PoStrtna plačana ▼ gotov«. Leto XI., št. 146 LJubljana, četrtek 26. junija 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126-Inseratni oddelek: Ljubljana, Preše*. nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Grof Bethlen o londonskem potovanju Namen obiska v Londonu je bil predvsem zahvaliti se za angleško pomoč v Haagu in Parizu - Vprašanje najetja inozemskega posojila Budimpešta, 25. junija, s. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil novinarjem, da je s svojem pese to m v Londonu zasledoval samo ta cilj, da se zalivali angleški vladi za podporo, ki jo je nudila Madžarski pri pogajanjih v Haagu in v Parizu. Dalje je želel tudi informirati angleške mero-da>.ne činitelje o gotovih madžarskih vprašanjih in zvedeti njihovo stališče v drugih vprašanjih. Angleška vlada ga je sprejela z največjo prisrčnostjo. Grof Bethlen je poudarjal, da ni bil cilj njegovega potovanja voditi razgovore o madžarskem posojilu. V tem primeru bi bil potrval y London tudi finančni minister. Naravno je," da je stopil v zvezo z angleškimi finančniki, kar pa ne pomenja nič konkretnega za zaključek posojila. Dobil je splošen vtis, da imajo v Angliji razumevanje za madžarsko stališče. O madžarskih nctranje-političnih vprašanjih se pri razgovorih ni razpravljalo Govorice, da je bilo .jiegovo potovanje v katerikoli zvezi z vprašanjem madžarskega kralja, ali da se je sploh govorilo v Londonu o tem vprašanju, mora najenergičneje demantirati. O stanju madžarsko-italijanskih odnošajev je Anglija popolnoma točno ori-jentirana. Ti odnošaji niso prav nič tajni in takega značaja, da bi mogli o njih premišljevati diplomati. Odnošaji med Madžarsko in Italijo so znani vsemu svetu. Glede govoric, da je v svrho posredovanja med Anglijo in Italijo odpotoval v Rim, ie odgovoril grof Bethlen, da on ne potuje v inozemstvo zaradi tega .da bi razpravljal o odnošajih med dvema državama, ki se njega ne tičejo. To se more prepustiti interesiranima državama samima. Končno je izjavil grof Bethlen, da madžarskemu zunanjemu posojilu ne stoji nič več na poti, razen tehnične zapreke ratifikacije pariških dogovorov po vseh signatarnih silah, pred katero se posojilo ne more razpisati, To se bo zgodilo najbrže pričetkom julija. _ Vsekakor se mora s terminom čakati, dokler ne bo položaj, na mednarodnem svetovnem trgu ugodnejši za razpis posojila. Buren potek splošne stavke v Sevilli Usodne posledice mrtvouda neke žene - Krvavi spopadi med stavkujočimi in policijo Madrid. 25. junija, d. O splošni stavki delavcev v Sevilli poročajo naslednje: Včeraj zjutraj so uprizorili pri žetvi zaposleni delavci silne izgrede. Ko je nastopila policija, je prišlo do burnih prizorov. Zaradi razburjenja je zadela neko ženo kap, tako da je obležala mrtva na licu mesta. Množica pa je menila, da je to ženo ubila policija ter pričela z burnimi demonstracijami. Popoldne je zopet prišlo do težkih izgredov proti policiji, ki je uporabila orožje ln težko ranila devet osebč Ves promet v mestu je ustavljen. Ker so se tudi delavci v mestai elektrarni pridružili stavkujočim, je mesto ponc^či v temi. Pariz, 25. junija, d. Takoj po proglasitvi splošne stavke v Sevilli so skušale oblasti spraviti v mesto kruh iz okoliških pekarn, da se osigura prehrana prebivalstva. Stav-kujoei delavci pa so čakali na peke, M eo vozili kruh v mesto ter jih prisilili, da so se vrnili nazaj. Množica je napadla tudi vozove cestne železnice, da so se morali vrniti v remizo. Da bi onemogočili tudi avtomobilska promet, so delavci nametali na ceste velika bruna in jih posuli z žeblji. Popoldne se je položaj tako poostril, da eo morali zapreti vse kavarne in trgovine. Na povelje guvernerja mesta je cestna železnica zvečer vzpostavila promet. Tekom dneva je bilo aretiranih 20 demonstrantov. Henday, 25. maja. d. Stavka zavzema revolucionarni značaj. Ves promet počiva, samo nekaj vozov cestne železnice je v prometu, katere čuvajo odredi policije. V predmestju so bile na večjih krajih pobite elek. trične svetiljke. Civilna garda vsega okoliša je koncentrirana v mestu. Dve osebi, ki sta ee vozili z motorjem, sta oddali 11 a policijo več strelov. Italija zaupa v čuječnost Mussolinija Zakasnel italijanski odgovor na komentarje francoskega tiska k Mus- solinijevim Milan, 25. junija AA. »Popolo d' Ita-lia« pri občuje članek, ki v njem opozarja na svoječasne šum/ne komentarje francoskega časopisja o govorih predsednika italijanske vlade Mussolinija v Livornu, Firenzi in Milanu meseca maja. List veli, da so bili ti govori na mestu. ker so tvorili nujno pripravo proti vsakršnemu izeenadenju. List pravi na- govorom dalje, da je francoski paoifizem napačen in da pripravlja ogromne načrte oborožitve na vseh mejah. Francoska igra je povsem jasna. Zato Italija ne sme dopustiti, da bi jo prehiteli dogodki in da hi postala žrtev abstraktne ideologije. Italija se mora zavedati svojih lastnih dolžnosti in mora zaupati v čuječnost to v delavnost svojega duceja. ^Republika obsojencev" v sovjetski Rusiji V zvezo republik sovjetske unije je otočja, na katerem živi 1,400. Moskva. 25. junija d. Nova republika z avtonomno vlado je vstopila v Zvezo sov-jetov socialističnih republik Rusije. To je »Republika obsojencev«, ki obsega Solov-jesko otočje, na katerem ie zlosdasna kazenska kolonija ruskih političnih obsojencev, ki i o tudi imenujejo »beli pekel« ali »pekel živih«. To ozemlje, ki se nahaja na najskrajnejšem koncu evropske Rusije, straži vrsta močnih sovjetskih earnizij, ki stalno opazujejo delovanje taano&nfih prostovoljnih in Prisilnih prebivalcev. Prebivalstvo nove zvezne republike šteje okroz 1.5 milijona vstopilo tudi ozemlje Solovjeckega 000 političnih kaznencev duš. od tesa ie 1,400.000 kaznencev. Kaikor poročajo redki besrunci k' se Im je posrečilo zibežati iz te kolonije, se ne nahajaio na vsem tem ozemlju niti čete rdeče vojske, niti čete sovjetske tajne policije. Tem bolij oa ie organizirana vohunska služba s pomočimo preizkušenih komunistov. ki so bili poslani v kolonijo samo za kratek čas. V kolonim se nahajajo še nekatere zma-ne osebnosti iiz caristione Rusiie. ki so preživele vse strahote sovjetskega režima. Med njimi ie zmana plesalka Orlova in kne-gioia Bairiati-nsikaiia Dovyalevska. Papež Pij XI. obolel Rim, 25. junija, e. Papež Pij XI. je zopet zbolel na svoji stari bolezni na mehurju. Njegovo stanje se je v nedeljo precej poslabšalo, ker papež ni pristal na to, da ne bi služil štiriumo službo božjo ob neki svečani priliki. V vatikanskih krogih zasledujejo njegovo bolezen z veliko skrbjo. Španski odgovor na Briandovo spomenico Madrid, 25. junija. AA" španska vlada je sklenila pristopiti k ženevskemu dogo« voru o mirni poravnavi mednarodnih ne* sporazumov. Vlada je razen tega začasno ratificirala trgovinsko pogodbo s Poljsko ter sprejela v glavnih črtah načrt odgovo« ra na Briandov memorandum o Panevropi. Obsojeni italijanski komunisti Firenze, 25. junija. AA. Pet komunistov ki so hoteli oživotvoriti komunistično stre nko v Firenzi, je bilo obsojenih na 3 mesece zapora, trije komunisti pa so bili oproščeni. Izgredi v švicarski skupščini Bern, 26. junija, s. Prvič v zgodovini švicarskega parlamenta je prišlo v švicarskem Narodnem svetu do spopadov. Pri poročilu zveznega sveta o 10. zborovanju Društva narodov, je zaklical katoliški poslanec proti komunistom: Na listi kokainskih tihotapcev ni nobenih švicarskih kapitalistov, pač pa kapitalisti iz Rusije. Komunističen poslanec ga je imenoval zato lažnivca. Katoliški poslanec je dal komunistu klofuto, nakar je prišlo do velikega izgreda, zaradi katerega je bila seja preldnjena Organiziranje italijanskega letalstva Rim, 25. junija, s. Na današnji seji mL nistrskega sveta, ki se je vršila pod pred* sedstvom Mussolinija, je bil sprejet načrt o novi ureditvi italijanskih zračnih sil. Nato je sledila obširna debata o položaju, ki je nastal za italijanski izvoz zaradi po* ostritve carinskih t^arif za Severno Ame> riko. ......... —iMU KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV MALE ANTANTE Po slovesnem zaključku novinarske konference *o se včeraj pričela posvetovanja vseh treh zunanjih ministrov — Odgovori ministrov na vprašanja novinarjev Štrbske Plešo, 25. junija, ps. Danes je bila otvorjena konferenca zunanjih ministrov Male antante. Pred tem pa se je vršila v navzočnosti zunanjih ministrov zaključna seja novinarske Male antante. V svojem zaključnem govoru se je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš zahvalil novinarjem za njihovo podporo v polit.ki in težnjah Maje antante ter jim čestital k uspešnemu delu konference. Obljubil je, da bodo vlade držav Male antante z vsemi močmi podpirale težnje novinarjev za čim večjo poglobitvijo medsebojnih stikov in skrbno proučile vse stavljene predloge, predvsem pa predlog glede ustano/itve stalnega tajništva novinarske Male antante. Na konferenci se je o tem obširno razpravljalo, vendar pa je bila ustanovitev takega tajništva sklenjena samo v načelu. Glede načina organizacije in sedeža tajništva še ni definitivne odločitve. O tem se bo govorilo še na konferenci zunariiih ministrov. Z zaključne seje so bile odposlane pozdravne brzojavke prezdentu Masaryku, kraljiu Aleksandru in kraliu Karohi. Otvoritvena seja Takoj po zaključku konference novinarske Male atante je bila v svečam dvorani hotela »Hviezdosiiv« otvorjena politična konferenca zunanjih ministrov Male antante. Poleg vseh treh zunanjih ministrov in članov delegacij so prisostvovali otvoritvi tudi novinarji Male antante ter razni drugi odlični predstavniki lokalnih oMasti. Konferenco 'ie otvoril s kratkim nagovorom češkoslovaški zunanji ministe: dr. Beneš, Iki je uvodoma pozdravil predvsem jugoslovensko -in rtmrunsko delegacijo ter izrazil nado, da bo tordr ta konferenca rodila obilne in koristne uspehe za vse tri države, kakoT so bile vse dosedanje konference in sestanki min:strov Male antante plodonosni. Jugosloven- ski zunanji minister dr. Marinkovič in rumunski zunanji minister Mironescu sta se kratko zahvalila za gostoljuben sprejem in istotako izrazila prepričanje, da bo tudi ta konferenca manifestacija solidarnosti Male antante. Posvetovanja zunanjih ministrov Po tej oficielni otvoritvi so se ministri umaknili v posebno sobo, kjer so takoj nato pričele razprave. Uvodoma so premotrilj splošni mednarodni položaj in vse važnejše dogodke mednarodne politike od zadnje konference Male antante dalje. Rumunski zunanji minister Mironescu je v svojem poročilu izrecno poudaril, da v rumunski zu-naji politiki ne bo zaradi povratka kralja Karola nikakih izprememb. Rumu-nija bo slej ko Prej ostala verna zaveznica Male antante in zvesta njeni politiki in njenim ciljem. Konferenca je bila opoldne prekinjena ter se je nadaljevala ob 3. popoldne. Na popoldanski konferenci so nadaljevali razpravo o mednarodnih odno-šali h in razmotrivali tudi odnošaje Male antante do sosednih držav, ugotavljajoč pri tem željo Male antante, da pride z vsemi sosedi do dobrih sosednih odnošajev. Konferenca ministrov ie bila ob 6. zaključena, nadaljevala pa se bo 'jutri dopoldne ob 9. Habsburško vprašanje Po konferenci so vsi trije zunanji ministri sprejeli novinarje ter jim odgovarjali na razna vprašanja. Glavni interes novinarjev je bil usmerjen na stališče Male antante do Madžarske v primeru povratka Habsburžanov. Vsi trije ministri so soglasno odgovorili, da se tiče problem Habsburžanov vseh zaveznikov Male antante in vseh velesil, ker bi to pomenilo revizijo mirovnih pogodb. Kakšno stališče zavzemajo ve- Letalo Južni križ" preletelo Atlantik Sijajno uspeli polet junaškega avstralskega letalca Smi-tha - Letalo je pristalo na Novi Fundlandiji London, 25. junija AA. Danes so ka-petan Kingsford Smith in njegovi tovariši preleteli Atlantski ocean od Irske do Nove Fundlandije. Tako je bil Atlantski ocean v drugič preleten od vzhoda proti zapadu. Zmagovito letalo je enokritaik »Južni križ«, s katerim je napravil Kins-ford več znamenitih poletov. Kings-forda so spremljali pilot nizozemske vzhodnoindijske letalske družbe Van Dyk, kapetan Saul iz Duiblina in radio-telegrafist Stannage, Letalo »Južni križ« je zapustilo Port Marnook v bližini Dublina včeraj zjutraj ob 4.30. Razen dveh ur so bili letalci ves čas poleta v stalni zvezi z vsemi brezžičnimi postajami na obeh straneh Atlantskega oceana, kjer so pričakovali vesti o poletu z veliko napetostjo in v času, ko se letalo ni javljalo, so bili precej v skrbeh za njegovo usodo, ker se je že toliko poletov preko Atlantskega oceana z vzhodne strani ponesrečilo. Končno je prispela dopoldne vest, da se je veliki polet popolnoma posrečil. Davi ob 10.53 angleškega poletnega časa je letelo letalo »Južni križ« nizko nad Novo Fundlandijo in pristalo v Harbour Graceju. Bilo je zelo megleno in letalci so le s težavo našli pripravno mesto za pristanek. Nad eno uro so krožili v bližini, nakar so srečno pristali. S tem poletom PTeko Atlantskega oceana je Kingsford Smith dodal svojim odličnim letalskim uspehom nove lovorike. Leta 1928. je v družbi treh tovarišev prvi preletel Pacifik iz San Francisca v Sydney. Minulo leto je preletel zračno črto Avstralija—Croydon v rekordnem času 12 dni 14 ur in 18 minut. Oba poleta je dovršil z letalom »Južni križ«. Newyork, 25. junija g. Kingsford Smith in trije tovariši so sklenili nadaljevati svoj polet v Newyork šele jutri. ker so zelo utrujeni. Na letališču v Harbourju so dobili 500 galonov goriva, tako da ie letalo zopet pripravljeno za start. Novinarjem so letalci izjavili, da se morajo zahvaliti samo radiju za svoje življenje. Brez brezžične zveze bi bili brezpogojno izgubljeni. Zlasti v večernih urah pri Cap Race je bil naihov položaj zelo nevaren, ker so se izgubili v gosti megli. Do jutranje zore so leteli brez cilja ter so nato sklenili pristati: ker jim je pošlo gorivo za polet v Newyork. Zaradi večnega ropotanja motorjev so vsi letalci postali za nekaj časa gluhi. Smernice nemške zunanje politike Berlin, 25. junija, g. Današnjo razpravo o proračunu zunanjega ministrstva je otvo« ril zunanji minister dr. Curtius z daljšim govorom, v katerem je predvsem govoril o predstoječi izpraznitvi Porenja Ob vi« harnem odobravanju se je spomnil pokoj« nega dr. Stresemanna, čigar ime je neloč« ljivo od nemške zgodovine zadnjih let. Nato je razpravljal o ciljih nemške zu« nanje politike, ki sami od sebe izvirajo iz celokupnega položaja mednarodnih od* nošajev. Društvo narodov je tud: danes po več kot desetletnem delovanju še ved« no v pričetku svojega razvoja. Dr. Cur« tius se je nato bavil z Briandovo sporne« mco ter je izjavil, da se bo nemška vlada udeleževala razprave te spomenice s sta« lišča, ki ga smatra za pravilnega Prihaja« joč na odnošaje do sovjetske Unije je iz« javil, da so ti precej popustili. Vendar pa je upati, da bodo v Moskvi započeta po« gajania dovedla do dobrih rezultatov. Go« vor dr. Curtiusa so poslanci večkrat pre« kinili z odobravanjem. - —, Pabst se začasno vrne v Avstriio? Dunaj, 25. junija, g. V zadevi majorja Pabsta so se danes vršila posvetovanja z zveznim kancelarjem dr. Schobrom, ki ga je pod vodstvom štajerskega deželnega glavarja dr. Rintelena, posetila deputaci« ja voditeljev Heimwehra. Pri pogajanjih se je doseglo zbližanje med zveznim kan« celariem in Heimwehrom. Delegati Heim« wehra bodo poročali ožjemu vodstvu na konferenci, ki se vrši 30. t. m. v Leobnu o poteku teh posvetovanj, nakar bo vod« stvo H^inrvvehra zavzelo svoje oficijelno stališče. Kakor doznava vaš poročevalec je bil danes dosežen sporazum v toliko, da se bo majorju Pabstu dovolilo poto« vanje v Avstrijo, da bo uredil svoje pri« vatne zadeve. Lahkoatletsfca tekma Italija-Belglja Firenze, 25. junija. AA. V lahkoatletskem dvoboju med reprezentancama Italije in Belgije so zmagale italijanske