiti predpisovati postopanje v svoji notranji politiki. Piše se dalje, da je bila dogovorjena čolna edinost med Nemčijo in Avstrijo, olajšanje prometa med Avstiijo in Rusijo, edinost v cerkvenem vprašanji, zatiranje socialističnega gibanja z mehaničnimi sredstvi. Vse to pa se samo domneva. Najbolj se na površji vzdržuje to, da bodo Poljaki najnemilejše čutili berlinski Bhod. — Razen dogovorov med ministri in paradami so v Berlinu redovi kakor toča z nebes leteli. Spremstvo vseh treh cesarjev bode prsi vse v blišči domu prineslo. — Bismaik in Moltke sta tudi postala častna meščana beiliueka. Prvega je tudi draždansko mesto med svoje častne meščane uvrstilo. Pomenljiv članek je primesel o shodu treh cesarjev francoski časopis „Journal des De bats," ki pravi: „Tišti, ki prisojajo Andrassy-u namen pridobiti Bismarka za vojsko proti Rusiji, ne skazujejo mnogo Česti avstroogerskemu ministru. Lansko leto je Andrassv prigodom shoda cesarja Frauca Jožefa in Vilhelma v Sa.lzburgu izvedo! mnenje Bismarkovo o vojski z Rusijo. „Ako Rusija Vas napade4, rekel je tedaj Bismark Audrassy-u, „bodem Vam pomagal; ako pa Vi Rusijo napadete, ue moiem biti % Vami. Pred vsem pa se ogib:ijt* poljskega vprabtuja. Kolikor! rat se t -g;i dotaknete, bodem Va5 nasprotnik.^ Bi-ma.k je strahovit sovražnik Poljakov. Saj jih vendar udari, kadar in kakor le more. Ob času salzburškcga shoda se Bismark še nij boril s katolicizmom, s katerini Poljake ideutitieiia. Sedaj Fiaucozi, ul-trnmontauci, Gvelfi, pa.tikularisti iu Poljaki Bis-marku enako mr/.e in zato se je njegov srd proti Poljakom neizmerno pomnožil iu Poljaki imajo samo zatiranje p.ičakovnti od Bismarka. Med Rusijo in Pirnsijo bodo Poljaki še dolgo vzrok, da ne bodete te dve državi začeli vojske. Poljska bode Rusiji in Prusiji še dolgo preganjala,misHnu bojiu Tako „Journal des Debats", ki misli, da bode shod treh cesarjev v Berlinu za Poljake najhujše nasledke imel. Na Ogerskem ostanejo stranke kakor so bile. Zcdiujenje euega dela levičujakov z vladuo ali Deakovo stranko, kakor ga je stari Ghiczv želel, nij doseženo. — V državnem ogerskem zboru je Sib Nikolič interpeliral Lonyay-a zarad razpusta srbskega cerkvenega zbora. Na Španskem izgublja sedajni kralj Ama-deo, sin italjanskega kralja Viktora Emaunela, vedno bolj simpatijo naroda. Celo taki, ki so so delovali pri pnklicanji Amadea na španski tron, se mu že protivijo kot tujcu, ki potreb dežele iu naroda ne pozna, proti kateremu so duhovni, plc-meuitaši ia konservativci. Kraljico so nedavno javno insultirali. Zarad onokratucga atentata na kralja je šest ljudi obtoženih. Razne stvari. * (Za prvi slovenski učiteljski zbor) v Ljubljani 25. t. m. oglasilo se je že mnogo učiteljev. Ljubljanski domoljubi hočejo učitelje slovenske tudi dostojno sprejeti. Učitelji bodo dobili prosto stanovanje po privatnih hišah, s čemur mnogo Liubljančanov prav rado postreže. Odboru slovenskega učiteljskega društva došlo je menda od deželnega šolskega sveta 100 gld. v podporo tega zborovanja. Morebiti bode tudi mestni odbor ljubljanski kaj podaril. * (Iz Ljutomera) smo dobili „Lctno sporočilo čveterornzrednc ljudske šole v Ljutomeru konec šolskega leta 1871/72.