Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom ao more govoriti ▼sak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šsststopna potit-
«8ta 4 kr., pri
večkratnem p0-Mvljanji daje 80 popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnigtvu:
za colo loto 6 gld., 7.a pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za oeloleto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt leta 2 gld. 50 kr. in za jedon mesec 85 kr.
Štev. 32.
V Ljubljani v torek, 10. februvarija 1885.
Tečaj II.
Konečni izid debate o duhoven-skih plačah.
Zakon o duhovenskih plačah se je rešil v državnem zboru na način, katerega sigurno nihče ni pričakoval in katerega i mi v stvarnem interesu želeli nismo. Takoj s prva smo naglašali ter ponavljali pri vsaki priliki, da je uprav dolžnost državnega zbora, postavnim potom urediti kongruo in prevažnemu duhovnemu stanu osiguratijdostojno, času primerno eksistenco. Ali ob jednem nam je bilo jasno, da je trebalo tudi pri tem vprašanji ozirati se na državne finance, katere preurnega zviška državnih potrebščin nikakor ne dopuščajo. Vsako jednostransko, če tudi dobrohotno postopanje škoduje stvari sami, škoduje dotič-nikom, katerim bi zakon imel pomagati v gmotnem oziru. Zaradi tega nas je izid včerajšnjega glasovanja jako neprijetno iznenadil, tembolj ker so ravno nekateri slovenski poslanci s svojimi glasovi omogočili konečno zmago združene levice.
Stvar namreč bila je le-ta. Navzlic raznim ugovorom in pomislekom nemško-liberalnih članov so se v odseku, izvoljenim za ure-d\ihV HonSruei minimalne plače posameznih u °Vtl/k.ov precej izdatno povišale v primeri * prvotni vladni predlogi. Vlada temu ni ugovarjala, a izvrševalnemu odboru državnozborske večine razodela je uže pred jednim tednom, ^ da ji oziri na denarno stanje ne dopuščajo, pred 1. januvarijem 1886 in takoj naenkrat, brez progresije vpeljati novo na-redbo. Nagibi, ki so jo napotili do tega sklepa, niso nobena skrivnost. Vsakdo zna, dajejedna najvažnejših nalog sedanje sisteme, iz državnega proračuna odstraniti kronično bolezen, katera spodjeda naš finančni organizem, upravni primanjkljaj, das Gebarungsdcftcit. Da se doseže tak povoljen vspeh, je tem večje važnosti, ker se bližamo novim volitvam in ker mora tudi državnozborska večina misliti
Listek.
Ob Bosporu.
(Konec.)
5.	Ladije.
Vseh teh krasot sem bil vender nekam sit. To naveličanje in sitost čutijo skpro vsi potniki na gotovi tački bosporski. Človeka utrudi ona neskončna vrsta mehkobnih črt, milovidnih potez in veselih barev. To ti je soglasje ljubkosti in nežnosti, pri katerem zadremlje misel in zaspi, človek takorekoč želi, da bi videl kako ogromno pečino, kako nagnjeno kleč, dolgi kos pustega in žalostnega bregovja, po katerem naj bi ležali razbiti ostanki brodoloma. Da se raztreseš, treba ti je pogled pazljivo upreti v morje. Bospor je videti kakor jedna sama velikanska luka. Greš memo lesketnih oklopnic turške vojske, sredi trgovskih ladij vsega sveta, s pisanimi jadri in čudnimi krmi, nagnetenih z nenavadnimi ljudmi. Srečuješ brodove stare podobe jz azijskih luk Črnega morja in majhine, nežne •adijice poslanstev. Strelovito letajo semtertja
na to, da uredi ravnotežje med rednimi dohodki in rednimi troški, preduo da poteče njena funkcijska d5ba. Vladno stališče v tem vprašanji je dokaj jasno razložil v državni zbornici minister bogočastja, baron C o n r a d, in v njegovem zmislu stavil je član izvrševal-nega odbora, vodja dalmatinskih poslancev, Klaič, poseben predlog, naj se doplačanje k dotacijam najsiromašnejših duhovnikov, kaplanov namreč, farnih provizorjev in defici-jentov uvede s 1. januvarijem 1886, za ostale samostojne klerike pa in njih dopolnilne zneske pa naj se upeljeta dva obroka, 1. jan. 1887 in 1. jan. 1888. Zvišanje dotične potrebščine razdelilo bi se tedaj po Klaičevem nasvetu na tri leta. Ker je minister poudarjal, da se bode le s temi uveti zakon od vlade mogel priporočati v Najvišje potrjenje, sodili smo, da se bode vsak, kateremu je v istini za stvar, sprijaznil s temi modalitetami, če prav le zaradi tega, da se vender jedenkrat reši pereče vprašanje. Toda glej, levičarji so jako spretno porabili to priliko ter so takoj po poslancu B e e r u stavili nasvčt, naj se takoj s
1.	jan. 1886 uvedejo nove plače. Njih mančver bil je sicer jako prozoren, vender se jim je posrečilo, premotiti osemnajst poslancev z desnice, in z nekim posebnim začudenjem videli smo v tem krdelu celo nekatere slovenske zastopnike, med njimi Kluna, dr. Vošujaka iu Božidara Raiča, glasovati z levičarji!
Mreno v očesu mora pač imeti politik, kateri ni takoj sprevidel, kam da meri nasvet sladkavega prof. B e e r a. Za istinito zboljšanje duhovskih plač se levica itak ne briga. Da bi ona zares se zanimala za gmotno bedo slabo plačanih klerikov, uredila bi sama njih dohodke tedaj, ko je skoro 20 let razpolagala z ogromno večino v država i_ zbornici. Ali niti zmenila se ni v dobi svojega neomejenega vladanja za to vprašanje; pač pa je hotela, po-rabivši to priliko, krušiti ono duševno vez, ka-
gosposke jadrenke. Ladije vsakovrstnega tesa, polne ljudij mnogovrstnih barev, odrivajo ali plavajo h kraju, k tisočerim stopnicam, k dvema svetovoma. Težni čolnovi in plavi plu-skajo med dolgimi redovi natovorjenih ladij. Jambori mornarjev pod zastavami se križajo s plavini ribičev, s pozlačenimi čolniči pa, s carigrajskimi parobrodi, ki so polni turbanov, fesov, zagrinjal, pa švigajo križem iu prek ter obstajajo na vsaki postaji.