lahkoatleti-Carke z 52 točkami. Belgijske športistinje Bo dosegle 39 točk. lesfle v te mvprašanju, je znano. Vesti o izpremembi rumunske zunanje politike, ki so se pojavile v nemških in madžarskih listih, pa je zunanji minister Mironescu kategorično demantiral poudarjajoč, da bo ostala rumunska zunanja politika vsekakor v skladu s politiko Male antante. Načrt za gospodarsko sodelovanje Jutri se bo vršila na konferenci razprava o poglobitvi medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Podlago za to razpravo bo tvorila spomenica češkoslovaškega poslanca Pekareja, ki vsebuje že nekak načrt za gospodarsko Malo antanto. Gospodarsko sodelovanje naj bi se doseglo z enotno gospodarsko politiko vseh treh držav, z izenačenjem tarifov, s skupno transportno politiko ter z ustanovitvijo skupne trgovske mornarice v Črne mmorju. V Galacu naj bi se zgradilo skupno pristanišče, ki naj* bi tvorilo nekak vzhodni Hamburg in center trgovine na vzhodu. Temu gospodarskemu sodelovanju v Po-dunavju bi se mogle kasneje pridružiti tudi še druge zainteresirane države. Izredno zanimanje inozemstva Ogromno zanimanje, ki vlada v mednarodnem svetu za tokratno konferenco Male antante, najbolje dokazuje izredno veliko število novinarjev, ki so prihiteli iz vseh strani. Iz držav Male antante je prispelo v Štrbsko Plešo 80 novinarjev, razen tega pa še okrog 100 iz Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Madžarske, Rusije in Amerike. Trgovinska pogodba med Rumunijo in ČSR Praga, 25. junija, h. Rumunsko-češko-slovaška trgovinska pogajanja so bila danes uspešno zaključena. Pogodba se bo podpisala v Strbskem Plesu. Priprave za zbor pravoslavnih cerkva Atene, 25. junija. AA. Odbor delegatov vzhodne pravoslavne cerkve, sklican e strani carigrajske patrijarhije v 6amostanu Va-toped na gori Athos, je končal svoje delo, ki se je začelo 9. t. m. in trajalo 16 dni. Zastopani so bili predstavniki carigrajske, aleksandrijske, antijobijske, jeruzalemske, jugoslovenske in rumunske patrijarhije. Razen teh so bili tudi zastopniki Cipra in poljske pravoslavne cerkve, ni pa bila zastopana ruska cerkev. Delegati so sestavili spisek vprašanj, ki 63 bo o njih razpravljalo na prihodnjem preliminarnem zboru pravoslavne cerkve. Ta spisek bo dostavila vsem avtokefalnjm pravoslavnim eerkvam carigrajska patrijar. hija, ki bo objavila tudi program dela bodočega zborovanja. Pri delu za preliminarno zborovanje vlada največje soglasje. Vseslovanski kongres srednješolcev Beograd, 25. junija. AA. Od 2. do 5. jn« lija se bo vršil v Beogradu prvi vseslo« vanski kongres srednješolcev. Po številu udeležencev bo to eden največjih kongre« sov v zadnjem času v naši državi. Doslej se je prijavilo okoli 2500 udeležencev, od teh 1500 iz Češkoslovaške. Najlepše pa je to, da je bil ta kongres sklican na inicija« tivo samih srednješolcev, oziroma zveze jugoslovenskih srednješolskih udruženj. Kongres bo svečano otvorjen 2. julija ob 9.30 v veliki dvorani novega vseučilišča. Slovanski inženjerji ministru Maksimoviču Beograd, 25. juija. AA. Minister pro6vete gosp. Boža Maksimovič je sprejel povodom kongresa Zveze jugoslovanskih inženjerjev, ki se vrši v Pragi in ki ima za cilj sodelovanje na tehničnem in ekonomskem polju med vsemi slovanskimi državami, naslednjo brzojavko iz Prase: »Čast nam je, poslati Vam izraze spoštovanja in globok.? hvaležnosti za dane izjave o Čim tesnejšem sodelovanju med našima dvema narodoma z ozirom na rezultate, ki jih je Zveza dosegla v toku njenega delovanja od leta 1927 « Novi reis-ul-ulema v Banjaluki Banjaluka, 25. junija, n. Davi je dospel v Banjaluko z beograjskim brzovlakom novi reis-ul-ulema Maglajlič. Muslimanske verske organizacije so mu priredile svečan sprejem. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Na kolodvoru je reis-ul-ulemo pozdravil mestni župan. Ljubljanska drama v Sarajevu Sarajevo, 25. junija, č. Dne 28. t m. pride v Sarajevo skupina igralcev ljubljanske 1 drame, ki bodo priredili dve predstavi. Konferenca Male antante Konference Male antante pomenijo že od nekdaj važen diplomatski dogodek. Ne morda kot senzacija; na teh sestankih se ne delajo sklepi, ki bi pomenili senzacijonalne preokrete v mednarodni politiki ali kakršnokoli bombo za sosede držav Male antante. Nasprotno: Mala antanta je zveza držav, tei so se sklenile v trden obroč v svrho, da se očuva vse ono, kar je bilo priborjeno s težkimi in tako strašnimi žrtvami; da se ohrani stanje, ki je nastalo z mirovnimi pogodbami po 1. 1918. Zveza na takih temeljih ne more biti nikdar ogrožanje sosedov, niti nevarnost" za mednarodni mir, marveč mora delovati vedno v soglasju z vsemi onimi elementi, ki v mednarodnem svetu temeljijo in gradijo na mirovnih stremljenjih. Konferenca vnanjih ministrov, ki zastopajo države s takimi težnjami, potemtakem ne more pomeniti senzacije za mednarodni svet, kakor so jih nekdaj predstavljali sestanki državnikov centralnih držav, ko so se sklepale zarote proti svobodi sosednih držav in zoper svetovni mir. Ali pri vsem tem se pomembnost maloantantnih konferenc prav nič ne zmanjša. Saj pomenijo vedno znova krepko afirmacijo življenske sposobnosti in volje vseh treh držav ter skupnosti med njimi. Konference pomenijo najzgovornejše potrdilo, kako solidne temelje ima ta zveza in kako dosledno ter uspešno uveljavlja svojo voljo v mednarodnem svetu. To moramo imeti vedno pred očmi in si živo predstavljati, kako bi čutili potrebo po Mali an-tanti najbolj, ako bi — je ne imeli. Iz programa, ki se objavlja glede maloantantne konference, razvidimo, da so v ospredju pred vsem razprave o sodobni mednarodni situaciji in o sta- Zakijuček saarskih po?aiani Pariz, 25. junija, g. Nemško*francoska saarska konferenca, ki zaseda že pet me« secev v Parizu, se približuje svojemu kon» cu Od zadnjih velikonočnih praznikov se je bavila z ureditvijo gospodarskih in ru; darskih vprašanj. Odločitev o premogo« kopnem režimu se je prepustila razpra* vam voditeljev obeh delegacij. Na današnji seji nemške saarske dele* gacije s političnimi zastopniki saarske po. krajine, ki so prispeli v Pariz, je bilo tem sporočeno, da se doseže sporazum na go. ^"ndarskem polju. Francija dobi od leta 1935 carinsko unijo s saarsko pokrajino in poleg tega sistem pojemajočega blagov. nesa kontinenta, ki ga bo mogla pod po» sebno ugodnimi pogoii uvažati. Dalje se cene državnih rudokopov. Cena bo najbr. že pod 300 milijoni zlatih mark, ki bodo hipotekarno krite. Komunisti pripravljajo nove nemire Moskva, 25. junija, d. Predsedstvo komunistične internacijonale je poslalo na vse komunistične stranke Evrope in Zedinjenih držav navodila, kako naj organizirajo in postopajo pri demonstracijah 1. avgusta. Komunisti se pozivajo, naj kljub prepovedim vprizore ta dan demonstracije po ulicah. V deželah, kjer se je socialni boj poostril, naj skličejo strokovne zveze splošno stavko. Posebna navodila so še dobili komunisti v Nemčiji. Anglija gradi nove voine ladje London, 25. junija, s. V spodnji zbor« niči je prvi lord admiralitete Aleksander izjavil, da bo angleški pomorski gradbeni program za leto 1930 vseboval tri križar* ke s šesteolskimi topovi ter zgraditev brodovja rušilcev. ki bo obstoiaio iz ene vodilne ladje. 8 rušilcev, 3 podmornic in 6 manjših ladij. Otvoritev katedrale Sv. Pavla v Londonu London, 25. junija. AA. Danes je bila ponovno slovesno otvorjena katedrala sv. Pavla. Otvoritve so se udeležili kraljeva dvojica in drugi člani kraljeve obitelji. Kralj in drugi so se peljali skozi ulice polne ljudstva v odprti četverovprežni kočiji. Pri Temple bani na meji londonskega mesta so ustavili kočijo, nakar se je vršil obred predaje mestnega meča kralju. Meč je izročil kralju mestni župan, nakar so župan, mestni svetovalci in drugi meščani odšli v sprevodu v katedralo. Službo božjo je opravil londonski škof ob velikanski udeležbi vernikov med katerimi je bilo izredno veliko število škofov in duhovnikov z vseh strani imperija, ki so dospeli v London na konferenco v Lambethu. Z vodo nad demonstrante Berlin, 25. junija, d. Radi vedno mno< Sečih se demonstracij radikalnih udruženj je berlinska policija naročila vodni tank, ki ga bo uporabljala pri pocestnih nemirih Pri boju v bližini se bo lahko tank obdal r. vodnim zastorom, ki bo tudi najbolj vročekrvne razgrajače ohladil. Letalo treščilo med olirinstvo Helsingfors, 25. junija, s. Na letališču Perho je neki letalec delal akrobatske po. lete iCer je motor prtstal nenadoma de« lovati. je lepilo padlo med občinstvo. Dve sta bili uivti. 8 pa ie težko ran je. ) nrn. Od težkoranjenih umirata dva v bol. niči. Pilot sam je osta: nepoškodovan. Nadvojvoda Oto obišče evropske dvore Berlin, 25. junija. Dopisnik »Berliner • Tageblatta« poroča iz Bruslja, da bo Oto Habsburški obiskal v jeseni, ko bo položil feplte evropske dvore, da prouči njihovo razpoloženje do vprašanja povratka Habs-berž&Bvv na madžarski prestoL liščtt maloantantnih držav do posameznih aktualnih problemov mednarodne politike. Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija so vse tri dediči po premaganih centralnih državah, zato imajo v moderni politiki razveseljivo skupnost interesov, kar silno olajša taktiko in bistveno vpliva na orijentacijo v skupni smeri. Tudi je še posebno ugodno, da morajo biti vse tri enako budno na straži pred nespravljivim sosedom ob srednjem Dunavu, ki nikakor noče pozabiti na nekdanjo gospodujočo vlogo. Tako v Bukarešti kot v Pragi se zavedajo enako kakor mi, da bi bil vsak re-vanžni uspeh Madžarske na eni fronti opasen predvsem tudi za ostali dve stranki. Odtod ona čudovita složnost Male antante v vsem, kar se tiče od-nošajev do stanja ob srednjem Dunavu. To je ravno letos primerno nagla-ša.ti, zakaj v ozračju je nekaj, kar vzpodbuja na pozornost in opreznost in kolportirajo se vesti o senzacijonalnih dinastičnih zvezah. Tudi če spada mnogo od tega v območje fantazije, moramo imeti pred očmi dejstvo, da so v Budimpešti vedno pripravljeni na fantastične načrte, česar niti ne prikrivajo, in da mora spričo tega previden sosed računati z vsemi možnostmi. V tem pogledu se tedaj konferenca Male'antante vrši ravno o pravem času in mirno se lahko zanesemo, da bodo sklepi državnikov popolnoma zasigurali situacijo ter da bodo morali budimpeštanski računarji temeljito vpoštevati tudi te postavke. V praksi pomeni to —• garancijo za mir, kar je danes življenskega pomena ne Ie za države Male antante same, marveč tudi za ostalo Evropo, Mala antanta se tedaj vedno znova afirmira kot eden poglavitnih faktorjev miru v modernem svetu. Vsesokolski zlet Beograd sprejema z odprtim srcem prihajajoče goste — Armade češkoslovaškega Sokolstva aa pota — Jugoslovenske sokoiske tekme pa tudi češki Sokoli bodo imeli v vsakem vlaku svojo godbo. Pripeljejo se večinoma že v krojih, članice pa v slavnostnih krojili ali narodnih nošah. Posebni vlak Bat'ovcev Jadranska železnica Beograd, 25. junija, č. Dela za dovršitev jadranske proge preko Beograda, Kragujev-ca, Kraljevg, Kosovske Mitrovice, Podgori-ce in Cetinja na Kotor, se vrše zelo intenzivno in uspešno. Ti dni so oddali v promet progo do Kraljeva in sedaj se vrle zadnja dela na progi do Raške. Od Raške do Kosovske Mitrovjce teren šele trasira.ro, za progo od Peči do Podgorice pa izdelujejo načrte za tunele, kjer bodo potrebni. Odlikovanje diplomatov Beograd. 25. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta odlikovana z redom Sv. Save I. stopnje vikont Mušakoji-Kintomo, bivši japonski poslanik na našem dvoru, in Te-sostu-Sigapus-beg, dosedanji egiptovski poslanik na našem dvoru. Natečaj za diplomatsko-konzularne pripravnike Beograd, 25. junija, č. Zunanje ministrstvo objavlja natečaj za diplomatske konzularne pripravnike. Poleg kvalifikacij, kj jih zahteva uradniški zakon za uradnika I. kategorije, ne 6iuejo biti osebe, ki hoče- Zastopniki notarjev pri ministru pravde Beograd, 25. junija, č. Minister pravda dr. Srskič bo sprejel danes zastopnike notarske zbornice iz Ljubljane ter notarskih društev iz Hrvatske in Vojvodine, da čuje njihove želje glede na novi zakon o javnih beležnikih, ki bo prišel jutri v razpravo ple-numa Vrhovnega zakonodajnega sveta. Znižanje obrestne mere v ČSR Praga, 25. junija. AA. češkoslovaška narodna banka je znižala obrestno mero s 4 in pol na 4 odstotke. Za umor nezveste žene dve leti ječe Zagreb, 25. junija, n. Danes se je pred sodiščem vršila razprava proti trgovcu Milanu Rajačiču, ki je na velikonočni ponedeljek zabodel na Ilici pred hišo št. 47 svojo ženo Marijo. Zanimanje za to razpravo je bilo silno veliko ter je bila sodna dvorana kljub silni vročini nabito polna občinstva. Rajačič se je zagovarjal, da je dejanje izvršil v afektu, ker je žena zapravljala denar za svojega ljubimca. Obsojen je bil na dve leti težke ječe in na pet let izgube častnih pravic. Državni tožilec je zahteval sicer zanj smrtno kazen, vendar pa je bilo sodišče mnenja, da je izvršil svoje dejanje v duševni razdraženosti. Državni pravdnik je najavil priziv zaradi prenizke kazni. Zija Vučitrn oproščen Skoplje, 25. junija, p. Danes se je vršila razprava proti Ziji Vučitrnu, ki je kakor znano v sodni dvorani v Pragi ustrelil Al-kibijada Bebija, morilca albanskega poslanika v Pragi Cena bega in proti njegovemu bratu Jaširu Vučitrnu. Na povratku iz Prage v Albanijo je Vučitrn v vlaku med vožnjo proti Skoplju ustrelil načelnika notranjega ministra Petra Zavišiča in ranil več sopotnikov. Sodišče je ugotovilo, da se je Vučitrnu omračil um in da za svoje dejanje ni odgovoren. Zato ga je oprostilo vsake kazni in krivde, dočim je njegovega soobtoženega brata Jašira proglasilo za nedolžnega. Nesreča z dinamitno patrono Novo mesto, 25. junija. Posestnikov sin Alojzij Murgelj, star 21 let iz Jablane v občini Mirni peči, je pripravljal gonilni jermen za mlatilnico. Ker je postal jermen vsled osušenja za nekaj milimetrov krajši, ga je hotel razširiti na onem delu, kjer sta konca spojena. V ta namen si je poiskal med orodjem tudi stročnico od patrone ter jo rabil za prebijač po katerem je tolkel. Od udarca pa je patro-na eksplodirala ter mu odtrgala na levi roki palec in kazalec, dočim je na prstih desne roke dobil manjše rane, kakor tudi na obrazu in levi strani prsi. Vsega krvavečega so pripeljali v kandijsko bolnico, kjer je bil takoj operiran. Beograd, 25. junija d. Druga leta je naša prestolnica v tem času, ko nastopa neznosna beograjska soparica, navadno začela izumirati. Beograjčani so se navadno v drugi polovic: junija že v masah po-dadali iz mesta v razna letovišča Sirom države. Letos pa je baš obratno. Vse je ostalo doma in od vseh strani prihajajo še druge množice, mnoga letovišča pa zaman čakajo svojih najboljših gostov. Že dosedanji potek vsesckolskih prireditev priča, da bodo glavni vsesokolski dnevi nekaj zares veličastnega. V Beogradu se bo zbral cvet jugoslovenskega, cvet slovanskega Sokolstva. Od nedelje dailsje ni dneva, da se ne bi pripeljala ta ali ona večja skupina. Beograd jih sprejema in pozdravlja bratsko, Prisrčno in gostoljubno Zopet enkrat je pokazal, kako je zares jugoslovenski, slovanski. Glavno skrb tvorj vprašanje, kako na. staniti množico gis*ov. Zletni odbor ie »re-kviriral« že vse sobe po vseh hotelih- preko 1.200. in še vse razpoložljive privatne sobe, pa je še vse premalo, čeprav bodo Sokoli prenočeval1 v skupnih prenočiščih, deloma tudi kar na prostem v šotorih. Kljub temu funkcionira stanovanjski odsek zietnega odbora izvrstno im do sedaj ni še nihče ostal brez strehe. Včeraj so začele prihajati prve delega-cije prijateljskih držav. Posebne oficielne deputadje pošiljejo na vsesokolski zlet Francija. Češkoslovaška. Poljska. Rumunija. a verjetno tudi Belgija in Grčija ter še nekatere druge države. Delegati poljske vlade Delegati poljske vlade so prispeli včeraj prvi. Vodja delegacije je g. Antonij Anusz, predsednik strelske organizacije v činu ministra. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu čiani sprejemnega odbora z ministrom dr. Frangešom na čelu. Navzoči so bili nadalje pomočnik zunanjega ministra dr. Bakat:č, odpravnik poljskega poslaništva g. Malon s celokupnim osobjem poslaništva. zastopniki beograjske občine, člani poljsko-jugoslovenske lige, delegat vodnega ministrstva, zastopnik generalnega štaba iti vojne akademije, zastopniki raznih drugih nacionalnih organizacij in qjani zietnega odbora s podstarešino Paunkovi-čem na čelu. Ko je privozil vlak na postajo, je vojaška godba zasvirala poljsko himno, goste pa so oficielni zastopniki z ministrom Frangešom na čelu pozdravili v dvorni čakalnici. Publika, ki se je zbrala v velikem številu k sprejemu, je Poljake prisrčno pozdravljala in jim prirejala na vsej tSStTdo hotela navdušene ovacije. - ■ ' s-; : Priprave za sprejem drugih delegacij Tudi pariška mestna občina bo poslala na zlet posebno delegacijo. Vodil jo bo g. Raimund Loraine, pariški podžupan. Praško občino bosta zastopala podžupan dr. Stula in znani socialni delavec, mestni svetnik dr. Zenke, oba velika prijatelja Jugoslavije. " Jutri pridejo s šestimi posebnimi vlaki in dvema paniikoma Cehoslovaki, Sokoli, vojna delegacija in oficielno zastopstvo češkoslovaške vlade. Tudi njim pripravlja Beograd navdušen sprejem. S Cehi pride tudi Poseben vlak Bafovih nameščencev, Bat'a sam pa se pripelje bržkone šele pojutrišnjem s svojim letalom. Za jutri je napovedan tudi prihod romunske vojne delegacije. Posebno obeležje pa bo dala vsesokol-sl im svečanostim tudi letalska prireditev športnih letal Male antante. Sokolska razstava Danes dopoldne ob 11. je t "i otvorjena ra svečan način sokolska razstava. Nameščena je v prostorih državne trgovske akademije. Razstava je zelo zanimiva in poučna ter nazorno prikazuje zgodovino in razvoj Sokolstva. Z lepim govorom jo ie otvoril v navzočnosti odličnih zastopnika oblasti in kulturnih organizacij prvi pod-starešina g. Gangl. Poskrbljeno je tudi za primerno zabavo in razvedrilo sokolskih gostov. Nocoj se bo vršil prvi večer narodnih pesmi. Izvajala iih bo Tusroslovenska pevska zveza v veliki dvorani nove univerze. Posebne prireditve na čast sokolskim gostom se vrše tudi na Terazijah in v vseh večjih lokalih. Vse lože so za glavni javni nastop že razprodane, tribunskih sedežev je na razpolago le še par sto. Krasen sprejem ameriških Sokolov Beograd, 25. junija p. Davi so prispeli v Beograd ameriški Sckoli. Njihov prihod, njihov sprejem in njihovo bivanje v Beogradu se je pretvorilo v spontano manife-stacio, ki se n« da popisati. Podeg oficielnih predstavnikov SKJ, vlade, občine m raznih narodnih organizacij se je udeležilo sprejema več tisoč ljudi. Ko je vlak ob 8.20 privozil na kolodvor, so žanri!j gavdušeni vzkliki v pozdrav ameriškim gostom, godba pa je zaigrala državno himno. V imenu beograjske občine Iim je izreke' dobrodošlico podžupan Krsf'č, v imenu Sokola pa jih je pozdravil prvi podstarešina Gangl. Zahvali! se je v imenu ameriških Sokolov g. Mladfaieo. Izpred kolodvora se je naito formirala veličastna povorka z godbo ter našo in ameriško zastavo na čelu. Povorka je kreni'a mimo kraljevega dvrrca. kjer so ameriški Sokoli prirejali Nj. Vel. kralju navdušene ovacije. Izpred dvorca so odšli pred ameriško posjao»tvo, kjer j& je * ba&ona poadrav« prvi posten«« tajnic Pi-ere George«, zahvalil pa se mu je zopet g. MJadineo. S poslaništva sta bili poslani pozdravni brzojavki ameriškemu predsedniku Hooverju in beograjskemu ameriškemu poslaniku g, Princeu. Zvečer je priredila na čast ameriškim Sokolom beograjska občina svečan banket PrHiod kmčekega Sokolstva te Južne Srbije Beograd, 25. junija p. Nocoj ob 8. je prispel poseben vlak b Južne Srbije, s katerim se je peljalo okrog 3 lisoč seljaških Sokolov. Samo iz vardarske banovine jih :e prispelo nad 2 tisoč. Nastopili bodo na vsesokolskem zletu s svojimi posebnimi vajami. Na kolodvoru jim je bil prirejen izredno prisrčen sprejem. Seljaki so med povorko skozi mesto prirejali navdušene ovacije Beogradu, kralju in Jugoslaviji ter Sokolstvu. Nastanjeni so po šolah. Slovansko Sokolstvo na grobu kralja Petra Beograd, 25. junija. AA. Predstavniki slovanske sokoiske zveze so odpotovali 25. t. m. v Oplenac, da se skupno pokloni, jo spominu kralja Petra Osvoboditelja ter položijo venec na njegov grob. V Oplenac so odpotovali: predstavnika Sokola kra. Ijevine Jugoslavije Gangl in Zivkovič, predstavnika češkoslovaškega Sokola Jir. sak in Milada Mala, predstavnik poljskih Sokolov grof Adam Zamojski, starešina poljskega Sokola, ter g. Artamanov, sta. rešina ruskega Sokola v kraljevini Jugo. slaviji. Sokoiske lahkoatletske tekme Beograd, 25. junija p. Danes se le pričelo na sokolskem telovadišču tekmovanje za jugoslovensko sokolsko prvenstvo. Udeležba .ie zelo velika. Tekmuje se v treh oddelkih, v višjem. srednjem in nižjem. Rezultati tekmovanj, ki se bodo jutri še nadaljevala, so do nocoj nasJedtiji: Višji oddelek, vrste: 1. Ljubljana Matica 553.5 točke. 2. Celje 474,13, 3. Maribor Matica 454; posamezniki: 1, Primožič 96.75 točk. 2. Gregorka, Ljubljana Marica, 95.75, 3. Maled, Ljubljana, 4. MiMn, Pančevo, 5. Sumi, Ljubljana. 6. Štukelj, Maribor; članl-ce (posamezno): t. CMga Marjanovič, Pančevo, 52.25 točk, 2. Krajilovič Zivka, Pančevo, in Marija Kriznarič, Celje, 3. Milena Tuščak. Maribor. Srednji oddelek, vrste: izven konkurence Varšava 587.50 točk, prva vrsta Novi Sad (župna vrsta) 5t. u— Za rezerevne oficirje. Ljubljanski člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani se pozivajo, da se udeleže v soboto, 28. t. m., na Vidovdan, ki se praznuje kot spominski dan preminulih boriteljev za domovino, slovesnega rekvijema, ki bo v tukajšnji stolnici ob 10. dopoldne. Člani naj se zberejo pol ure pred pričetkom bo-goslužnega opravila v pisarni Zveze rezervnih oficirjev (Kongresni trg l-II. nadstropje), odkoder bo skupen odhod s člani uprave in nadzornega odbora. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. u— Trgovine na Vidovdan odprte. Kakor razglaša načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani, mora v smislu člena 33. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin počivati delo v trgovinah na Vidovdan le v času službe božje, to je od 10. do 11. dopoldne. u— Ruski odbor sporoča, da se bo v petek 27. t. m. ob pol 12. v pravoslavni cerkvi vršil parastos za blagopokojno gospo Alli Bilimovičevo. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo imel drevi ob 20. izredno važno vajo za moški zbor. Ob pol 20. pa bo kratka odborova in rediteljska seja. 1 •« u— Trnovska cerkev bo razsvetljena tudi na Vidovdan v soboto zvečer. u— Popravljanje tračnic na Starem trgu. Stari trg od magistrata do sv. Jakoba bo za tovorni promet zaprt v noči od četrtka na petek, to je od 26. na 27. t. m. od 6. zvečer do 6. zjutraj, ker se bodo popravljale tračnice cestne železnice. u— Na državni realki v Ljubljani bo razstava dijaških risarskih in pismenih izdelkov ter herbarijev jutri, v petek od 9. do 1& in na Vidov dan od 10. do 14. u— Žrtev Save. Orožništvo iz Črnuč je obvestilo včeraj zvečer policijo, da so našli ob Savi pri Črnučah obleko in kolo nekega kopalca. Ko so obleko pregledali, ker njenega lastnika že od 9. dopoldne ni bilo na spregled, so našli v njej legitimacijo akademika Borisa Turka, sina g. inž. Turka v Nunski ulici 17. Domneva se, da je mladenič preveč razgret skočil v vodo, dobil krč in utonil. u— Nesreče. Delavec Ivan Nošek, usluž-ben pri podjetju mž. Dukič in drug, stanujoč v Marenčičevi ulici 1 v Mostah, je peljal predvčerajšnjim dopoldne okrog 9.30 po Zaloški cesti z dvovprežnim vozom bruna za kanalizacijo ceste. Bruna je hotel Nošek razložiti s pomočjo dvigala, pri čemer pa je ravnal zelo neprevidno. Vtaknil je desno roko med dvigalo, ki je nenadoma odpovedalo in mu roko skoro popolnoma zmečkalo. Nesrečneža so prepeljali nemudoma z rešilnim vozom v bolnico. — Pekovski pomočnik Herman se je v torek zvečer zaletel s kolesom pred nunsko cerkvijo v avtobus maloželezniške družbe. Nezgoda je nastala čisto slučajno in ima Herman precejšnjo škodo na svojem vozilu. — V Trnovem, v Kamnovi ulici, se je v nedeljo zaletel z avtomobilom v cestno ogrado izvošček Ivan P. Skoro novi voz se je močno poškodoval, zlasti prvi del. Do nezgode je prišlo, ker se je baš pripravljalo k nevihti in je bilo v zraku polno prahu. u— Težka nesreča na stavbi. V splošno bolnico so včeraj popoldne pripeljali 20 letnega zidarja Franceta Grada, doma iz Šmartna pod Šmarno goro. Grad, ki je bil zaposlen na stavbi nove šole v Preski pri Medvodah, je zidal popoldne 12 m visoko na stavbi in pri tem nenadoma zgtibil na odru ravnotežje. Posledica tega je bila, da je zgrmel med kup opeke na tleh, kjer je obležal s polomljenimi rokami in s težkimi notranjimi poškodbami. Iz Medvod so takoj telefonično pozvali na kraj nesreče ljubljanski reševalni avto, ki je spravil ponesrečenca v splošno bolnico. u— Tatinski obisk. V hišo posestnice Marjete Kamharjeve v Hrastju št. 9, se je v torek najbrže že v dopoldanskih urah splazil neznan tat, ki je prispel iz podstrešja v spalno sobo in odprl vse omare. Odnesel je kompletno moško modro obleko, last sina Kamnarjeve, dalje par rjavih čevljev, več perila in drugih predmetov ter okrog 50 Din gotovine. Tat je oškodoval Kamnarjeve za okroglih 1400 Din in izginil brez sledu. Iz Celja e— Celjani, danes vsi na kolodvor k sprejemu! Danes potuje skozi Celje 6 posebnih vlakov češkoslovaškega Sokolstva na zlet v Beograd. Vse Celjsko meščanstvo prosimo, da se v čim večjem številu udeleži sprejemov na kolodvoru in z iskreno ljubeznijo sprejme in pozdravi drage slovanske sokolske brate in sestre. Vlaki bodo prihajali v sledečem vrstnem redu: Prvi ob 12.22, drugi ob 14.07, tretji ob 14.42, četrti ob 16.14, peti ob 16.42 in šesti ob 17.22. Na poslopjih vidnih z železniške proge, naj lastniki razobesijo zastave. e— Legltmacije za beograjski zlet. Legitimacije za vsesokolski zlet v Beogradu se dobe za člane in nečlane do vključno petka 27. t. m. pri br. Franu Dolžanu v Celju, Za Kresijo 4. e— Avtobusno progo Celje — Rimske toplice bo otvorilo celjsko mestno avtobusno podjetje na Vidov dan. Mestni avtobus bo vozil dnevno enkrat iz Celja ln nazaj. Odhajal bo iz Celja ob 12.45 in bo prihajal v Rimske toplice ob 13.40; lz Rimskih toplic pa bo obhajala ob 13.50 (torej 10 minut pozneje) in se bo vrnil r Celje4 ob 14.46. Avtobus bo nekako nadomeščal svoječasni šolski vlak iz Celja in prvi popoldanski osebni vlak iz Ljubljane. Ta zveza je nalašč prikrojena za obe kopališči v Laške min Rimskih toplicah. Proti Rim-, skim toplical ima dobrnski avtobus s ta-kajšnjim prestovom zvezo za Laško in Rimske toplice. e_ Pojasnilo. Mladi zlikovec, ki je kradel, kakor smo včeraj poročali v celški mestni osnovni šoli se ne piše Pojavnik, kakor je to namenoma krivo povedal, temveč ima popolnoma drugačno ime. Toliko resnici na ljubo. e— Iz celjskega odbora Udruženja vojnih Invalidov. Tombola Krajevnega odbora UVI v Celju bo nudila srečnim dobitnikom naslednje glavne dobitke: šivalni stroj, moško kolo, spalnico, 2000 kg premoga, potni toaletni kovčeg in kompletni umivalni servis. Dalje bo še okrog 700 drugih manjših, toda lepih dobitkov v skupni vrednosti nad 20.000 Din. Za to prireditev ubogih žrtev svetovne vojne vlada med prebivalstvom Celja in bližnje ter daljne okolice vsako leto veliko zanimanje in opozarjamo cenjeno občinstvo, naj si takoj nabavi večje število igralnih tablic, ki se dobijo v celjskih trafikah in pri raznašalcih v bližnji okolici po 3 Din komad. Tombola se bo vršila 6. julija, v primeru neugodnega vremena pa 13. julija na Dečkovem trgu. Dobitki so razstavljeni v izložbah, Josekove trgovine Iz Maribora a— Mariborčani! Pohitite danes na ko« lodvor k sprejemu slovanskih Sokolov, (Podrobnosti glej na 2. strani!) Spre« jemni odbor Sokola in JČ Lige opozarjata, da se bodo vršili čisto kratki pozdravni govori samo v imenu Sokola in JČ«Lige, tako da bodo imeli gostje v kratkem ča» su odmora še dovolj prostega časa za na« kup osvežujočih pijač ali jestvin, razgled« nic, za informacije itd. Oni, ki znajo če« ški, naj bodo še posebno došlim bratom na uslugo, posebno pa vodstvu vlakov. Aranžman sprejema ima predsednik spre« jemnega odbora dr. Reisman, ki bo dajal tudi potrebne informacije. a— Upravnik policijskega predstojništva v Mariboru policijski nadsvetnik Vekoslav Keršovan se je včeraj vrnil iz Beograda, kamor je bil službeno pozvan in je zopet prevzel posle mariborske policije. a— Zadnja pot stolnega prošta dr. Martina Matka. Včeraj popoldne so zaprli rak-vo z zemeljskimi ostanki stolnega prošta dr. Matka in jo odnesli v stolnico, kjer so se vršile mrtvaške molitve. Ob rakvi so se v špalirju razvrstili duhovniki in redovniki frančiškani in kapucini. Razen bogoslovcev je bilo 116 duhovnikov. Vladika dr. Karlin je opravil cerkvene obrede s pevanjem psalma, nakar se je poslovil od dragega pokojnika, čegar življenje je orisal kot življenje neutrudljivega delavca na duhovnem, prosvetnem in socialnem polju. Po žalostinki »Človek glej dognanje svoje«, ki jo je zapel pevski zbor »Maribora«, se je takoj formiral ogromen žalni sprevod z godbo katoliške omladine na čelu, katerega je vodil pomožni škof dr. Tomažič. Za vozom s krsto, pred katero so nosili na blazini pokojnikovo visoko odlikovanje red sv. Save III. stopnje, so šli sorodniki, za njimi pa ban inž. Sernec, mariborski okrožni inšpektor dr. Schaubach z obema sre-skima načelnikoma, nadalje podžupan dr. Lipold in številni zastopniki drugih prosvetnih oblasti. Ob odprtem grobu so pevci zapeli »Nad zvezdami« in »Blagor mu«, zadnje Slovo pa sta pokojniku spregovorila pomožni škof dr. Tomažič in bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, nakar je zemlja zagrnila moža, ki je vse svoje življenje posvetil tako duhovni, kakor posvetni pro-sveti. a— Višji tečajni izpiti na drž. realki v Mariboru so se vršili od 19. do 25. t. m. in jim je predsedoval ministrski odposla« nec g. nadzornik Josip \Vester. Priglasi« lo se je 36 kandidatov. Fuerst Danilo, Manda Martin in Plantan Vekoslav so izdelali z odliko brez ustnega izpita, z dobrim uspehom pa: Boncelj Marko, Czur« da Vladimir, Grgič Edvard, Karba Da« vorin, Lah Edvard, Masten Vilko, Na« veržnik Oskar, Novak Anton, Pipan Bo« ris, Praček Josip, Recher Rihard, Sajko Karel, Sgerm Franc, Sosič Zmago, šoštar« rič Ivan, Wreutschur Harald, Golja Ra« dovan, Cerjak Vinko, Fabjan Ferdo, Ger« žina Ferdo, Murko Josip, Orthaber Albin, Polenčič Josip, Presečnik Bojan in Škapm Božena. Za 3 mesece je bilo odklonjenih 7 kandidatov, 1 kandidat pa za 1 leto. a— Letovanje v Martinšcici. Prva skupina, dijaki srednjih šol (fantje) odidejo iz Maribora 30. t m. ob 17.20. Sestanek na kolodvoru najmanj po lure pred odhodom. Četrtinska voznina je 35 Din. Denar izroči vsakdo zbiratelju na kolodvoru. Vsakdo naj vzame s seboj: potno obleko na sebi, kopalne hlačke oziroma kopalno obleko, kratke plave hlačke za veslanje, običajno belo majco, 2 plahti, najmanj 2 para perila in nogavic, po 2 spalni košulji, ščetko za zobe, čašo iz aluminija, nato po možnosti pribor za tenis in kdor namerava na planinske izlete: zelo okovane čevlje in plašč. a— Razglasitev razporeda voj. obveznikom rojenim 1. 