** Menda je to prvo slovensko šolsko sporočilo na štajerski zemlji. Iz skupnega piegleda je razvidno, da je to šolo obiskovalo 215 učencev iu 1(35 učenk, gotovo lepo Število. — Jako dober in srečno izbianega gradiva je spis „Zgodovinske č.tice Ljutomera in njegove okolice." Vsestiansko delavni nadučitelj g. Lapajne razlaga tukaj na 12 straneh zgodovino Ljutomerskega okraja (in Slovencev sploh) od prvih časov da najnovejših , omenja slavnih mož, ki so se v tem kraji rodili in razlaga ime Ljutomera. To razpravo bode ne samo vsak učenec rad bral, nego tudi staiišcm je s tacimi rečmi ustreženo iu gotovo veliko pripomore k narodnemu izobraženju iu vzbujenju. Naj bi učitelji drugih krajev si izgled vzeli nad tem sporočilom in nad temu sporočilu pridetem Lapajne-jevim spisom ter v svojih sporočilih napisali zgodovino naroda svojih krajev in okolic. * (f Janez Z al o kar,) župnik v pokoji in slovenski pisatelj. ki je na svetlo dal nauk o gospodarstvu in spitiinilJ ; v Berlinu „Beseda', v Bremenu dmštvo „Hu-site", v Draždauih „Vlustimil", v Hamburgu „Svornost1, v L i p s k u „Vacslav", v Londonu „Českomoravskv čteuarsk^ spolek", v Parizu „ Beseda", v S tu 11 g a rtu „Vlastimil", z Via-tislavi (Breslau) „Libuša", v ZUricbu „Besedo." — Slovan povsod brata 'ima! * (Avstrijski dualizcin v Peterbur-gu.) One dni je bil statističen kongress v stolnem mestu Rasije. Pri otvorenji kongresa so bili zastopniki posameznih držav iu dežel častnem0 predsedniku kongresa velikemu knezu Knu-tautinu Nikola jeviču predstavljeni in sicer so pri tem predstavljanji dizali se almbctičneiia reda d.žav. Oycr-ski zastopniki so se b.auili biti zipisani pod rubi iko „Aus'.ria", nego so hoteli imeti svoj oddelek rUngaiia", rekoč da zastopajo samostalno d.-žavo. Pri predstavljanji prvega oddelka zastopnikov vpraša veliki knez. ali bo to poslanci iz Avstrije. Odgovorilo se je knezu, da so samo zastopniki ene iu sicer nemške polovice Av^t.ije. Veliki kuez ogovori enega „ncinškega" poslanca in ga vpraša, od kod je. „Slavan sem iz Pittge41, glasil se je odgovor. Na to v, ruša veliki knez dragega poslanca iz Avstije, ali je Nemec. „Poljak sem", odgovori nagovorjeni. Ko potem pii-dejo do predstavljeuja zastopniki vpisani pod črko „U", reče veliki knez Konstantin: „ Tedaj tu imamo diugo polovico Avst ije". Na to vp aša trans« latanske poslance, ali so Magjari. Slučajno pak je bil prvi, katerega je ku S« ogovoril Hrvat iz Zagreba, drugi pa Čeh na H.vatskem naseljen. Pozneje je bil častnemu predsedniku statističnega kongresa predstav jen polKovuik, katerega je avstrijsko vojno minUterstvo v Peterburg poslalo. ,.H kateri polovici se