6.	Lepota.
Kakor se vije naša ladja, tako se tudi prizori vrtč okolo nas. Rtovi se prestavljajo, griči nenadoma menjujejo oblike, vasi se skrivajo pa zopet kažejo v novi podobi; pred nami in za nami se Bospor zdaj zapira kakor jezero, zdaj odpira, kažoč vrsto daljnih jezer in hribov; in zopet se shajejo griči spredaj in zadaj, pa si v zeleui školjki ter ne veš, kje da izideš. Toliko da si izpregovoril deset besedi s sosedom, uže ne vidiš školjke, vse okolo vidiš le nove višave, nova mesta, nove luke.
Zdaj smo v zajedi terapijski, v starodavnosti imenovana Pharmakia Medejinih strupov, pa med zatokom hunkjar - iskelesijskim,
tera združuje sedanjo vlado in državnozborsko večino. Bolj nego kedaj navezana sta oba merodajna faktorja jeden na drugega baš v tem trenotku, ko se stranke pripravljajo na odločilno volilno borbo. Omajati tedaj njib zavezo, razpor sejati v protivni falangi, z nezadovoljstvom napolaiti važai stan duhovnikov ter ob jednem, ako možno, ad calendas graecas odložiti liberalizmu po njeni vsebini odurno postavo — to so bili nagibi, iz katerih je izviral Beerov nasvet. Baje se sami niso nadejali, da se jim posreči nerodna spletka, a glej čuda! našli so se poslanci, ki so se dali vpreči pred triumfalni voz nemškega profesorja, in na veliko radost »ustavovernega" Izraela pal je KI a i če v predlog, z njim vred pa morda tudi zakon o kongrui.
Levičarske namere so tedaj po vsem jasne bile, tem gostejša je megla, katera zakriva taktiko onih slovenskih poslancev, ki so se v tem slučaji ločili od svojih prijateljev. Stvarnih razlogov za njih glasovanje nam nikdo ne bode mogel navajati. Da je predlog dalmatinskega poslanca v protivji bil z interesi duhovščine, je očividna neresnica, sicer ne bi bilo možno, da so z&nj glasovali tako vneti zagovorniki cerkvenih pravic, kakor knez Liechtenstein, tirolski vrlina Greu ter in baron Giovanelli. Celo dotični duhovniki, ki so zadeti bili po Klaičevem nasvetu, bi se lehko sprijaznili z njegovimi intencijami; saj je vender le glavna stvar, da se jedenkrat kaj stalnega doseže v tem oziru, naj se priznano načelo v polni meri uže uresniči tekoče leto ali nekoliko mesecev kasneje. Narodna modrost se izraža v domačem pregovoru: »Bolje je, drži ga nego lovi ga!“ in naposled je vsakako bolj ugodno za duhovnika, če pozitivno zna, da se mu v jednem ali najkasneje v dveh letih plača zviša, nego da se stvar zopet zavozi in incertum rei even-tum. Kajti gotovo je, da zakon o kongrui ne bode zadobil Najvišje sankcije v tej obliki, katero mu je privoščila slučajna večina držav-
stopnicami sultanskimi,kjer je bila leta 1833 podpisana pogodba, zapirajoča Dardanele tujim ladijam. Tu stoji prizor na predzadnji stopinji svoje lepote. Terapija je za Bujuk-derom najveličanstvenije mestce, ki lepša obali bosporske; dolina pa, ki se odpira za hunkjar-iskelesijskim zatokom, je aajzelenejša, nežno-vidnejša in najpoetičnejša dolina, katero moreš občudovati med Marmarskim in Črnim morjem. Terapija se razprostira nekaj po ravnem bregovji pod velikim gričem, nekaj pa okolo globokega zatona, ki jej služi za luko, polno ladij in čolnov, v katero se izgublja krionerska dolinica, kjer se zopet tretji del mesta skriva med rastlinjem. Vse obrežje je napolnjeno s kavarnami, štrlečimi nad morjem, gosposkimi prenočišči, sprelepimi hišicami, silno visokimi drevesi, ki obsenčujejo tržite in vodomete. Dalje od tukaj se dvigajo letne palače poslaništev: francoskega, italijanskega, angleškega, in nad njimi kraljuje cesarski kiosk. Vse okolo so stopnjevine nad stopnjevinami, vrtovi nad vrtovi, letovišča nad letovišči, gaji nad gaji.
Ljudje pa, oblečeni v žive barve, mrgolč po kavaraah, v luki, po obalih, po stezah, kakor v majhini prestolnici na praznik. Na-
nega zbora. Pač je možno, da bode vlada v gospodski zbornici dosegla ono tekstacijo, katera ji ugaja; potem bode njena misel brez ugovora obveljala tudi v poslaniški zbornici. Toda isto tako verjetno je, da ministerstvo, nejevoljno vsled zadnjih dogodjajev ter oziraje se na pičlo, sedanjemu zboru odmerjeno dobo dotično predlogo za sedaj sploh umakne in stoprav bodočemu zboru predloži. Potem pa bode zopet mnogo vode poteklo, predno se doseže zaželjeni cilj, ureditev duhovskih dohodkov !