1881. do 1909. se bo vršil ponovno za v Maribor pristojne obveznike, ki bivajo v Mariboru 29. t m. na Tezen-skem vežbališču od 6. zjutraj do 6. zvečer. Ker se je razglasitvi 22. t. m. odzvalo pičlo število obveznikov in se zlasti mlajši letniki pozivu niso odzvali, opozarja vojaški urad mestnega načelstva v Mariboru, da se sigurno udeleže naknadne razglasitve razporeda 29. t m. ker bodo sicer vsi kaznovani z denarno globo in zaporom Razgasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki živine in prevoznih sredstev (mot. vozil)! a— Izlet v Slatino Radenci preko Sv. Lenarta in Sv. Trojice priredita mariborska in okoliška gostilničarska zadruga. Stroški 180 Din za osebo, avtobus in prehrana všteta. Prijave sprejemata zadružni tajništvi v Mariboru in na Pobrežju do 28. t m. Izlet bo začetkom prihodnjega meseca. a— Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Mariboru v starosti 76 let zasebnica Marija Ribič. Pogreb bo v petek, ob 3. pop. izpred mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blag ji spomini Iz Kranja * r— Matnra. Predvčerajšnjim so bili za« kij učeni višji zrelostni izpiti na kraniski realni gimnaziji. Predsedoval je univerzi« tetni profesor dr. Plemelj iz Ljubljane. Maturirali so: Hlebce Ljudmila, Jaub Mi« rija, Košnik Mira in Vrhovec Marija, Ber» čič Josip, Figar Alojz. Jane Adrijan, Mar« kovic Viktor, Pavlic Tone, Puhar Leopold, Seliškar Vladimir, Robljek Viktor, Štalec Ivan in Tomaževič Blaž iz Kamne gor ce. En kandidat je bil reprobiran za i leto, trije pa na jesen. Ker ni bilo itak že 5 osmošolcev pripuščenih k maturi, je števi« lo 9 reprobiranih kandidatov izredno ve« liko in je neugoden rezultat presenetil. Pro« slava Vidovega dne bo po maši ob 9.45 s koncertom v telovadnici, nato otvoritev razstave. r— Zopet modrasi. Kakor nam poroča« jo, je letošnje leto izredno bogato na ka« čah. Milejša zima jim je prizanesla. V to« rek so pripeljali v Kranj žrtev modras«« vega strupenega pika. Delavka Ivanka \Veithauserjeva je bila zaposlena v mla« dih smrekovih nasadih družbe Jezersko v Zgornjih Fužinah. Pri tem jo je nenado« ma vsekal v roko modras. Ker je bila zdravniška pomoč nujna, je dala grofica Zamazan, ki se nahaja v Kokrski dolini na svojem posestvu na letovišču, svoi avto na razpolago, da so delavko še pravočasno prepeljali v Kranj. Tu ji je nudil zdravnik dr. Globočnik pomoč, ji očistil rano ter jo rešil smrtne nevarnosti. \Veithauserje« va se nahaja sedaj v domači oskrbi Z Jesenic s— Vlom skozi okno. Te dni je vlomil delavec Kolman, stanujoč pri Tratarju na Blejski Dobravi v hišo posestnika Smole« ja pri Sv. Križu nad Jesenicami. Vlomil je skozi okno ravno opoldne, ko je bila gospodinja sama doma in šla krmit živino v hlev. Tat, ki so mu bile razmere v hiši dobro znane, je vzel iz nekega predala 1000 Din in izginil brez sledu, a že nasled« njega dne so ga orožniki aretirali in pre« dali sodišču. Iz Kamnika ka— Naš kolodvor in tujski promet. Pri« zadevanje našega postajenačelnika v Kam« niku, da bi kolodvorsko poslopje bilo čim ličrrejše in prikupnejše, zasluži vso hva« 10. Snaga in red sta glavni stvari na kolo« dvorih sploh in se v tem pogledu pri nas nimajo pritoževati. Prejšnji teden je bil naslikan na zid ličen napis v^ informacijo tujcem, prazni sta pa ostali še dve tabli, kjer bi se naj namestile slike naših div« nih planin. Doznali smo, da bi k tem stro« škom prispevala tudi žel direkcija, nekaj naj bi mesto, nekaj pa Tujsko«prometno društvo. Na eno stran naj bi naslikali na« šo krasno Kamniško Bistrico, na drugo pa naše planine. Morebiti bi se odločil naš priznani slikar Makso Koželj in ovekove« čil lepoto naših krajev. Kolodvor b' s tem nemalo pridobil in marsikaterega tuica, ki bi prišel samo v Kamnik, bi lepota naših krajev, podana na slikah, zvabila naprej. ka— Poškodba bencinske črpalke. V no« či od sobote na nedeljo so neznani storil« ci prebrnili bencinsko črpalko, ki jo ima tvrdka Kregar & Fajdiga na Glavnem tr« gu. Prerezali so tudi gumijasto cev ter na« pravili precej škode. Prepričani smo, da bodo storilce izsledili in prav pošteno ka« zn ovali. Iz Ribnice rb— Tlakovanje trga. Sedanji občinski odbor se je poleg drugih gospodarskih na« log zelo zavzel, da si tlakuje središče lepe in bogate ribniške doline — trg Ribnico. Tlakovanje bi pričelo pri kapelici ob cesti ▼ Hrovačo ter končalo pri >,odniji. oziro« ma se odcepilo do kolodvora. Da je tlako« vanje trga Ribnice velike važnosti ne sa« m o v gospodarskem pač pa tudi v higijen« skem pogledu, ni dvoma. Odbor ie že sto« pil v stik z bansko upravo, ki bo prevze« la del stroškov, ostali del pa prevzameta cestni odbor in občina. Morda pričnemo že letos z začetnimi deli. kar je splošna želja. Delo. s katerim bo trg v vsakem po« gledu pridobil, bo gotovo v čast in ponos sedanjemu občinskemu odboru. Iz Kočevja kč— Znanstvena ekskurzija naših zoo« logov na Kočevskem. Naša Kočevska je še docela neraziskana. Kras, ki se tu bo« hoti v vsej svoji popolnosti, še ni našel znanstvenih raziskovalcev. Marsikaj je ostalo še neodkritega, kar je bilo drugod že davno raziskano po učenjakih in raz« iskovalcih, posebnosti dotične pokrajine. Zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da so se topot naši ljubljanski zoologi na« menili na Kočevsko, da jo preiščeio z ozi« rom na njeno favno. Pred par dnevi je prispela v Kočevje večja grupa zoologov iz ljubljanskega zoološkega instituta na univerzi, kateri so se priključil; tudi ne« kateri zoologi od drugod. Znanstveno eks« kurzijo vodi vseučiliški profesor dr Ha« dži in docent g. dr. Kenk V ekskurziji so še vseučil prof. dr Seliškai, prof dr. Pehani iz Ptuja. prof. Vera Pirčeva in okrog petnajst akademikov. Ekskurzija je namenjena zato, da se zbero vse posebno« sti našega živalstva zlasti žuželk in drugih mrčes, katere bodo v institutu še posebej preparirali in raziskali. Dosedaj so si eks« kurzisti ogledali naše kraške jame (Drei Hruedergrotte, Želnjske jame in Eishoelle) Povsod so pridno stikali za našo drobno favno- Ekskurziji, ki bo pripomogla, da bo Kočevska postala tud! v tem pogledu raziskana, želimo pri delu čim več uspe« »', Ekskurzisti so gostje kočevskega di« jaskega doma. kč— Nesreča. V torek zjutraj se je mu« dil v svoji delavnici mizarski mojster go« spod Ivan Novak. Ker se mu je zelo mu« dilo z delom. je pognal krožno žago, da bi obrezal nekaj desk. Po nesreči pa mu je roka zašla pod ostrino krožne žage, ki mu je v hipu odrezala tri prste na desni roki. Hudo krvavečemu ponesrečencu je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr Roethel. kč— Motociklistova nesreča. Iz Bania« loke poročajo o večji motociklističm ne« sreči, ki je domala zahtevala dve člove« ški žrtvi. Na motorju je vozil motociklist P. neko gospodično. Pri vožnji pa je ne« nadoma izgubil oblast nad volanom, na kar sta oba zletela z motorja tako nesreč« no. da sta dobila hude poškodbe Iz Novega mesta n_ Mestni župan dr. Josip Rešek je resno obolel. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa njegov namestnik podžupan g. Fi- 11.D Ogrič. Naš ameriški ro.iak gosp. Sakser se je začasno nastanil ▼ Stražiških Toplicah, 1 \ ZVEČEPira fiai/iai^iii/2 jSchichtova ŽENSKA HVALA ZJUTRAJ za izkuhavanjs iSchichtovo TERPENTIN0V0 MILO pa /e pranje gotovo! ® kamor je prišel na zdravljenje In oddih. n_ Kresove na predvečer Janeza Kronika so tudi letos zažigali. Naše meščanstvo je pohitelo h kresu na grmsike griče. Zbranih je bilo par sto meščanov. Videti je bilo tudi po ostali okolici mnogo kresov, kakor na Hmeljniku, Trški gori. Gorjancih, Meho-vem. Pogancih. Ratežu, topljških in straških hribih. . n— Jubilej 35Ietnega zvestega slnžbova-nja pri pošti je praznovala te dni gdč. Albina Tavčarjeva, zvesta prijateljica »Jutra«. Gdč. Tavčarjeva je nastopila svoje prvo službeno mesto pri novomeški pošti, nato je bila dolgo let predstojnica poštnega urada v St. Jerneju. Ko je postala pošta v št. Jerneju pogodbena, je bila premeščena n«zaj v Novo mesto. Jubilantka je iz ugledne dolenjske rodbine. Doma v št. Jerneju namerava tam uživati pokoj. K jubileju je prejela nebroj čestitk, katerim se tudj mi pridružujemo z željo, da bi zasluženi oddih uživala še mnogo let čila in zdrava v neskaljeni ereči. n— Našla se je srebrna ura z verižico in jo dobi lastnik pri mestnem županstvu (tajništvo). Iz Zagorja Članom Vodnikove družbe. Poverjenik učitelj Šulin prosi vse člane, da do 1. julija poravnajo naročnino. Novi člani se pozivajo k vpisu. z— Cerkveni koncert, ki so ga v nedeljo popoldne priredili akademiki - pevci iz Ljubljane, je bil jako dobro obiskan, saj je bil prvi. Zagorsko občinstvo je že od nekdaj dovzetno za glasbo. Vse točke mešanega zbora 6 6premljevanjem orgel so bile poda- ne dovršeno. Pozornost je vzbujal tenorski solo. Z umetniško vnemo je izvajal na org-lah štiri točke g. Stauko Premrl. Splošno je ' koncert dosegei v moralnem, kakor tudi v gmotnem pogledu velik uspeh Po koncertu je moški zbor akademikov zapel pri spomeniku padlih vojakov sOj Doberdob«. Iz Hrastnika b_ Nove stavbe. Rakor v mnogih drugih krajih se je tudi pri nas v zadnjem času stavbno gibanje poživelo. V Bobnu je podrl svojo hjšo rudniški uradnik gosp. Ciril Jenko ter si na istem mestu gradi lepo stanovanjsko hišo. V bližini dekliške šole pa si stavi hišo trgovec gosp. štraus, kamor bo prestavil svojo trgovino. Tudi par rudarjev, kateri so se poslužili rudniškega brezobrestnega posojila, si gradi svoje lastne domove. Upamo, da bo pri nas v doglednem času stanovanjska kriza prenehala. Iz Gornjega grada g g— Ljubensbi rojak Fr. Ermenc, ki je notar v severnih Zedjnjenih državah, je prišel iz Amerike v svojo domovino. Vozi se 6 svojim avtom, ki ga šofira njegov prijatelj. Prevozil bo Jugoslavijo, Avstrijo in Nemčijo ter se bo vkrcal v Hamburgu za vrnitev v Ameriko. gg— Strela je ubila dne 12. t. m. 7 konj in enega moškega na Komnu, ki je oddaljen od Ljubnega 3 ure proti Koroški. Nadaljevanje domačih vesti na 7. strani. GOSPODARSTVO Lep razvoj Postne hranilnice Kakor v večini drugih držav. izvršuje Poštna hranilnica tudj v Jugoslaviji dvojni posel: čekovn1 in hranilniški. Naša Poštna hranilnica ie svojemu čekovnemu poslovanju pridružila hranilniški obrat šele pred štirimi leti (1. julija 1926). V tem kratkem času se ie njeno hranilniško poslovanje tako razmahnilo, da ie prav te dni število vlagateljev prekoračilo 100.000. Prva hranilna knjižiica je bila izdana pred štirim', leti prestolonasledniku Petru. V prvih letih se hranilniško poslovanje Poštne hranilnice ni modo prav raztviti. Predvsem ie bila omejena višina vloge na 25.000 Din. obresnta mera Pa ie bila za takraitne razmere zelo nizka, ker ie znašala samo 4 %. Tako se ie zgodilo, da .ie štela Poštna hranilnica ob koncu leta 1926. le 12.503 vlagatelje. V letu 1927. je naraslo to število na 23.474. v l. 1928. na 32.700. Važen datum v razvoju Poštne hranilnice pomeni dan 18. januarja 1929. Na ta dan ie bil podpisan zakon, ki daje Poštni hranilnici mnogo večjo svobodo in okret-nost v hraniliniškem poslovanju. Predvsem ni več nikake omejitve za hranilne vloge, obrestna mera na se sedaj odreja po razmerah na denarnem trgu in znaša sedaj za vloge do 50.000 Din 5 %. za večje vloge Pa 4 %: za vloge izseljencev v inozemstvu znaša obrestna mera do 250.000 Din 6 %. preko tega zneska pa tudi 4 %. Ugodne posledice novega zakona so se takoi pokazale, ker ie število vlagateljev naraslo že do konca l. 1929. do 59.362. v letošnjem letu pa ie naraščalo tako hitro, da je pred nekai dnev: bila izdaja že knjižica s številko 100.000. Velik del zasluge na tem ogromnem razvoju gre tudr na račun smotreni in spretni propagandi, ki io vrši Poštna hranilnica za varčevanje med naiš:ršimi plastmi našega naroda. Ugodnosti, ki iih nudi Poštna hranilnica svojim vlagateljem, so splošno znane. Zelo važno ie v prvi vrsti to. da lahko na knjižico PoStne hranilnice vložiš denar ori vsaki Pošti in ga do zneska 1000 Dfci tudi brez vsakih ceremonij pri vsaki poljubni pošti lahko dvigneš. Zato se Poštne hranilnice v veliki merj poslužujejo zlasti ljudje. ki odhajajo v zdravilišča in letovišča ali ki solloh mnogo notuielo Poštna hranilnica se le lotila tudi hvale vredne naloge, da s sistematično propagando navaja k štednji že učence in učenke osnovnih šol. V mnogih šolah so v pravilnem razumevanju tega pokreta organizirali učitelji in učiteljice sistematično zbiranje prihrankov, ki iih potem na knjižice učencev in učenk nalagajo nri Poštni hranilnici. Razveseljiv efekt tega dela se kače v dejstvu, da ie med 100.000 vlagatelji Poštne hranilnice 44.484 učencev in učenk Na drugem mestu stoie orožniki in voiaki z 9278 vlagatelji, na tretiem oa državni nameščene- z 8758 vlagatelji. Tudi učiteljev samih ie meH vlagatelji 2426. Paralelno s številom vlagateljev -narašča tudii vsota vloa prj Poštni hranilnici. Stanie hranilnih vlog ie znašalo ob koncu ieta 1926. 8.4 milijona dinarjev, eno leti kasneje že 23 m:lirionov. ob koncu leta 1929. že 106.6 milijona in v juniju letošnjega leta 152 milijonov dinarjev. Da ie Pištna hranilnica ori tem ostala zjvesta svoji prvotni nalogi, zbirati kot splošna narodna hranflnica majhne prihranke? kaže dejstvo. da ie na skoro polovico knjižic vloženo samo do 100 Din. Na 100 do 1000 Din se glasi 33.501 knjižica, na zneske do 5000 Din 12.796 knjižic, na zmeske do 25.000 Din 5818 knjižic, na višje zneske pa niti ne tisoč knjižic. Razveseljivo ie. da se štednja oo Poštni hranilic! leno širi tudi v južni Srbiii. Tako je bilo n. pr. samo letos izdanih v Skopjju 950 hramilmih knjižic, v Prištini 500. v Peči 1050. v Bitoliu na celo 2325. Poštna hranilnica posveča največjo paž-njo tudi izseljenskim vlogam. Sklenila ie z raznimi poštnimi upravami in z velikimi denarnimi zavodi tako ugodne zveze, da lahko naši izseljenci pošiljajo denar Postni hranilnici na najpreprostejši način in ori najmanjših stroških. V vseh državah z iugoslovenskimi kolonijami ie razvila intenzivno akcijo, tako da ie vedno večje število onih naših izseljencev, ki ooznaio p'°štno hranilnico. Na ta način se ie Posrečilo povrniti izseljencem zaupanje, ki je Mo omajano zaradi poloma nekaterih denarnih zavodov, a Poštna hranilnica vrši še preko tega važno moralno in narodno delo, ker vzdržuje z našimi izseljenci trajne tesne zveze. K razstavi perutnine na velesejmu Pred dnevi je objavil __r— v našem listu kritiko razstave perutnine na velesejmu jn Pri tej priliki grajal tudi od grmske kmetijske šole razstavljene živali, češ: »štajerski petelin, ki ga je razstavila kmetijska šola z Grma. je bil najboljši vzgled, kakšen ne sme biti plemenski petelin, če ga hočeš imenovati Štajerca«. K tej hudi kritiki nam pojasnjuje omeniš, na šola. da je vzrejala kokoši plimetske pasme vse do lani. ko je na željo kmetijskega ministrstva v Beogradu uvedla rjavo štajersko pasmo. Ministrstvo je poslalo šoli v ta namen 30 mladih kokoši, med njimi tn peteline. iz vzrejališča grofice Herberstcinove v Velenju. Tudi omenjeni petelin in dve kokoši, ki jih je grmska šola nerada, kakor ravnateljstvo šole izrecno poudarja, poslala na razstavo, so si omenjene pošiljke, t»rej ne vzrejene na grmski šoli. temveč na zavodu, ki se, kakor kaže. smatra za vzorno vzrejališče rjave štajfrske kokoši. Da se ne bo delala krivica grmski šol'., navajamo iz »Izvestja«, ki ga je izdala šola za šolsko leto 1928./29.. odstavek, v katerem vodstvo šole samo graja te kokoši ko pravi med drugim: »Res je. da so kokoši te pasme zaradi svoje skromnosti ln odpornosti primerne za naše krmske, oskrbovalne in podnebne razmere, vendar pa, žal, ne predstavljajo še enotnega tipa niti glede značilnosti svoje zunanjosti niti glede barve jajc in nesnosti sploh. Nujna naloga odločilnih činiteljev na Štajerskem bo pač. da se že enkrat zedinijo na enotno zunanjost kar je za razpoznavanje in enotnost potrebno, čeprav to baje ni odločilno za koristnost. Seveda bo treba vzporedno skrbeti tudi za skrbno selekcijo glede na nesnost.