Vi štejete?" vpraša veliki knez polkovnika. „K nobeni, carska visokost; jaz se štejem k celoti", bil je odgovor. „Čudno!" reče ua to veliki knez; „uemška polov ca, v katerej nijsem opazil nobenega Nemca, magja ska polovica, v katerej nijsem opazil nobenega Magjara, in celota, ki se k nobeucj polovici ne šteje I" * (Učitelj — graščak.) Iz Čemšeuika na Kranjskem poročajo „Novice", da si je tamošnji učitelj gosp. Jak. Šerak ,upil graščino Gallen-berg. Ta kranjski ljudski učitelj torej menda ne bode pobegnil iz domovine lovit boljšo plačo. * (I z p r a z u e u a je služba) adjuukta pri deželni soiluiji v Ljubljaui; prošnje v 14 dneh. * (Pariz nekdaj in sedaj.) F.aucoski časopis ,.Gaulois" objavlja štati-tiko me ta Pa-.iza, katera kaže, daje deuašuji Pariz 2_'6kiat večji ko „Lutetia ParUiorn** v času J ilija Cae-ara, Škrat večji k:> v čadrn-mllnr roliolade b po n rt pq g o as s- OP E «3 s: >o ■ ■■■i "S £ cd H O 3 Z .2 * t~, •r-t — « 5 — •=» M :=. CO * oj • ^ - i s S E - ■ 'g i-* C > Sk ... •S-g * o Q OD cd S :=r W S co cd 3 t) © C1' CO •a d O o S bfH) 2 « S - 0) 1 0) C« 0 čl 0) ^o 0 H cs > rt to « >• Oj o Mg 85 ff B * 2 rt hO- — -S 3 p: u B j 3.5 a o rt; -o o a S Is'1 « S n 3 5 S 2 Z f: i-i > ca ar .6-1 •c i bl) I j I. CS3 fe 2 rt e O (—h C« te i si Si na »s rt 'I N g O « 2 t- B - n3 »S ~ a - oo . tU 8 1 hr o -2 ^5 'o o o m (M g rt „ i"- I "a 1 § o '■-J iS ^ O I/j ^ O — 12 O D. s. 2 o 0> .-H O« 9 >f/> 3 O +■> rt ^»-» ca I ■ £ B ta •i ^, it ^2 > 2 11 rt o "5 J 5 ^ rt > 8 I o « o t/J » CD >f4 e — o "T3 so © tS 2 on . —. O S 2 P S 9) 5 S co t •M _S ~ C« 0 ai ._ a 1 "5 i rH ■ ■ i I rt o oj 9 n rt S S 2 S B c H o > D. p, iS rH O JP; r—1 rH t-<3 Vzajemna Lipote' arna zavarovalna banka na Dunuji, TVallflschgasso Nr. 10. Kapital v akcijah štiri mili oni goldinarjev av. velj. emitira od lf>. julija 187J naprej: blagaj n4 6nci l i w t © v oddelkih od gld. 50CK), 1000, 500, 100, f>0 s tS'/a p TCentnimi obrestmi pri OOdnevnem napove,lanji, „ft'/, „ „ 80 , n* M » ^'4n n Obreati »is na ž Ijo 1'. T. vložnikom naprej p'ačujejo. (l.tu—10) Upravni odbor. broz zdravila Na prsih in plučah botanl se po ii.inn učni potu tudi v olinntdb iu oil ziinivniliov r.n nco/.ilra v I j i w rn/^liucuili ■lučallh r»IIK«li:> o/ Iri»>ljuji) brajs edravila. I'o nnl.'iiiriicin |io|ilsii l>i)lc/.ni povo pltniii-no Dir. jt. 11. Flckcrt, Berlin. Wall-Stras8R No. 23. llmiorir f> jx\i\ u. \., Ki H n.'1 i pisnu prilo/i. « 1 (i2—1) broz zdravila S Nakup in prodaj kakor menjavali je f| vseh obstoji čili državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreeek, zolczničnih, banknih in obrtniških akcij. Ileševanje kuponov. Iliurorilii v.n e. I4. liorMo se za gotovino ali navržek 10 °/o izvršujejo. Vse vrste sreček se proti plačilom v mesečnih obrokih od gl. 5 na vtajo prodajejo, OTHSCHILD & COMP. DUNAJ. (i).l—II) l)el«»žni lisi i -#a %»e vmdlvaiv« velja« nI brez daljšega dnplačiln. lOtinO 0, kr. avst. drž. sreeek I. 1Ho!