Bodi tedaj povedano brez ovinkov, da postopanje onih slovenskih poslancev, kateri so v tem vprašanji jo potegnili z liberalci, odobravati nikakor ne moremo. Timeo Danaos et dona ferentes, teh pesnikovih besedij bi se v očigled Krausovemu in Sturmovemu dobrikanju moral domisliti celo oni, kateri se v tej zadevi postavlja zgolj na stališče duhovskega stanovskega interesa. Kajti da bi drugi razlogi bili vplivati na naše poslance ter jim narekovali njih postopanje, da bi s svojim glasovanjem nameravali, po nepotrebnem težave delati in zapreke stavljati vladi, ali da bi celo jeden ali drugi izmed njih na nedostojni način špekuliral na slabosti volilcev — tega si niti predstavljati ne moremo, s tako smelo insinuacijo žalili bi svoje izvoljence ter v njih ves narod slovenski, kateri jim je izročil častno zaupanje!
Cerkveno delovanje Rusije.
Vsled slednjih dogovarjanj z kurijo zaradi vzprejema deputacije grških zjedinjencev iz helmske škofije pri papežu udobila je ruska vlada uverjenje, da se Rim ne bode dalje vmešaval v cerkvene zadeve Podlahije. Zato se delajo vsi možni koraki, da bi se zjediujen-cem pokazalo resno zdanje stanje. To nalogo prevzel je siedliški guverner, general Zynowiew, Moskvinov naslednik. General Ignatiew, kateri je dobil za svoje poslovanje posebne uiadne navode od ministra Tolstoja, ima večji delokrog, kot drugi guvernerji pod generalnim guvernerjem v Varšavi. V zadevah, katere se tičejo spreobrnitve zjedinjevcev k ortodoksni cerkvi, bode mogel general Zynowiew občevati naravnost in neposredno z ministrom za notranje zadeve. V novih, guvernerju v Siedli-cah danih navodih se poudarja, naj se z vso močjo zatira agitacija iz Galicije v teh krajih.
V	ruskih cerkvah nabirajo se uže delj časa darovi za zidanje samostana na Šipki na Balkanu. Pripoveduje se, da so tudi članovi carske hiše v ta namen darovali znatne svote. Nekateri vnanji listi so trdili, da se tu hoče sezidati zaradi tega samostan, da bi bil v vojni trdnjava, to pa da ni istina, omenjajo
sproti pa je na azijski strani vse mirno. Hunkjar-Iskelesi je obljubljeno počivališče bogatih carigrajskih Armencev ter spi med jablani in cipresami okolo svoje majhine luke, po kateri se skrivaj premika malo čolničev. Dalje od te vasi na temenu širnih vinogradov gospoduje veličajni kiosk Abdul-Azizov, in še naprej od kioska se zvija in skriva, sredi nedopovedljivo cvetočega zelenja ljuba dolina turških cesarjev, polna skrivnosti in sanj.
Miljo dalje se ti zdi vsa ta lepota kakor nič, kadar ladija priplove pred zaliv bujuk-derski. Na tem kraju je Bospor božanstven. Če si bil uže sit njegove krasote, če si brez spoštovanja izgovarjal njegovo ime, tukaj se odkrij pa ga prosi odpuščanja. Sredi širnega jezera si, obdanega z divotami. Misliš, da se imaš vrteti kakor derviši, da bi z enim pogledom videl vse obrežje in gričevje. Na evropskem bregu, okolo globokega zaliva, kjer tokava prehaja v legotno valovičenje, v znožju velikega griča, posutega z neštevnimi letovišči, širi se mesto Bujukdere, širno, pisano kakor velika leha cvetja, obstoječe vse iz samih pa-lačic, kioskov, letovišč, tonečih v prebujnem zelenju, katero takorekoč nika s streha in zidov, ter pokriva ceste in trge. Mesto se razprostira do zatončeka, ki je zaliv v zalivu, okolo
ruski listi. Sicer je res, da so se veščaki poklicali za napravo črteža, kje naj bi stal samostan, da pa se nikdar ni nameravala ustanoviti trdnjava. Razen samostana na Šipki ustanovilo se bode še več drugih samostanov v vzhodni in zahodni Bulgariji. Ortodoksni odbor hoče s tem postopanjem nekaj storiti za ortodoksno cerkev in nasproti stopiti delovanju katoliških misijonarjev v Bolgariji. Iz Bolgarije namreč dohajajo tožbe, da katoliški misijonarji s posebnim vspehom delujejo med kmetskim narodom za cerkveno zvezo, kajti oni umejo pridobiti si zaupanje bolgarskega naroda, sezidavajo na kmetih šole, učijo obrte in skušajo na vsak način povzdigniti blagostan naroda, če bodo ortodoksni samostani tudi tako delali, sme se Bolgarski sreča voščiti, kajti gotovo bode znatno napredovala.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	budgetnem odseku državnega zbora izreklo se je na predlog poslanca Rusa obžalovanje, da je Clam odložil posel generalnega poročevalca, in izrekla se mu zahvala za njegovo neumorno delovanje. Vlada je bila soglasna s tem ijkrepom. Potem se je izvolil Matuš generalnim poročevalcem. — V teku debate je izrekel naučni minister, da ima gledč uravnave izraelitske občine uže gotov načrt zakona, kateri se bode v naslednjem zasedanji predložil. — Prošnja finančnih stražarjev, da bi imeli jednako plačilo z žan-darmerijo, se je priporočila vladi v ugodno rešitev.
Iz Zagreba se poroča, da vlada pripravlja načrt o preustrojbi uprave in pravosodja; ta načrt predložil se bode baje uže v aprilu saboru. Reorganizacija obsezala bode politično in pravosodno razdelitev dežele. Ker imajo osrednja oblastva preobilo posla, se bodo nastavila v komitatih podoblastva. Ta preustrojba bode deželi dala novo dobro upravo in hitro pravosodje. Ban s posebno skrbnostjo sodeluje pri tem načrtu, po katerem naj se občinam pomanjšajo bremena. Ban pa deluje tudi na gospodarstveno povzdigo dežele.