« = Polovična vožnja za hmeljske obirav-ce ni dovoljena- Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu javlja, da je prometno ministrstvo prošnjo za polovično vaznino hmeljskim obiravcem za leto 1930. zavrnilo z motivacijo, da zadeva nima zakonite možnosti = Posojila Privilegirane agrarne banke. Na svojem sestanku 23. t. m. je izvrševalni odbor Privilegirane agrarne banke v Beogradu odobril naslednja posojila: 395 hipo-tekarskih posojil v znesku 16.3 milijona, 2108 zadružnih v znesku 7.4 milijona in tri menična*? znesku 60.000 Din, skupno torej okrog 23.7 milijona dinarjev. _ Sodelovanje Beograjske izvozniške družbe s Privilegirano družbo za izvoz kmetijskih proizvodov. Beograjska izvozni-ška družba je imela te dni pod predsedni-štvom Voje Petkoviča sejo, na kateri se je razpravljalo o sodelovanju s privilegirano družbo za izvoz kmetijskih proizvodov, ter se je v tem vprašanju dosegel soglasen sklep o čim tesnejšem sodelovanju z omenjeno družbo. — Predlog zakona o pospeševanju industrije ln obrti. V ministrstvu za trgovino in industrijo je izdelan predlog zakona o zavodu za pospeševanje industrije in obrti. = Znižanje diskonta v Pragi. Newyorku. Berlinu. Londonu in drugim je sledila tudi Češkoslovaška narodna banka ter z veljavnostjo od včerajšnjega dne znižala diskont od 4.5 na 4%. Lombardna postavka za državne vrednote v višini 5.5 % in za druge vrednote v višini 6% ostane nespremenjena. Sedaj znižani deskont je najnižji izza obstoja Češkoslovaške. Obeta se, da bodo v na. slednjih dneh sledile z diskontnimi znižanji še nekatere druge države. Splošna pocenitev denarja bo zelo ugodno vplivala na gospodarstvo, dasi je to rapidno nižanje obrestne mere samo gotovo nezdrav pojav na denarnem trgu. = Standardizacija kmetijskih pridelkov t Nemčiji. Iz Berlina javljajo, da namerava nemška vlada še pred poletnim odmorom donesti zakon o ustvaritvi trgovinskih razredov za pridelke domačega kmetijskega gospodarstva. Trgovinski razredi naj bi nudili jamstvo, da bi gotovo blago, ki pride v promet pod gotovo znamko, odgovarjalo določenim minimalnim zahtevam. Zakoniti trgovinski razredi se bodo določili v državnem ministrstvu za prehrano s sodelovanjem strokovnjakov in prizadetih krogov = Opozoritev na krojaški in prjkrojevalni tečaj v Novem mestu. Krojaške mojstre novomeškega okoliša opozarjamo na prikroje-valni tečaj, ki bo od 7. do 26. julija v Novem mestu. Prijave za tečaj, ki bo celodneven. je poslati nemudoma Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Pristojbina za tečaj znaša 100 Din. = Ustanovitev blagovne borze na Reki. Kakor smo že poročali, se bo na predlog italijanskega ministra za kmetijstvo ustanovila na Reki blagovna borza. Takšna borza je na Reki pred leti že obstojala, in sicer od 1. 1892. dalje ter je funkcionirala tudi še po aneksiji Reke k Italiji. Ker pa je gospodarska delavnost na Reki stalno padala, se je izkazalo, da je taka borza nepotrebna; zato so jo pred štirimi leti ukinili. Italijanska vlada je sedaj z željo, da pospeši trgovinski razvoj Reke, znova ustanovila blagovno borzo, ki bo najbrže poslovala predvsem s kmetijskimi proizvodi. _ Konkurz je razglašen o imovini Franceta Perhaja, trgovca z mešanim blagom v Kočevju. Prvi zbor upnikom pri okrajnem sodišču v Kočevju bo 7. julija ob 10. Ogla-sitveni rok do 31. julija. Ugotovitveni rok pri istem sodišču 14. avgusta ob 10. = Odpravljena konkurza. Ker ni kritja za stroške postopanja, sta odpravljena konkurza. razglašena o imovini »Organizatorja, d z o. z. v Ljubljani,« in o imovini inž. Franca Vrečka, imetnika elektrotehničnega podjetja in posestnika v Ljubljani. BORZE 25. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet sicer precej večji kakor včeraj, vendar ni bil poseben. Največ je bilo zanimanja za devize na Prago. Dunaj, Berlin m London. Neznatno so oslabeli tecaH deviz na Bruselj. Budimpešto, Dunaj, Newyork in Pariz. Krepkejši pa so za malenkost Amsterdam. London in Trst . Na zagrebškem efektnem trziscu se je vojna škoda zaključevala ob nekoliko čvrstej-ši tendenci za junij in za julij P° ne so zabeležile zaključek po 54.5 in 7 /« Blair po 84 625. Od bančnih vrednot sta se zaključili Poljo po 58 in Zemaljska po 134.5. od industrijskih pa Slaveks po 65. šečera-na po 360 in 355 ter Trbovlje po 418. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22 725, Berlin 13.465 do 13.495 (13.48). BnJs^lj 7'8J2ln^ J"9?2 (7.887), Budimpešta 9.896. Curih 1094^4 do 1067 4 (1095.9), Dunaj 75664 - 7.9964 Xl4) London 274.43 _ 275.23 (274.83), Newvork 56.44. Pariz 222.03 Praga 167.39 do 168.19 (167.79). Trst 296.25. Zagreb. Amsterdam 22.695 - 22.755. Dunaj 796 64 - 799.64. Berlin 13.465 — 13.495. Brueeli 78920 Budimpešta 988.10 - 991.10, Milan 295.115 — 297115. London 274.43 do "75 23 Newvork ček 56.34 _ 56.54. Pariz 221.03 - 223.03. Praga 167.39 — 168.19, Curih 1094.4 — 1097.4. __ T , Curih. Zagreb 91275. Pariz 20.26. London 25 075, Newvork 516. Bruselj 72.02. Milan 27:095. Amsterdam 207.35, Berlin 123.03. Dunaj 72 825. Sofija 3.745. Praga 15.31. va 5785, Budimpešta 9030. Bukarešta 3065. Dnnai. Beograd 12.50625 — 12 54625. Berlin 168 58 — 169.08. London 3437375 do 34 47375. Newvork 37.06 -37.16. Milan 707.15 do 709 65. Pariz 27.76—27 86. Praga 2098125 do 21.06125 Curih 137 _ 137.5: dinarji 12.47 — 12.53. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 95.25. 7% Blair 84.75, Celjska posojilnica 160 denar. Ljublianska kreditna 122 denar, Praštediona 905 denar, Kreditni 170 den., Vevče 122 denar Stavbna 40 denar, šešir 105 denar Ruše 280 — 300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 433 — 433.5, kasa 432 — 433, junij 432.5 — 433. julij 432.75 — 433. december 434 blago, investicijsko 87 — 87.5. agrarne 54 — 54.5, 8% Blair 96.5 blago. 7% Blair 84.625 — 84.75, 7% posojilo Državne bipo-tekarne 83.5 — 84; bančne vrednote: Kato-lička 36 — 38, Poljo «57.5 — 58, Kreditna 96 — 100. Union 195.5 blago, Jugo 78—79, Ljubljanska kreditna 122 denar, Medjuna-rodna 62 denar, Narodna 8200 _ 8300, Praštediona 900 _ 910, Etno 161 — 165, Srp-ska 180 denar, Zemaljska 134 _ 136; industrijske vrednote: Narodna šurnka 20 denar. Našice 1300 blago, Gutmann 160 — 169. Slaveks 65 — 66, Slavonija 200 — 210, Danica 108 — 112, Šečerana 353 — 360, Ljevaonica 175 denar. Brod vagon 110 — 120. Union mlin 115 — 130, Vevče 122 denar. Isis 33 denar, Dubrovačka 392 _ 400, Oceania 210 denar, Trbovlje 418 — 425. Jadranska plo-vidba 510 blago. Beograd. Investicijsko 89.75. agrarne 56, 7% Blair 85.7-5, Narodna banka 8170, Vojna škoda 442.5, za november 454. Blagovna tržišča Hmelj -f Vojvodinsko hmeljsko tržišče. Kakor javljajo iz Novega Sada, je kupčija na vojvodinskem hmeljskem tržišču zelo mrtva. V tem mescu se je prodalo morda komaj 200 metrskih stotov po ceni od 1.50 do 2 dinarja za kilogram. Samo najlepše blago je doseglo tudi 2.50 Din za kg. Hmeljski nasadi se letos zelo dobro razvijajo. O dveh tretjinah hmeljnikov se lahko reče, da sta zelo lepi, ena tretjina pa je v razvoju zaostala. Mnogo nasadov je opuščenih. V predprodaji se plačuje hmelj po 8 do 10 dinarjev za kilogram. Jajca. -f Tržišče z jajci. Zaradi velike vročine se je produkcija zmanjšala in s tem tudi dovozi. Zato pa se je povečalo povpraševanje, zlasti po boljšem blagu, ker 6e v tem času rado pojavlja na trgu od vročine pokvarjeno blago. Nakupne cene se gibljejo pri nas med 65 do 70 par za komad. Spričo čvrstejše tendence na svetovnem trgu je pričakovati malega zboljšanja nakupnih cen. Les -f Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Ekseloitivna prodaja: okrog 240 kub. m rezane jelovine, I., II. in III.. monte, paralelne, očeljene. suhe, bele, in sicer: okrog 30 kub. m rft-meljnov. 32 X 65 ran. 4 m; okrog 30 kub. m remeljnov, 55 X 55 cm, 4 m; okrog 40 kub. metrov remeljnov, 65 X 65 cm. 4 m; okrog 20 kub. m desk, 12 mm, od 16 do 35 cm; okrog 40 kub. m desk, 17 min, od 18 do 35 cm; okrog 80 kub. m desk, 23 mm, od 16 — 35 cm,- cena fco vagon Šmartno ob Paki. prevzem blaga na licu mesta; plačilo na podlagi akreditiva ali v gotovini pri nakladanju. Povpraševanja: okrog S kub. m pariene bukovine I., 80 mm; okrog 20 kub. metrov parjene bukovine II., 38 mm; okrog 10 kub. m parjene bukovine I., 27 mm; okrog 25 kub. m parjene bukovine II.. 60 mm; od 2 m dolžine naprej, od 14 cm širine naprej, paralelno, ostroroibo. očeljeno; cena haj se glasi fco vagon naikladalna postaja; dobava takoj; L mali vagon javorje-vih plohov, kakor sledi: 1 kub m 30 mm; 1 kub. m 40 mm; 3 kub. m 50 mm; 3 kub. metre 60 mm; 3 kub. m 70 mm; blago mora biti prvovrstno I., II., širina od 25 cm naprej. dolžina od 2 m naprej; cena naj se glasi foo vagon nakladalna postaja. fcito. + Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona koruze. Ponujali so pšenico (slov. postaja, mlev. tarifa, plačljivo 30 dni: baško 80 kg po 258.5 — 260, baško, 78 kg pr- 250 da 252.5, baško, 77 kg po 242.5 — 245. novo baško, uzančno blago brez doplačila, za mesec julij po 205, za dobavo v mas. avgustu po 210; rž: baško, 72/73 kg po 197; koruzo: baško, za junij po 150 — 152.5; ječmen: baški, 62/63 kg 162.5 — 165; oves: baški po 180 — 185; moko: »0« (fco vagon Ljubljana. prj odjemu celega vagona, plačljivo po prejemu 410 — 415. -I- Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca slaba. Promet: 57 vagonov pšenice, 27 koruze, 11 moke in 1 vagon otrobov. Cene pšenici in moki so dalje precej popustile. Pšenioa: baška. 77 kg 192.5 _ 197.5. gornjebaška, 78 kg 195 — 200 gorniebal natska, 78 kg 195 — 200, banatska, Tisa šlep, 78 kg 200 — 202.5. sremska, 78 kg 175 _ 177.5, sremska, 78 kg težka 170 do 172.5. — Koruza: baška in sremska 95 d« 97.5; ladja Dunav 100—102; za julji 101 do 103. Ječmen: baSki in sremski, 63/64 kg 105—107-5. Oves: baSki in sremslki 130 do 135. Moka: »00« in »0« 330 — 340, »2« 290 — 300, »5« 230 — 240, «6» 178 — 180 >7« 105 _ 115, »8« 80 — 90. -f Budimpestanska terminska borza (2-5. t. m. Tendenca slaiba. Promet sreden. Pšenica: za junij (obračunski tečaj 19.80). za oktober 1847 — 18.48. Rž: za Junij (10.70 do 10.71). Koruza: za julij 12.56 — i2.57, za oktober 12.84 — 12.85, tranzitna za avgust II.35. 3 c Pod stalnim nadzorom cele vrste kemikov je izdelava Aspirina. Dnevne preizkušnje in naknadni izpiti dajo* polno garancijo za čistost, jednakomerno sestavo,dobro prenašanje in učinek produkta.. Zanesete se torej lahko vedno na ASPIRIN. ASPIRIN Jedlnstveni na svetu. 30 let ASPIRIN Potujoča zobna klinika je zadnji izum ▼ področju šolske higijene, ki si ga je omislilo nemško okroZJe 9m-terborg. Klinika v podobi velikega avtobusa potuje od vasi do vasi in pregleduje šolski deci zobe. Seveda je opremljena z najmodernejšimi aparati. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 26. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. _ 13.30: Poročila iz dnevnikov. _ 18: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Plošče. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Novi kazenski zakon. — 20: Jugoslovanski večer: Pevski kvartet Glasbene Matice. _ G. Loške igra na citre. _ 21: Koncert godbe Dravske divizije. _ 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Nadaljevanje koncerta. Petek, 27. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Mladinska akademija v proslavo rojstnega dne princa Andreja. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: O ženskih organizacijah. — 20: Pevski večer gdč. Zupanove. _ 21: Koncert radio-orkestra. _ 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: plošče. _ 12.45: Koncert radio-kvarteta. _ 17.30: Popoldanski koncert. _ 20.30: Prenos koncerta Sokola. _ 22.30: Poročila. — 22.45: Lahka godba. _ ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert — 20: Prenos koncerta iz Beograda. _ 22.40: Lahka godba orkestra--PRAGA 17: Komorna glasba. _ 20: Stare italijanske pesmi — 20.30: Koncert. — 21.30: Kreso-vanje. — 22.15: Lahka glasba. _ BRNO 19.30: Prenos iz gledališča: Puccinijeva opera »Madame Butterfly<. — 22.15: Koncert iz Prage. _ VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. _ 20.15: Simfoničen koncert. _ DUNAJ 11: Plošče. _ 12: Koncert. _ 15.30: PloSCe. _ 16.30: Glasbena akademija. _ 20: Operni večer — BERLIN 19.40: Prenos operete. _ 21.05: orkestralen koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 20.30: Operni večer. — LANGENBERG 20: Orkestralen koncert. _ 21- Koncert moškega zbora. _ Lahka glasba. - STUTTGART 20.30: Prenos iz Frankfurta. - BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. _ 17.40: Pesmi. — 18.50: Baletna glasba. . Dopisi ŠMARTNO OB PAKI. Dne 20. julija se bo tukaj obhajala obletnica odkritja spomaaika v vojni padlim vojakom in ee bo takrat tudi odkrila spomin, plošča v spomin majorja g. Colariča. Slovesnost se bo vršila s sv mašo g Bonača s pevskimi zbori ter popoldne z igro in petjem. Prosimo vsa društva, da ta dan ne priredijo svojih prireditev. Natančen spored bo objavljan. , _ VERZE.!. Tukajšnje Bralno društvo je sdavilo na Itelovsko nedeljo Poooldne 40-letnioo. Bilo ie ustanovljeno leta 1890- Kot protiutež Nemcem. fe: so začei sinti svoj fezrik no malih slovenskih trgih in mestih. Poleg knjižnice, ki šteje danes 600 knjig, ima društvo danes tudi dober pevski in tamburaški zbor. Od leta 1920. pa tudi pridno i®ra. Do letos je bilo i®ranih 26 komadov. Razvilo se ie posebno po svetovni vodni, ko ie prevzel vodstvo g. Ral-murod Tbpolovec ter za njim 1. 1922. z. šolski uioravite-H Franjo Kozak, ki le še danes predsednik. Sodelujejo pridmo tudii kri Sokolu in tako sforbi i za prosvetno i za telovadno vzigojo naroda. Raizeo dveh članov so vsi kmečkega stanu, kar i-e še boli razveseljivo. Slavnostno akademijo je otvoril neumorni predsednik g. Kozak s primernem pozdravom im zgodovinskim pregledom društvenega delovanja, nakar je mešani zbor pod njegovim vodstvom ubra- no zaroel pesem: »V Korotan«. Po dobro odsviranih komadih tamburaškega zbora je sdedila dir. Vošmriakcva »Lepa Vida« v nai-lepšii formi. igri in režiji. Potrudili so se vsi. posebno sta dobro odigrala glavni v!o-gn: Vido gdč. Marica Topclnikova iz Ba-novcev in Alberta z. Janežič Jože. ki je tudi naslikaj krasne kulise. Tempa je bi mailo zavlačljiv zaradi številnih izprememiib. V splošnem ie bilo igrano primemo, le več bi želeli življenja v govorjenju, ker ie zelo motila monotonost. Tudi pevske točke so se skladale z igro. Po ieri se ie razvila v dvorani e. Hedžeta in na vrtu zabava, ki je dostojno zaključila Skromno slavje. — Bralnemu drušvtu naše čestitke im še mnogo usoehov! Zdravo! ar. MARENBERG. Učiteljsko društvo za majrenberški okraj ie »botrovalo v ponedeljek 16. t. m. v Brezmem ob Dravi. Navzoč ie bil namestnik poverjenika t ca-, Hen iiz Studencev pri Mariboru, Poročal ie o aktualnih stanovskih zadevah. Med drugam so bili sprejeti naslednji sklepi: L Delegacija nai razčisti razimerie med Uči-tejsko tiskarno in poverjeništvom UJU Ljubljana. Uprava Učiteljske tiskarne nai zmiža pristopnino im delež na takšne zneske. da bo omogočeno vsakemu članu UJU pristopiti k zadrugii in da bo tako Učiteljska tiskarna Postala res »Učiteljska«. V primeru, da bi upravni odbor tudi tokrat to preprečil, naj se prekinejo z noj vsi stiki. 2. Odposlancem celjskega in kranjskega učiteljskega društva nad se da prilika, da podajo na skupščini izjave glede spora med njimi in poverjeništvom UJU Ljubljana. Marenberško učiteljsko društvo želi, da pride med omenjenima društvoma in poverjeništvom čim prej do sporazuma. 