D©M©Y AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; N IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL 14, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. ^g.*™ Turčija, Grška in Jugoslavija garantirajo ena ireneje drugi, da se njih meje ne bodo spremenile ®ris i a %h ' aPnla. .Francija je 1,0 utrdila M svojo pirenejsko Sejo j, ije ' ^ Poslala tri nadalnje di- Bucarest, 13. aprila. Tu se na- v°jaštva proti meii. Vse znanja, da v slučaju potrebe se fr'pr; • taljeno za slučajni spo-š ita ItaUj0 in Francijo. Zla-zrakoplovov je bilo in case odposlanih v obmej-Sr'6' Nastal° Je tudi napeto fl'kert6m.ed Francijo in Špani-i alljanski vojaki še dose- bo začelo izvajati prvo poglavje pogodbe, ki obstoji med balkanskimi državami. Dotična točka kot je pisana v pogodbi, se glasi: Grška, Romunska, Turčija in Jugoslavija medsebojno garan- mc 0(Jšli iz Španije, dasi je | tirajo varnost mej ene kot druge v'ada to že zaporedo-"tevala Francoski posla-maršal Petain, se - al^Pari z, kjer se posvetu-in6(. . -*Jl vlade. Francoski Je skoro dnevno na zbo-generalni štab je države, ki je članica balkanske zveze. Italija bo slabo naletela, ako se drzne nastopiti proti eni ali drugi omenjenih držav. Romunski zunanji minister Gafencu se je pravkar vrnil iz obiska v Angori, Turčija, kjer se je popolnoma sporazumel s turškim ministerskim predsednikom za slučaj napada od strani Italije. Sicer pa v Bucaresti nikakor ne smatrajo, da je položaj resen, dasi je vlada na straži za vsak morebitni slučaj. Ogrska je odnehala s svojimi zahtevami napram Romunski in tudi Nemčija miruje zadnje čase. rPosi ;le dneve več dolgotraj-i vstovr -' vanj. fes za prepoved trgoma z Japonsko 13. aprila. Sena- "ttlan ? načelnik senatnega cnj * tuJezemske zadeve, bo ' S'e'lt od predsednika iiftDjg3, Prepove nadalnjo rw °,r°žja in drugega voj-V^la na Japonsko. To-H {)1° Senator Pittman sta-lz edl0g- v senatni zborniku Kalija je posvarila Grško. Evropa se nahaja v silnem strahu, da vojna vsak čas izbruhne ^ . ""Jenih držav se poši- "tli OC 1JU31- V (|olfe Mesece nad šest mili-vrednosti orožja ^ža --------- — We7 materiala. Japonska 1 te8a materiala ne mo- ,. boriti s Kitajsko. -- Za Peppercorna SeltSden Je bil aretiran v vod6SU Peppercorn, C. i. o. gibanja v Aa j,' Otožen J« bil izsi-0Postavljen pod $5,000 ^levelandske delavske V 0 pod vplivom C. I. O. Se bodo borile za Hiij,; lla z moralnimi in fi-tOis^redstvi. Peppercorn Ijetu 'Z Kalifornije svojim t)tQ,.v Clevelandu, da ob-V..1 n;>eTnu nikakor ni Rim, 13. aprila. Zastopnik laškega poslanika v Atenah se je danes zjutraj oglasil v uradu zunanjega ministerstva in izjavil, da bo Italija spoštovala grško samostojnost in ne bo nastopila proti njej. Ob istem času pa piše laško časopisje, ki je navdahnjeno od Mussolinija, da naj Grška pazi, kaj dela. Laško časopisje silno protestira, ker je grška vlada dovolila, da smejo angleške vojne ladje rabiti grška pristanišča. Virginio Gayda, ki piše v imenu diktatorja Mussolinija, je včeraj sporočil javnosti, da bo Italija smatrala rabo grških pristanišč od strani angleških vojnih ladij kot sovražno dejanje napram Italiji. Amsterdam, 13. aprila. Nizozemska vlada se pripravlja te dni, da podaljša vojno službovanje od enajstih na osemnajst mesecev. Izredni položaj, ki je nastal v Evropi, zahteva več vojaštva ped orožjem. la, »C s^°ro ničesar opra-je izjavil, da če s tem ne preneha, ot oži. na sodniji. v , C]*^ Pri žganju >žJeland je dobilo te V Ve Ohio ček za $475,-itj ^stavlja svoto od ^ Jib plačajo lastniki 'vVie' železni- tek°m p°ietJ'a ' ker bodo Ame- \ lVjJioma in raje P°to" SJi državah Amerike v°zili po nesigurni S' Včeraj je potom radia govoril nizozemski ministerski predsednik Colijn, ki je povedal, da je Nizozemska pripravljena do skrajnosti boriti se za svojo neodvisnost. Baje Hitler ogroža obstanek nizozemske države. Bucarest, 13. aprila. Vlada turške republike je včeraj izjavila, da je dovolila vse zahteve romunske vlade glede rabe Darda-nelske morske ožine v slučaju vojne. Turčija je pripravljena sodelovati z Romunsko. Budapest,« 13. aprila. Ogrska je naznanila svoj izstop iz Lige narodov. To pomeni, da ostane Ogrska zaveznica ri.msko-berlin-skega osiščik V-slučaju vojne bo Ogrska skupno nastopila z Nemčijo. Varšava, 13. aprila. Vlada poljske republike je poklicala pod orožje vse rezerviste letnikov 1912-1917. Zlasti pomožno vojaštvo, ki sicer ne gre na fronto, je moralo v službo. Te vrste vojaki pomagajo, v taboriščih. Laški suroveži Te dni je sodnik Frank Day obsodil pet mladih laških fantov na 10 let ječe vsakega, ker so bili spoznani krivim, da so vsi, en večer posilili neko mlado dekle. Istega zločina je bilo obdolženih še devet drugih mladih fantov, toda jih policija še ni mogla dobiti. Sodnik Day je tudi naročil državnemu parolnemu odboru, da noben zločinec ne sme biti izpuščen iz zaporov pred desetimi leti. Dekle, katero je posililo 14 fantov, je tehtalo komaj 89 funtov. "Oranžni ples" Društvo sv. Helene št. 193 K. S. K. J. priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v soboto večer 15. aprila. Igra priljubljeni Johnny Pecon orkester. Tri nagrade bodo oddane onim plesalcem ali plesalkam, ki bodo imeli največ oranž. Vstopnina je^samo 25 centov. Vse članice kot tudi ostalo občinstvo je prav vljudno vabljeno. Na svidenje! Wade Park Ave. V nedeljo bo prenehal promet uličnih kar po Wade Park Ave. Ulični vozovi so na omenjeni cesti obratovali natančno 50 let. Na njih mesto pridejo sedaj busi. Pričakuje se, da bo tekom prihodnjih par let zginila sleherna električna kara iz Clevelanda in bodo gasolinski busi vršili potniški promet po mestu. Zadušnica V soboto 15. aprila se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete ob 7:15 sv. maša za pok. Frank Škullom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zvezni sodnik Generalni zvezni pravdni k Zedinjenih držav Frank Murphy je včeraj v Washingtonu izjavil, da bo gledal, da bo mesto zveznega sodnika v Clevelandu čimprej izpolnjeno, šesjt mesecev je že minilo, odkar je umrl sodnik West, pa v Washingtonu še niso imenovali naslednika. Včeraj je senator Donahey imel daljši pogovor z Murphyem in splošno se pričakuje, da bo te dni enkrat imenovan nov zvezni sodnik za Cleveland. Nihče nima pojma kdo bo imenovan. Prva obletnica V nedeljo se bo brala v cerkvi sv. Kristine ob 11. uri zjutraj sv. maša zadušnica za pokojno Frances Ban v spomin prve obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pri Anžlovarju Slovenska modna trgovina A. Anžlovar, vogal St. Clair in Norwood Rd. priporoča svojo bogato zalogo spomladanskih oblek in sukenj. Tam dobite vse potrebščine za vašo družino. Hčerka je Pretekli pondeljek so vile rojenice prinesli družini Mr. in Mrs. James M ari nek, 5815 Bonna Ave. prav zalo hčerko. Dete in mati se nahajata zdrava na domu. Naše iskrene čestitke!, Zbor Ilirija Važna seja pevskih zborov Ilirija Hi. in Jr. se vrši v nedeljo 16. aprila popoldne po blagoslovu v cerkvi. Mnogo važnih stvari je za ukreniti radi bližajočega koncerta. Bodite vsi navzoči. — Tajnica. Nemci so baje pripravljeni zasesti Jugoslavijo Paris, 13. aprila^ Veliko razburjenje je zavladalo v francoskih krogih radi poročil, da zbirajo Nemci in Italijani svoje vojaštvo ob jugoslovanski meji. Jugoslavija doslej še ni izjavila, da pristopi v angleško-francosko zvezo proti Hitlerju. Poročila, ki so dospela v Paris, pravijo, da je dospelo na jugoslovansko mejo deset divizij nemškega vojaštva in da je tudi Italija poslala na mejo 100,000 mož. Podrobnosti tozadevno niso znaiie. -o--i- Lewis grozi z nadaljnim štrajkom premogarjev New York, 13. aprila. John Lewis, predsednik premogarske organizacije, je izjavil, da bo ustavil delo v vseh okrajih mehkega premoga, ako ne pride do sporazuma med operatorji in zastopniki premogarjev. Danes je na štrajku že 70 odstotkov premogarjev v okrajih mehkega premega. Kompanije so izjavile, da ne bodo podpisale nove pogodbe za večjo plačo in znižane delovne ure. Pionir um^l Včeraj opoldne je preminul dobro poznani pionir Joseph Su-hadolnik, eden najstarejših naseljencev, ki se je zgodaj oprijel dela na farmi. V Ameriko je dospel pred 47. leti. Doma je bil iz Sobačeva, fara Borovnica. Bil je močne in junaške postave, tola v svojem življenju je imel ves čas križev pot. Star je bil 63 let. Prva leta je delal v jeklarnah, leta 1905 je pa prevzel farmo na Chardon Rd., blizuškufcove farms. Bolezen je pobrala prvo njegovo ženo Cilko, ki je umrla 1918, potem je pa umrl še najmlajši otrok družine. Pred sedmimi leti je družina zgubila farmo, nakar so najeli farmo na Bishop Rd. v So. Euclidu. Ranj,-ki je bil zadnja leta mnogokrat bolan in je prestal več operacij v bolnišnici. V domovini zapušča brata Matevža in sestro poročeno Turšič. Tu zapušča soprogo Frances, prej poročeno Hladnik, rojeno Terenčin, doma blizu Postojne. Zapušča tudi hčeri Mim-mie Pabst in Ano. Bil je tudi očim Alojzij Hladniku, ter Jean Siamon in Mary Kelly. Tu zapušča edinega brata Franka na 1196 Norwood Rd. Truplo ranj-kega ostane v kapeli A. Grdina in Sinovi do pondeljka, ko se vrši pogreb v cerkev sv. Vida ob 9. uri in na Calvary pokopališče, kjer ima družina svojo grobnico. Naj boranjkemu večni mir. Prizadeti družini naše sožalje! Sleparji pri volitvah Volivni odbor je odslovil šest volivnih uradnikov, ker so sle-parili pri zadnjih volitvah, ki so se vršile 22. marca. V 3. var-di so v nekem precinktu volivni uradniki prišteli 50 glasov več za izdajo mestnih bondov, kot pa je bilo glasov oddanih iii tako se je vršilo tudi v drugih pre-cinktih. Ni čuda, da je zmagal Burton in nam tako naložil nove davke. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Johana Brezar na svoj dom na 6605 Schaefer Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Nesreča Te dni si je zlomila Mrs. Mary Bajuk, 1230 E. 175th St. levoro ko. Zdravi se na domu in ji želimo, da bi čimprej okrevala. Ohijski senator Tail izjavlja, da vodi luje-zemska politika Roosevelia Ameriko v vojno Washington, 13. aprila. Republikanski senator iz države Ohio Robert Taft je včeraj izjavil, da je politika predsednika Roose-velta, kar se tiče tujezemstva, ja-ko ponesrečena in mora končno pripeljati narod v vojno. Senator Taft je zlasti zameril predsedniku Rooseveltu, ker je slednji te dni izjavil, da diktatorske države ne bodo prej mirovale, dokler jih demokracije s silo ne prisilijo k miru. Senator Taft je izjavil, da je dobil zadnje čase tisoče brzojavk in pisem, v katerih se ga prosi, da gre do skrajnosti, da prepreči, da se Zedinjene države pod nobenim pogojem ne zapletejo v vojno. "Naš predsednik govori preveč," je dejal senator Taft, "in njegovi govori bodo imeli neljube posledice za ameriški narod. Kot znano namerava postati senator Taft predsedniški kandidat republikanske stranke v pri hodnjem letu. Zastopniki Workers Alliance of America bodo poklicani pred kongresni preiskovalni odbor Washington, 13. aprila. Posebni odsek poslanske zbornice congresa je sklenil, da pokliče zastopnike Workers Alliance of America v Washington, kjer bodo zaslišani. Ta odredba je bila narejena na tajnem zborovanju kongresnega odseka. Gre se glede politike. Mnogo kongresmanov je mnenja, da Workers Alliance of America povzroča, da se plačujejo veliko večje svote za relif in za WPA dela kot je pa dejansko potrebno. Kongresni odsek, ki bo vodil preiskavo, je dobil obljubo od ge-: neralnega pravdnika Zed. di-žav, da mu bo pomagal, kakor tudi tajna policija Zed. držav. Mnogi dolžijo Workers Alliance of America, da se je zarotila, da izkorišča relif ni položaj. Uradniki omenjene organizacije to odločno zanikajo, toda kongresni odbor pravi, da je bil glavni vzrok, da kongres ni dovolil več denarja za relif, ker komunistično navdahnjene organizacije izkoriščajo položaj. Preiskava bo prinesla več jasnosti na dan. RooseVelt je odobril uredniški članek časopisa, ki pozivlje demokracije, da ustavijo Hitlerja Washington, 13. aprila. Predsednik Roosevelt je dal javno odobrilo uredniškemu članku, ki je bil včeraj priobčen v časopisu The Washington Post, ki je poznan kot neodvisen časopis. Omenjeni časopis je napisal, da je skrajni čas, da nastopijo demokratične države z oboroženo silo, predno bo prepozno in bodo diktatorske države uničile svobodo nadaljnih držav. "Svetovna vojna se lahko še vedno prepreči," nadaljuje uredniški člaflek, "ako so demokratske države pri volji pokazati diktatorjem, da saz njimi ni šaliti. Toda demokracija mora nastopiti takoj. Predsednik je odredil, da se dotični uredniški članek vključi v zapisnik časnikarske konference, katero je imel včeraj predsednik s časnikarji. Izjavil je, da on z uredniškim člankom ni imel nobenega stika, toda je skoro padel iz postelje, ko ga je zjutraj čital. Uredništvo samo izjavlja, da je bil članek inspiriran na podlagi Rooseveltove izjave, ko se je predsednik izjavil, ko je zapustil toplice v Warm Springs, Ga., da se vrne v jeseni, razven če tedaj ne bo začela vojna." "Pritisk," pravi uredniški članek," od strani diktatorjev ne bo prenehal, dokler ne bo prišlo do skrajne napetosti. In to napetost morajo pokazati demokracije. Diktatorji se morajo bati demokracije, sicer prej ne bo miru. Andijska krona Včeraj je dospela iz republike Colombia takozvana andijska krona, ki je bila narejena pred stoletji v Južni Ameriki. Krona je izdelana iz enega samega kosa zlata, ki tehta 100 funtov in se nahaja v njej 453 dragpcenih kamnov. Njena vrednost se ceni na $4,500,000. Razstavljena bo na newyorski svetovni razstavi. Težave v Lakewoodu Predmestje Lakewood ima svoje težave glede finančnega položaja. Letošnji proračun izkazuje $112,000 deficita. Councilman Vickery je vložil tožbo na Common Pleas sodniji, češ, da je proračun nepostaven. Osma obletnica V spornih osme obletnice smrti Ladislav šušteršiča se "bo brala sv. maša dne 17. aprila v cerkvi sv. Mihaela v Canon City, Colo. Pokojnega se sorodnikom in prijateljem priporoča v molitve. V bolnišnico Mrs. Frances Susman, 18706 Shawnee Ave., je bila odpeljana v Glenville bolnišnico. Dovoz mleka Unija, h kateri spadajo razva-žalci mleka v Clevelandu, je odredila, da se mleko ne sme začeti prej razvažati in dostavljati na |domove kot ob 5. uri zjutraj. Mnogi mlekarji pa bi radi razva-žali mleko že ob 3. uri zjutraj. Neodvisni mlekarji bi radi imeli, da se mleko čim bolj zgodaj razvaža, dočim so velike mlekarske kompanije za razvažanje mleka po 5. uri zjutraj. Ker se niso mogli sporazumeti je neodvisni mlekar John Hercl vložil j tožbo na Common Pleas sodniji, :ki naj razsodi, če ima on pravico razvažati mleko ob 3. uri zju-,'traj. Državne trgovine i Kot naznanja direktor državne komisije za prodajo opojne pijače .namerava premestiti mnogo trgovin iz sedanjih prostorov v nove prostore. Direktor pravi, da bo to storil, ker želi državi prihraniti denar. Nam se pa zdi, da se namerava kaznovati demokrate in oddati najem prostorov republikancem. Nobenega sporazuma v premogarskih krogih v Washington, 13. aprila. Med zastopniki premogarske unije in med lastniki premogovnikov nikakor ne more priti do sporazuma. Vlada se boji, da bo zmanjkalo premoga, ako se 338,000 premogarjev, ki so sedaj na štrajku, ne vrnejo na delo. Medtem je pa vlada podvzela gotove korake, da ne bodo trpeli javni zavodi radi pomanjkanja premoga. Enako je brzojavil tudi newyorski župan LaGuardia predsedniku premogarske unije John Lewisu, češ, da ga bo držal odgovornega, ako bo slučaj nane-sel, da zmanjka premoga za new-yorške mestne zavode. Kakor poročajo operatorji je dosedaj dovolj premoga na razpolago za prihodnjih šest tednov. -o- Prijateljski večer Prihodnji teden se vrši v sredo večer prijateljski večer za čč. šolske sestre šole sv. Vida in sicer v prostorih pod novo cerkvijo. Vršile se bodo običajne igre in razdane bodo krasne nagrade. To je prvič po dolgem času, da se bo vršilo kaj lepega za čč. šolske sestre, ki se dan za dnevom trudijo z našimi malčki in ki žrtvujejo vse svoje življenje v duševno korist Zemljanov. Dragi fa-rani sv. Vida. V sredo večer napolnite dvorano do zadnjega kotička, ker dobiček je v blag namen in sicer za nakup kuhinjske opreme v hiši; kjer sestre stanujejo. Vstopnina bo 50 centov. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom mater šolskih otrok. Mi toplo priporočamo to nad zanimivo prireditev. --o- Na javne stroške župan Burton, šest policijskih uradnikov in 15 drugi!) oseb se je včeraj odpeljalo v Washington, kjer bodo sprejeli odlikovanje, ki je bilo izročeno mestu Clevelandu radi malega števila prometnih nesreč tekom leta. Dn-rektor javne varnosti Elliot Ness se je pa z zrakoplovom pripeljal iz Floride, kjer se je nahajal na počitnicah, v Washington, da je bil navzoč pri izročitvi odlikovanja. Vse to bo seveda veljalo davkoplačevalce nekaj težkih tisočakov. "Petrolejna konvencija" V Clevelandu se mudi te dni kakih 250 delegatov, ki zastopajo "National Petroleum Association, razne petrolejne družbe v Zedinjenih državah. Med navzočimi je tudi Donald Richberg, bivši administrator NRA in ki sedaj zastopa petrolejne interese v Mehiki, kjer je vlada zaplenila zemljišča, ki so bila lastnina pe-trolejnih družb v Zedinjenih državah in vredna do $400,000,000. Burton kritiziran The Citizens League je včeraj priobčila oster napad na župana Surtona, ker je dovolil, da so mestni uslužbenci agitirali v kampanji pred volitvami 22. marca, da se povišajo davki in dobi mestna vlada nove milijone. Citizens liga dolži župana Burtona, da je prekršil mnogo določb mestnega čarterja in bi se moral radi tega javno zagovarjati. Policista je ugriznil Manus MaUoy je bil na mest-, ni sodniji obsojen v zapor za 30 dni, ker je ugriznil policista Joseph Ballanta v roko. Policist je hotel posredovati v nekem prepiru, ko ga je Malloy ugriznil. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 8117 St. Clair Avenue _l^blished dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko lil Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto (5.50; pol leta S3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. No. 87, Fri., April 14, 1939 Da bi se razumeli Pravijo, da ne bo vojne Angleži so poznani skozi vsa stoletja, da se držijo in nastopajo kot buldogi. Držijo se gotovih principov, od katerih ne odnehajo za nobeno ceno. Sedanji angleški ministerski predsednik Chamberlain je tekom zadnjih dveh mesecev že dvakrat preprečil splošno vojno, seveda je pa to preprečenje bilo v zvezi z dejstvom, da je pri tem več narodov zgubilo svojo politično svobodo in obstanek. In prav te dni se Chamberlain ponovno pogaja z Mussolinijem, ker je mnenja, da kot prej Hitler, bo sedaj Mussolini povzročil vojno, katero želi Chamberlain na vsak način preprečiti. Seveda ga bodo radi tega pogajanja z Mussolinijem brez dvoma zopet po vsem svetu napadali. Tudi v Zedinjenih državah bo dobil gotovo število moralnih brc. Pomniti moramo namreč, da jih je med Amerikanci vse polno, ki napadajo Chamberlaina, ke,r ni začel vojne proti Hitlerju in Musso-liniju. Toda Chamberlain misli svojo in očividno je, da je skoro vsa Anglija na njegovi strani. Resnica je, da če bi Anglija hotela, da bi s pomočjo Francije nastala že strašna vojna v Evropi, ki bi potegnila v svoj vrtinec ves svet. Toda ali mora priti v resnici do vojne, ako je ugrabljena ta ali ona država? To je vprašanje, ki mora dati vsem misliti. Res je tudi, da je položaj postal že skoro neznosen, toda splošna vojna pa se še vedno lahko prepreči. Vprašanje končno je: ali naj pade ena država, ali pa naj pade deset ali več milijonov mladih mož na bojišču in da dobimo zopet kakih dvajset milijonov ranjencev, katerih večina je pohabljenih za vse življenje. Mi torej upamo, da se bo Chamberlainu posrečilo na ta ali oni način, da se prepreči splošen spopad med narodi. Ako pride do vojne bo zginil' še oni komadič demokracije, ki nam je ostal od zadnje svetovne vojne. Ako pa ostane svet miren, se vrne prosperiteta, in tekom prosperitete se demokracija vedno visoko dvigne, dočim propadajo diktatorske države, oziroma diktatorji. Vsaka vojna je še vedno rodila neznosne ljudske tirane, dočim jih je prosperiteta odpravila. Prosperiteta pa ne more priti, ako države ne živijo v zavesti, da bo ohranjen mir. Nariiesto, da bi se plačevalo samo za orožje, naj se plačuje za koristna dela, in taka koristna dela so mogoča le, ako se svet zaveda, da je varen pred napadom. Ljudje imajo v dobrih časih dovolj denarja, in če je denar na razpolago, pride denar v splošno kroženje in to ustvarja boljše čase. Skoro dvomimo, da se bo Evropa zapletla v novo vojno, ker če je vojne kdo sit, jo je sita stara Evropa. Padlo je sicer nekaj žrtev, toda da bi jih padlo še desetkrat toliko o tem nismo prepričani, dasi se nam smilijo žrtve, ki. so postale cilj diktatorjev. Toda ali naj radi teh diktatorjev žrtvujemo še. nadalnje milijone človeških življenj? Eden najbolj informiranih pisateljev v Angliji, lord Beaverbrook, je te dni izjavil, da Evropa ne bo zašla v vojno. Nekaj časa se bo še grozilo na različnih straneh, toda ostalo bo pri grožnjah. Lord Beaverbrook je prepričan, da do vojne vsaj letos nikakor ne bo prišlo, dočim je toliko Amerikancev v Zedinjenih državah, ki pišejo na način, kot bi v Evropi že divjala vojna. In še en vzrok je, da ne bo prišlo zlepa do vojne. Evropske demokracije le predobro vedo, da bi se morale boriti same, brez pomoči od strani Amerike. Amerika je zašla enkrat v vojni metež v Evropi in dobila je tako grenke spomine na dotično vojno, da bi se narod raje spuntal, kot pa dovolil, da se Amerika še enkrat vmešava v evropske zadeve. To je evropskim državnikom predobro znano, in to je vzrok, da nihče ni kaj pripravljen, da bi kaj resnega začel. Seveda s tem ni rečeno, da bi morali biti slepi napram svetovnim dogodkom, ki brzijo mimo nas. Zna se zgoditi v najbolj skrajnem slučaju, da je Amerika napadena. Toda v takem slučaju bo pa znala Amerika odbiti napad na tako značajen način, da nikdar nihče več ne bo poskušal izzivati Ameriko. Medtem pa naj bo naše mišljenje obrnjeno prizadevanju za svetovni mir in opustiti bi morali vsako mržnjo ali hujskanje, ki bi znalo izzvati svetovno vojno. Pa če ni Anglija vedno par dni za diktatorji! Kadar ta ali oni diktator že vtakne kako deželo v svojo malho, pa že zagrozi Anglija : do tu, pa ne dalje. Po teh grožnjah Anglije je bila požrta že Avstrija, češka, Slovaška, Memel in Albanija. Pri vsem tem je Chamberlain samo z marelo mahal in grozil: Zato pa njegova grožnje ne pomenijo nič in lačni diktatorji se prav malo zmenijo za te grožnje. mm* Louis Adamič, ameriški pisatelj pristno slovenskega pokolje-nja, je na slovenski prireditvi v slovenskem narodnem domu govoril slovenski avdijenci — v angleščini. Pa menda ni že pozabil svoje materinščine, saj je bil star baje kakih 17 let, ko je prišel sem in zdaj je morda kvečjem še enkrat toliko. Poznamo rojaka, ki je bil star eno leto, ko so ga prinesli v Ameriko, zdaj jih' ima že preko 50 na grbi, pa vam danes govori, piše in čita perfektno slovenščino. Seve, ta čuti, da je sin slovenskih staršev in je ponosen, da je Slovenec. Dolgo se že pripravljam, da bi odgovoril na napade, ki dežujejo na člane in odbornike Zveze društev Najsv. Imena in na katoliške duhovnike. Pa sem odlašal misleč, da bodo nasprotniki katoličanstva utihnili. Ker se pa napadi vedno ponavljajo, naj mi bo dovoljeno napisati nekaj vrstic v zagovor. Sicer ne pišem tega z vero, da bi nasprotnike spreobrnil. Zavedam.se, da tega jaz nisem zmožen. Pišem pa zato, da t£ sti, kateri imate še iskrico katoliškega prepričanja v sebi in kateri dobivate veri sovražne liste v svojo hišo, ne omagajte, da obdržite vero, katero so nam vcepile naše matere in katero še zdaj učijo naši duhovniki. Na skupni seji dne 29. januarja je eden navzočih poudarjal (to ni bil g. kanonik Oman in ne Anton Grdina), da imamo v Clevelandu rojaka, ki tako rad napada katoličane in zlasti še duhovnike. S svojimi proti-verskimi dopisi zelo vfeliko škoduje katoličanom in se je bati, da bo radi njegovih dopisov veliko Slovencev zapeljanih v protiverski tabor. Nam katoličanom ne preostaje drugega, da se postavimo v bran. Imamo pripravno orožje in ga lahko uporabimo, to ie, da opozorimo družbo, pri kateri je dotični uposlen, da naj dotični preneha s svojimi vednimi napadi na vero in duhovnike. Vsi so ta predlog odobravali. Le žal, da smo katoličani tako popustljivi, da nismo zavzeli korakov, ki bi bili gotovo'uspe-šni. Gospod Barbič in drugi, ki ste po vaših dopisih podkovani v naukih sv.iv#i&,«F^jjsi pa vzeli to tako k srcu, da ne morete pozabiti. Mi katoličani smo odslej v vaših očeh največji hinavci, škodoželjneži in ne vem kaj še vse. Vprašam vas, ali ni vsakega katoličana dolžnost zagovarjati resnice sv. vere, po kateri se moremo izveličati? Ali mi nimamo prav, če branimo svoje prepričanje, to je, da verujemo v neumrjoČo dušo? Tudi vi imate neumrjočo dušo. Tudi za vas bo prišel dan plačila, prej ali slej. Tudi vas so učili vaša mati ali oče: živi tako, da se po smrti ne boš bal stopiti pred božjega Sodnika. Veliko ljudi bo in je«e obžalovalo, ko je sledilo vašim naukom. Mi nočerrjo biti nasprotna sfcruja, hočemo pa, da ne zapeljujete dobrega slovenskega ljudstva. Ako vi nočete verovati, da bo po smrti sodba in da človeška duša živi vse večne čase, pa ni treba drugim tega trobiti. Imate dosti drugega za pisati. Pišite le, saj tega vam nihče ne brani. Uredniki celo radi vidijo, da imajo stalne dopisovalce. Le vero, duhovnike in naše versko prepričanje pustite pri miru, pa bo dobro. Pomnimo, da dan plačila pride na nas vse. Če bomo delali dobro, bo naše plačilo dobro. Če bomo delali slabo, bo mesto plačila kazen. Kazni se pa boj-mo. Vem, da se boste smejali in rogali mojemu pisanju. Morda se boste v Prosveti ali v kakem drugem, veri sovražnem listu hudo znosili proti meni, pa le se, nič se ne bojim., Tudi odgovarjal ne bom. Moj namen ni živeti v prepiru. Prisiljen pa sem bil napisati to radi tega, kakor je že omenjeno, da omahljivi ne mislijo, da smo res toliko zaničevana sodrga, kakor nas nekateri sodijo. Upam pa, da boste tudi tisti, kateri ste svoje versko prepričanje vrgli med staro šaro, pomislili to, kaj pa če je po smrti res še kaj drugegaTkot nič!T Kaj pa, če smo v zmoti? In če smo v zmoti, bo pa naš odgovor težak. Da, res bi bil težak odgovor enkrat na sodni dan. Veliko so si prizadevali mogočni vladarji, pa vere niso mogli zatreti. In še sedaj se po nekaterih deželah trudijo, da bi vero v Boga zatrli, pa jo ne bodo. Le nekaj je tako nesrečnih, da jim gredo na lim v brezverstvo. Vam, članom in nečlanom društva Najsv. Imena in vsem, kateri ste najdražji zaklad, to je sveto vero obdržali, priporočam, da ostanimo zvesti naukom, katere nas uči sv. katoliška Cerkev po svojih duhovnikih. Ko bi bili na primer v Španiji poslušali svoje katoliške duhovnike, gotovo bi ne bilo toliko bratomorije. Sv. Cerkev nas uči ljubiti se med seboj. Molite za svoje sovražnike in dobro jim storite, kateri vas preganjajo. Vsem pa prav lepe pozdrave ter toplo in lepo pomlad. Naj bi bila pomlad tudi v naših srcih s tem, da imamo pomlad življenja v ljubezni do svojega bližnjega brez napadov na vero in versko prepričanje. Naj se razširi versko prepričanje v obilno žetev pod vodstvom naših čč. gg. duhovnikov. Bog daj! Jacob Resnik, predsednik Zveze društev Najsv. Imena. -o- Ko bi bili prišli! Cleveland, O.—Ko bi bili le hoteli priti na velikonočno nedeljo, bi se bili prepričali sami prav v dno srcži in bi nam ne bilo treba, voditi« javne borbe v prerekanju, če jefnaš narod veren ali ne. Ta dopis je namenjen tistim, katerih se to tiče. Tistim, s katerimi se prerekamo radi verskega prepričanja. Na eni strani se prav pomilovalno norčujejo in pravijo: Rim in cerkev bosta kmalu pozabljena! Take in po dobne opazke vedno beremo v listih, ki so v rokah takih ljudi, ki so sami zašli v taka varljiva mišljenja ravno potom takih varan j, katerih so se posluževali, mesto da so iskali resnice tam, kjer se lahko dobi. T je pride vsak, ki opusti resnico in sam sebe za-pelja v tamo. V svoji zmoti potem blodi in misli, da so vsi drugi ljudje v zmoti in da je on na pravem. Če bi pa taki ljudje zares hoteli resnice in če bi jo hoteli iskati, bi jo prav lahko našli. Toda vera in resnica se ne bosta plazili za zapeljanim človekom, če isti z za-smehom odklanja to, kar je zanj edino vredno življenja na svetu. Jasno nam sv. pismo govori, da Bog ne želi človekovega pogubljenja, marveč želi, da bi človek spoznal in se zveličal. V ta na men pa tudi vsak človek dobi potom svoje vesti in notranjega glasu večkrat opomin. Pa ga noče smatrati za vrednega upoštevanja, postane otrpnjen v svoji zmoti in se vedno globlje pogreza v brezverski prepad. V svoji zmoti potem vedno trdi in zagovarja, da ni on v zmoti, da on hodi pravo pot. V tem se križamo in v tem se vrši naše prerekanje. Na eni strani skušamo katoličani z našimi zagovori prepričati odpadnike, da1 je pot vere prava in potrebna, da so nauki sv. vere resnični in da je naša dolžnost, da živimo po njih. Na drugi strani je pa odpadnikom vse to v smešenje in norčevanje. Odpadnikom so naše trditve prazne bajke in vero smatrajo za nekaj bab j ega. Mi smo jim mračnjaki, klečeplazci, hinavci in kaj še vse. Toda bodite prepričani, da ne gre za prazne sanje in ne gre za prazno prerekanje, vsaj na naši strani ne. Gre za dejstva, čemu' naj se zavzemam za stvar, če bi! to ne smatral za vredno, da se za-' njo poganjam, ker ne morem od te stvari pričakovati nikakega dobička tukaj, osobito še v položaju in stanu, v kakršnem se nahajam. že to bi moralo vsakega prepričati, da mislim in vidim v tem drugo, duhovno korist. Da, korist ne samo zase, ampak korist za mojega bližnjega tudi. To ne samo mislim, pač pa sem tudi trdno prepričan o tem. če ne bi bil, si ne bi prizadeval še druge v to nagovarjati. Ko govorim o borbi ali prerekanju, mislim to, kar sem že zgo-rej razložil, da na eni strani katoličani pišemo in poudarjamo ter zagovarjamo naše sv. resnice, ki se nahajajo v veri in sv. evange-lju. Na drugi strani je temu odpor, ali pa se skuša po ovinkih izviti iz tega odpora na drug način, da njih pisanje in delovanje ni naperjeno naravnost napram temu, kar mi trdimo da je. Zato nam večkrat kažejo na izreke sv. pisma češ, da se tam glasi tako in tako. To poudarjajo radi tega, da lažje zavajajo na svojo stran in -proti nam tiste, ki jim sledijo in jim verujejo. Moj vzrok, da se spuščam v prerekanje se naslanja na izrek: Vera je iz poslušanja! To je fakt in resnica. Kristus je ustanovil sv. vero, katero je potem tudi z lastno krvjo na lesu sv. križa potrdil. če je pa vera iz poslušanja, je pa nevera tudi iz poslušanja. Vse radikalno časopisje si je nadelo nekako nalogo, da v isti 3api zatrjuje, da je versko stališče nesmiselno, nepotrebno in brez pomena za življenje. V ta namen se poslužuje tudi dejstev in napadov ter išče, kjerkoli je kdaj kak pisatelj kaj enakega zapihal, kar bi utegnilo podpreti njih trditev. Vzemimo, kako so slavili Stalina, ko je naskočil vero in cerkev itd. Med vrsticami njihovega časopisja beremo vedno samo mržnjo in samo zaničevanje na Rim, ki je stolica vesoljne Cerkve. J še veliko več in hujše bi pisali, da se ne bi vseeno bali' še večjega odpora od strani katoliča nov. Toda tako neprevidni niso, da bi pokazali zobe kar tako odkrito. Ker se tako piše dan za dnem in ker tako odpadniški časopisi roka v roki in v .sporazumu prinašajo tako čtivo, se čitatelji tega tudi navzamejo in polagoma tako privzamejo, da mislijo, da je fco čista resnica. Saj vsako srce hrepeni po resnici in kar bere ali sliši gre v srce. To je pa vse, za kar gre. V tem je naš odpor napram njihovi krivi akciji, ka-ero mi smatramo, da je pogu oonosna za ljudi, kateri jim ver jamejo in sledijo. Mi zagovarjamo in priporočamo ljudem v naših katoliških listih, da naj narod ohrani stare verske tradicije, da naj živi v duhu vere, naj gre v cerkve in naj iste tudi podpira in vzdržu je. Zakaj mi vedno vabimo ljudi v cerkve? Zato, da bi tam ljudje slišali resnice sv. evangelija, že to je katoličanom šteto v greh, če ne hodijo ob nedeljah k sv. mašam, če bi hodili redno v cerkev, bi se marsikdo rešil nevere. Kadar pa človek misli, da ni potreba hoditi v cerkev, je s tem pokjazal, da mu ni ničesar na tem, da bi zvedel za resnico. Tako je sam sebi kriv, če je zašel na kriva pota. Njegovi starši so ga v mladosti učili, ga svarili in mu prigovarjali zato, da bi ga storili srečnega. S temi vrsticami sem" skušal veaj nekoliko orisati obe strani naše borbe ali prerekanja, za katerega se, že odkar se nahajamo, v Ameriki, borimo, na katero stran bomo potegnili več našega naroda. Dva tabora sta in dve poti. Po obeh ne moremo hoditi, na eno pot se moramo odločiti. Le ena pot je prava in rojaki naj sodijo sami, katera je prava. Vprašam pa one, ki trdijo, da naša pot ni prava, zakaj niso prišli v naše cerkve na veliko ne-' del jo, da bi slišali sv. evangelij. Pa tudi prepričali bi se, da je naš narod še veren in da ga je silno veliko. Gotovo sem prepričan, če bi bili prišli na velikonočno nedeljo v naše cerkve tisti dopisovalci in uredniki, ki se šopirijo po radikalnih listih in tam prerokujejo naši Cerkvi razpad in prepad, bi potem, ko bi videli, kako je naš slovenski narod romal v cerkve in tam molil živega Boga, ti dopisuni in uredniki utihnili. To svojo trditev naj podprem z dokazi. Mi Slovenci imamo štiri velike fare v Clevelandu in trinajst gg. duhovnikov opravlja nedeljsko službo. Ob večjih praznikih so pa še drugi duhovniki povabljeni, da pomagajo. Po šest in sedem maš je v eni cerkvi za nas Slovence, za naše verne ljudi. Ti ljudje niso šli v cerkve, da bi se samo pokazali, ker šli so že v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo še! temno, ko je snežilo ali deževalo. Toda šli so, da pokažejo svojo vero v Boga. šli so, ker so verni, ker so vedeli, da je to njih dolžnost. Kaj si mislite tisti, ki se vam tc zdi neumnost in brezpotrebno? Rekli boste, da je to iz stare navade. Ne bo držalo, ni tako. Dejanja govore in iz navade ne bo nihče vstajal zgodaj zjutraj in šel v cerkev, čeprav je potreben počitka. Iz navade ne bo nihče hodil okrog spovednic in tam priznaval svoje slabosti. Za vsem tem je nekaj drugega, ki vleče in priganja. Da, vera je to, močna in živa vera, ki zahteva dejanja, ker vera brez del je mrtva. Pa še eno naj navedem, da vam povem, da ste v zmotni trditvi, če vse to prištevate kakim navadam. Dandanes so revni časi in za denar je težko. V cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., katera fara ni naša največja, je bilo zadnjo nedeljo sedem maš in pri vseh teh mašah je bila cerkev vsakokrat do zadnjega kotička napolnjena. Ene teh maš sem se udeležil tudi jaz in povem vam, da je hila cerkev veliko premajhna in da so morali ljudje stati po sredini in ob straneh. Pa še to, ki pravite, da je vse to iz navade. V tej cerkvi so ljudje darovali za vzdrževanje cerkve $2,600.00 in še nekaj več. Veste, darovali so sami od sebe in za vero, pa za Boga, katerega vi tajite. Kaj boste rekli na vse to? Ali imate še kaj dostaviti? Ali ima te sploh kak odgovor? Ali boste še nrpadali te svoje rojake in se iz njih norčevali, da so to in to? Kje ste bili na velikonočno nedeljo, da niste prišli, da bi bili videli tam ne samo stare ženice, ampak v veliki večini tu rojeno zavedno in izobraženo mladino, ki je nekaj drugega kot ste vi, ki se kažete za učenjake brezverst- a, pa ste v resnici vsega pomilovanja vredne izgube na žalost slovenskega naroda. Med tem, ko vi že toliko let ne renehoma pišete in dokazujete, kako se naš narod odtujuje veri in cerkvi, sami sebe smešite ker ne veste, ali pa nočete vedeti, kako se smešite. Naše polne, da, nabito polne cerkve vam dokazujejo, kako majhni ste v svojih tr ditvah, da vera peša. Vstopite se kako necteljo, ni treba ravno ča kati velike noči ali božiča, pred eno izmed naših slovenskih cer :va, ko gredo ljudje od te ali one maše, in boste videli, da je naš narod še veren in celo vedno bolj veren, zlasti pa naša mladina. Torej izpreglejte vendar enkrat, da butate z glavo v zid. In kadar napadate verni slovenski narod, delate s tem sami sebi sramoto. Narod vam odgovarja z vse drugačno akcijo, kot jo priporočate vi. Pa recite, če ni res! Anton Grdina --o- —Triič. V morje so porinili 15,000 tonsko petrolejsko ladjo, ki so jo tržiške ladje-' delnice napravile za 'neko a-meriško družbo. Glas iz Euclida t bo dr*!: Sveti postni čas je ^ z veseljem smo klicali ja, Zveličar je vstal!" ^ tu pri fari sv. Kristine,^ letos ta sveti' čas P°se, pomena, ker smo i"16'1 ljenje sv. misijona od ga petka pk do velike " in to pod vodstvom nega misijonarja, častita spoda Vital Voduška. nam bodo ostali za spominu krasni obredi 1 dige, ki jih je imel. ^ Kakor je bilo že prej omenjeno, Najsvetejšega Imena P .. lo svojo obletnico na . deljo to je dne 16. apj Pri posvetnih drust navada, da se tak praznuje z raznimi 6 običajnem banketu, kot katoliško cerkve"0 vo, bomo tudi imeli ampak naš bo duše^S vse društvo, to je nas' (šolski dečki), fantje ^ bomo pristopili k m1^1 ^ dovi in prejeli "nebešW J j^ ki nas bo hranil za ? ^s!T5 tu. Zapomnite si torej ^ ni, da pridete v rila v dvorano ob der odkorakamo k sV' 7. uri, ki se bo brala mrtve člane društva^ tej šega Imena. NaJ benega ne manjka. ^ Dragi možje i11 . farani naše župnije-člani društva NajsV; Ves teden ste slišali i J* ^ spoda misijonarja v ^Wz j bno je v sedanjih ffi^j '« • fflllU , I katoliški možje m * stvujejo v katolišk1 vi korak za to je, j^j člani cerkvenega m kor je društvo NaJ^.^ij Saj ravno to je »aJ / toliška organizacij^ svetu z milijoni članstva ter stena, ki drži nazaj boštva. Vzemite si ^ sijonarja k. srcu i" fo Jiub I jo nam pridružite^ dite v dvorano, P1 l0st», člani in imeli vi izvršujete svojo ^ iijS»i4 vi izvršujete • ^ Kristusovo kralje3^?-) ^ v^rv-ilii v a o o "nil PtČj zemlji, zase pa večnost. __________________U Zvečer bomo J \ zabavo. Father SI« j i svoJ'% reč pridejo s ter vprizorijo na na* v tisto znano veselois Vj ra se ženita." Pridite torej tu^j,« J „ živat par ur PoSt ' Jj *i, drila v veseli dr pravih prijatelji, P Zabave bo dovo« m "»te tij %] 2 Andrej Zdešar pirhov. Lahko 'i v :t vam povem, da J®,:^' ofu. jI mo, da se bo tud'X rl k lo. Torej le P1'"j vaše prijatelje i" ^ ^ ^ j peljite s seboj- žal. Žal bo le tlb ostal doma. Se ^Ai v nedeljo 16. aPrl'>{ ^ Frank A. Ho<*e J in K -^V AbesiniJi Je p *. ' bra umrl dr. C»r>||5 je bil znan na t ^ ^ žaškem in v 1 0 * služboval in P°se ( X Kakor , J <$< žaških listih je lt zanimanjem nitev* železi Pro1^ stom in Reko 2 j,i.«'V tričnimi lokomottv>Jf Ji gi strani pa »V C K pritožujejo, ker J ^ novih vlakih P^g o1 voz. listkom za Sii Prebivalstvo s & ^ žuje tudi zaracb ^ ših progah, ki ne in ki padajo V^ v me delavcem, 10 delo v Tržič. N h V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OČETA Frank Skull ki je zatisnil svoje mile oči dne 15. aprila 1938. Leto dni počivaš v grobu Spavaj mirno, spavaj sladko, pod zeleno rušo tam, dobri oče in soprog, mi žalujemo za Tabo, da v nebesih se združili, solze zalivajo oči nam, to dodeli večni Bog. FRANCES SKULL, soproga, in OTROCI Cleveland, Ohio, 14. aprila 1939, ioiri ' se mi zdi! Zastražil je, da nas mi- ORANŽNEGA PLESA Po nemškem Irvlrnlku K. Maya % h ' Wtler se 2 dela »ta. II. j. Zaseda. l'u8o jutro sem se s podvo-jJ Marljivostjo lotil dela, ..ti sem moral, kar sem )8nii dan zamudil. Ker so *-°variši delali kakor za '^Mno naglo napredovali, nas je izogibal, se je potikal krog Njegovi ljudje so bili s Mjazni z njim, prav kot , ne bilo čisto nič zgodilo bi bili pozabili, da je ,2a prav on kriv nevarno-. naKi je grozila. Na nje -,Smo smeli zanesti, če bi .0 sPet do spopada z Rattle to sem videl. Gotovo ' vsi z njim potegnili in Dfj ' v svoje varstvo, f Večera smo izmerili dva-°!iko sveta ko drugekrati, mnogo težavnejši. U- Ifi bil Ij6"' smo bili in zgodaj smo sPat. Tabor smo seveda CUi za seboj. ^ 81 dan smo tudi marlji-j Opoldne pa smo moli^10 Prekiniti. so namreč naši "re-Kiowe. Njihovi ogled- sicer iskali na ta-. Prejšnjega dne, pa so ^lu našli. Naša sled je ko razločna. e so bili sami krepki, ,^astli ljudje, same boje-^.Jave, divje zunanjosti ^ krvoločnih pogledov, .kili na konjih in vsi so bili oboroženi •'ejailli, noži in tomahawki. jj, Sem nad dve sto mož. ,n0v Poveljnik je bil or-i^ov obraz je bil strog sli z Apači vred vtakniti v žep ali pa celo pojesti —. Pa ta grižljaj mu bo obležal v želodcu, vam povem! Poj diva k vozu, pa bodete čuli, kako govori stari Sam Hawkens s takimi lopovi! Dobra znanca sva si s Tanguo, dobro me tudi pozna in ve, da sem pri vas v taboru, čeprav me še pogledal ni. Zato me njegovo obnašanje jezi, naravnost žaljivo je za mene. Pa tudi zelo sumljivo je. Kako bojevito in podjetno nas njegovi gledajo! Jim bom koj pokazal, da je Sam Hawkens na tvojem mestu. Pojdiva!" (Dalic prihodnjič) gnoteIesti Vojno brodovje se zbira v Sredozemlju London, 13. aprila. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je uradno izjavil, da v slučaju napada od strani Italije na Grško, Turčijo, Romunsko ali od strani Nemčije na Poljsko, bodo omenjenim državam na razpolago vse oborožene sile Anglije in Francije na suhem, na morju ali v zraku. V London kot v Pariz so zadnje ure dospela vznemirljiva poročila glede oboroževanja v Nemčiji kot v Italiji. Glede Italije se trdi, da je poslala nadaljnih 60,000 mož na "fronto" v Albanijo. Nadalnje laške čete so te dni odpotovale na Do-dekaneške otoke in v Libijo. Vse to pomeni, da ima Italija gotove načrte glede Francije. Kot ne-kr.ko znamenje za bližajočo se ki bo štel 150 mož, toda vsa zunanja politika in notranja uprava dežele bo pod popolno italijansko kontrolo. MALI OGLASI Stanovanje se da v najem mirni in pošteni družini. Pet sob, kopališče in klet. Oglasite se v soboto na 6303 Carl Ave., zgorej. (April 14. 18. 20.) f06n in njegove oči so bile vojno je tudi dejstvo, da so cene ni.an I nn\tqvnvo 1 n 1m rxnlipQ'm \7 fllllPfllll iub ar*Ce' dobre£a niso °vale. Bojevitost, ropa-in krvoločnost je gle-^ nJih. Ime mu je bilo l; j' kar dobesedno pomeri avarja. Že iz njegovega je Sein torej lahko sklepal, j* res "poglavar," vreden % r°Parskih Kiow. Res % 6 kilo za usocio In~ \'e Winnetoua, če bi ffiŠM r°ke temU diVjakU" 4ci |e> da nas brani pred V**® zaveznik in prijatelj HjJ bil. Toda njegovo ob-i^ivse druga ko t. Jsko. Obnašal se je ka-je šel z leopar-Vr i°v, pa plen z leopar-Požrl. Prijezdil je z M, vodjo oglednikov, na ^J1 ljudi, niti razja-Pozdravil ni, zapo- 1j.(fn° je zamahnil z roko , sovi in ljudje so nas obko- V?*tal je na k0*"u' si al tabor, zagledal naš I)°jezdil k njemu ter n lJ0«javo. i . najbrž 1 Je zavarovalnim policam v slučaju vojne visoko dvignile. Nihče pa pravzaprav ne ve, kaj se bo iz-pletlo v Evropi. Napetost med Nemčijo in Poljsko postaja večja od dneva do dneva. Poljska vlada je dala aretirati včeraj 21 Nemcev, ki so baje vohunili na Poljskem ali širili nacijsko pro pagando. Eden ubit tekom štrajka voznikov v Chicagu Chicago, 13. aprila. Nasilje je izbruhnilo tekom štrajka vozni kov trukov, ki prevladuje v Chicagu. V tem nasilju je bil včeraj ubit en delavec in več jih je bilo nevarno pretepenih. Štrajk je nastal radi prepira, ki je izbruhnil med kompanijsko in delavsko unijo. Albanska kraljeva krona pride v Rim Rim, 13. .aprila. Benito Mussolini je odredil, da se pošlje albanska kraljeva krona v Rim, kjer bo izročena laškemu kralju Soba se odda v najem poštenemu fantu. Vpraša se na 1144 Norwood Rd. (88) Poceni se proda ali zamenja dve trgovini in troje stanovanj, garaže. Velik lot na 241 E. 156th St. Vprašajte Steve Rogulich, 1042 E. 176th St. ali pokličite zvečer KEnmore 4863-J. Agenti dobrodošli. Delo išče ženska za splošna hišna opravila. Za naslov se poizve v uradu tega lista. (April 14. 17. 19.) Proda se mesnica v sredini slovenske naselbine, blizu šole sv. Vida. Za naslov se poizve v uradu tega časopisa. (87) Naprodaj je dobro idoča slovenska konfekcijska in grocerijska trgovina. Proda se po zmerni ceni. Lepo priliko imate, ako kupite takoj. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (90) NAZNANILO Vsemu cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo ravnokar dobili nove vzorce za obleke in površnike. Naročite vaše obleke sedaj. — Se priporočamo. CHAS. ROGEL 652G ST. CLAIR AVE. ^jEsrgs PRISTEN MAJESTIC SREBRN PRIBOR 1 komad z vsakim nakupom $3.00 Dobite si karte pri MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO RD. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM * Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_ ŽENE IN DEKLETA! Pridite po lepe moderne suknje, svilene obleke, vseh barv in mer, za male in velike. Ravno tako imamo za otroke vse mere obleke in suknje, slamnike ter lepe bele obleke in šla-jerje za prvo obhajilo ali birmo. Za moške in fante imamo lepe srajce, kravate in vso spodnjo obleko. Enako tudi za manjše fantke najboljšega izdelka srajce Kaynee. Imamo polno zalogo vsakovrstnega blaga, kar se potrebuje pri družini. Pridite, se vam toplo priporočam. Anzlovar's vogal E. 62d St. in St. Clair Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 PERRY WINE HOUSE 7205 Wade Park Ave. ENdicott 9276 POSEBNO ZNIŽANE CENE NA VINU VSAKO SOBOTO V zalogi imamo 22 vrst kalifornijskega vina 20% TUDI MOČNO PIVO $1.65 zaboj, 6 STEKLENIC 49^ Pridite in oglejte si našo zalogo ter naše izjemne cene. 7205 Wade Park Ave. 4934 Payne Ave. 2115 E. 4th St. SPECIALS Friday-Saturday Pure Cane Sugar, lb. . .5c Campbell's Soups (15 varieties), 3 cans . .25c Fresh Roll Butter, 2 lbs...............47c Fresh Large Eggs, 2doz..............37c No. 77 Quality Salad Oil, Gal. Bulk..........79c Gal Can...........89c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. PRIJAZNO VABILO Prijazno ste vabljeni, da nas obiščete v soboto večer, ko bo igrala dobra godba in boste imeli na razpolago najboljšo pijačo. Se priporočamo. ARCTIC BEER GARDEN 6634 St. Clair Ave. Lepa izbera! Lepe grahaste kokoši od 4 do 5 funtov težke po 27 centov funt, lepe grahaste piščance od 3 do 4 funte po 30c funt, dobite pri nas. Imamo tudi sveža rebrca po 16c funt, domače kislo zelje po 6c funt, jetrne in krvave klobase po 5c vsaka. Sveži vampi po 12c funt, govedina za juho po 16 centov funt. Male suhe šunke po 19c funt, izvrstne domače suhe klobase. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Delo bi rad dobil pošten moški na farmi. Vpraša se na 654 E. 162nd St. Wm. Savel. (89) CrXZXXyXXXXIXTXXTXXXXXXZXT^ TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. cxrxxjxrxxrrxxxxxxxxctxxrxi SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVli. zelo zanimalo, si jj, s konja in zlezel v voz W natančno ogleda. k II V21IIU , _ 11, Naše' zaloge Viktorju Emanuelu kot znatne- 8Va s Samom v bliži- \ 'inlQečkar smatra menda '•1, (jenašo lastnino za dober '»Ofjj Preden je vobče spre-^ ^ 5 fiami, če se ne mo-, ^ U(Jo se varajo, ako mi-Ht^9: 3e Sam tako čisto vn in da je kozla povabil te 'aria t l\/r.. V,«™ nvciri % ■)a! Mu bom pravi ^emudoma pojasnil! kako smo si v so- bodite, Sam! Rde-^ v6 sto! Zmečkajo nas!" Do ^.evilu imajo premoč, hnf.f^isanosti pa ne, mi- ■■V .80 nas vidlm. Ali Pa m0re" e' nimam oči? Le-smo se obesi- nje, da je postal laški kralj tudi albanski vladar. Obenem je bil sklican nekak albanski parlament, ki ima nalogo uničiti dosedanjo ustavo in jo spremeniti tako, da postane Albanija kraljeva provinca Italije. Nova albanska vlada bo sestavljena nekako tako kot je bila bivša vlada Avstro-Ogrske. Albanska kraljica okrevala od bolezni Larissa, Grka, 13. aprila. Bivša albanska kraljica Geraldina, ki je bila rojena v Ameriki, je okrevala od bolezni, ki se jo je lotila, ko je pobegnila pred la škim nasiljem. Tudi njen sin, ki je sedaj en teden star, se bolje počuti. Kraljica je dobila tisoče brzojavk iz vseh delov sveta, v ka terih ji prijatelji izražajo svoje sožalje radi nesreče, ki je zadela albansko kraljevo družino. Med tem se poroča, da je la^ka vlada dovolila Albaniji, da obdrži svojo staro zastavo. Tudi bo imela Albanija svoj lastni parlament, TRIDNEVNA RAZPRODAJA NOVI MAYTAG PRALNI STROJI 110, prej $69.95, sedaj.....$4| J§ TH0R PRALNI STROJ, prej $8150, sedaj ................. 49.S® BARTON PRALNI STROJ, prej $59.50, sedaj................ 34.95 EASY PRALNI STROJ, prej $99.50, sedaj.................. 59.95 ELECTRIČNI LIKALNIK, prej $6.95, sedaj................. 2.41 PHILC0 RADIO APARAT, prej $162.00, sedaj .............. 39.50 DRUGI RADIO APARATI.........................od $9Jg naprej NOVA 1939 ELEKTRIČNA LEDENICA prej $189.50, sedaj.....1191 INLAID LINOLEUM, prej $1.79 jard, sedaj jard............. j J LINOLEUM PREPROGE, 9x12, za samo ................... 3J5 Znižane cene imamo na vsem pohištvu, kot na modrocih, springs, železnih posteljah, setih za sprejemno sobo, spalno sobo, jedilno sobo itd. Primerjajte naše blago in cene in prepričali se boste, da so naše cene najnižje. LAHKA MESEČNA ODPLAČILA Norwood Appliance & Furniture 6104 IN 6119 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185TH ST. ENdicott 3634 KEnmore 6750 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostni in potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem to bridko vest, da smo za vedno izgubili preljub-ljeno in nikdar pozabljeno soprogo in mater Rose Hrovat ROJENA VOUK ki je po kratki bolezni in previdena s svetimi zakramenti v bolnišnici zatisnila svoje mile oči in za vedno v Bogu zaspala dne 14. marca 1939 v starosti 40 let. Rojena je bila v Clevelandu. K večnemu počitku smo jo položili dne 18. marca 1939 po opravljeni zadušnici v cerkvi sv.,Vida in na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se naj prisrčne je zahvalimo Rt. Rev. B. J. PorJkvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Prisrčna hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh težkih in žalostnih dnevih. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki ste jo prišli po-kropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti pokojne ter se udeležili pogreba. Obenem tudi iskrena hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku. * Prisrčno hvalo izrekamo vsem, ki so podarili krasne vence v blag spomin pokojni in sicer: Mr. in Mrs. Joseph Garvas in družina, Mr. in Mrs. John "Vouk in družina, Mr. Rudolf Zu- . pančič in družina, E. 72 St., Mr. in Mis. Joseph Hrcvat in družina, Stanard Ave., Mr. in Mrs. Anton Vehovec, Mrs. Mary Stu-ber, Mr. in Mrs. Fred Sternisha in družina, Edna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Sternisha in družina, Mr. in Mrs. John Hren in družina, Calcutta Ave., Mr. Ray Stuerzenberger, Mr. Anton Gr-dina in družina, Mr. in Mrs. Louis Jerse in družina, Kildeer Ave.. Mr. in Mrs. Joseph Jerse in družina, Bayliss Ave., Mr. in Mrs. John Petric in družina, Edna Ave., Mi-, in Mrs. Joseph Vidmar in družina, Yale Ave., Mr. in Mrs. Louis Lautiaar in družina, Friends of P. A. Geier Co., Mr. in Mrs. Frank 'Udo-vich in družina, Mr. in Mrs. Joseph Gregcric in družina, Mr. in Mrs. Frank Spthek in družina, E. 72 St., Mr. in Mrs. Scurini in družina, Klub Dobrcvoljčki, Mrs. Aima Klančar in sinovi, E. 72nd Street. Iskrena zahvala tudi sledečim, ki so darovali za svete maže za pokojno: Mr. in Mrs. Joseph Hrovat in družina, Mr. in Mrs. John Pscek, Mr. in Mrs. Joseph Jerse in družina, Mr. in Mr;.. Joseph Marzlikar, Mr. in Mrs. Nosan, Mrs. Gnidovec, Mrs. Zgajnar, Mr. in Mrs. Pike, Mr. John Hren in Esther Hren, Mr. in Mrs. Joseph Okorn in družina, Mrs. Piko, Miss Ann Ster-mcle, Mr. in Mrs. Joseph Rudolf in družina, Mr. in Mrs. Smoltz in družina, Mr. in Mrs. John Novak in družina, E. 72 PL, Mr. in Mrs. Cukayne in diužina, Mr. in Mrs. Po.potnik in družina, Mrs. Ana Sajovic in hči Mary, E. 39 St., Mrs. Strauss in družina, Mr. in Mrs. John M. Novak, Mr. Vovk in družina, Mr. in Mrs. Vidmar in družina, Mr. in Mrs. Skerl in diužina, Mr. in Mrs. Rudy Vidmar, Mr. in Mrs. John Sternisha Jr., Mr. in Mrs. Anton Sersen in družina, Mr. in Mrs. Henry Zalokar in družina, Louis in Harriet Wlodarski, Mr. in Mrs. Martin Snider in družina, Mr. in Mrs. Lah in družina, Mr. Frank Fink, Mr. in Mr:;. F. Brentar, Mr. in Mrs. Anton Marn in družina, Mr. Frank Klanchar, E. 72 St., Mr. in Mrs. Debevec in družina, Mr. in Mrs. Milnar in družina, Mr. in Mrs. Ursic in družina, Mr. in Mrs. Anton Marclt in družina, Mr. in Mrs. Ray Lannigan and Family, Mr. in Mrs. Debelak in družina, E. 72 St., Mr. in Mr.;, Louis Kolar, Mr. F. Stupar, Mr. in Mrs. Joseph Skerl, Mr. in Mrs. Mozek in družina, Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, E. 71 St.. Mrs. Anna Opeka in družina, Mr. Anton Grdina in družina, P, A. Geier Girls, Mr. Jack Cic, Mr. in Mrs. Frank Lah. Prav lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. John Vouk Mr. Fiank Sersen, Mr. Z. Mchorich, Mr. Mismas, Mr. Stuerzenberger, Mr. Steve Menko, Mr. Charles Flynn, Mr. John Petric, Mr. Fred Sternisha, Mr. John Hren Sr., Mr. John Hren Jr., Mr. Jc-ccph Sternisha, Mr. Joseph Zgonc, Mr. Skodlar, Mr. Martin Snider, Mr. Frank Zaletel, Mi-. Anton Hočevar. Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Freljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, v globoki žalosti nad Tvojo izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka rodna ameriška zemlja. Žalujoči ostali: John Hrovat, soprog John in Raymond, sinova Rose in Lucille, hčeri L Zapušča i udi žalujočo sestro Anna Garvas in brata John Vouk, Cleveland, Ohio, 15. aprila 1939. gk StE PRIJAZNO a^LJENI, DA Udeležite ki ga priredi DRUŠTVO SV. HELENE ŠT. 193 KSKJ V SOBOTO, 15. APRILA v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnina 25 centov Igra Johnnie Pecon Skrivnosti ruskega carskega dvora Ko je prišla zopet v hišo, si oddahne. —Posrečilo se je! — zašepe-če ona. — Bog mu naj pomaga! Ko se je zdanilo, se je prebudil stražmojster. On si pomane oči. Sprva se1 ni mogel spomniti, kje se na-kaja, toda ko se je spomnil, da se mu je posrečilo zgrabiti hajduka Kara Ahmeda, si je zadovoljno mel roki. Veselil se je, da bo dobil veliko nagrado. V Moskvi je ime] ljubimko, ki si je že zdavnaj želela videti Petrograd. Sedaj bo zaprosil za dopust in odpotoval v glavno mesto. —To bo življenje! — pomisli on. — A komu se moram za vse to zahvaliti? Prijatelju Kara Ahmedu, ki ga bomo obesili. Njega bodo obesili, a jaz se bom zabaval. —Toda sedaj moram najprej videti, kaj dela ptičica. On- vstane. Začudil se je, ko je videl, da še vsi spijo in tako glasno smrčijo, kot da bi ležali v svojih posteljah, a ne na trdem, mrzlem kamenju. Toda nikjer ni mogel videti ujetnika. Grozna slutnja ga prevzame. Z močnimi brcami prebudi svoje ljudi. Prvega je prebudil rdečela-sca. —Ah, vi ste, stražmojster! — reče ta. — Drugemu res ne bi svetoval. —Kje je razbojnik? — zagrmi stražmojster. — Kje je Kara Ahmed? Kam ste ga skrili? —Ne bo ga težko najti — reče zaspano vojak. — On leži med nami. —Med vami? Lopovi ste dopustili, da je pobegnil! Ni ga tukaj, pobegnil je! On prebudi ostale vojake in sedaj se odigrajo nepopisne scene. Preiskali so vso kapelico, razbijali klopi, toda nikjer ga niso našli. Stražmojstrov bes je rastel od trenutka do trenutka, tako da je jezno tolkel svoje ljudi in jim grozil, da jih bo dal postaviti pred vojno sodišče. —Ukradli ste mi nagrado, ki sem jo imel že skoraj v rokah! — je kričal. — Ni drugače mogoče — eden izmed vas je pomagal hajduku pobegniti. Gotovo mu je obljubil, da ga bo nagradil. Ako ne bom vedel v teku četrt ure kje je razbojnik, bo-dete vsi občutili mojo knuto. Vojaki začnejo mrmrati. — Bili so si svesti svoje nedolžnosti. Vsi so gledali riezaupno rde-čelasca, o katerem so mislili, da je pomagal Kara Ahmedu pobegniti. Povsod so začeli iskati hajduka. Niso prizanesli niti župniko-vi hiši. Preiskali so jo do strehe. Lepa vdova Simonovna se je delala zelo prestrašeno, ko je slišala, kaj se je zgodilo. —Za Boga! — vzklikne ona, .— potem bo ta grozni razbojnik zopet ropal po okolici. Bili smo srečni, da ste ga zgrabili. Stražmojster jo nezaupno pogleda. —Ako ste njegova sovražnica, ako se ga tako bojite, — reče on, — zakaj ste ga sprejeli v svojo hišo? Sedaj se vmeša tudi župnik y pogovor. —Storil sem to zato, da ga izročim oblasti. —Potrkal je na moja vrata ter me prosil za košček, kruha. —Najbrže je mislil, da ga ne bomo spoznali. —Toda jaz sem se takoj spomnil, da sem že videl njegovo sliko v časopisih in na oblastnih razglasih. Takoj sem bil prepričan, da more biti to edino zloglasni hajduk Kara Ahmed. —Mislil sem, da je prišel trenutek, ko bom pomagal oblasti, zato sem povabil hajduka v svojo hišo in mu dal prenočišče. —Konečno se je dal pregovoriti in je sprejel mojo ponudbo. —Toda vi ste me prehiteli. Če ne bi vi prišli sinoči, bi šel jaz danes k načelniku, ki bi prišel v mojo hišo z nekaj močnimi kmeti. Oni bi ga premagali in odvedli na občino. Stražmojster ni mogel na to ničesar odgovoriti. Župnikove besede so bile verjetne. —Kaj sedaj? — vpraša on. — Kaj naj storim, da ga zgrabim? Brez njega se ne morem vrniti v Moskvo! —Ako zvedo moji predpostavljeni, da mi je ušel me bodo obtožili. — Ah, vem, čigavo maslo je to! Tega ni storil nihče drugi kot ta rdečelasec. Stražmojster se vrne v kapelico. Našel je vojake, ko pretepajo svojega rdečelasega tovariša. Sprejel ga je divji krik. — Gospod stražmojster! — vzklikne eden izmed vojakov. — Rdečelasec je pomagal razbojniku pobegniti in nihče drugi! Stražmojster pristopi jezno bližje. —Priznaj! — zakriči on. — Ti si hajdukov sokrivec. —Usmilite se me! Prisegam vam, da sem nedolžen! — je prosil rdečelasi vojak. — Nisem mu pomagal. Spal sem, kot vsi ostali. Gotovo so mu svetniki pomagali pri begu. —Neumnost! — je kričal stražmojster. — Ali misliš, da ti bodo te neumnosti verjeli? —Evo ti, — tu imaš za svojo izdajo! Stražmojster zabode nesrečnemu vojaku meč v prsa, — ta se hropeč zgrudi na tla. Nihče mu ni priskočil na pomoč. To se je zgodilo baš ko je župnik stopil preko praga kapelice. On dvigne roko in vzklikne jezno: —Ne glej, gospod, to posvečeno hišo — sedaj se je zgodilo strašno delo. Ne kaznuj morilca, usmili se ga, ne ve, kaj dela! Te besede so streznile besnega stražmojstra in on spozna, da je šel v svoji jezi predaleč. On ukaže svojim vojakom, naj odnesejo mrtveca in ga spravijo v občinsko hišo. V vasi mu je postalo neprijetno. On ukaže naj se pripravijo na odhod in trenutek na to se je nahajala mala četa na potu domov. Vdova Simonovna se spusti na kolena in «e vroče zahvali Bogu, da ji je pomagal rešiti Kara Ahmeda. Tudi župnika so zadnji dogodki globoko pretresli. Nekaj ga je gnalo, da sporoči vse svojemu prijatelju pu-ščavniku in čim se je zdanilo, vzame on svojo palico in se poda na pot. Ko se je približal puščavni-kovi kolibi, ga zapazi puščav*-nik ter mu pride z razširjeni- mi rokami nasproti. —Hala Materi Božji, da te je poslala k meni, prijatelj Neandrovič. — Ravnokar sem hotel iti k tebi. —Nekaj me je gnalo k tebi, puščavnik in zato sem že ob zori odšel od doma. —Vstopiva v mojo hišo — reče on in prime svojega prijatelja pod roko. —Ali si imel kak poseben vzrok, da prideš k meni? — vpraša Neandrovič. — Hotel sem se poslužiti tvojega zdravniškega znanja— odvrne puščavnik. — Ti veš za ono mlado bolnico, ki sem jo sprejel obenem z njenim otrokom v hišo. — Seveda! Kako ji je? Ali je že boljša? —Telesno se je že popravila, — reče puščavnik, — toda z njenim razumom je še vedno slabo. —Niso torej bile halucinacije, kakor sva mislila — odvrne Neandrovič, — nesrečnica je torej res umobolna? —'Bojim se, da je — odvrne starček. — Tuja žena je fantazirala do sedaj o vsem mogočem, kar se najbrže tiče njenega življenja. —Tako je pripovedovala, — nadaljuje puščavnik šepetaje, — pripovedovala je v carski palači o nekem velikem knezu in o drugih članih dvora, ki jih mora poznati. —Toda vedno omenja v svojih fantazijah nekega dečka. —Morala se je zgoditi s tem dečkom neka čudna stvar. Skoro se bojim, da je storila ta žc-na mlademu Vladimiru kaj žalega. V svoji mrzlici se vedno obtožuje vseh mogočih zločinov. —Sedaj se imenuje požigal-ko, sedaj se zopet brani pred to obtožbo. —Sedaj govori z ljubeznijo o tem dečku, sedaj zopet preklinja, češ da je uničen njen zakon. —Poskušal sem prodreti v te skrivnosti, toda to mi ni nikoli uspelo. —To kar danes trdi, bo jutri zanikala, — in tako nisem danes nič modre j ši kot tedaj, ko sem jo sprejel v svojo hišico. —Zato si hotel priti k meni! Puščavnik zmaje z glavo in odgovori: * —Ne, pridružile so se še druge skrbi. Zvečer sem odšel v gozd, da naberem zdravilnega zelišča, ki ga je mogoče najti samo ob polni luni. Ko sem se vrnil in odprl vrata svoje kolibe.sem preplašen obstal. —Zgodilo se je nekaj strašnega. Puščavnik obstane in prisili s tem tudi župnika, da je obstal. —Pomisli samo, Neandrovič, — nadaljuje starček, — vsa moja koliba je bila polna dima, tako da sem komaj razločil posamezne predmete. Pohi-tim v sobo in najdem nesrečni-co nezavestno. t—Strašno! — vzklikne Neandrovič. — Mogla bi zgoreti obenem z otrokom. —To bi se tudi zgodilo, — odvrne puščavnik, — če bi se samo minuto pozneje vrnil domov. —Nek čuden nemir me je gnal domov prej kakor zgodaj, da sem pogasil ogenj. —Ti dogodki so me izredno vznemirili, ker sedaj vidim, da je ta nesrečnica morda nevarna, a jaz sem starec, ki se ne more upirati. Ali me ne more ta bolnica uničiti, ako mi zažge nekega dne streho nad glavo. Mi vsi lahko v spanju žalostno poginemo. —Kaj naj storim, prijatelj? Saj je ne morem nagnati v gozd. '— Toda, povej mi odkrito, ali ne grozi otroku in meni grozna nevarnost, ako ostaneta pri meni? Ona mora živeti pod nadzorstvom, zapreti jo je treba v norišnico. •t; ... y;: g-,. NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je za vedno zatisnil svoie trudne oči in v Gospodu zaspal naš preliublieni in nikdar pozabljeni soprog in oče JOHN GRDANC ki ie previden s svetimi zakramenti v bolnišnici nanagloma izdihnil svojo blago dušo dne 7. februarja 1939 v starosti 65 let. Doma je bil iz vasi Cerina, fara Čatež. K večnemu počitku smo ga položili dne 11. februarja 1939 po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Rev. Joseph Čelešniku za podeljene svete zakramente. Enako tudi prisrčna hvala Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv govor v cerkvi. Ravno tako prisrčna hvala Rev. Joseph Čelešniku in Rev. Max Sod.ii za asistenco pri sveti maši. Iskrena hvala Mr. Martin Cerinski za prvo pomoč in vsem drugim, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi ob času prevelike žalosti v družini. Lepa hvala tudi vsem, ki so ga prišli po-kropit. vsem. ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili pogreba. Obenem tudi lepa hvala Mr. in Mrs. John in Mary Miller, Mr. Louis Seme in mladinskemu pevskemu zboru "Slavčki" za krasno petje na večer pred pogrebom. Naša najglobokejša zahvala naj velja vsem, ki so podarili krasne vence, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega in sicer: Frank, Frances in Marie Zalokar, Mr. Mike Grdanc in družina, Mr. John Miller in družina. Mr. John Mivec in družina, Mr. Joseph Kaučnik in družina, Komočar družina, Mary in Mike Franko. Mr. Frank Hočevar in družina. Bliss. Mr. Stanley Bizjak, Mrs. Frances Jerman in družina. Mr. in Mrs. John Jerman, Mr., in Mrs. James Whimple. Mrs. Mary Bencin in družina. Mr. in Mrs. Joseph Sauric in družina, Mr. John Galic in družina. Bob Mlac, Mr. in Mrs. Anton Koren. John in Max Vokac, Mrs. Ursula Budic in družina. Mr. in Mrs. Louis Papes, Mr. in Mrs. Adolph Candon, Mr. J. D. Johnson. Mr. Frank Birk. Jo in Mamie Orazem. Mr. in Mrs. Louis Strauss iii družina. Schaefer Ave.. Mr. in Mrs. Anton Bostiancic, E. 55 St.. Mr. in Mrs. Frank Grebene in družina, E. 55 St.. Mr. in Mrs. John Gabrenja, Ivan Ave., Mr. in Mrs. George Hoernig, Mr. in Mrs. Frank Prah, Ivan Ave.. The Fellows of E. 55 St., Mr. in Mrs. Joseph Metlika, Sylvia Ave., Trost družina, Mr. Frank Kovač in družina. Kovačič in Faletic družine. Mr. Frank Krasovec. Mr. Ed Rozanc, Mr. Paul Delost. Mr. A1 Budic, Mr. Joe Zalnik. Mr. Ernie Kotnik. Mr. Louis Trebar, Mr. John and A1 Legan, Mr. in Mrs. John J. Grdina. Mr. Anton Grdina in družina. Mr. in Mrs, James Slapnik Sr. in hči, General Dry Battery Employees, Linderme Tube Co.—Draw Bench Dept., Independent Towel Supply—Sewing Dept., F. W. Woolworth Employees Store 977, dru-što Slovenec št. 1 SDZ, Woodmen of the World. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem sledečim, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše: Mr. in Mrs. John Miller in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kaučnik in družina, Mr. in Mrs. Simon Bizjak in družina, Mr. in Mrs. Frank Bizjak, Mr. in Mrs. John Hočevar. Mr. in Mrs. Frank Hočevar in družina iz Bliss Ave.. Mr. in Mrs. Ludwig Metlika, Mrs. Frances Jerman in družina, Mrs. Mary Bencin in družina. Mr. in Mrs. Martin Vrtovsnik, E. 71 St., Mr. Joseph Sauric in družina, E. 61 St. Mr. in Mrs. John Kerzan in družina. Ambridge, Pa., Mr. in Mrs. Frank Cerinski in družina. E. 61 St., Miss Vicki Kmet. Mr. in Mrs. Joseph Orazem, Carl Ave., Mr. in Mrs. Mike Baškovič. E. 152 St., Mr. Frank Budic Sr.. Mr. in Mrs. Anton Tomse in družina, Mr. in' Mrs. Joseph Baškovič, Bliss Ave., Mrs. Theresa Kmet. St. Clair Ave.. Miss Marie Telic, Miss Nettie Briar. Miss Marie Knaus, Mr. in Mrs. Tomazin in družina, Bonna Ave.,. Mrs. Kovačič-Faletic, Mr. An- ton Ausic. Mr. in Mrs. Bajt, Carry Ave., Mr. in Mrs. Martin Markužič in družina, Mr. John Burgert, Avon. Ohio. Mr. John Bencin in družina, Shawnee Ave.. Mrs. Mollie Glicker in družina, Mr. in Mrs. Sivec in družina. Carry Ave., Mr. Frank Strumble in družina. Carry Ave., Mr. in Mrs. Močnik in družina. West Park. Mr. in Mrs. Victor Leban Jr., Carry Ave., Mr. in Mrs. Citinski, Mr. Matt Arko }n družina. E. 41 St.. Mr. in Mrs. Joseph Jezerinac i" družina. Mrs. Leban. Carry Ave., Mr. in Mrs. BoD Smakal. Mr. Albert in Miss Sophie Posch, Miss Rose Gustin. Mrs. Josephine Krečič, Mr. in Mrs. Stefan* čič. E. 64 St.. Mr. in Mrs. Clayton, Mr. Jacob horčič in družina. E. 61 St.. Mr. Martin Strauss m družina. E. 61 St.. Mr. in Mrs. John Cebul in družina, Bonna Ave.. Mr. in Mrs. J-jriln Gornik in družina. St. Clair Ave.. Mr. in Mrs. George Mlačne* in družina. Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek in družina-E. 147 St., Mr. in Mrs. Anton Koren in družina-Hamilton Ave.. Mr. in Mrs. Leo Virant, Mrs. FranK Jaksic. Mrs. Edward Kalish, Mr. Louis Koren, ^r-in Mrs. Joseph Strumble in družina, E. 61 St., Mi* Ann Novosel. Mrs. Agnes Slovenec in družina. M'-in Mrs. Vegal in družina, E. 74 St., Mr. in Mrs-Romih in družina, Sylvia Ave., Mr. in Mrs. Em' Bukovec, Mr. in Mrs. Anton Strnad in družm8' Nauman Ave.. Miss Eleanor Ballish, Ignatius Ave-' Mr. John Andrews. Mr. in Mrs. Anton Grdina 1 ^družina. Mr. Frank Banich, Mr. in Mrs. Fran* Piks. Mr. in Mrs. Frank Race Jr., E. 61 St., Anton Vahcic. Bliss Ave., Mr. in Mrs. Frank K' gan. Carry Ave.. Mr. in Mrs. Jerry Grdina, Mr. J Mrs. Tom Buchar. Mr. in Mrs. Anton Zallnick n družina. Mrs. Ursula Spreitz, Mr. in Mrs. ZuPaHf čič in družina, Mr. in Mrs. Anton Bostiančič, 7' 55th St.. Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, St. Clan Ave.. Mr. in Mrs. Cajhen, Geneva, Ohio, Mr. | Mrs. Louis Trebar in družina, Mr. in Mrs. Zelko ' družina. Mr. in Mrs. Leban. Varian Ave., Prešere družina. Mr. in Mrs. Frank Marincek in druži'1 ' E. 74th St.. Mr. in Mrs. Frank Brentar in druzi«9' Miss Emily Kokal, Mr. in Mrs. John Jevnik, E. ® St.. Mrs. Stella Branisel in družina, Mr. Georf? Kuhar in družina. Mr. in Mrs. A1 Glicker in dr žina. Mrs. Mary Hrastar in driuina, Prosser A v •' Miss Mary Urbančič, Mr. Louis Cucnick, Mr. Kerzicnik. Mr. Joseph Mautz, Carry Ave., Mike Sopar, Miss Annabelle Romansek, Clare'1 Ave., Lakewood, Mr. in Mrs. Frank Blaznik, E. St.. Mr. August Kollander, Mr. in Mrs. Zupane1 in družina. E. 55th St., Luka Vedris. Carry Ave-' Girls and Fellows—General Dry Batteries LaK wood Employees. Nadalje naj velja naša iskrena zahvala vse.^ ki so dali svoie avtomobile brezplačno na razp° go ob priliki pogreba. Ravno tako tudi iskrena hvala Mr. Mike Fra'1 ko. Mr. Jos. Sauric. Mr. John Galic, Mr.. Ant° Tomse. Mr. Martin Cerinski, Mr. Frank Cerins*; ki so nosili krsto in ga spremili in položili k vecn mu počitku. Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsem poslane telegrame in sožalne karte. Iskreno zahvalo želimo izreči tudi Anton G1'^ na in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso pri.iaZ naklonjenost in za lepo urejeni sprevod. Če se je slučajno pomotoma kakšno ime t~\n stilo. prosimo oproščenja ter se jim ravno ta prisrčno zahvaljujemo. Mr- Tebi. preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in skrben oče. pa v globoki žalosti nad Tvojo ^ ^ izgubo želimo, da počivaš sedaj v miru v zasluženem počitku. Bil si zvest soprog in dober »oče, zato n ^ boš ostal za vedno v sladkem spominu. Božja volja je bila. da si se moral ločiti od nas in naj Ti bo sedaj pravičen sodnik. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: . i Anna Grdanc, soproga Maru por. Cizel. Frances por. Jerman, Sophie por. Volcansek. Margaret, Stephanu, hčere John in Albert, sinova Frances in Anthony Cizel, vnuka Zapušča tukaj tudi bratranca Mike Grdanc, v stari domovini pa žalujočega brata Miha Grdanc-Cleveland, Ohio, 14. aprila. 1939.