Volitve v goriško trgovinsko in obrtno zbornico vršile se bodo dnč 25. februvarija za obrtovalce v provinciji, dn<5 28. februvarija za trgovce v Gorici in dnč 2. marcija za goriške obrtovalce.
Tuje dežele.
Postopanje Italijanov ob Rudečem morji je sicer dopadljivo Angleški, a Turčija opazuje je nezaupljivo. Italijanska vlada skuša razširjati pomirljiva poročila, osebito kar se tiče Turčije, češ, da se ne bodo njene pravice nikakor krušile ali krajšale.
katerega teče vas Kefele-Kjoi. Za to vasjo se odpira široka dolina, vsa zelena livad in travnikov, in bela hiš; po njej se gre k belemu Mahmudovemu vodovodu in k Belgrajski dobravi. To je ona dolina, v kateri se je po predaji leta 1096 utaborila vojska prve križarske vojne; tu je ena izmed sedmerih orjaških platan, ki proslavlja ta kraj, in ki se imenuje platana Bogomira bujljonskega. Od Kefele-Kjoia naprej se odpira drugi zatok, zelen od cipres in belkast od hiš, od koder se vidi še Terapija ob panogah svojega temnozelenega višavja.
Ako obrneš pogled proti Aziji, se boš prav začudil. Stojiš pred najvišjim hribom bosporskim, pred Orijakom, ki je podoben ogromni zeleni piramidi, kjer je sloviti grob, kateri tri legende imenujejo Herkulovo postelj, Amikovo globel, Jozvetovo grobnico, sodnika judovskega. To špiljo varujeta dandanašnji dva derviša ter jo obiskujejo bolni Turki, ki devajo nanj krpe svoje obleke. Hrib spušča svoje v gozd zarastene in cvetne panoge do bregu, kjer se med dvema zelenima rtama odpira lepi zatok urumijerski, našarjen s hišami muslo-manske, po obrežju čudno raztresene vasi, poleg katerih stoje druge kope letovišč in hišic, kakor cvetje razsejanih po livadah in
Rusi gredo v Aziji vedno bolj proti jugu; Angleži opazujejo vsa ta njihova gibanja z nekako ljubosumnostjo. List ,,Lahore Civil and Military Gazette" podaje naslednji posnetek iz nekega obmejnega časopisa: „Trgovci, kateri prihajajo iz Perzije, poročajo, da so Rusi poslali po nekem šahovem generalu poročilo na komisijo za uravnavo mej. V tem poročilu pravijo Rusi, da so vsi rodovi, kateri mejijo Heratu, kakor tudi prebivalci Saraha in Merva se izrekli, da hot6 stopiti pod rusko vladarstvo. Sklenila se je torej z njimi pogodba, zaradi tega Rusom ne treba nikake uravnave mej; britska komisija se bode torej vrnila, a zdaj jo zadržuje sneg.“
O položaji Angležev v Sudanu ni nič podrobnejših in natančnih novih poročil. Naj-brže se vsa poročila, katera pošilja general Wolseley vladi, ne morejo objaviti, privatne brzojavke pa se iz angleškega taborišča baje še vedno ne smejo pošiljati. Naravno je torej, da je vznemirjenje v Angleški veliko ter da vlada velika bojazen. Listi skoro vsi brez izjema zahtevajo, naj se postopa zdaj z vso odločnostjo in brzo, če tudi ne naravnost proti Kartumu, vender naj se skuša dobiti druga za Angleže važna mesta.
V	Kahiri in Aleksandriji vlada vsled pada Kartuma velika razburjenost. Sploh se obžaluje, da se ni ekspedicija prej podala na pot, kakor se je svetovalo. Meni se, da bode britske posadke v Kahiri, Aleksandriji, Port-Saidu in Suecu treba pomnožiti. Britska okupacijska armada v Egiptu, katera je štela 7000 mož, se je zmanjšala na 5000 mož, izmed katerih jih je 1200 v Aleksandriji in 3850 v Kahiri; 150 pomorskih vojakov je v Suecu. Port-Said nima posadke; tu je samo ladija s topovi.
Razne vesti.
— (»Kikerikije v“) izdavatolj O. F. Berg na Dunaji jo zblaznol; odveli so ga v blaznico.
— (Samomor vsled nesrečno ljubezni.) Z Dunaja se poroča: Te dni ostrupila se ja kasirka neko tukajšnje kavarno vsled nesrečne ljubozni s phosphorjom. Ime ji jo bilo Marija Po-selt in je prišla pred kakimi šestimi meseci iz Draždanov na Dunaj, hote dobiti kako mesto, kjer bi se bila lahko preživila. V začetku stanovala je pri svojem bratu, ki je v Siebhartsthalu umetni vrtar, vender kmalu dobila jo mesto kasirko v neki kavarni v Ottakringu. Ker je bila zelo krasna in ljubezniva deklica, imola je v kratkom času mnogo čestilcev, ne da bi se bila temu ali onemu bolj približala, nego jo njen posel zahtoval. Ko-nečno pa so jo vondor omamile tor premotile goreče prisege nekega mladega moža, kojega ljubica je postala. A to, da se ga jo deklica oklenila z
bližnjih višavah. Toda prizor se ne giblje le v tem krogu. Naravnost pred nami se sveti Črno morje; obrnivši pa se proti Carigradu, vidiš, dalje od Terapije, v modri in neraz-ločljivi daljavi zatok kalenderski Kjeni-Kjoi, Indžir-Kjoi, Sultanijo, ki so podobnejši umišljenim pogledom v daljne svetove, nego li zaresnim krajem.