> gld. (5. 90dne e. kr. „ I. 1860 m H SOtine ogorsklh darilnih srcŠek I. 1870 n 1. 'JOtine turšk. žele/ničnih sreč>k 1. 1S70 (IJG v/.digatev veljavidh) . . . „ 4. Prva občna zavarovalna banka SLOVENIJA" V X^jiit>l j*iixi začne svoje delovanje in sicer "naj pred zavarovanje proti škodi pjo ognji, streli in razletn (eksploziji) £0. n«»|i-t*r»inl»n% po vseli slovenskih pokrajinah. Po deželi se sprejemajo dotični oglasi pri nastavljenih okrajnih zastopih, ▼ l.jillllftaiti lita v banki ni h prostorih 11» KltlviM'Hl tl'ffll kt. IO V I. uadMtropJi. V kratkem se bode pričelo tudi zavarovanje: a) proti škodi na blagu, ki so prevaža po vodi in na kopnem; b) proti škodi po toči na poljskih pridelkih; c) proti škodi na zrcalnem steklu,* ko bi bc strlo; d) na človeško življenje v vseh primerah tega zavarovalnega oddelka, zavarovanje dohodkov in vstanovitev podedovali] ih d rnštev. Glavnica banke „Slovenije" bode iznašala 2,000.000 JSflcI. a. v., kojimi novci se bode*naslednje razpolagalo: a) skontiranjem mestnih in domicilnih menjic; b) posojili na državne in o b r t n i j s k e papi r j c; c) posojili na posestva; d) posojili na pridelke, posojili obrtnikom, skupščinam in občinam proti dovoljnemu poroštvu. Vsako leto se razdeli 15 °/0 čistega dobička za dobrodelne namene. Dotična pravila §c dobivajo po zahtevanji brezplačno. V Xujubljn.ni9 15. septembra 1872. Leopold knez in stari grof Salm-ReitTerscheid, predsednik. Miroslav pl. Treuenstein, (178—1) vodilni ravnatelj. 4 Dr. Etbin Henrik Costa, podpredsednik. Podpisani župan naznanja p. n. gospodom zdravnikom, da je za nadomestiti 8 1. oktobrom 1.1. na Vl'ailMki'lii mesto zdravnika. Gospodje zdravniki, kateri imajo akademično grado kot doktori zdravilstva, so slovenskega jezika po- polnoma zmožni in pripravljeni svojo prakso tukaj zvrševati, naj blagovole obrniti so do konca tega meseca s potrebnimi spričevali na podpisano županstvo. Tudi se prevzame lahko hišna lekarna poprcjšucga g. zdravnika. Na Vranskem, dne 8. septembra 1872. (175—2) Župan: I»oJk. Hiša v IJiililJaui. predmestje Kurja vas, z 1 nadstropjem, 5 sobami, 2 kuhinjama, hlevom, vrtom in zemljiščem se iz proste roke prodaje. — Razjasnila podava ,,oprav-ništvo za oznanila" v Ljubljani, glavni trg 818* (179—1) ************************ I Gradec * Sporga«He. $ 5*********************** J. PURGLEITNEE lekarnica „pri jelenu4' v Gradcu. ************************ Gradec * Sp< U' iliil, lekarnica v P t uji, l»«»t€»r Hi ritOUCllCr, lekarnica „pri obelisku4 v Celovcu. <~u*(l-ov kri c»n<»ii«*uu »a mitulaule in žive« iz aromatičnih planinskih zeli, proti revmatičnim bolestim v licu In tulili, proti glavobolu, omoči, šumenju po ušesih, trganju po križu, slabosti udov, pos bno pri silnem delanju in bojenju, proti občni slabosti SlVUOV in trup'a, bodenju na »orani, hemoroidaluim bolestim in posebno proti slabosti spolnih delov in po njoi začasno uzroč.Mii nemoči. 1 steklenica i gld. Dr. Nc*h«M»|in>r.i«»vu IIleiifoniroTfi cK«»nc*ij«. Ta esencija je radikalno zdravilo za vse bolezni v ždodeu in probavljanju. Ako se pn Ifi do -O kap jie, v prvih slučajih žl.Čico za čaj enkrat in do doscl ■-nega vspeha večkrat vzame, pomaga precej v a ž dodč ;v kič, koliko, napihovanji', telesne bolečine In slabo prebavijanje. Ako so vsak dan rabi, odpravi vso bolesni spodnjega trupla, razvedri duha in okrepča živce. Lišaj in druge trdovratne kotne bolezni se naglo in brez nevarnosti ozdravijo, ako se vsak dan po 4—(j k rat koža s to esencijo podigao. — Več v poduku o rabljcnji. 1 steklenica »»o kr. To novo zlravilo jo priporočmo za zdravjonja sušice, naduhe, plučno tuberkuloze, strdenj ijeter in odpravi na iznenad-ljiv način najznatnenitejfld prikazni takih b il izni. Ped njegovim vpljivom 80 potolaži ka-šoj, ponoŠno potenje izgine in bolnik dobi v najkrajšem Času zdravje in zdravo podobo. Slabotnim otrokom kr. pča kosti. Steklenica 1 gid. lpoaloatoricnoiiisiega a^na Grimault-u v Parizu. pa Stomatikon, Ustna voda od dr. Brunna, zdravnika za zobe. Ako se ena žlica to ustne vodo v kupico vlije, dobro jo za snaženje eob, kakor tudi za i/plakne-nje ust, odpravi slab duh iz njih, posebno pri votlih in gnjilili zobeh in oživi [n okrepča zobno meso. 1 steklenica S s kr. Wii<*litu-j4kY** nuijs&t iz z«»li&4*. ' Jmna /ulitulu. Koncem podpisani je dolgo časa |mo1 tako hud protin v obeh nogah, laje »amo z dvema bergljama se gibati mogel. PO mnogovrstnem zdra-viljetiji, mod tem tudi zdravilne kopeli, svetovali so mi mod. dr. \Vuchta-JOV0 niažo iz zelišč iz iekarnico .pri jelenu" gospoda Jožefa l'urgleiimrja v Gradcu. BatDO štiri tedne sem to mažo rabil in bil sem prost svojih bolečin in sem tUdI toliku okreval, da mi nij bilo treba hergelj ter sem mogel le hoditi samo s pomočjo palice po Bvojib opravkih. Čutim se zato do 7.n. vsem, ki imajo tako bolezen, najgorkeje priporočati, naj rabijo to »krajno dohrodejno mažo. Gradoo, 32. septembra 1868. Jožef Loder, gostilničar. Matija Pilz, kot priča. L. G. Hochecker, kot priča. Opazovanju %redno. Nad štirdrset let sem služil pri vojakih v vseh razmerah, izvrševal najraz'ič-lejše opravke po pifiamieah, kakor tudi v vojski, kakor tudi pri katastru in vojaškem mapiraiiji itd., in vsled tega sem dobil zraven mnogotere rano in udarce, moti temi dve krogli, kar ml je pripravilo razne slabosti kot: gluhoto, bromoat, zakrit«- hemoroidi! in preseljujoči se revinatizcm, zdaj sem pa |o dolgo vsled rab-Ijenja med. dr. Wiielitajeve mažo iz zelišč brez maščobe in smole popolnem ozdravil; zato sem napnicn to neconljivo zdravilo zarad njegove posebne in gotove zdravilne moči vsem vojaškim tovarišem najbolje priporočiti. Gradoo, o. aprila 1H<51». Jožef pl. Anacker, c. k. major. 1 steklenica I gld. (118—11) IzuaUslj io oiiguvorui urednik Al aru u Jelu v set. 'iiHkar: JV. S kaza iu drugih.