3. Delegacija skleni da se vpelje koledarsko upravno leto z 12 meseci, ker ie pri sedanjem upravnem letu z 10 meseci oškodovano zlasti mlajše učiteljstvo. Šolska vpisovanja Vpisovanje učencev v narodne osnovne in narodne višje šole v Ljubljani se bo vršilo 29. in 30. t m. dopoldne. Roditelji naj prineso s seboj krstni list, domovinski list in izpričevalo o cepljenju koz. Zanesljivo naj vpišejo otroke v teh dveh dneh, da bo mogoče že sedaj formirati posamezne razrede za narodne osnovne in višje narodne šole v Ljubljani. Oba dneva se bo vršilo tudi vpisovanje v prvi in drugi mestni otroški vrtec. Na II. deški meščanski šoli v Ljubljani bo vpisovanje 28. in 29. t. m. dopoldne. Na državni meščanski šoli na Viču pri Ljubljani bo vpisovanje v vse tri razrede 29. in 30. t. m. dopoldne. V Zg. šiški bo vpisovanje v meščansko šolo v zdravniški sobi poleg glavnega vhoda dne 29. t. m. dopoldne. Na deški meščanski šoli v Krškem bo vpisovanje za prvi razred dne 29. in 30. t. m. dopoldne; revni učenci in učenke dobijo v šoli vse učne knjige. V Slovenjgradcu bo vpisovanje v meščansko šolo 30. t. m. — Kakor znano morajo vsi učenci, ki se vpišejo v prvi razred meščanske šole kjerkoli, priti k vpisu v spremstvu staršev ali skrbnikov. Za vpis sta potrebna zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Pri vpisu plača vsak učenec 20 Din za zdravstveni fond. Te takse pa so oproščeni siromašni učenci, ki se izkažejo s potrdilom pristojne davčne uprave. — Na meščanski šoli na Rakeku se je letos prvič vršil završni izpit. Izmed 30 učencev in učenk v IV. razredu je bilo pripu-ščenih k izpitu 26, od teh se je javilo 23. Izpit so prestali vsi razen 1. Na Vidov dan bo razstava ob 10. uri in zvečer ob 8. slavnostna akademija. Naslednje dni napravijo absolventi in absolventinje ekskurzijo, za katero je poklonila občina Rakek znatno podporo. Šahov avtomobil Zadnji perzijski šah iz hiše Kadža-rov je srečno odnesel v prognanstvo vso kronsko zakladnico. Sedanji šah, Riza-khan, začetnik nove dinastije Pe-hlevi, je primoran obnoviti sijaj perzijskega dvora. Tako je ta teden zapustil Cherbourgh ameriški parnik »Minnatonkah«, ki pelje iz Zedinjenih držav v Perzijo pravljično razkošen avtomobil. Na šahovo željo je ves opažen z zlatimi ploščicami in vsako med njimi krasijo diamantne šahove inicialke v arabski abecedi. Notranjost vozila je pregrnjena z zlato svilo, na tleh ležijo dragocena krzna. Poleg šoferjevega sedeža visi zlata škatlica za cigarete in z briljanti posut zlat zaži-galnik. Na zahtevo ameriških detektivov, ki spremljajo avtomobil, so bili nadomeščeni vsi dragulji z malovred-nimi steklenimi okraski. Diamanti in briljanti potujejo v posebni oklopni skrinji in jih bodo pritrdili na pravo mesto šele v Teheranu. Nepismeni pisatelj Letošnji občni zbor sovjetskih gledaliških umetnikov je ugotovil, da je tovariš Guščinski, priljubljeni avtor ljudskih političnih popevk in revij, popolnoma nepismen. Prejema kljub temu visok honorar in uživa velik ugled pri oblasti, ker zelo spretno kuje kitice na dnevna politična gesla. Občni zbor pa je vendar smatral za potrebno, pozvati ga na ustni izpit. Guščinski ga je položil z največjim uspehom: tekom pol ure je spesnil osem veselih kitic o izgledih napovedanega 5-letnega vladnega načrta. »Kaj za to,« je menil zmagovalec, »da sem nepismen! Veliko ljudi zna pisati in čitati, a delajo še-pave verze. Moji pa vedno navdušijo množico in torej nisem zastonj plačan!« Ogromna poneverba pri Nemški pevski zvezi V Berlinu se je pričela senzacionalna razprava proti dolgoletnemu vodji in blagajničarju Nemške pevske zveze Redlinu, ki so ga obtožili težke poneverbe. Johannes Redlin, ki je med drugim organiziral znano velikansko nemško pevsko prireditev na Dunaju, je žive! zelo skromno in vsi so mu za-unali. Pred časom pa se je seznanil z nekim kemikom, ki je eksperimentiral 3 raznimi svojimi izumi. Redlin je bil sam navdušen izumitelj, ki so mu /e patentirali razne iznajdbe v kinoteh-ničnem področju, pa je začel kemika podpirati z denarjem, ki ga je jemal iz blagajne pevske zveze. Nenadna revizija je ugotovila primanjkljaj celega milijona mark. 60-letnega moža so odstavili in se mora sedaj zaradi poneverbe zagovarjati pred sodniki. Nov Raffael Na Dunaj je prispel černoviški sta-rinar Beck s staro sliko, ki jo je baje napravil Raffael in ki jo cenijo na najmanj 300.000 dolarjev. Slika spominja na znano Raffaelovo »Madono z Detetom« in jo je med vojno kupil župnik Kupili na Poljskem od nekega bežeče-ga ruskega plemenitaša za 10 dolarjev. Postavil jo je v stranski oltar svoje župne cerkve. Pozneje jo je videl Beck, ki jo je smatral za kopijo starega mojstra, in mu je dal zanjo 1000 ru-munskih lejev. Rumunski strokovnjak Burgoanu je šele začel trditi, da je slika Raffaelova in jo je ocenil na 300.000 dolarjev. Ko sta se z Beckom nekaj sprla, je Burgoanu starinarja ovadil, češ da ima v kakšnem muzeju ukradeno staro sliko. Becka so aretirali, pa je lahko dokazal, da si je sliko pridobil po pravilnem potu in so ga izpustili. Sedaj je sliko prinesel na Dunaj, da jo da tam še enkrat preiskati in oceniti, nakar jo bo prodal po vsej priliki v Ameriko. Sršeni usmrtili kmeta in dva konja Poljedelec Sedula iz budimpeštanske okolice je vodil priprego dveh konj na polje. Hipoma je napadla živali tropa sršenov. Kmet je skušal svoja konja rešiti, pa so ga divje žuželke tako opi-kale, da se je zgrudil mrtev. Tudi konja sta nekoliko minut pozneje poginila. Nov aparat za zvočne filme Inženjer Denes von Mihaly, ki biva v Berlinu, si je dal patentirati nov oddajni aparat za zvočne filme, ki ne sli-či nobenemu izmed doslej prijavljenih 1600 aparatov. Z Mihalyjevo pripravo je mogoče spremeniti z majhnimi stroški vsak filmski aparat v zvočnofilm-ski aparat in predvajati zvočne filme vseh sistemov baje brezhibno. Gospodinjstvo — smrtno nevaren poklic Ameriški statistični urad poroča, da izgubi v Zedinjenih državah letno povprečno 25.000 žen svoje življenje in to med izvrševanjem svojih gospodinjskih dolžnosti. 40% teh nesreč se primeri zaradi padcev. Gospodinjenje je tedaj v Ameriki med najbolj nevarnimi poklici. Samo kaj delajo Američanke po svojih kuhinjah, da se jih preseli vsako leto toliko neprostovoljno na oni svet? Najsijajnejša angleška športna prireditev so dirke v Ascotu, ki jih vsako leto v poletni sezoni otvarja sam angleSki kralj. Slika nam kaže baš prihod kraljevega para na dirkališče, s čimer se prireditev otvarja. Za kraljevsko kočijo jahata princ Waleški in vojvoda Gloucesterski. Zgoraj v krogu: Kralj in kraljica odzdravl*ata množici. Zabave na prekomornikih Akrobati Izvajajo svoje vratolomne vaje na trapecih v prireditveni dvorani francoskega luksuznega prekomornika »Pariš«. Morske deklice Pred kakšnimi petimi leti je neki ameriški novinar pri ribičih na Azor-skih otokih slučajno zvedel, da je videti tam zvečer blizu obale prave morske deklice z ribjim repom. Novinar od kraja ni verjel, a v krčmi nekega Bernardeza mu je to potrdilo več prič. Američan je seveda raztro-bil čudež in v malo ribiško vas Picoa so pričeli romati od vsepovsod tisoči turistov. Promet je tako narasel, da je zgradil Bernardez na mestu nekdanje krčme velikanski hotel. A minuli teden se je čudež nepričakovano končal: prepovedale so ga portugalske davčne oblasti. Zvedele so, da se prikazujejo sirene v seziji vsak večer radovednim turistom. Zahtevale so od Bernardeza, naj državi plača tudi za to atrakcijo predpisani davek. A gostilničar je odvrnil, da so morske deklice naravni čudež, ki ga nihče ne more obdavčiti... Nekega večera, čim so se prikazale sirene, jih je nepričakovano razsvetlil žaromet skrite torpedovke in policijski motorni čoln jim je prestregel umik med obrežne čeri. Sirene so se izkazale kot Bernardezove natakarice in hčerke: torej bo moral podjetni gostilničar plačati veliko globo za neprijavljeno obrt. Dekleta so vsak večer odrinila s čolnom v morje, se slekla, si nataknila ribje repe, odrgnila z belo barvo obraz in pleča ter počasi plavala proti obali. Kakor vsi domačini, so dekleta izvrstne plavalke... Ali se je splačalo portugalski republiki obesiti to zadevo na veliki zvon in prikrajšati svoj tujski promet za največjo in na svetu edino senzacjio?! Stara ljubezen ne zarjavi V brezhibne žakete in cilindre oblečena skupina angleških županov, ki so zdaj na uradnem obisku v Parizu, je stopila te dni k lokomotivi, ki vozi dnevno brzovlak na progi Paris-Liege. Eden od gostov, William Birdsley, lord-maire znanega industrijskega mesta Sheffielda, se je urno povzpel na stroj in ga je z veseljem pričel ogledovati. Zasukal je ročaje. Lokomotiva je zapiskala in prevozila nekoliko sto metrov. Minuto pozneje jo je gospod župan pripeljal nazaj. Čestital je ravnateljstvu Severnih železnic k brezhibnemu stanju modernega stroja in je potem, ob čaši šampanjca v salonskem vozu priznal, da ne pozna večjega veselja, nego voditi moderen brzovlak. Pred 40 leti je bil Bridsley navaden strojevodja na progi London—Shef- field. Bil je izvoljen za občinskega svetnika. Železnica mu je dala neomejen dopust. Od tedaj vodi strojevodja mestno gospodarstvo. Zadnje desetletje je bil ponovno izvoljen za župana. Priznal pa je, da bi ga veselila po premogu in olju umazana sinja delovna obleka vse več nego svileni dolgi plašč in svečana napudrana lasulja lord-maira. Kako se obvaruješ želodčnega raka Skrbno sestavljeni statistični pregledi kažejo, da umre na želodčnem raku približno 5% oseb, ki prekoračijo 40. leto svojega življenja. Med nesrečniki, ki trpe na raku, pa pokosi smrt celo 30 % vseh za želodčnim rakom trpečih. Londonski zdravnik Hurst se je z vso vnemo posvetil proučavanju vzrokov nastanka te bolezni in je sestavil seznam zaščitnih pravil, ki jih je treba upoštevati, da se želodčni rak ne razvije. Svoja izkustva je učenjak priobčil v medicinskem vestniku »The Lancet« in ki jih sedaj priobčuje tudi pravkar izišla tedenska revija »Življenje in svet«. Kdor se hoče pravočasno očuvati raka, mora resno paziti na svoj želodec in ne bo podpiral nastanka bolezni z nemarnostjo, ki ustvarja pogoje za to šibo človeštva, »naslednico« zavratne jetike. Najk lepši moz Po dolgem iskanju so našli Američani idealno lepega moža, ki bo kinematografu nadomestil težko pogrešanega Italijana Rudolfa Valentina. Novi izvoljenec je rumunski operni pevec George Metaksa, ki je pričel svojo pot kot skromen finančni uradnik. Zdaj posnemajo v Jouanvilleu na Francoskem za zvočni film na novo Valentinove drame. Njegove častilke bodo lahko kmalu ohbajale vstajenje svojega malika v znani igri »Kri in pesek«. Samo majhen izlet... Primer, ki spominja na kakšen roman Julesa Vernea, se je zgodil te dni v Ameriki. Mlad moški in mlada ženska sta se na Bermudih spravila v majhno jadrnico, da bi se malce popeljala po morju. Zajel ju je nenaden vihar in ju odnesel proti severu. »Izlet« je trajal 16 dni, končal pa se je 1000 km severneje v — Newyorku, kamor sta dospela z jadrnico ob koncu svojih moči, oblečena edino v kopalni kostum. * V. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. »Nekoč,« je pričel komisar, »so se norčevali iz mojega imena m me nagovarjali, naj si izberem drugo, kajti, ,Grand-Duc', so dejali, Je vendar tudi aristokrat'. — ,Kar se tega tiče prijatelji, vam ni treba skrbeti,' sem jim odvrnil, ,kajti tudi sova se imenuje grand-duc. — Ptič, ki dobro vidi tudi v največji temil In kakor sova v temi preži na svoj plen, takisto bom tudi jaz znal posvetiti v mračno početje Fittovih vohunov!... Ko so mi takrat vzklikali ,Grand-Duc\ so mi veleli: ,Pa se še dalje imenuj tako.' Nu, pa sem obdržal to ime.« Stopala sta skozi ozko ulico in prispela na mali trg pred gledališčem Favart. Večerna predstava je bila že končana, gledališče je stalo tiho in mračno. Na vsem trgu si vobče lahko opazil samo en sij. Prihajal je skozi okno male kavarne. Vrata so vodila v podolžen nizek lokal, ki je bil že na prvi pogled prav beden. Tla so bila posuta z žagovino in stene, od katerih je že odpadel omet, so bile počečkane z vsakovrstnimi političnimi opazkami. Okrog miz so na mestu stolov stali sodčki in z nizkega stropa je viselo par zakajenih svetiljk, ki so kavarno razsvetljevale s skromno svetlobo. Gosto je bilo le malo. Pri tej in oni mizi so se polglasno razgo-varjali. tam v kotih pa so kockali ali kvartali. Šepetanje, mračna svetloba,nizka soba, vse to je napravljavo vtis, da je beznica se-stajališče sodrge, ki se boji svetlobe. Ko je vstopil Grand-Duc, so pogovori na mah utihnili. Grand-Duc je namignil blagajničarki in nato odprl vrata, ki so vodila v malo, posebno sobico. Tu je sedelo pet ali šest mož okrog mize, pred vsakim kozarec žganja. Poleg njih je na sodu stala velika pletenka, iz katere so si menjaje natakali žganico. Zrak je bil prepoln gostega dima in potenja teh zanikarnih ljudi. Grand-Duce je pozdravil družbo z besedami: »Dober večer, prijatelji! Privedel sem s seboj patrijota Jeana Francoisa Charpentierat ki se je osvobodil iz krempljev tiranije, da bi služil republiki.« »Zapri vendar vrata, idijot!« je zamrmral robat glas. »Tu ne potrebujemo nepovabljenih gostov, da bi se nalokali na naše stroške ...« Mož z zabuhlim obrazom in krvavo podplutimi očmi, ki je očitno bil že močno pijan, je govoril te besede. Stisnili so se nekoliko v kup, da sta Hektor in Grand-Duc našla prostor na leseni klopi, ki je stala ob mizi. Pusta družba! Brutalni prostaki s črtami grozovitosti v divjih obrazih. »Tu vidite zbrane patrijote, ki skrbijo za našo varnost,« je Grand-Duc predstavil Hektorja svojim znancem in važno nakrem-žil obraz. Nato je navedel par imen: Louis du Bas-Rhin, Amar, Ja-got, Voullard... Mož z zabuhlim obrazom pa mu je vpadel v besedo: »Molči vendar!« je vzkliknil, »državljan bo še dovolj hitro spoznal varnostni odbor.« Ti možje so torej tvorili varnostni odbor! Sramotno početje te male sedemčlanske družbe je bilo znano daleč preko Irancoskih mej... Hektor je krepko srknil žganje. Bilo je ljuto, holandsko, in je ostro žgalo v grlu. »Kaj je pravzaprav s kričači v odseku za socialno politiko?« se je vmešal tretji, ki so ga vsi nagovarjali za Voullarda. »Kje je obljubljeni osnutek zakona državljana Couthona? Kdaj, za vraga, bo ta načrt predložen konventu?« Grbec je prestrašen pogledal zdaj tega zdaj onega. »Prevdari vendar svoje besede!« je posvaril. »Ne bojim se Robespierea niti lopova Couthona niti ne komedijanta Saint-Justa!« je grmel Voullard. »Mar naj kot patrijot molče gledam, kako sovražniki republike podlo rovarijo proti nam pod plaščem pravice? Mar naj leno čakamo in trpimo, kako gospej giljotini odvajajo plen?« Grand-Duc je vzdignil roko in zapovedal mir, kajti razvil se je splošen prepir. »Pomirite se, prijatelji! Ravno popoldne sem bil v ulici St Ho-nore. Državljan Couthon mi je zatrdil, da je njegov osnutek zakona že skoro čisto gotov in bo prihodnji teden predložen konventu. Naravnost čudovito poenostavlja postopek z giljotino. Ni-kakih prič, nikake obrambe več, ničesar kar bi moglo zavlačevati razpravo. In edina kazen — smrt! Republika se bo v bodočem zanašala samo na patrijotizem sodnikov, javnega tožilca in porotnikov.« »Sijajno!« je pripomnil starejši mož, ki je bil videti propal divjak. Ko je govoril, se mu je venomer zapletal jezik. »Koliko jih pride jutri na vrsto?« »Šestdeset,« je njegov sosed pripomnil malomarno. »Državljan Fouquier pravkar v svoji pisarni sestavlja listo.« »Delati bo moral preko ure, da bomo zadovoljni z njegovim delom!« je vpadel mož z zabuhlim licem. »Dobro razume to stvar, da izvleče preklete aristokrate iz njihovih lukenj!« In vlil je polno čašo žganja v grlo. Pogovor teh mož je bil strahoten. Govorili so jezik pariških apašev, prostaško, podlo, s kletvico za vsako besedo. Hektorja je dušilo v grlu. Smrad v tej mali sobi, dim tobaka in zadah po alkoholu, — vse to se mujestudilo do skrajnosti. Nič drugega si ni želel, kakor da bi zopet vdihaval sveži poživljajoči zrak zunaj pod zvezdnatim nebom, daleč stran od teh hijen giljotine... Odprla so se vrata in vstopil je mlad mož, obvezan okrog vratu z rdečim robcem. Prisodil bi mu kvečjemu trideset let, podoben pa je bil podgani. Rumenkaste oči so tičale blizu skupaj in nemirno švigale zdaj sem zdaj tja, kakor bi povsod slutile zasledovanje. Obraz je bil nagrbančen in bled. Ta mož menda nikoli ni spal in je napravljal vtis, da ga preganjajo strahovi. »Državljanu Robespierreu sem danes predložil obrambni spis proti očitkom mojih tožnikov,« je dejal, se vsedel k mizi in izvlekel iz suknje debel akt. »Imam tu prepis, tovariši. Naj vam prečitam...