Solnce zahaja. Evropsko obrežje se zagrinja z zamodrelo in pepelnato senco. Azijska stran je še pozlačena, morje sije, kopa čolnov, polna mož in žensk, izletnikov, ki se vračajo iz Carigrada, let6 proti evropskemu bregu; tu jih srečujejo, vstavljajo, obdajajo drugi čolni, polni gospode in otrok, prišedših iz letovišč. Iz bujukderskih kavaren prihajajo pretrgani glasovi godbe in petja. Orli obletu-jejo hrib Orijaš; beli golobi plapotajo nad vodo ob bregu, udomci letč preko morja, delfini plisukajo okolo parobroda, sveži zrak s Črnega morja nam piha v obraz. Kje smo Kam gremo? To je trenotek umišljevanja in opitosti, čegar spomini vsega onega, kar smo gledali dve uri na bosporskem obrežju, se mešajo v naši glavi v sliko čudovitega mesta, oblagodarjenega z vsemi božjimi darovi, napolnjenega z narodi celega sveta, potapljajočega se v vedni prazničnosti, ki nam budi žalost in zavist.
vso ljubeznijo, ljubimcu ni bilo ravno po godi. Dosegel je svoj namen in sedaj je skušal znebiti se je. Zaradi tega začel so je ogibati jo in v do-tično kavarno ni več zahajal. Deklici primerila se je še druga nesreča. Izgubila jo namreč svojo službo v kavarni. Sicer se ji je kmalu posrečilo, dobiti mesto pestune. A ker so se naslodki njene ljubezni kmalu pokazali, odpustili so jo tudi iz te službe. Na to vzela si jo stanovanje pri nokem mizarji. Na vsa tolažilna prigovarjanja od strani mizarja in njegovo soproge odgovarjala je nosroč-mca vedno le besede: „Predno moja mati kaj o tem zvedo, so usmrtim." Ko jo gospodinja nocega dne zjutraj z doma Sla, porabila jo deklica to priložnost. Nastrgala je od dveh škatljic klinčkov glavice v kozarec in jih je z vodo izpila. Pri tem je bila še toliko previdna, da je kozarec izplak-nila, da bi se še kedo drugi ne ostrupil. Ko soproga mizarjeva zopet domov pride, dobi deklico na postelji, ko se je v strašnih mukah vila. Povedati ni hotela na nikak način, da si je kaj prizadela. Ko so bolečine neprenehoma trajale, poslali so drugi dan po zdravnika. Ta jo odredil, da so jo prenesli v bolnico. Še le v sredo zjutraj izdihnila je nesrečnica po groznih mukah dušo. Pred smrtjo je Se povedala, kaj jo je pripravilo do strašnega dejanja.
— (Deset tisuč ljudskih zastopnikov.) Časopis „Was Ihr wollt“ prinesel je nekaj prav zanimivih podatkov iz parlamentnega življenja. Iz tega izkaza je razvidno, da je samo v Evropi nad deset tisuč ljudskih zastopnikov. Največ parlamentarcev ima primeroma Ogerska, kajti ni jih nič manj nego 1280. To za tako državico ravno ni majhna reč in dasi ima Nemčija 2203 deželnih in 397 državnih poslancev, jo Ogerska v primeri še vedno bogateja v tem oziru. Anglija ima 1182, Francija 863, Italija 842, Španija 800, Avstrija 550 (v gospodski zbornici 197, v poslanski zbornici 363), Švedija 350, Portugal 299, Norvegija 215, Grška 244, Belgija 198, Švica 189, Danska 168, Nizozemska 125 parlamentarcev. Dotični časopis opomni še: „Ako se pomisli, koliko govorov se je pri agitaciji moralo govoriti, da se je tolikim poslancem priboril sedež v državnih zbor-“icaU, potem se mora priznati, da civilizirani svet ne žrtvuje malo za svoje vladanje. Če pa hočemo vzeti, da bi koga obsodili, da mora prebrati vse govore, bi jih je toliko parlamentarcev samo v enem letu govorilo, obupati bi moral gotovo vsak, naj jo še tako čvrstih in zdravih živcev;"
— (Umor deklice v Parizu.) Pred osmimi dnevi dobili so v Parizu deklico Lucije Alliaume umorjeno in oropano v njenem stanovanji. Policija, ki je takoj začela slediti za zločincem, prijela jo najprej njenega ljubimca, a ta dokazal je kmalu svojo nedolžnost, in morali so ga izpustiti. Videlo se je, kakor da ne bo mogoče Priti zločincu na sled. Edino, kar je policiji slu-
Pa to je tudi zadnji izgled. Parobrod pluje naglo iz bujukderskega zaliva. Na desni Vidimo vas Sari j eri, okroženo s pokopališči, pred katerimi se odpira zatoček; ta zatoček dela oni Btari rt Simaski, kjer je stal hram Venerin. Dalje se kaže vas Jeni-Mahalle, potem trdnjava Teli-Tabija, proti kateri stoji druga trdnjavica, postavljena na azijski strani pod Orijašem, na to sledi utrdba Rumili-Kavak, ki po nebu črta ostri svoj obris. Na drugem obrežju, Rumili-Kavaku nasproti, vzdiga se druga utrdba, na temenu rta, kjer je stal tempel dvanajstih bogov; tempelta je zgradil Argivljan Frigos zraven templa Jupitra, delivca prijetnih vetrov (Zeus Urios). Jupitrov tempel so utemeljili Halkedonci, a Justinijan je prestvaril v cerkev Mihaela arliangela. Na tem kraju se Bospor zadnjikrat zoži med fiajskrajnimi podpolnjami bitinskih hribov in
*n med skrajnim rtom bernskega gorovja. Tačko to so vedne smatrali ko prva vrata za branbo z_oper navale severnikov; zato je bila pozo-rišče hudih bojev med Bizantinci in barbarji, toed Benečani in Dženovljani. Dveh dženovskih trdnjav, druga proti drugi obrnjena, med katerima je bila potegnjena veriga proti povodnji divjakov, vidijo se še zdaj stolpi in zidovi.
Od tega kraja naprej se Bospor raztega
žilo za daljno preiskavanje, bilo je to, da sta se drugo jutro po doprinešenem zločinu oddala na nasprotnem delu Pariza dva brzojava, in sicer eden na hišino iste hiše, v kateri je umorjena stanovala, a drugi na ljubčeka nesrečnice. Brzojava bila sta tako sestavljena, kakor bi ju bila ta sama oddala. Poroča namreč, da se je podala na pot in da se misli še le v osmih dndh vrniti. Šlo se je tedaj pred vsem za to, da se dobi oddajatelj telegramov. Ker je bil uže nekoliko po osmi uri na brzojavni postaji, ni bilo dvojiti, da se je od hiše, kjer je doprinesel zločin, semkaj pripeljal. Sklicali so tedaj takoj vse fijakarje skup in eden izmed njih izjavil je takoj, da je ob gori navedenem času pripeljal k brzojavni postaji moža od nenavadne velikosti, ki je bil oblečen bolj kakor kak delavec, a je imel na glavi čepico iz modrega sukna, kakor je nosijo veslarji. Ta popis prilegal se je po polnem zunajnosti nekdanjega gardista z imenom Maison-neuve, o kojem se je vedelo, da jo ljubimec do-tične hišine. Prijeli so ga tedaj in akoravno je v začetku tajil in trdil, da on, nikakor zločina ni zakrivil, udal se je v usodo konečno vender le. Pravil je, da je svoji ljubici zvabil ključ od sobe, v kateri je umorjena stanovala, in da se je v sobi za vrata skril. Deklica prišla je stoprav o polunoči domov. Kakor hitro je stopila v sobo, planil je na njo, a ona postavila se jo s takim pogumom v bran, da se je nekoliko časa bal, da ga premaga. Vender je omagala, in ko jo je zadavil, pobral je več dragocenosti ter se podal z njimi v svoje stanovanje. Od tu šel je potem na brzojav, kjer je sestavil telegrama, ki sta, mestu da bi ga rešila, ravno prouzročila, da so ga dobili. Tudi njegovo ljubimko so prijeli, dasi on trdi, da ni vedela nič o zločinu.
— (Fina ljubica.) »Sicer ne vem, moja gospica, s kom mi jo čast, a zagotavljam vas, da mi je vaša družba neizrečeno draga in ljuba." — „Zelo laskavo, gospod častnik." — „Sedaj pa z Bogom! Spavajte sladko in sanjajte o meni, a jaz
—	jaz se moram v par urah uže zopet z novinci ubijati." — »Kaj to, gospod častnik?! Jaz pa moram imeti o petih zjutraj užo štiri pare škornjev osnaženih!"
— (Naivno.) Mali Anici pravili so, da je dobila sestrico. „O kaka sreča!" vsklikne ta, „ved6 li uže kaj mati o tem?"
Domače stvari.
—	(V mestnega odbora ljubljanskega) tajni seji v soboto so je sklenilo pri posvetovanji o preustrojbi magistratnih uradov, da se g. Križaj nastavi kot drugi magistratni komisar, gosp. Jarnej Bol tar pa kot protokolist.
naravnost, se širi ter izgublja v morje. Bregova sta visoka in strma, stojita kakor velikanska zidova. Po obeh obrežjih je le nekaj bornih koč, kako v osamljen stolp, kaka samostanska podrtina, kakov ostanek golemih nasipov. Po dolgi vožnji vidimo še, na evropski strani, luč v vasi Bujuk-Liman, na drugi strani ;)a svetilo trdnjave, ki gospoduje nad Slonovim rtom. Na ledi je videti velika pečinasta raz-sutina starega Gipopola, kjer je st da palača Smejeva, katero so napadale Harpije; na desni imaš sleme Poiras, ki se kaže kakor velikanska temna maroga na sivem nebu. Tu sta bregova prav daleč vsak sebi. Temni se. Morski veter piha ter žvižga med ladjinim vrvenjem, a žalostno morje, marc cimmerium, razprostira se pred nami ter kaže svoje neskončno obzorje, mračno, rumeno, temno.
Misel pa se ne more še odtrgati od teh )regov, polnih poezije in spominov, od bregov, caterih priroda ni preolepšala. Misel leti do )anog malega Balkana, iskaje stolp pregnanca Ovida in čudoviti zid Anastazijev, ter blodi ob desni po širnem vulkanskem zemljišču skozi gozde in dobrave, v katerih prebivajo divji mrjasci in šakali, sredi kocur divjega in slabo znanega ljudstva. Zdi se nam, kakor bi videli njegovo senco, tam gori na visokem bregu, in
— (Slovesno veselico) napravijo Alojzi-janci dne 12. t. m. milostivemu knezoškofu dr. Jakobu Missiji na čast s sledečim sporedem:
1. a) „Moj dom",' zbor Ant. Nedvčdov; b) „An den Sonnenschein“, zbor Robert Schumannov.
2.) »Pozdrav", govori osmošolec Janez Oštir.
3. a) „Hymne an die Nachta, zbor iz Sonata appassionata Beethovnova; b) „Pobratimija“, zbor s solo (sodmošolec Če min) Anton Foersterjev.
4.) »Skriti biser", drama s petjem v dveh činih, predstavljajo Alojzijanci. — Začetek ob 7. uri zvočor.
— (Umrl) je dne 8. t. m. popoludne v Ljubljani g.Ivan Zor, c. kr. brzojavni oficijal. Pokojnik jo bil vse svoje življenje narodnjak jeklenega značaja. Blag mu spomin!
— (Slovensko gledališče.) Včeraj zvečer predstavljala se je v tukajšnjem gledališči veseloigra v 3 dejanjih „Srečen oče", po Gornerji poslovenil Josip Gecelj. Izvele so se vse uloge prav zadovoljivo, v nekaterih nastopih prav izvrstno. Odlikovali so se novi režišer g. Gorazd (Petro-vec), gg. Danilo in Petrič ter gdč. Zvonarjeva in Vrtnikova. Občinstvo, katerega pa je bilo žal! mnogo menj, nego se je bilo nadejati, odlikovalo je večkrat vrle igralce s ploskanjem. Torej drugič nekoliko več udeležbe, rodoljubna gospOda!
— (Včerajšnji živinski semenj) bil jo slabo obiskan. Živino kupavali so večinoma laški kupci ter jo precej dobro plačevali.
— (Tatvina.) V soboto zvečer zaprli so dva hlapca, pri neki tukajšnji firmi služeča. Ukrala sta iz prodajalnice več blaga, in pri tatvini so ja zasačili.
— (Mrtvega otroka) našel je v soboto zvečer neko v kmet zakopanega v gnoji v hiši št. 51 na Šentpetorskem predmestji. Odpeljaval je namreč po noči gnoj na njivo, in iz gnoja izkopal je otroka, vzel ga je seboj na njivo, ga tam očedil s snegom, se potem vrnil ter to stvar naznanil policiji, katera zdaj skrbno išče kruto mater.
— (Gosp. M. Markič f.) V soboto popoludne umrl je župnik v Logatci, g. Mato Markič. Pokojnik so je narodil v 1. 1825 v Goričanah.
— (Čitalnica v Kranji) priredi 15ega februvarija t. 1. maskerado. Vstopnina udom znaša 30 kr. — Dame so proste. — Neudje plačajo za osebo 70 kr. ustopnine. — Globa nemaskovanim znaša 30 kr. Vsaka maska mora se demaskovati v to postavljenemu odborniku. Začetek ob 8. uri.
— (Tramway na par) so bode baje napravil z goriškega kolodvora v Gorico, v Stražišče in Solkan. Nekov inžener je baje uže vložil prošnjo za koncesijo.
kakor bi nam želel usodno vožnjo po fera litora Ponti.
Kakor dva kiklopska očesa, stražeča začarano ožino, pretrgata zadnjikrat dve svetili tački gosto tmo: Anaduli-Fanar, to je azijska svetilka na desni, pa Rumili-Fanar na levi, pod katerima na bajne Simplegade kažejo še nerazločno mučene obrise svojih pečin in rtov. Zdaj so obali Evrope in Azije le še dve črni progi, potlej pa, quocunquc adspicias, nihil est nisi pontus et aer, kakor je pel sirota Ovid.
Se ga vidim svoj Carigrad. Vidim ga večjega in svetlejšega, kakor sem ga kdaj videl z mosta sultanke valide in s skaderskega višavja. Pogovarjam se z njim, pozdravljam ga, obogujem kakor zadnji in najmilejši prikaz moje mladosti, ki se nagiba na zahod. — Zdajci mi curek slane vode poškropi obraz ter klobuk vrže na tla. Zganem se, gledam okolo. Prednji del je prazen, nebo je megleno, od ostre jesenske sape me zebe v kosti. Yunk, dobri moj prijatelj, v šakah morske bolezni, me je zapustil. Slišim le žvenket svetilk, škripanje ladije, ki leti zmerom naprej, skozi nočno temo, malo se zmeneča za valovje, ki se besno vanjo zaganja. Lepe meje vshodne sanje so se razpršile.	Zlatorodov.
— (»Povsodi pomladanski cvet8.) Iz Bohinja se nam poroča: Tudi pri nas pričela je nastopati uže pomlad; na prisolnčnih krajih je sneg uže skopnel in iz talovih tal rijejo zvoneeki in trobentico.
— (Čitalnica v Ilirski Bistrici) priredi maškarado v nedeljo 15. februvarija 1885. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 40 kr., z rodbino 60 kr., za neude 60 kr., z rodbino 1 gld. Ustopnina za posamezne masko 20 kr.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V soboto zvečer ob 6. uri imel je mestni odbor ljubljanski redno javno sejo. Predsedoval je župan Grasselli; navzočnih je bilo 21 odbornikov.
Župan Grasselli poroča, da je od c. kr. deželno vlade došel dopis, s katerim se naznanja, da se sklep kranjske hranilnice, da sezida deško ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom in postavi cena stanovanja za delavce, ni potrdil. — Poročilo se vzame v znanje.
Župan Grasselli naznanja, da je vladiki Strossmayerju kot častnemu meščanu ljubljanskemu povodom njegovega 70. rojstvenega dneva čestital v imenu ljubljanskega mesta. — Se vzame v znanje.
Na dalje poroča predsednik, da je umrl blag meščan ljubljanski, g. Matija Gregorič; pokojnik zapustil je ljubljanskim revežem 200 gld.
Konečno poroča župan, da se je gospa Ru-deževa zahvalila za venec, katerega je ljubljanski mestni odbor položil na rakev njenega soproga.
— Se vzame v znanje.
Mesti Gradec in Trst oposlali sta proračuno za 1885. leto, kateri so na ogled. Se vzame v znanje.
Vrši se dopolnilna volitev v razne odseke mestu odstopivšega mestnega odbornika gosp. dr. Drča. Izvoljeni so bili v policijski odsek gospod Ničman, v šolski odsek g. Ledonig, v vodovodni odsek g. Ničman, v c. kr. mestni šolski svet g. dr. Tavčar, v mestno klavnice ravnateljstvo g. dr. Bleiweis vitez Trstoniški.
Mestni odbornik Murnik poroča o ddločbi stavbinske črte za novo hišo na prostorišču „pri Zaponi" v Šellenburgovih ulicali ter predlaga, naj se prošnji gospoda Schoberja kot pooblaščenca posestnikovega ugodi in določi naj se stavbinska črta od vogla kazinskega poslopja do vogla dr. Supančičeve hiše držeča.
Mest. odb. Pakič omenja, da bi bilo morda bolje, če se stavbinska črta pomakne nekoliko bolj notri.
Mest. odb. Murnik omenja, da bi po mnenji predgovornikovem postavljeno poslopje delalo kotiček s kazino, kotički taki pa so navadno zelo nesnažni.
Pri glasovanji se vzprejmo odsekov predlog.
Mest. odb. Murnik poroča o pritožbi gosp. Nik. Bonnerja glede nove hiše na Emonski cesti.
— Pritožbi se ugodi.
Most. odb. Žužek poroča o Crteži, kako naj bi se prestavila Gruberjeva cesta. Ker se je na tej cesti dogodilo več nesreč, bavil se je mestnega odbora stavbinski odsek z vprašanjem, kako bi se mogla cesta preložiti. Ker pa sta bila mestna zemljemerca tedaj ravno na dopustu, izročila se je zadeva zemljemercu g. Tomi Walki, kateri je črtež tudi uže izdelal ter predložil. Po proračunu stalo bi to delo 25000 gld., kar pa bi bilo za mesto preveliko breme na jedenkrat, osebito zdaj. Poročevalec torej predlaga, naj se poročilo vzame v znanje.
Mest. odb. dr. Ta včar omenja, da je proračun previsoko odmerjen, da občina tako dragega dela ne moro izvesti. On toroj predlaga, naj se popravi črtež, po katerem pa naj bi troški ne znašali nad 5000 gld.
Mest. odb. Žužek pravi, da se more tu storiti kaj dobrega, ali pa naj se rajši vse pusti pri starem.
Mest. odb. Ničman omenja, čo bi no bilo morda bolj praktično, da se odkupi hiša „pri Sokolu11, so podre in tam Gruberjeva cesta razširi.
Mest. odb. Žužok omenja, da so se uže vršili dogovori z lastnico te hiše, zahtevala da je
zanjo 16 000 gld., kar je gotovo ogromna svota; sicer pa bi se vender cesta mogla še le prav malo razširiti.
Pri glasovanji se vzprejme predlog mest. odb dr. Tavčarja.
S tem se je seja skončala, potem je bila tajna seja.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Rim, 9. februvarija, po nofci. Pomorski minister dobil je od admirala Caimija iz Sua-kima z dnč 8. t. m. brzojavko: „Dne 5. tega m. sem z „Amerigo Vespucci", „Gottardom“ ia »Garibaldijem* se vsidral pred Massauahom; čete in pomorščaki so se izkrcali ter se razvila italijanska zastava.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 10. februvarija.
([Id.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcili..................83	'40
. »	»	»	»	srebru......................84'	—
Zlata renta....................................106'70
5°/„ avstr, renta.................................99	• —
Delnice n&rodne banke............................ 866'	—
Kreditne delnice............................... 303'60
London 10 lir sterling.........................123'85
20 frankovec................................... 9'78
Cekini c. kr. . . .. ,......................... 5• 80
100 drž. mark ....................................60-35
TJmrli so:
D n 6 7. februvarij a. Matevž Hodnik, mesarski hlapec, 40 1.. Kravja dolina št. 26, alkoholizem in mrtvoud. — Alvina Wildfuhr, gledal, šepetalka, 36 1., Emonska cesta št. 10, jetika. — Barbara Češnovar, šivilja, 74 1., Cesta v mestni log št. 4, možjansko otrpnjenje.
Dne 8. februvarija. Pavla Jankar, delavčeva hči, 2 1., Sv. Petra cesta št. 70, davica. — Ivan Zor, brzojavni ofioijal, 53‘/2 1., Dunajska cesta št. 15, jetika.
Dne 9. februvarija, Anton Možek, zasebnik, 85 1., Poljske ulice št. 4, možjanski mrtvoud.
V civilni bolnici:
Dne 6. februvarij a. Jurij Žurla, goslač, 75 1., opešanje.
Dnfe 7. februvarija. Miha Mazi, gostač, 75 1., plučno vnetje.
Tujci.
Dne 8. februvarija.
Pri Maliči: Engel, Makesch, Kraus, Zimmer, trgovci, in dr. Pallan, ovdetnik, z Dunaja. — Dr. Kautschitsch, odvetnik, iz Sevnice. — Jansky, trgovec, iz Linča. — Baron Sternbach, c. kr. stotnik, iz Celovca. — Mally, fabrikant, iz Tržiča.
Pri Slonu: Saus, Kulka, Brumbauer, trgovci, z Dunaja. — Zuckermann, trg. popotnik, iz Prage. — Wiister, trgovec, iz Korneuburga. — Turcich, trgovec, s soprogo iz Siska. — Kraine s soprogo iz II. Bistrice.
Pri Južnem kolodvoru: Entress, lastnik akvarija, s soprogo, iz Hochhausena. — Perlesnik iz Zid. Mosta.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanjo
baro-
metra
735 67 732 15 730-97
Torape-
ratura
08
3-4
0-0
Vetrovi
bzv. obl. svzh. sl. »
»	;	js.
Nobo
Mo- I krina > v mm
o-oo
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v Tjj-u/bljSLni
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjsk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Miošič, Bazgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezan« 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. >	»	» Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preske fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar I>., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo.
1 gld. 60 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesine, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kapici in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Knežji Schont)nrg-Waldenburgški gozdarski urad Šneperku, pošta Stari trg pri Rakeku na Kranjskem
sprejme v službo kot
pisarja
v pisarno gozdarskega urada (letna plača 360 gld. prosto stanovanje in v naturalijah 24 mtr. trdih drv) mladega moža z lično pisavo, ki je po polnem vešč nemškega in kacega slovanskega jezika v govoru in pismu in ki je morebiti poprej pisaril v kaki vojaški pisarni, dalje se sprejme kot
za timu sna
(letna plača 240 gld., prosto stanovanje in v naturalijah 20 mtr. trdih drv) mlad a krep&k mož, ki umeje govoriti in pisati slovenski in nemški. Oba prosilca morata biti po polnem zdrava, poslužna v službi, možatega značaja in poštenega mišljenja. Prošnje naj se vpošiljajo do 15. februvarija gorenjemu gozdar skemu uradu.	(15) 3—3
m
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
.1
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v. Kleinm a v r & Pod liani borg v Ljubljani.