« »Ah kaj,« je zamrmral mož z zabuhlim licem, mi smo tu vendar sami, Carrier, saj vendar vemo, da si opravil tisto reč pri Nan-tesu.« Iz Trbovelj t— Šolska razstava. Dekliška šola Tr« hovlje 2 je priredila v nedeljo 22. t. m. razstavo ženskih ročnih del in risarskih iz* delkov. V okusno okrašeni učni sobi so bi* la razstavljena ročna dela vseh razredov počenši z izdelki I. razreda vse do VII. razreda. Pred vsem je bilo opaziti, da sc pri pouku ročnih del ozira v prvi vrsti na praktične potrebe bodočih gospodinj in mater. Od preprostih, a trpežnih nogavic, preko kvačkanih čipk, pa do najfinejšega parila, vse je napravilo na obiskovalca naj* ugo 'nejši vtis. Posebno pozornost obisko* valcev so vzbujali razni prti in prtiči, za* stori in preproste, a zelo okusno izdelane platnene oblekce, okrašene s pristno na* rodno ornamentike. Razstavljeno je bilo tudi posteljno perilo, ki so ga izdelale učenke same. Razstavljene risbe so poka* zale, da se tudi ta predmet poučuje smo* treno in tvori podlago za,okraske pri po* uku ročnih del v višjih razredih. Razstava dela učiteljs£erqu zboru čast. Vidi se, da hoče učiteljstvo vzgojiti dobre gospodinje, ki bodo znale s skromnimi sredstvi okra* siti svoje domove in jih napraviti prijetne. Da so se mogli doseči tako lepi uspehi, are zasluga poleg učiteljstvu tudi krajev* nemu šolskemu odboru, ki da na razpolago potrebna denarna sredstva za nabavo ma* terijala, ki bi ga starši pri današnjih pri* likah sami ne mogli nabaviti. Iz Braslovč br— Okrajni cesti odbor za vranski okraj objavlja: V interesu javne varnosti in preprečitve eventuelnih hujših nesreč se prepoveduje zganjati živino na javna ccstišča, jemati širino s prioranjem, kva* riti ograje, propuste, jarke in druge pred* mete, ki so poleg nje. Nadalje se ukazuje vsem interesentom, da obsekajo veje dre* ves, ki se razprostirajo nad cesto, odnos« no stojijo še na cestnem svetu in odstra« ni jo vse žive plotove, ki so preblizu ce« ■;te. Ne izvršene odredbe se bodo kazno* vale z zaporom od 1 do 30 dni odnosno z globo od 50 do 1500 Din. br— Nevihta s strelo. Že nad 3 tedne ni bilo dežja. Zemlja je močno osušena in razpokana. V nedeljo je bil izredno vroč in soparen dan, nad Urško in Dobrovlja* mi se je začelo oblačiti, vedno temnejše je postajalo nebo. Ljudje so se strahoma ozirali proti nebu. boječ se elementarne katastrofe. Okoli 19. so začele padati prve Kaplje. Sledil je hud naliv, vmes pa so švigali bliski, spremljani z votlim grme* njem. Strela je udarila med nevihto v za* puščeni marof g. Vašlela v Zaklu, ki je po* gorel tekom ene ure do tal. Maiuf je bil star. hišo je lastnik podrl že popr^je. Po« sestnik je dovolil g. Karunu iz Prhave, da ie zmetal suho mrvo s travnika, kjer je kupil letošnjo travo, na pod. Ravno je bi» lo zmetano seiio treh veiik-h vozov v teži 40 kvintalov na skedenj, ko se je vlil dež, a pol ure nato je strela zažgala suho mrvo. Ob času nevihte sta vedrili pod streho dve deklici, katerima pa se k sreči ni pripe« tilo ničesar. Prestrašeni in zft^gani sta pri« bežali domov. K pogorišču je hitelo več gasilnih društev, ki pa niso imela nobene« ga opravka, ker leži poslopje samo s>"fdi travnika in je gašenje bilo brezpredmet« no. Škoda je krita z zavarovalnino. Stre« Ia je udarila tudi nekje v bližini Polzele, kjer je bilo videti požar. Iz Murske Sobote mr— Dne 6. julija bo velika tombola Sokola. Dobitki so krasni in na ogled v izložbenih oknih nekaterih trgovin. ŠPORT Slovan (Dunaj) : Ilirija V soboto in nedeljo ob 18. na prostoru Ilirije Z ozirom na bližnje državne prvenst« vene tekme z zagrebško Concordijo je an« gažirala Ilirija za soboto in nedeljo, 28. in 29. t. m. za dve tekmi dunajskega Slo« vana, enega najbolj znanih in priljublje* nih predstavnikov prefosijonalnega nogo« meta na Dunaju. Slovan, ki se je zavezal nastopiti v Ljubljani s svojim komplet* tlim, najmočnejšim teamom, bo za našega prvaka trda, pa najboljša preizkušnja in priparava za državno prvenstvo. Njegovo visoko kvaliteto dokazuje rezultat 3 : 3. ki ga je 15. t. m. dosegel proti avstrij« skemu prvaku Rapidu. Nobenega dvoma ni, da bo gostovanje tega popularnega profesionalnega moštva dalo dve lepi, prvorazredni tekmi. Pričetek bo oba dni ob 18., predtekmi se bosta pričeli ob 16.30. Športni drobiž Nogometni spor med Beogradom in Zagrebom je končno rešen. Po nedeljski izredni glavnf skupščini ZNP se je JNS sestal k seji ter storil dva, važna sklepa: potrdil je izvolitev "'novega, t. J: •prav za prav starega odbora ZNP ter ukinil suspenz nad ZNP. S tem sklepom JNS in sklicanjem redne glavne skupščine ZNP, ki se bo vršila 20. julija, je končno likvidiran nevšečni spor, ki je toliko oviral razvoj našega nogometnega športa, že dejstvo, da naša nogometna reprezentanca ni odpotovala kompletna v Uruguar, namreč brez igračev iz Zagreba in Splita, je velik minus tega konflikta. Pri prvenstvenih tekmah prošle nogometne sezone v Zagrebu se Je izkazal kot najboljši strelec šimšir, čigar pravo ime je Aca živkovič. šimšir, ki je sedaj napravil maturo in ki bo odslej nastopal pod svojim pravnim imenom, je zabil za svoj klub Concordijo 29 golov. Sledi ms Ha-škovec Hitrec s 23 goli. 157. službene objave predsedništva Mednarodne drsalne federacije objavljajo sedaj veljavne svetovne rekorde v hitrem drsanju, ki so naslednji: 500 m: Clas Thun-berg, Helsingfors, 20. I. 1929, 42.8; 1000 m: Clas Thunberg, 11. I. 1930, 1:28.4; 1500 m: Oskar Mathisen, Oslo, 18. I. 1914, 2:17.4; 5000 m: I. Ballangrud, Trondhjem, 11. I. 1930, 8:21.6; 10.000 m: Armand Carlsen, Oslo, 5. II. 1928, 17:17.4. Vsi ti rekordi S'.< bili postavljeni v Oslu. Medklubskl ternls turnir SK Ilirija SK Bled. V soboto 28. in nedeljo 29. t. m. se vrši na Bledu I. medklubski tenis turnir, organiziran po mladi tenis sekciji SK Bled. Omenjena sekcija je najmlajši član Jugoslovenskega Tenis Saveza ter deluje aktivno od lanske jeseni. Šteje med svojimi člani nekaj prav agilnih mladih moči ter precej drugih interesentov belega športa. S turnirjem proti moštvu SK Ilirije hoče sekcija predvsem dvigniti nivo teniškega znanja med svojim članstvom, obenem pa nudidi širši publiki zanimiv teniški program preko obeh praznikov, prireditelji računajo z interesantnim potekom prireditve. Program obsega igre posamez- nikov gospodje in dame ter igre v dvoje gospodje in mixed-double. Ilirija postav! na Bledu svojo prvo garnituro. Bled bo ojačil svoje moštvo z novoprliavljenlmt člani. Zaradi velikega števila prijateljev teniškega športa je pričakovati obilnega poseta. Klub slovenskih kolesarjev Celje je priredil v nedeljo 22. t m. kolesarsko dirko na progi Celje_št Jurij ob juž. žel—Celje 22 km. Kot prvi je prispel na cilj Zupane Albin v času 38:20; nato so sledili Anton Planine (član kol. kluba Vransko) v 40:16, Slavko Lampert 42:33, Ferdo Pikš 47:29 ln Samuda 49:48. Isti popoldan je priredil klub kolesarski izlet v Laško, katerega se je udeležilo mnogo članov in ostalih celjskih kolesarjev. ASK Primorje, nogometna sekcija. Namesto danes bo trening jutri v petek od 18. dalje. — Trener. TKD Atena, hazena sekcija. Jutri v petek ob 18. naj Rridejo vse igralke na trening. Udeležba strogo- obvezna. SK Jadran : SK Elan, Novo mesto 5:2 (2:0). V nedeljo je gostoval v Novem mestu prvak II. razreda SK Jadran iz Ljubljane proti tukajšnemu SK Elan. Gostje so predvedli prvi polčas lepo kom-binacijsko igro, s katero je imela močna obramba (levi back) domačih mnogo dela. Zaradi silne vročine moštvi v drugi polovici nista dosegli one višine, kakor v prvem polčasu. Rezultat qdgovarja poteku igre. Sodil je inž. Medic, razen nekaj manjših pogrešk, dobro. SK Ilirija (sabljaška sekcija). V petek, dne 27. t m. ob 19. v borilnici na Resljevi cesti važen sestanek celokupnega članstva. Predmet: zaključek sezije. — Načelstvo. Prvovrsten ZAREZANI STREŠNIK ki dobro prezimi in se ne lušči, ZIDNO OPEKO nudi v večjih množinah fn po nizkih cenah F. P. VIDIC & KOMP. tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica St. S. Notarski kandidat z Izpitom, IŠČE SLUŽBO. Nastopi takoj. 8970 Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Kandidat 30«. v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi MATERIAL trg. d. z o. s. LJUBLJANA, Dunajska e. 86. Telef. 27—16. Brzojav: Material Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! DVOKOLESA — teža od 7 k« naore? najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfi-aejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumat.lka, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja oa obroke. Ceniki franka TRIBUNA P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta ŠL 4. NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE1 TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — PNTCTJMATIKE — EN DETAJL LAKIRANJE — PONTKLANJE BS GBOS Otroški vozički MARIJIN TRG ST. 8 TOVARNA LJubljana VIL SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! •Vafmodemejse pohištvo za spalnice, jedšhrice, gosposke sobe itd. kupite po najn&jiti cenah pri tvrdki Zahvala Ob nenadni, tragični smrti predragega prijatelja, gospoda ANTONA ZDOLŠKA učitelja v Celjn se vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi poslednji poti, kakor tudi vsem, ki so položili na njegovo krsto cvetje in vence, najprisrčnejše zahvaljujemo. še posebno zahvalo pa moramo izreči čč. duhovščini, zastopniku sreskega načelnika g. pOdnačelniku Klobčiču, okoliškemu županu g. Mihelčiču, dalje upravitelju g. Voglarju, učitelju g. Gobcu, profesorju g. Mravljaku, odvetniku g. dr. Milku Hrašovcu in upravitelju g. Gosaku za prelepe, iskrene poslovilne besede, dalje vsem stanovskim, lovskim, planinskim in ribiškim tovarišem ter zastopstvu armade za izkazano zadnjo čast in končno še njegovi ljubljeni mladini, kateri je posvetil vse svoje znanje, življenje, delo in ljubezen, za genljivo slovo, poslovilno nesem, okrasitev groba in polnoštevilno spremstvo k njegovi zadnji postelji na okoliškem pokopališču. še enkrat najiskrenejši zahvala vsem in za vse! Ohranimo pokojnika v neizbrisnem, ljubem spominu! 8984 Celje, dne 25. junija 1930. žalujoča rodbina Stante-jeva. J, Jtepse, £'ub1}atta, (Dvorni trf t GRAMOFONISTI! Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in mazanje istih izvršimo v naši špecijalni delavnici za mehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela točno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestni, posamezni deli k različnim gramofonom in najfinejše igle vseh vrst vedno v zalogi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov in najnovejših električno posnetih plošč. 8972 »GRAMOFON" A. Rasberger, Ljubljana MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 34. Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zastonj. PRIRODNA RADIOAKTIVNA filfiAnlFA Prisrčna zahvala vsem, ki so našemu ljubemu očetu, tastu in staremu očetu, gospodu FRANC SCHROLL-U izkazali čast na poti k večnemu počitku in 7. darovanjem vencev. 8968 Slatina Radenci, 21. junija 1930. ZDRAVIs onemoglost, arterijosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapaljenje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Pije se z vinom, mlekom in sadnimi sok}. Zahtevajte povsod osvežujočo Sisačko mineralno vodo; ohranila in popravila Vam bo zdravje. CENE MALIM OGLASOMt ^mmmmmammmmmmmma^mmmmmmmammmmmmammm Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naI pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 da m mu pes/;« po t>ošti naslov SCdor hoče po posti ati GaGo drugo informacijo ticoco se tnalih oglasov naj priloži v »nantGah ^ sicer ne bo prejel odgovora >121 CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. r<;»i Vajenko e primemo šolsko izobraz bo spre-me fotcatelje Viktor, Ljubljana, Knafljeva »lik 25928 Učenca dobrega računarja, poštenega, zdravega in krepkega sprejme v trgovino^ mešanega blaga J os. Tollazi. Logatec. 25908 Mlekar, pomočnika ali pa radi vajenca sprejme takoj Mlekarska zadruga v Novi vaTako,« nadaljuje profesor, »nas bo naše tračno vozilo prineslo na mejo zračnega območja, ki v velikanskem krogu obdaja zemljo. Ta meja je označena s črko D. Tu bomo izstrelili drugo vrsto raket. Tam, kjer ni več zraka, nima nobena stvar več svoje prave teže, — nikdo jn nihče nas ne more več zadržati ali zmanjšati našo brzi. no. Leteli bomo lahko po mili volji.« Pletilja telovnikov in nogavic dobi delo na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25996 Zastopniki! Oddam še nekaj podeželskih zastopstev. Le zmožni in agilni gospodje, ki bi se intenzivno pečali s prodajo naših prvovrstnih gramofonov in plošč in različnimi drugimi novostmi, naj pošljejo svoje ponudbe na tvrdko »Gramofon« — A. iva^uerger, ij.fuuijaua, Miklošičeva 34 26042 Živeti in živeti pustiti velja še vedno pri nas. Brez obratnega kapitala solidna in trajna eksistenca s prevzetjem samoprodaje za patentiran, moderen specijalni predmet, po katerem je nujno povpraševanje v vsakem gospodinjstvu, v vseh kavarnah, restavracijah m rodbinah.— Najboljša priznanja iz krogov odjemalcev. Zaslužek dokazljivo letno 30—40.000 Din. Razni kraji za agente so še prosti. Poskusni katalog 1 Din. — Pod šifre »Urne. amerikansko in presenetljivo«. 26052 Fiksum in provizijo nudimo potnikom manufak-turno stroke, za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici. Gospodje, kateri so v tem svojstvu že delali, naj se javijo. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra« 26060 Šoferska šola oblastveno koncesijcnirana. I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Bleiw'eisova cesta št. 52. — Prihodnji rodni tečaj prične 1. julija. 25855 L oblastv. Koncesijonlrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunajski cesta štev. M ;Jugoavto). red 2236. Pouk in praktične vožnje. £51 Francoščino bi nemščino poučujem ucence (.Ke;, za ponavijami izpit. i>opise pod »Strokovna učiteljica« na oglasni oddelek Jutra. 25092 »Ljublj. Zvon« 10 letnikov (1917—1967). nevezane, v najboljšem stanju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26037 ti'4 Frizer išče nameščenja v Ljubljani ali okolici. Gortan Vinko, Tržič. 25970 Hotelska sobarica vešča nemščine in z dobrimi spričevali išče službo v kakem hotelu. Gre tudi k morju. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 25899 Korespondentko išče tovarniško podjetje za nastop s 1 julijem 1930 s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine ter nemške in slovenske stenografije. Plača po dogovoru. Ponudbe s curri-e.u!'um vitae na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ko-respondetka 1930«. 25883 Gospodična z, meščansko m obrtno šole — vajena gospodinjstva, želi nastopiti kjerkoli v mestu ali na deželi službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25998 Brivski pomočnik mlad, popoln t bulbi stroki kakor tudi v striženju bu-bi frizure, bi rad .premeni! mesto. Nastopi lahko takoj Ivan Jereib, pri gosn. Vajtu v Kranjiu. 26035 Pisarn, praktikant inteligenten, mlad gospod, e prav dobrim uspehom dovršeno nižjo gimnazijo in enoletnim trg. tečajem, s perfektnim znanjem nemščine. slovenščine in hrvaščine, iščem mesto v pisarni. Pismene ponudbe na ctrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Sirota 46«. 26046 Puhasto perje Kg pi. Sb Dm razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Dm in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo vid. Zagreb [lica 82. Ke miška čistilnica perja 242 Samostojna gospodinja želi sJntBbo pri starejšem gospodu — najraje vdovcu Cenjene ponudb:- prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Samostojna«. 36058 Dva štedilnika »Embal«. 6toječa. naprodaj na Celovški cesti štev 14. 25919 Zdravniki, zobozdravniki! Steklena omara z leseno omarico kot podstavek za kirurgične instrumente je jako ugodno naprodaj Naslov v ogl.' oddelku »Jutro«. 25862 Kopalne obleke vseh vrst po meri dobite na Aleksandrovi cesti 3, pritličje. 26005 Mesarsko tehtnico lepo, medeno preda Janko Sumi, Lesce. 25803 Malinovec iz domačih gorskih malin, z rafinalnim sladkorjem vkuhan. brez vsake kemične primesi, do 5 kg po 17 Din za kg, do 10 kg po 16 Din, od 10 kg naprej po 15 Din za kg po železnici. V kraje, kamor dostavljam sodavičarske izdelke in kisle mineralne vode, tudi malinovec na moje stroške. L. Rogelj. Vrhnika. 25993 r$ F 4 Tricevni radio banjo in nekaj pohištva radi selitve poceni predam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26059 Plašč 715X115 dobro ohranjen takoj kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25982 Majhen avto zamenjam za motorno kolo Na ogled v garaži Kani, Krekov trg. 25979 Motorno kolo B. S. et , 770 cm3, s prikolico prodam a.li zamenjam za motor, ki bi bil uporaben za žaganje drv. Dopise na naslov: Hanzel. Metlika. 25969 Hariey-Davidson 350 c cm.malo vozen, v dobrem stanju ugodno naprodaj. Na ogled v mehanični delavnici na Miklošičevi cesti 17 25940 Limuzino petsedežno prodam aH zamenjam za odprt voz — pripraven za potnika. Ži-rovnik. Tavčarjeva ul. 6. 25938 Motorno kolo skoraj novo — zelo malo rabljeno uigodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25825 Avto »Remarallt« Monasix, 6 ril. limuzina naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25823 Osebni avto Chevrolet (odprt, tipe 1928) vožen 14.000 km in tovorni avto Chevrolet, tipe 1928, vožen 34.000 km, oba v popolnoma brezhibnem stanju zelo ugodno proda Nastran. mlin, Radomlje. 25994 Tovorni avto llAtonsfci. dobro ohranjen kupim. Ponudbe z natančnimi podatki in ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Novejši letnik« 26019 2 motorni kolesi splošno priznane znamke, dobro ohranjeni ugodne naprodaj radi odpotovanja v inozemstvo. — A. Semerli. Spuhlje-Ptuj. 26000 Motorno kolo že voženo. 350 ccm. z električno razsvetljavo, v ceni do 7000 Din bi kupil. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor 48« 26048 2 avto plašča 730,1130, popolnoma nova ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26050 Avtomobilske plašče rabljene, v dobrem stanju, dimenzije 765 X 10." kupim — Ponudbe Tia podružnico »Jutra« v Celin pod šifro »Dohro obran iene«. 36070 Iščem podjetje ki bi donašalo garantirano najboljlše dohodke pri vložitvi kapitala 50.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligenten in marljiv trgovec«. 25930 Pri elektrotehničnem podjetju v Ljubljani se udeležim s kapitalom 25.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektro-monter«. 26026 Družabnika z lokalom v Kamniku sprejmem, ker hočem ustanoviti filijalko izdelovanja 60davice in najnovejših brezalkoholnih pijač. Sem lastnik inventarja za soda-vičarsko obrt — lekarne v Kamniku, katera je po mojem odkupu prenehala poslovati. — Ernest Ručigaj, izdelovalec sodavode in restavracija v Kranju št. 104 26038 Staro zidno opeko kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zidna opeka«. 25903 Zdravilne rože bezgovo in lipovj cvetje, tisoč rože. lapuh, brezovo perje, perje od črne mali ne, cvetje cd akacije, bele koprive stebla s perjem, bele koprive rože. pelin, ajbišpreselco. v senci posušeno. čisto in brez nesnage kupuje drogerija »Sanitas«, Celje 77 25683 Manjše posestvo oddaljeno 10 minut od Brezij (Marij* Pomagaj) po ugodni ceni prodam. — Ciril Jelene, puškaT, Kranj 45. 25642 Nasvete za nove gradbe načrt«, proračune in n&d-zoretva izvršuje po zmerni ceni gradbena in arhitek-tonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani Mestni trg 25/1. 159 Parcelo vogalno, biizu kolodvora — z materialom v zemlji prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36021 Dvodružinska vila v Ljubljani naprodaj. Zelo lepa solnčna lega. Trisobno stanovanje takoj na razpolago. Kraj potreben mesarij^, gostilne ali trgovine z živili. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20009 Enonadstropno hišo novo stavbo v ljubljanski okolici in sicer: Bežigrad, Dunajska cesta do Črnuč, Sp. Šiška, pod Rožnikom, Vič, Mirje ali Moste kupim Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Udobno stanovanje«. 36002 Hiša v Graz-u (Avstrija) blizu glavnega kolodvora, s stavbiščem — Steinfeldgasse 5 — poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26068 Dve posestvi poceni predam. Prvo obsega 15 oralov, drugo pa 28 oralov zemlje, tik ob Ljubljanski cesti, oddaljeno % ure od Celja. Naslov pove DCdružniCa »Jutra« v Celju 26060 Vsakovrstno zlato kupuj® po najvišjih cenab Černe — fuvelir Ljubljana. WolTova ulica 3. 88 Trgovino z mešanim blagom, 6taro in dobro vpeljano, na najboljši točki v večjem kraju. radi bolezni takoj prodam. Zraven je tudi lepo stanovanje in daljša najemna ppgodba Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo ugodna prilika«. 25909 Gostilno in mesarijo dob^idočo, na najpromet-nejši cesti 8 minut od gl. kol. v Mariboru prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 25873 »Hlode« hrastove, smrekove ln }e-love kupuje stalno Lav-renčič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 47. 25866 Spalno opravo iz kanalske breize, spe rano, proda Bergamt Franc, mi-zar, Dravlje štev. 108. 26018 Restavracijo ali boljšo gostilno vzamem v najem Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro 395 Sk.« 25657 Gost. oseb. pravico dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26010 Pekarijo v Ljubljani ali proti Šiški vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj prevzem« 25527 Skladišče veliko, suho in hladno, po polnoma varno, v bližini Krekovega trga. prikladno tudi za zelenjadne in sadne pridelke, oddam takoj v najem. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 36029 2-sobno stanovanje s kopi-lnico in pritiklinami in enesobno stanovanje s pritiklinami zraven stadiona oddam s 1. oktobrom tudi strankam z otroci. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25804 Stanovanje 1 velike ali 2 manjlših praznih, čistih sob, če mogoče s soupora/bo kuhinje išče stranka brez otrok. Ponudbe na ogllasii oddelek j-Jutra« pod »Prazna soba« 36024 Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam s 1. julijem v Šiški onemu, ki plača pol leta naprej. Naslov pove oglasili oddelek »Jut.ra«. 26004 Lepo sobo s kuhinjo in kopalnico oddam čez počitnice eni, ali cfv»ima esebama — najraje učiteljicama. Poizve se na Po-Ijansika cesti 15, stop. VII št. 2. 36031 Stanovanje dvosobno, event. opremljeno, ® zelo oiako najemnino, v centru mesta odstopim proti odškodnini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1000/33«. 06033 EnoSobno stanovanje s kuihinjo in vrtom oddam v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26032 Separirano sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26023 Sostanovalca sprejmem k še enemu gospodu v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36015 Solnčno sobo z razgledom, parketi, posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam na Poljanski cesti 73/n, desno. Ogledati med 13. in 14. •uro. 36014 Sobo leipo in 6vetlo, v centru mesta oddam solidni osebi Naslov v oglasne n oddelku »Jutra«. 36055 flahiovt matih cgCa&ot? ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v Tlovem mestu m ** $e&enicaft Ljubljanska cesta St. 42 pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Sobo z 2 posteljama oddam 2 gospodoma ali gospodičnama za mesec julij in avgust. Zajtrk, na željo tudi vsa oskrba. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26007 Sobo z 2 posteljama in strogo separiranim vhodom oddam na Poljanskem nasipu št. 32. 36006 Za letoviščarje 2 opremljeni stanovanji s kuhinje — 2 in 3 sobe takoj oddam ob S o r i pri železnici in avto postaji. — za počitnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra« 25821 Sobo prazno ali opremljeno takoj odda Nemeth, Kode-ljevo, Slomškova štev 4. 26049 Sobo lepo opremljeno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26003 Restavracija Oset Mariborski dvor v Maribo.u toči na novem restavracijskem vrtu prvovrstno specijalmo črno Tscheligijevo pivo. 25784 Prazno sobo blizu Tabora in Friškovra išče učiteljica Paulin — Friškovec. 36028 Opremljeno sobo * posebnim vhodom tako; oddam. Naslov pove o?l. oddelek »Jutra«. 26045 Lepo sobo s no«ehnim vhodom in električno razsvetljavo — blizu glavnegii kolodvori od"lam s 1. julijem. — Slomškova ulica 11. pritličje. de«no. 26063 V Retečah se je v nedeljo, 22. jun. izgubila zlata verižna zapestnica. Najditelja prosim da jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutra 36030 Zlatka Ali bo že konec Tvojega potovanja iz kraja v kraj? Pridem, pa Te ni. Tako prazno je . . . Le »moževa-nje« je še prijetno. Obiski so menda že opravljeni — zato kuhavnico kučegazda-rici. Pozdravi vse. Radoveden sem, če bom zopet pTejei kak . odgovor iz Ru-munije. Ha-ha! — Mister. 36016 Pozdrav! Oprosti, čital vse dopise, ker je bil sestanek nemogoč, dvomim za srečanje. Toraj, piši mi na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Poljub! 36027 »Hiša 100.000« Dvignite pismo. 36054 Poročila bi solidnega, 35—So let «ta-reg-a gospod«. Tmetm Din 80.000 gotovine in hitel, poklic. Resne dopise pod »Samostojna gospodična« na oglasni oddelek »Jutra«. 25887 Zrel fant s sigurno eksistenc® na Bledu, želi znanja v 6vrho ženitve. Dopise s sliko na oglas, oddelek »Jtrtra« pod šifro »Fant«. 25999 Mladenič 34 let star, se želi seznaniti z mladenko od 18—19 let staro, v svrho takojšnje ženitve. — Poseduje lastno hišo in delavnico. Franc Bregar, poštni predal 6, Vojnik. 26001 Prodajalko in učenca Prodajalko k manu-fakturi, veščo slovenskega in nemškega jezika ter močnega in zdravega kmečkega fanta z eno ali dvema meščanskima šolama, SPREJME trgovina ANTON PETEK v Konjicah. 1ZVANREDNA PRILKAI Železna »lužinska patent postelja zložljiva, « la-pcciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Din 399.—• Razpošiljam po poilne-nom povzetja. OTVOREN Lesena patent postelja. zložljiva. » tapeciranim madracom, zelo praktična. stane samo D 280. Leialka xa sunčanje — (Liegcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Din 1S0. Madraci punjeni s *ol-nom stanejo samo D 759. L. BROZOVIČ, ZAGREE ILICA 82. Razpis Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev vodovodne napeljave in opreme stranišč v šolskem poslopju na Barju. — Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 30. junija 1930 ob 11. uri do poldne. Tam 6e tudi dobe potrebni pripomočki za vlaganje ponudb. — V Ljubljani. dne 23 junija 1930. Krajevni šolski odbor mest. obč. ljublj. — iunan: Dr. Puc I. r., predsednik. 36062 Klavir po izredno nizki ceni naprodaj v Gosposti ulici št. 4/1, levo. 36047 Konj angleški, polkrven. 7. let star, za lahko vožnjo, ka^ koT tudi za jahanje sposoben, poceni naprodaj v tovarni za klej. 36020 Splošno prevozništvo per auto Draga Guštin, Moste pri Ljubljani. Prevaža pohištvo in drugo blago po najnižjih cenah. 25861 Fotoamat^rjem razvija in kopira najbolje atelje Josdp Pogačnik, Mestni trg 17. 25474 Polnojarmenik Esterer 65 cm, dobro ohra njen. ie v pogonu, radi povečanja prodam za Din 30.000 i jamstvom. da brezhibno deluje. Pojasnila daje: Mag. Zagreb. Vlaška ulica 53. 25645 Motorno žago z veliko kapaciteto, za. drva, mlin za debelo meko. na motorni in ročn' pogon, novo, p ateau-voz nov. proda A. Kresnik. Maribo-. Franl:o-panska 42. 26<>67 ADRESAR za Dravsko banovino industrije, večje trgovine in obrti, ki jt izšel za časa X jubilejnega ljubljanskega velesejma. Adresar je lepo urejen in razdeljen v branže, kot: I. Rudniki in topilnice. II. Lesna industrija, trgovina in obrt 111 Železna. IV Tekstilna V. Prehrana. VI. Elektrotehnična. VII. Gradbena in keramična. VIII Papirna IX. Grafična. X Časopisi. XI. Kemična. XH. Usnjarska. XIII U^dio, gramofoni, glasbila. XIV Avtomobili. XV. Razne industrije, trgovine in obnta XVI Denarni zavodL špedicije, transp društva javna skladišča. ca., posredniki, agenture in kom. inferm pisarne in reklamni zavodi. XVU. Pregled važnejšiii zdravilišč, kopališč in letovišč v Dravski banovini. Naroča se pri: REKLAMA »SATURN«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Adresar stane: pri plačilu v naprej 35 Ki kom. ali pri povzetju 37 Din kom. Pri naročila tO kom. ali več 10 odst. popusta. m 1 Kdor je pameten, uporablja „0LLLA" dokazano nedosegljiva Opr. št. 1000/4—1930—1. Razpl Ss Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan pc Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bo ODDAL pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru, Sodna — Marijina ulica, sledeča dela: 1. Zemeljska dela, to je izkop Isa planiranje. 2. Ostala težaška dela, zidarska dela, žr-lezobetonska dela, tesarska dela. 3 Krovska dela, kleparska dela. Ponudbe se morejo staviti posebej za vsako delo odnosno za vsako izmed razpisanih skupin. V proračunu je vstaviti enotne cene. V originalnem izvodu proračuna morajo biti cene lastnoročno vpisane, skupne cene se morajo točno pomnožiti in sešteti, končne zneske proračuna pa izpisati s številkami in besedami. Ponudbe, kolkovane s kolkom Din 100 in z vsemi predpisanimi prilogami, naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom »Ponudba za izvršitev.........del pri gradbi ekspoziture ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru«. Vse ponudbe naj se vlože v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, in sicer za zemeljska dela, navedena pod točko 1. tega razpisa do 9. julija 1930, 10. dopoldne. Ponudbe za vsa ostala dela, navedena v točkah 2. tn S. razpisa, pa do 26. julija 1930, 10. dopoldne. Javna ponudna licitacija se vrši za dela, navedena pod točko 1. razpisa dne 9. julija 1930, ob 10. dopoldne. Za dela, navedena pod točko 2. in 3. razpisa, pa 26. julija 1930, ob 10. dopoldne, in sicer vsakokrat v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 200. Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani varščino, in sicer tuzemci v iznosu 5% proračunjenega zneska, inozemci pa v iznosu 10%. Potrdilo o položeni varščini mora ponudnik predložiti komisiji pred odpiranjem ponudb. Kot varščino morejo vložiti ponudniki: a) nevinkulirane vložne knjižice kake velebanke ali gotovino} b) državne vrednostne papirje po nominalni vrednosti; c) vložnice Državne hipotekarne banke, založnice in komunalne obveznice, katere je minister financ spoznal kot primerne za varščine in jim je priznal pupilarno varnost. Obveznice se zaračunajo po borznem tečaju, toda ne preko nominalnega zneska; c) garancijsko pismo denarnega zavoda I. reda, ki je registro-van pri generalnem inšpektoratu Ministrstva financ kot začasna varščina. Tako varščino je ponudnik dolžan tekom 8 dni izmenjati v eno izmed zgoraj navedenih varščin. Zdražitelj dela je dolžan pri podpisu pogodbe povišati varščino na 10 % (za inozemce 20 %) proračunskega zneska. Vsak ponudnik mora predložiti pismeno izjavo, da so mu znani vsi pogoji licitacije, katere sprejme v polnem obsegu brez pridržka. Ponudbi mora biti predloženo pismeno potrdilo pristojne Trgovske in obrtne zbornice, esnafa ali sindikata o pravici sodelovanja pri javnih licitacijah. Zaslužek se izplača po Poštno-čekovnem uradu in le na izrecno željo zdražitelja v gotovini. • Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ni dolžan sprejeti niti ene ponudbe in tudi najcenejše ne in ni dolžan utemeljiti izvolitve zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za Din 100. Vsa potrebna pojasnila dobe interesenti v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201, v času od 8. do 12. ure dopoldne. • V Ljubljani, dne 24. junija 1930. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de' je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubljani.