Telefon št 74. Ps pošti prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta eetrt mesec 18 » — > 6 » 50. 2 » 20 > V upravnlštvu prejeman: za eelo leto naprej ?0 K — h pol lota » 1 • — » Četrt » » H „ — » mesec » 1»70» Za pobijanju na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinino In Inserate sprejema upravništvo V Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefran kovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niikih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 45. V Ljubljani, v sredo, 25. februvarija 1903. Letnik XXXI, Nekoliko odgovora. »Edinosti« v razmiSljevanje. Ko smo bili že završili prva dva članka, je »Edinost« še nadaljevala serijo člankov pod naslovom »Naše načelo«. V teh nadaljnih člankih je povedala še dve misli: 1. da se na Kranjskem ni nikdar resno skušalo dobiti veleposestniško deželno kurijo v slovenske roko, in 2. da se deželni zbor kranjski ni nikdar povspel do višine vseslovenskega zastopstva. Dodajmo nekoliko komentarja! Nekako dvajset let bo, ko se je v resnici poskusilo strmoglaviti vladajočo strujo v kranjskem veleposestvu. Pokojni grof Hohen-wart je bil pri volitvah zasnoval konservativno veleposestniško stranko in pri istodobnih volitvah bi bila konservativnonemška združena s slovensko stranko Bkoraj zmagala. Slo je le za dva, tri glasove navskriž. Pri teb volitvah je bil padel tudi grof Thurn, katerega so potem volili v trgovski zbornici. Ta je postal tedaj prvi deželni glavar iz slovenska stranke. Pozneje se res ni skušalo vreči liberalno-nemške stranke v veleposestvu. Razmere so se tekom let za Slovence v veleposestvu nekoliko izboljšale. Nemška stranka je naraščanje slovenskih glasov v veleposestvu s tem nekoliko paralizirala, da je kosala svoja posestva na več imejiteljev in vsled tega pridobila nekaj giaNov. Vendar je ra/.merje nemškoliberalnih glasov nasproti nemško-konservativnim in slovenskim prilično enako ali morebiti je nemškoliberalnih glasov nekaj več. Da naša stranka ni naskočila nemško« liberalne veleposestniške kurije , sta dva razloga. Prvič smatra veleposestniško kurijo vdeželni zbornici za preživelo. Dandanes, ko so posestniki onih veleposestev, kateri so v kranjski deželni deski — in le ti imajo vo-livno pravico — deloma nemški plutokrati a lž baron Schwegel in baron Bom, deloma tudi židje, in veliko teh veleposestnikov niti v deželi ne biva, zato ne smatramo več ve leposestva za nekak konservativen pomirje-vajoči element v deželni zbornici. Morebiti ima veleposestvo v drugih deželah, kjer je volivno pravo tudi drugače urejeno, kaj smisla kot zastopstvo v deželni zbornici. Na Kranjskem pa je veleposestvo od začetka ustavnega življenja reprezentant sporadiškega nemškega življa v deželi. Z ljudstvom nima nikakega stika in mu je stremljenje slovenskega ljudstva malone popolnoma tuje. Sicer pa, ako bi se zdelo naši stranki iz taktiških razlogov delati na to, da veleposestniška deželnozborska reprezentanca dobi konservativno in deloma slovensko lice, je uspeh ob sedanjih razmerah izključen. Nemško veleposestvo je tesno spojeno z liberalno slovensko stranko, in ko bi hoteli v javnem volilnem boju odstraniti sedanjo Schweglovo stranko, bi morali dobiti ne samo konservativnonemške temveč tudi liberalnoslovenske glasove iz veleposestniške skupine. Liberalnoslovenskih glasov pa bi ne bilo dobiti, ker je iz strankarskih ozirov slovenskoliberalni stranki na tem, da tam dominuje Schvvegel. Sbchweglom stoji in pade tudi liberalnoslovenska pozicija v deželni zbornici. »Edinost« sicer misli, da bi morala vlada pritisniti na veleposestvo, da konce-duje nekaj mest slovenskemu veleposestniškemu delu, kakor je analogno Btorila na Češkem. Pr7ič, draga »EdinosL«, je politična pravica čudno razdeljena. Različni vidni in nevidni faktorji delajo za kulisami in ti so v večini nam Slovencem nasprotni. Drugič pa sa opira sedanja lokalna v 1 a d a na Kr anj s kem na koalicijo in dela s polnim parom, da jo kolikor časa mogoče obdrži. Koalicija Schwegel-Tavčar se zdi lokalni vladi za njo najugodnejša, zato bi zahtevali preveč od njo, da bi iz proste volje dopustila kako premembo na sedanjem stanju. Mi jo m o -ramo iz lastne moči prisiliti, in še le ko bo videla, da ni izhoda, se bo udala premembi. Nadalje se zdi »Edinosti« kranjski deželni zbor preveč omejen v svojih idejah. Vkranjski deželni zbornici najbinašla odmeva vsa slo- venska stremljenja, v njej naj bi bil prostor za proteste proti krivicam, kise godebloven-c e m. Prav tako; soglašamo. Ali vedno in vedno prihajamo na jedno in isto zlo, ki je posmodilo toliko narodnih idealov, ki je korupiralo javnost, ki je izvor besnim strankarskim bojem, in to zlo je barikada slovensko-nemške alijanco. Naša stranka sicer, ko bodo pota do zbornice zopet uravnana, bo z vso odločnostjo razvila slovensko zastavo, ker je prepričana, da potrebuje Slovenstvo iz središča krepkega impulza in bodrila, da ne omaga v nejednakem boju za svoj obstanek. Mine poznamo narodnega šovinizma, ali ko pritiska nasprotnik z brutalno silo na slovenski element, bomo krepko in odločno odbijali te napade in našli za svoje proteste prave besede. Da ni naša stranka zadnjih 6 let v zbornici konsekventno zasledovala politike slovenske celokupnosti, je glavni vzrok ta, ker je stranka imela še vse polno dela v organizaciji. In le tedaj ima glas stranke kaj veljave, ako stoje za njo organizovane in disciplinovane mase naroda. Tako smo z našim odgovorom »Edinosti« pri kraju. Marsikaj je povedala, kar podpišemo z cbema rokama in, če tudi v rabie besade zavito, je vendar »E d i h o s t« izrekla odločno obsodbo s 1 o -venskonemške zveze v deželni zbornici kranjski, ker jo smatra za skrajno pogubno narodnim koristim. bamo nekaj bi svetovali »Edinosti«! Ona naj v boju proti ti alijanci dosledna ostane. »Edinost« pa le od časa do časa nekoliko podreza v te gnilo razmere, potem pa zopet vse prepusti usodi. Ako smatra »Edinost« to alijanco za Slovenstvo pogubno, potem naj skuša s svojo kritiko prisiliti, da zapusti njej simpa-tiška liberalna stranka ta pota, ali če to ne bo šlo, bodo pa saj narodnočuteči elementi zapustili Schweglov tabor in bodo našli pota, ki bodo koristna narodu. In če obmejni Slovenci pritisnejo, bo Sel ta politiški nestvor še prej narazen, kakor da mi sami bijemo boj proti Tavčarju in Sohwegiu in proti zistemu lokalne vlade. Sicer se smatramo tudi same kos ti nalogi, vendar s skupnim naporom v družbi obmejnih Slovencev bomo tem preje osvobodili slovenski narod iz pogubne kuratele. In to je v sedanjih razmerah najnujnejša vseslovenska potreba. Mi v tej zadevi ne bijemo strankarskega boja, temveč reči moramo: »8 I o v e n i a , tua res agitur«. pustna šala. Dunaj, 24. svečana. Danes je iznenadila svet novica, da g. dr. pl. Koerber dobi dva tovariša v kabinet, dr. K r a m a f a iz češkega kluba in dr. pl. Derschatto iz nemške ljudske stranke. Ker v zbornični dvorani pometajo prah izpod klopi in Btolov, šalil se je danes nekdo: Sedaj pripravljajo sedeže za nova dva ministra. Ker bi bil dr. Krame f le naslednik dr. Rezeka, trebalo bi le en nov sedež za dr. Derschatto, ako ne oetane na svojem starem mestu mej ljudskimi zastopniki. Praška »Bohemia«, ki navadno ne prinaša predpustnih šal, objavlja članek z Dunaja, v katerem stoji črno na belem: »Nemški minister grof Kuenburg dobi po desetletnem odmoru naslednika, in sicer pos!. dr. Derschatto. Politični talent in ugled tega bistrega voditelja nemške ljudske stranke ga priporočata kot poklicanega zastopnika vseh Nemcev. Ravno tako pa jo gotovo, da bi vstop posl. dr. Krama f a, tega fanatika, ki jo v Avstriji provzročil toliko zla, v Koerberjev kabinet vzbudil resne pomisleke in še več: odločne ugovore. Njegovo imenovanje bi popolnoma predrugačilo značaj Koerberje-vega ministerstva tar vzbudilo trajno neza-upnost mej Nemci. Ko bi se to zgodilo, noben nemški poslanec bi ne mogel reči, kakor posl. Prade nedavno: „Mi smo pristaši sedanje uradniške vlade", in dr. Krama f bi morda proti svoji volji to dosegel, da bi se zopet združili z Nemci. Ako Čehi hočejo imeti kot svojega zastopnika v ministerstvu moža, ki ga Nemci najbolj Bovražijo, je LISTEK. Slovaška omladina. Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. (Konec.) Linico je oblila smrtna bledost. Mirno srce ji je začelo mahoma močno utripati. »Puk se krega s celim sodiščem in sadi tobak; Hrabovec jezi madjaronske, zbankro-tirane plemenitaše s svojimi šalami; jaz se pa pripravljam za zdravniške izpite — počasi sicer, pa z božjo pomočjo hočem vse izkušnje narediti še v tem le stoletju.« Prinesli so čaja. Pinkavkov govor je zabaval vse, in tudi Linioa se mu je morala smejati. »Pa, da ne pozabim, prinašam vam dobro novico. Luty je dobil v Zavodju močnega nasprotnika v odvetništvu.« »Koga pa?« »Štefana — Bogatega 1 Tega se držimo vsi I« Bistro oko zdravniškega kandidata je pogledalo pozorno Ladislava. Pinkavek je pa nadaljeval brez usmiljenja: /*/ / »Ko sem zvedel to novico, hitim k Štefanu — oj, kakšen fant je iz njega postal: življenje ga je, samo življenje. (Je se ne motim, sta še vedno jezna vidva, Lacko?« Linica je vstala ter šla na vrt. Rude-čica je oblila njeno lice. Nehota je prišla v ozadje vrta, v goščavo lesk in trepetlik. Jezila se je, da bo je brez vzroka razburila-Saj je pokopala že davno strast in sanje o sreči. Zakaj ji zarudeva lice, zakaj se ji vznemirja srce?« Sluga pa naznani zopet novega gesta Skozi vrtna vratoa vstopi mladi advokat Bo-gaty. Stotnik ga srčno pozdravi, Lacko pa izpiha toliko dima, da je ves kakor v oblaku. Prisiljen nasmeh Be mu pokaže na obrazu. Po kratkih vprašanjih in odgovorih naprosi Štefan stotnika, če more ž njim govoriti brez prič. btopila sta v stotnikovo sobo. »Ostal sem vaš dolžnik,« začel je mladi advokat, »pa krivec obenem. Ta le prstan je last vaše hčere Linice. Ni bilo darilo od nje, ostal mi je v roki.« Stelan je naslikal staremu doslužencu ves vrtni prizor s sinovskim zaupanjem, zvesto, brez olepšanja. btarec si je lomil roke in se srčno smejal. Začelo se mu je Bvitati v sivi glavi. Prijel je Štefanove roke in mu jih vroče stisnil: »Prosim, gospod advokat, za kazen morate svoj dolg izročiti Linici sami!« Razburjen in zmeden je stopal Štefan za stotnikom. Šla sta iskat Linice. »Tam-le je navadno skrita,« je pokazal stari stotnik v goščavo in se vrnil v koli-bico. Štefan najde Linico pri osodepolnem plotu. Nemo ji poda stari dolg — prstan. »Stari dolg! Prosim, gospodičina, oprostite !« Linica je obstala kakor okamenela. Nato mu poda brez govora obe roki, istotako kakor v onem tajnem trenotku pred njegovim odhodom. Štefan prime bole, zale ročice in hoče natakniti prBtan na devin prst. Pa roke se mu tresejo . . . Trepetljike in leskovje ju je zakrilo . . . »Linioa, Linica!« klical je oče, »prinesi čaja, več čaja!« Linioa je stopila iz goščave z rdečico na obrazu. &a njo je korakal Štefan — vos srečen. »Kaj je pa z vašim dolgom?« vprašal je šaljivo stotnik. »Gospodična ga ni sprejela!« dejal je Štefan in pristopil k Ladislavu. «Tvoja sestra je moja zaročenka, Lacko, mislim, da ti ne bo treba več šibe za-me.« Lacko je bil premagan. Nekdanja prijatelja se objameta zopet po dolgem času. »Pa zdaj se bova zopet bojevala skupno, Štefan, kaj ne?« »In Linioa nama bo tudi pomagala!« pridejal je še Štefan. Pa Linice ni bilo mej njimi. V svoji sobici je klečala pri postelji, molila veliko, veliko, in jokala, kakor jokajo srečni ljudje. Prijatelji so pili rdeče viuce. »Zdaj je tvoja mamica vesela, btefan, kaj?« obrne se Pinkavek k Bogatemu. »Moja dobra, zlata mamica! Le povej ji, da se z Lackom zopet ljubiva,« zašepetal je Štefan. Večer se je sklanjal na zemljo. Trtno listje je osvetlila jasna svetloba dragocene svetilnice. V senčnem kotičku vrtne kolibice je sedela pri godujočih, veselih možeh i srečna Linica, okrepčana z vročo molitvijo ravno to vzrok, da je sodelovanje ž njim nemogoče. Proti nemški volji dr. Kramaf ne more biti član Koerberjeveg« kabineta, ako se Koerber ne izneveri svojemu načrtu. Ako nemški poslanci rasumejo svojo nalogo, ostane dr. Kramaf navaden član češkega kluba. Slabost v takem vpraSanju, ki pa ni le osebno, marveč se tiče ugleda nemških strank, bila bi napaka, ki bi se bridko maščevala« »N. Fr. Presse«, ki navadno dobiva oves iz istih jaslij, piše danes: »V parlamentarnih krogih desnice govori se ie dlje časa, da se spopolni Korberjevo ministrstvo z nemškim ministrom brez portfelja. Zadnje dni so kazala znamenja, da se uresniči ta govorica. Razmere mej Čehi in vlado dobe določen izraz mej prvim in drugim branjem avstro-ogrske nagodbe proti veliki noči, in sicer bode dr. Kramaf imenovan češkim ministrom. Ob enem pa vstopi v kabinet tudi nemški minister. it% to mesto je izbran vodja nemške ljudske stranke, dr. pl. D e r s c b a 11 a. Tam govoricam je treba pripomniti, da so nemške stranke danes v istini drugega mnenja. Ko je dr. Korber ustanavllal svoje ministerstvo, tedaj so nemške Btranke od klonile ponudbo svojega zastopnika. Danes so druge misli, ker je treba v kabinetu pro-titežja češkemu ministru. V decembru 1902 so mej razpravami o nujnih predlogih mnogo govorili o koalicijskem ministerstvu. Nemške stranke pa so odgovarjale, da je koalicija nemogoča, dokler ni rešeno jezikovno vprašanje. Tako sodijo še danes skoraj vse nemške stranke. Vendar pa izjavljajo, da morejo v kabinet vstopiti parlamentarni ministri. Kar pa se tiče posl. dr K r a m a f a, je mej Nemo skoraj soglasno prepričanje, da je dr. Kramaf pokazal preveliko sovraštvo do Nemcev, osobito s Falkenhavnovim predlogom, in da bi nemški minister ne mogel ž njim sedeti v istem ministrstvu.« Ako resno sodimo o teb govoricah in časnikarskih kombinacijah, moramo reči, da je vse le šala za pustni torek. Ako hoče kdo biti parlamentarni minister, mora imeti za sabo močno stranko, na katero se more opirati. Da bi pa češki poslanci nenadoma zatajili ves svoj program, pozabili vso mino lost in vse pretnje, samo da njihov član, ki pa bi bil najsposobnejši mej njimi, postane minister brez portfelja, to ni več Sala, marveč grenka ironija za stranko, ki more še vedno odločilno vreči svoj utež na parlamentarno tehtnico. Sicer je sedanji češki minister dr. R^zek v Pragi kot priča v znani pravdi včeraj jako tožil, da mu njegovi rojaki polena mečejo pod noge. To pa ne more biti še dokas, da bi moral odstopiti na korist dr. Krama ru. Kar pa je glavna stvar: Ali moreta biti prijatelja voda in ogenj? Nedavno se je zopet razbil poskus češko-nemške sprave. Kako bi mogli danes Čehi in Nemci skupaj orati kamenito polje avstro - ogrske nagodbe in drž. proračuna, v katerem imajo ravno Čehi toliko zahtev, katerih Nemci nočejo priznati. Življenje je trepetalo pred njo v jasnem gvia hoče še nidalje trpeti nered? Naj odpravi en razrad ali pa njj posije novo učno moč! On jo je vzel — on naj jo tudi d a !f — Koliko časa bo slavni dež. Sol. svet v svoji pedag. skrbi še čakal, vam hočem spo ročati. Velika papežem slavnost v Konjicah. Katol. polit društvo v Konjicah je sklenilo ns občnem zboru dne 19. jati. t. 1. v kratkem prirediti papeževo slavnost v spomin Njihovega 25!etnega vladanja sv. katol. cerkve. Izvolil se je pripravljalni odbor. Ker je pa naenkrat zavla dalo veliko, vsestransko zanimanje za to slavnost ne le samo v trgu, nego tudi po vsej okolic', se ie sklep toliko predrugačil, da se sme vsakdo udeležiti slavnosti, ne le udje polit, društva. Mladenke in mladeniči so se veselo lotili dela. Pridne in vešče roke so se cele dneve trudile. Prišla je zažaljena ura slavnosti, namreč 15. febr. ob 3. uri popoldne Soba bila je imenitno okrašena. Na steni so visele s krasnimi venci obrobljene podobe Leona XIII, presv. cesaria Franc;« J žefa I. in slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda. Pod podobami je stal zelo okusno izdelani oder za govornika in deklamatorje. Moški zbor zapoje kraBno Wittmanovo papeževo himno enoglasno s spremljevanjom harmonija. Besede je nalašč za to Blavnost na slovenski prestavil neki »poeta laure-atus.« Gosp. Vinko Zorčič prednaša slavnostni prolog, na to pa stopi na oder g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, kot slavnostni govornik. V izbornom, navdušenem govoru naštel nam je znani slovenski Demosten nekaj vzrokov, zakaj smo dolžni častiti in slaviti sv. očeta. Omenil nam je: 1. Njihovo delovanje. 2. Njihove izredne čednosti. 3 Nji hov ČaRtni slan. Ta govor je tako ginil poslušalce, d« skoraj nisi videl očesa, ki bi ga ne polile solze veselja in navdušenosti. Vsaj tudi ob koncu govora ni bilo konca ne kraja živio-klicev. Moški zbor na-to zapoje veličastno For-sterjevo »Papeževa himna«, sedaj je prišla radovednost zborovalcev do vrhunca, ko bo videli gospice in mladenče se zbirati okoli odra. Kaj pa ti hočejo pri odru? Njihova naloga je bila, da se kot zastopniki in za stopnice raznih dežel in narodov poklonijo sv. očetu o priliki 25 letnice. Prvi nastopi vrli mladeneč Anton Orož kot Evropejec. V lepi pesmi popisuje ljubezni in dobrote, ki jih Evropejci uživajo od sv. Očeta. Gospica Mioika Gradišek pripoveduje v vezani besedi, kako se mati Slava topi v grenkih solzah, ker ima njeni rod toliko nasprot nikov; toda h koncu nam da sladko upanje, da »od Kamčatke do Pomorja« vstaja slo vanski rod in da bo prihodnost slovanska. Tretji deklamator, navdušen mladenič Franc Selih se v imenu Slovanov vklanja papežu, ki se trudijo, da bi se vsi Slovani združili v eno sv. cerkev. Gospica Franjica Furman nam na to v verzih opisuje dva kroni, ki se lesketajo danas nad papeževo m cesar jevo podobo. Vsi so ji na konuu navduženo pritrdili: »Oj dolgo krasi se obojna krona Frančiška Jožefa natr. in Leona«. Gospod Vinko Zorčič dekiamuje na to »Slava Leonu« in slavi papeža kot izvrst-nega krmarja čoiniča ev. Petra. Vstopi še na oder gospica Marica Bečan in slavi Franca Jožefa I. kot dobrega in milega cesarja. Sedaj so se bali, da je že slavnost pri koncu. Pa naenkrat zagledajo malo učenko Miciko Povh na odru. Kaj nam pa bod« 8ietno deklice povedalo. V lepi pesmi, ki sa začenja »Vse se Ti klanja, vsa te pozdravlja«, je ii ročila sv. očetu svoje in vseh otrok voščila in obljubo, da bodo »kadar bodo vzrnstli in bodo veliki« delali za papeža in sv. vero. Ljudja so kar strmeli nad tem nastopom in se čudili, kako ao vsi deklamovalci izvrstno pogodili svojo nalogo. Kaj tacega je bilo prvokrat, v Konjicah. Ko je se moški zbor odpel Foirsterjevo »papeževo himno«, se je prebrala sledeča udanostna izjava, ki h:j je brzojavnim potem odposlala v Rim: »N|ih Svetosti Leonu XIII. v R mu Sveti Oče! V najponižnejši udanosti duhov niki in drugi verniki dekanije konjiške zbrani pri slavnosti jubileja Vafce Svetosti želijo in prosijo v otroški ljubezni za Vašo bvetost vse najboljše«. Precej drugi dan smo prejeli naslednji odgovor: »Sveti Oče so z velikim veseljem sprejeli voščila Vaše dekanijo in podelijo duhovnikom in vsemu ljudstvu apostolski b agoslov. Kardinal RimpoIIa« Slednjič se je zapela med razsvetljavo bengaličnega ognja papeževa in cesarska himna. Ljudje so šo kar čakali, da bi še kaj videli in slišali; pa skoraj 2 uri trajajoči vspored bil je pri koncu Se enkrat presrčna hvala vsem in vsakemu, ki je pripomogel, da se je slavnost tako imenitno izvršila. Miadeniški zvozi pa kličemo: Le po tem potu naprej! Slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem ? Odbor meseca septembra 1902 v Ljubljani ustanovljena krajevno Bkupine za Kranj sko društva slovenskih odvetniških in notar skih uradnikov pričel je ravnokar z razpošiljanjem nastopnih pozivov vsem p. n. od vetnikom in notarjem na Kranjsksm : „Velecenjeni gospod 1 Slovenski odvetniški in notarski uradniki osnovali so si pred nekaterimi leti društvo, kojega g'avni namen je : a) preakrbljevanje onemoglih ; b) podpiranje vdov in sirot; c) podpiranje podporo potrebnih, bolnih in brez lastne krivde brezposelnih udov v posebno oziravrednih slučaj h. To društvo, katerega osrednji sedež je v Celju, ustanovilo si jo meseca septembra 1902 krajevno skupino za Krenjsko v Ljubljani. katero ustanovitev je vlada tudi vže potrdila. Cilj in skromne naše želje, po katerih hrepenimo, so torej pred vsem : preakrbljenjo slovenskih odvetniških in notarskih uradni kov ter v slučaju smrti reditelj preekrb-ljenje njegove vdove in njegovih sirot. Koliko solza prelilo se je dosedaj v družini obolelega odvetniškega ali notarskega uradnika, koliko gorja prenesti pa je morala uboga družina, čo je izgubila svojega redi telja I Vso to hočemo, kolikor jo v naših skromnih močeh, preprečiti. Ker smo pa sami na sebi preslabi, da si ustanovimo dotični zaklad, obračamo so do Vab, velecenjeni gospod rodoljub, s pre udano prošnjo, da pristopite našemu društvu kot ustanovni ud z enkratnim vplačilom 50 kron, ali k«.t podporni ud z vsakoletnim vplačevanjem 8 kron aii pa kot podpornik sploh s kakeršnimkoli prispevkom. V nadi, da velerodni gospod ubogim slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom, kateri ao vedno z vsemi svojimi močmi pripravljeni, podpirati svoje p. n. šefe v njihovem, ne v vseh slučajih lahkem in prijetnem položaju, — ne odrečete svoje pomoči, bilježimo z najodličnejšim spošto vanjem « & temi besedami obračamo se tudi do Vas dragi tovariši, ki delujete v mili, lepi naši domovini: Vibudito se vendar enkrat že iz svojega spanja ter pristopita društvu, ki se je ustanovilo edino le v Vašo korist in v srečo Vaših družin! Kadar bodemo združeni vsi brez razlike na mišljenje v enem društvu, pripomoglo se nam bode pod njegovim okriljem do uresničenja našega cilja. Potem so nam ne bode treba bati temne prihodnjosti, katera nam žalibog sedaj še nič dobrega ne obeta. Iz teh razlogov mora pač vsak trezno misleč tovariš priznati, da je neobhodno potrebno, združiti ee in poskrbeti za svoj obstoj. S temi besedami vabite se, dragi tovariši, še jedenkrat, okleniti se našega društva, kateremu pristopita kot redni udje z mesečnim prispevkom 60 h do 1 K. Vsa potrebna pojasnila daje društveni blagajnik gospod Josip Chrištof, notarski so licitator v Ljubljani, brezplačno Odbor. Dnevne novice V Ljubljani, 25. februvarija Izjava. Ker »Slov. Narod« na podel način blati in sramoti kmetijsko društvo in prejšnjega kaplana č. g. Jos. Severja, čuti se omenjeno društvo dolžno izjaviti, da »Slov. Narod« nesramno laže in sumniči Ti napadi izvirajo iz zavisti do kmet. društva in iz sovraštva in maščevalnosti do čast. g. Severja. Tisti, ki so sodelovali pri »Narodovem« članku, se sedaj sramujejo svojega umazanega obrekovanja pred pošte nimi Črnovršci. Da no bi prišla na dan laž-njivost in mrka zlobnost naših nasprotnikov, skušali so isti dotično številko »Slov. Nar.* prikriti, da bi je ne dobili v roke ljudje, katerim so znane razmere in se sedaj zgražajo nad takim pisanjem. — V Črnem vrhu, 22 febr. 1903. - Rudolf Gašper, načelnik; Franc Z. i g o n , Rudolf Dominik, Janez Raznožnik, Janez L e s k o v i o , Jožtf Čuk, Matevž L a m p e , Franc Slabe, Jakob R u p n i k , odborniki. Prezentiral je prečast. gosp. kamniški dekan Ivan Lavrenčič za župnijo Zgor. Tuhinj čast. g. Ivana Štruklja, benefi cijata v Smartnem pri Litiji. Župnija Trata nad Škofjo Loko je podeljena župniku v Črnem vrhu, č. gosp. Iv. C e b a š k u. Profesor Jagič jo imenovan častnim članom moskovsko univerze. Lampe — pobegnil To iaž je včeraj ri&tvezil »Narod« svojemu čitateljstvu. Kakor smo poizvedeli pri prijateljih g. dr. Lampota, je dr. Lampe odpotoval iz zdravstvenih ozi-rov, kakor se to večkrat zgodi, in predno ue mu je ša sanjalo, da bi neopravičene libe ralna tožbe proti njemu prišlo pred porot-niško zasedanje meseca marca. »Narod« jo to se le pred par dnevi povedal, ko je dr. Lampe že bil davno na potovanju. Sploh pa dr. Lampe ni nikogar prosil, naj ga toži, zato naj ga pa takrat tožijo, kadar je v Ljubljani, ne pa kadar gre zaradi zdravja na potovanje. Kako se dela za prestop. Znano je, da sa avstrijski protestantie nad vso mere bahajo, kako prestopajo ljudje v trumah k protestantizmu. Koliko resnice je na tem, v kolikor se tiče prestopanja v Celju, Bmo že zadnjič omenili, ko smo zlasti osvetlili, kakšnega kalibra ljudje prestopajo v Celju. Da odpade od katoliške vere sam plevel, se je že mnogokrat trdilo. Kako resnična je ta trditev, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe. Nedavno tega eta imela v neki celjski kavarni dva protestantovska pastorja v obdelovanju nekega odličnega celjskega trgovca. Na njegov prestop sta seveda mnogo držala iz lahko umljivih vzrokov. Dolgo časa bo ti ljudje sem in tje debatirali. Konečno pa je bilo trgovcu dovolj sitnosti in rekel jo pas torjema: »Dobro, jaz sem so odločil za pre- stop, a gospoda, pozabiti no smeta, da sem trgovec; pri meni ni nobena stvar zastonj in tudi prestop ne. Plačajte mi pošteno, pa prestopim!« Tableau! Teharje, lepa slovenska vas spodnjo-Stajerska, ki je prišla vsled pritiska in raznih sleparij Nemcev in socialnih demokratov iz Stor v roke le-teh, dobi v kratkem novega častnega občana. Nemčurska in demo-kraška večina je sklenila, tovarniškemu vodji Jelleku ponuditi častno občanstvo. Proti temu nasilju je sedem slovenskih občinskih odbornikov odločno protestiralo. Radovedni so sedaj slovenski Teharjani, če bo sprejel vodja Jellek od osmih občinskih odbornikov sklonjeno častno občanstvo. Bi pač radi po-sm mali Nemci slovenske Teharjane, ki so svoj čas soglasno podelili častno občanstvo č. g. Medvedu ter gg. dr. Dečko, Majdiču i. dr. Vodja Jellek bo moral še presneto dolgo čakati, če bo hotel dobiti soglasno častno občanstvo. Sevnica. Sovniški okraj ima novoizvo ljen oktajni zastop, čegar člani so sami narodnjaki. Načelnikom je izvoljen g. M i j o Starki, njega namestnikom pa g. F r. S i m o n č i č. — Želeli bi, da bi novi okr. zastop bil proti Nemcem malo bolj radikalen, kjer se gre za naše pravice. Saj nimajo odborniki vzroka, imeti bogve kaj ozirov do Nemcev, ki jih blatijo skoraj v slednji številki »Deutsche Wacht«. Zlasti opozarjamo na to, da je dobila s e v n i š k a pošta nov sam o nemški pečat, ki so ima na vsak način odpraviti, pa tudi marsikje drugod bo treba Nemcem perute malo postriči, kjer hočejo Slovencem naga jati in škodovati Iz Grobelnega Gosp. Matija Kavčič, znani narodnjak iz St. Jurja ob južni žel., ima tudi v Grobelnem tik železnice večjo posestvo z lepo hišo, v koji sta gostilna in trgovina. Ta hiša pridobiva sedaj, ko 6e zida nova železnica, velikansko na vrednosti. Dotični prostor je namreč najbolj pripraven za restavracijo na prihodnji veliki postaji gro-bc-lski Kakor se govori, misli g; sp Kavčič to hišo proditi. Z-jradi tega je velika nevarnost, dj pride ta hiša v nemško roke. Ali ne bi bilo bolje, da bc na naših tleh obogati domačin, kot pa oholi Nemec ali Oger?! — Catalogus eleri ljubljanske Škofije za leto 1903., ki je upravkar izšel, izkazuje 586.647 katoličanov. V tem številu so seveda tudi vsi izseljenci, krošnjarji, šu-marji itd, ki se še povračajo na svoj dom. Duhovnikov šteje ljubljanska škofija 684, med temi je 12 stolnih kanonikov, 4 kapiteljski kanoniki, 453 jih je v dušnem pastir-stvu, 43 jih opravlja profesorske, katehetske in druge posle, 47 jih živi v pokoju, 12 jih pripada drugim škofijam, 20 jih živi zunaj ljubljanske škofije. Rodovniških duhovnikov ie v ljubljanski škofiji 91, usmiljenih bratov 15 uršulink 145, karmeličank 16, usmiljetik 240. šolskib sastra 42, križark 6, Irančiškank 9 Umrlo je od 6. januarja 1902. do 18. januarja 1903 devetnajst duhovnikov, med temi dva redovnika in trije iz drugih škofu. Škofija jeyrazdeljena v 5 aihidiakonatov, 21 dekanij. Župnij je 291, 23 nesamostalnih duhovnij, kapelanij 231, podružnic 999, ka pal 218. — V tovarni si zastrupil kri Iz Stcr poročajo: Tukajšnji vodja socialnih demokratov B. Friesaoher ee je to dni pri delu v tovarni ranil na levi roki in ei zastrupil kri, da so ga morali prepeljati v celjsko bol nišnico m mu roko odrezati. — Nesreča ali zločin V nedeljo se je zakasnil 23letni mladenič Feliks Beilot iz Ajbo, stanujoč v Rodežu blizu Kanala, v kanalskem trgu ter odšel nekoliko dobre volje šele pozno v noč proti domu. Drugi dan so našli na cesti njegov klobuk, a o njem ni do zdaj ne duha no sluha. Borlot, tako sa nam pripoveduje, imel je pri sebi nad 600 kron denarja in več drugih važnih papirjev. — C. kr. poitnohranilnični urad na Dunaji je te dni razposlal okrožnico z ra čunom glede prometa v mesecu januvariju. V uradnem delu iste se nahaja odredba, ki pravi, da bode zanaprej peštnehranilnični urad rabil vzvratnice, ki so bodo držale ob kuverto, v jednakej cbliki, kakoršne rabijo sodišča v prometu s strankami. Glede d« narstvenega stanja pa povzamemo sledečo podatke: Maseca januvarija se je v hranilnico vložilo 2.377 225krat v skupnem zne sku za 608 520 055 K 08 h , od teea po naših krajih pride na Štajarsko 116 572krat za 16,608.040 K, na KoroSko 36.346krat za 5,257 416 K, na Kranjsko 30.972krat za 4,806 954 K, na Primorje (Girioa Goriška Istra-Trst) 48.755krat za 8,446.744 K. na Dalmacijo pa 17.798krat za 2,765 675 K; a vrnili ao 643.606krat v znesku za 598,816.488 K 63 h., od tega po Stajarskem 18 914krat za 8 859.560 K, po Koroškem 5.551krat za 1,946 187 K, po Kranjskem 4 973krat za 2,348 020 K, po Primorji 9.698krat za 4.248.852 K, po Dalmaoiji 2.374krat za 564 251 K. Od dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konoa mi nolega meseca se je po državi vložilo 219 106.898krat v oelokupnem znesku za 55.073,637.784 K 89 h., izvielo pa se je 59,488 626krat skupaj za 54.651,040.630 K 44 h, v dobi dvadesetletja se je torej v bla gajnici nabralo čiste vložnine za 422,597.154 K 45 h. Med povračili zapopaden je znesek 137,671.117 K, za kar je urad vložnikom kupil in odposlal vrednostnih papirjov. Med ljudstvom nahaja se 17.741 knjižic rentovnio, ki bo vredno 92 880.971 K, potem 1,629 711 vložnih in 52 431 čekovnih knjižic. Izmed varčevalcev sta ob svojo knjigo - vložnico z besedilom slovenskim prišla dva, jeden v Gorici, drugi v Trstu, prva knjižica vredna je 1 K, druga 22 K, pravico do nove knji žice je prvi vložnik dobil dne 1., drugi pa dne 8. februvarija. Število vložnikov je na raslo za 19.181 oseb v varčevalnem, za 578 v čekovnem in za 563 v nakazničnem (cle-aring) oddelku. V neuradnem delu okrožnica objavlja podatke o poštni hranilnici na Ogrskem, Belgijskem, Francoskem, Taljan skem, Nizozemskem, Švedskem. Kdor želi videti okrožnice, rad bo ž njimi postregel vsak poštni uradnik. — Nagla smrt V Radgoni je zadela kap artilerijskega stotnika Bernharda Petri. Bil je takoj mrtev. — Konj udaril. Delavec Matevž akc lic, 51 let star, iz Lipovce, občina Kanderže v Litijskem okraju, je šel včeraj po cesti v občini Konj v istem okraju, ko mu je prijezdil nasproti neki fant, ki je peljal dva konja na vodo. Ko je Skofic šel mimo konja, je ta odskočil in ga vdaril s kopitom po levi roki tako, da mu je zdrobil kost — Ljubavni roman egiptovske prinoesinje. v Trst je došla alletna se i stra khediva iz Kaire, princezinja Nemet Allah Hanum. Zapustila je svojega moža radi nekega grofa. Pred dnevi se je posku sila zastrupiti, a so jo rešili. — Uboj po plesni veselloi. Včeraj smo poročali, da je na plesni veselici pri gostilničarju Rajko v Poberšu pri Mariboru zabodel ključavničar Bregant mladega ključavničarja Leskovarja. Bregant je z nekim bajo-notom zabodel LeBkovarja naravnost v srce, da je bil Leskovar takoj mrtev. Vzrok prepira je bila ljubosumnost. Bregant in Leskovar sta se zagledala v isto dekle in starega Breganta je jezilo, da ima mladi Leskovar prednost. — Nesreča na cesti. Iz Loke do Pod brda vse nedelje in praznike vozijo židovski hlapci. Oblastva se ne zmenijo za to nič. Ravno tako nič, da se nikomur ne umikajo na cesti, ampak se mora vse njim umikati. Divje vozijo, dirjajo s težko obloženimi vozovi. Tako je vsled te predrznosti judovskih hlapcev ponesrečila sestra g. župnika iz Zalega Loga. Voz, na katerem je sedela, se je prekucnil in je z glavo priletela ob kamen in si vso črepinjo prebila. Hlapci so ranjeno in nezavestno žensko zopet posadili na voz in konja zapodili proti Železnikom, kjer so jo vzeli z voza. Tu je bila previdena. Malo je upanja, da bi ozdravela. Ali orožništvo te vožnje ne vidi ? — Ormoiki okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev dr. Omuleca načelnikom in Ivana Kočevarja podnačelnikom okrajnega zastopa ormoškega. — Celjski rudečkarji so izgubili enega generala. Ivan Pungračič, eden naj-zveBtejših in najbolj divjih socialdemokratov, je pravomočno obsojen v dosmrtno ječo, ker je svojo ljubo Marijo Berzoljo vstrelil. Ko so ga minoli teden odpeljali iz Celja v njegov bodoči stan, se mu je prišla poklonit na kolodvor deputacija rudečkarjev. Najbrže so ga hoteli tudi potolažiti z obljubo, da ga rešijo neprijetne ječe, ko prodrejo demo-kraške ideje, — pa orožniki niso pustili nikogar v bližino. Sicer pa sedaj general Pungračič sam več ne verjame rudečkarjem, ker je jednemu, ki ga je od daleč pozdravil: »Servus Johan«, prav robato odgovoril. Žalostni konec socijalnega demokrata. Ljubljanske novice, Po nedolžnem aretiran. Poročali smo, da je bil pečarski pomočnik Fran Cerar, ki je dofiel s Solnograškega, v Ljubljani aretiran, ker je došla proti njemu neka ovadba radi goljufije. Sedaj se je izkazalo, da Cerar ni storil nikake goljufije, ampak da je v upravičeni jezi v Solnogradu priložil zaušnico nekemu Nemcu, ki mu je dejal »Saukrainer.'' Dotični Nemec se je na zgoraj omenjeni na čin maščeval nad Cerarjem. Toliko resnici na ljubo. Izgubljeno. Služkinja Antonija Kaplja, Btanujoča v Kolodvorskih ulicah štev. 85 je našla v Dalmatinovih ulicah pet metrov blaga za žensko krilo. — Na poti od južnega kolodvora po Kolodvorskih ulicah, po sv. Petra cesti, čez Marijin trg in po Špitalskih ulicah do Mestnega trga je zgubila Šivilja Marjana Jamnik iz Stare loke ruto, v kateri je imela zavitih 30 kron. V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 138 Hrvatov v Ameriko. Nesreča. Kolar Franc Zorman na Poljanski cesti štev. 69 je na stopnicah spodrsnil in pudel in se na čelu precej močno pobil. Razpisana je služba jetniškega paznika pri tukajšnji dež sodniji. Pusta pokopavali so danes popoludne vojaki 17. pešpolka. Aranžirali so pravoat pogreb. Te dni je pust ležal »na parah« ter so ga hodili kropit. Nekateri ne vidijo v tem smešenja obredov. Tegernsko jezero z okolico privablja ta teden lepo število obiskovalcev v umetniški zavod mejnarodno panoramo. Slike, pred stavljajoče razne večje in manjše krajo v obližju tega jezera, kraljev grad ter letovišče nemške cesarice, so izborno pogojene in zelo prikupljive. — S hojo na Mont blanc se prične v nedeljo. Obiskovalcem se bo tu nudil pogled na lep del slikovitih Alp od vasi Taloire ob jezeru Anneoy do vrha Montblancovega. Posebno zanimive so slike, ki predočujejo nevarna pota čer led-nike. — Za naslednji teden se pripravlja nadalnje potovanje po Egiptu. Vojaške šale s pustom. Ob l/,l2. uri dopoludne danes so pripeljali vojaki hram bovškega pešpolka št. 27 na vozičku slam natega pusta na Ambrožev trg, kjer so so vojaki postavili v vrsto in na komando je trobentar zatrobental, tambor udaril ob bo- ; ben in roj vojakov je ustrelil. Nazadnje so pripeljali na dvokolesnem vozičku žleb in je na tem jeden vojak obesil kapsel, kar bi naj bilo markiralo strel s topom. Na to so vo jaki peljali pusta po Poljanskem naBipu m je mej tem bil tambor ob boben in trobentač je trobental žalostinko. Na prostoru pri prisilni delavnici vrgli so vojaki pusta v vodo in se nato vrnili v vojašnico. — V šentpeterski vojašnici pa so vojaki na dvo rišču pri vodnjaku položili na pare pusta in ga hodili škropit. Člani ljubljanskega nemškega gledališča bodo od velike noči naprei tekom štirih tednov v Trstu prireiali nemške operete. V Gradašico padel. V Cerkvenih ulicah je v soboto okoli 2. ure popoludne petletni deček Adolf Tekavc, sin Margarete in Ka-rola Tekavca v Cerkvenih ulicah št. 7, padel v Gradašco. Deček se je igral s svojim bratom Jožefom Tekavcem ob bregu Gradašce in je na strmini padel in ao zatrkljal v vodo Brat je klical ljudi na pomoč in k sreči sta ga slišali urarjeva žena Marija Bordorfer, stanujoča v Cerkvenih ulicah št. 7 in Jožefa Zlatoper, stanujoča v Cerkvenih ulicah št. 5, in prileteli na pomoč. Deček je bil že v vodi in je molel le še roki ven. Ženski sta ga prijeli za roki in potegnili na suho. Deček je bil že nezavesten in je bruhal vodo. Na lice mesta je prihitela tudi mati dečkova, ter ga nesla domov. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče Jutri v če trtek opera »Hoffmannove pri povesti«. — V soboto, 28 t. m. »Sen kresne noči«. * Trstenik- Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji. Spisal dr. Franc Pern6. — Tako se glasi naslov 87 strani obsegajoče knjižice, v kateri je kranjski g. profesor opisal zgodovino svojega rojstnega kraja. Izvršil je s tem res lepo domoljubno, pa tudi dokaj težavno delo. Pisati zgodovino velicih fara, ki segajo vže daleč nazaj v pretekla stoletja, dasi trudapolno, je vendar v tem pogledu lažje, da se nudi pisatelju bogata snov, in obilno gradiva. Da pa je gosp. avtor napisal o majhni in mladi fari primeroma obsežno knjižico, to spričuje, s koliko marljivostjo je iskal zgodovinskih drobtin, da jih s svojim spisom otme pozabljivosti. Ob počitnicah je izpraševal pri znancih, brskal po papirjih, pisaril na razne strani: sad tega truda je zgodovinski pregled trstemške fare. Marsikatera zanimivost je v knjigi za-biiježena: o prednikih vitezov Trsteniških. o rokovnjačih, o zidaniu nove cerkve, o trste-niških vojakih i. t. d. Marsikaj se dotika tudi fare goriške, in pred vsem faro preddvorske, kamor je nekdaj Trstenik spadal. Veliko teh stvari bi bilo za zmeraj pozabljenih. Zato bo delce čez 100 let imelo vse drugačno vred nost, kakor jo ima danes. Jezik ni suhoparen, ampak gladek in prikupljiv, tako da se spis bere z lahkoto. Kot posebnost trsteniške fare naj omenimo, da je bila na Trsteniku vže leta 1713. vstanovljena kanonična bratovščina sv. Barbare. Potrdil jo je bil papež Klemen XI. Štela je n3 tisočo udov, po vseh bližnjih farah po kranjHki okolici. God svete Barbare se je tedaj na Trsteniku slovesno obhajal. Stari ljudje še zdaj nekateri znajo molitev, katero so udje molili v čast sveti Barbari. Jožefinizem jo to lepo bratovščino zatrl. Ako bi kdo želel to knjižico, dobi jo po kroni izvod pri g. pisatelju, pri knjigo-tržcu Florisnu v Kranju, in tudi v „Katol. bukvami«. izpred sodišča, Izpred deželnega sodišča. Nevaren postopač je delavec Janez Konec iz Gorič, kateri je bil zaradi tepeža, tatvine in raznih drugih prestopkov že večkrat kaznovan. Bil je sedaj na sumu, da je lansko leto v Boh Bistrici Iv. Heinri-herju, pri katerem je delal, segel skozi ubito sipo ter zaprta okna odprl in zlezel v sobo. Iz omare je baje pobral srebrno uro z verižico, nekaj smodk, tobaka in 2 K gotovine. Dejanje Konec z vso odločnostjo taji. Sodišče ga je oprostilo, pač ga je pa obsodilo zaradi vlačuganja in beračenja na 2 meseca zapora. — Dva nasprotnika France Kolar in France Cajhen iz Depaljevasi si nista po sebno prijatelja. Ko so domači fantje lansko leto 21. sept. popivali, sta se sprla; Kolar je klical iz Sršenovega vrta Cajhna in nje govega tovariša, naj prideta k njemu; ko sta pa prišla v njegovo bližino, začel je z odprtim nožem mahati proti njima ter zadel Caihna v levo ramo in na levi strani med 10. in 11. rebro. Kolar ne taji dejanja, pravi pa, da je bil pijan in da je to storil v Bilo branu. Sodni dvor ga je obsodil na 4 mesece ježke ječe. — Tatvina. Jožef Lep-čikar iz Košane je zadnji čaB delal v Ilru-šici in tu je vzel, kakor tudi sam prizna, Avguštini Stradict denarnico z vsebino 190 kron in 3 prstane. Obsojen je bil na 2 me seča težke ječe, Makedonija. V Parizu izhajajoči list „ L a m o u -v e m e n t tnacedonien" (makedonsko gibanje) našteva v zadnjih dveh številkah razne dogodke, ki kažejo, da se mirnim potom stvari na Balkanu ne morejo več poravnati. V uvodnem članku omenja imenovani list, da so Makedonci izgubili upanje, da bi jim Evropa hotela kaj pomagati. S praznimi besedami, s samo diplomaoijo se pri Turkih nič ne opravi. Evropa z raznimi dogovori izgublja čas, Turčija se resno pripravlja na odpor in izvršuje grozovitOBti po Makedoniji in Armeniji take, da bi se pri njih v svoji krvoločnosti mnogo ša naučil celo — Neron. Po vseh krščanskih vaseh hodijo turški vojaki in žandarmi ter zahtevajo, da prebivalci krščanski prisegajo zvestobo [sultanu; kdor tega ne bi storil, je seveda takoj tepen in umorjen. Drug način, s katerim vojaki stikajo po krščanskih hišah, je ta, da zahtevajo, naj jim prebivalci izroče orožje, katero da je skrito v njih hišah. In tretji način mučenja je ta, da zahtevajo od krščanskih veljakov po mestih in po selih, naj jim pripeljejo nazaj one Makedonce, ki so z orožjem pobegnili v gore in ondi kot uporniki preglavico delajo turškim oblastvom. Vsakdo ve, da to ni mogoče, ker jih celo turški vojaki, katerim so za to vsa sredstva na razpolago, ne morejo vjeti, toda to je le sredstvo, da potem krščanske veljake zaprejo, tepejo in mučijo do smrti. Načelniki krščanskih Makedoncev iz okraja Strumica iz vasi Martinovo, Novo selo, Burcevo so poslali turškemu guvernerju v Solun pritožbe o grozovitostih, katere vrše tu:ški vojaki dan na dan po tem okraju. Tu pravijo mej drugim: Vaši vojaki nas morijo na razne krute načine. Mnogim našim so naložili oa vrat kamenje 20—25 kil, prisilili jih, da so stali na eni nogi in tako stoječe so jih potem pretepali s šibami. Z razbeljenimi posodami pokrivajo glave našim ženam in dekletom, katere silijo izpovedat', kje so njih možje, očetje in bratje, kje imajo orožje skrito. Ker ničesar tega ne vedo, jih mučijo na najbolj surov način. Pobiranje davkov zal. 1904. Tuiški vojaki Bedaj iztirjavajo davke po Makedoniji že za 1. 1904. Ljudje v ohupnosti prodajajo zadnje rope, ki jih imajo v hlevu, da plačajo svojim krvolc.čnikom davek. Druge pa, ki nimajo ničesar plačati, pretepajo s ši bami in pehajo v ječo. Seljak Nikola Kekli barofl, v adrijanopelskem okraju, je imel plačati 50 piastrov (10 frankov). Prosil je odloga do 15. marca, a so ga pretepli s šibami tako, da je mej mučenjem umrl. Velik shod v Parizu za Makedonce. Dne 15 febr. se je vršil, kot smo že poročali, v Parizu v gledališču Cba teau d' Eau velik shod v prilog Makedoncem, na katerem so govorniki d' Estovvmelles, Denys, Cochin, PresseriBd, Jauiča in Lerolle poživljali Evropo, naj hitro kaj Btori, da se onemogočijo grozodejstva, ki se Bedaj vrše na Balkanu. Ob enem so povdarjali, da se isto, kar za Makedonijo, mora zgoditi tudi za Armenijo, kjer vladajo popolno slične raz mere. Pressense je omenil glede visokosti davkov, da se davki zahtevajo od vsega, celo od — vporabe zob. Resolucije pozivljejo fran cosko vlado, da poskrbi, da se takoj izyrše berolinske mirovne pogodbe, veljavne za ureditev razmer na Balkanu. * « * Sultan je sprejel reforme. Ta vest nikakor ni tako važna, kakor se na prvi pogled vidi. Sultan je sprejel tudi od vlasti predlagane reforme o Kreti, o Arme niji a — izvršil jih ni, kakor pričajo dogodki na Kreti in v Armeniji. Tako bo postopal tudi glede makedonskih reform. Stvar velevlasti bo, ako bodo hotele mirno gledati, kako sultan prezira »sprejete reforme«. * * * Raznoterosti. Razni listi pišejo, da turški uradniki in orožniki ropajo, ker — od sultana plače ne dobe Orožniki ne dobe niti tistih borih 25 frankov, katere jim je vlada obljubila za plačo. D >čim se tako po stopa proti nižjim državnim uslužbencem, vlečejo višji drž. uradniki velikanske plače. Najnovejie vesti. London, 25. febr. »Times« poroča iz MoBkve, da se v ruskem generalnem štabu vrše naporna dela. V Kijevu in Odesi vojaki ne dobe nobenega odpusta. Predpriprave za mobilizacijo 100000 rezervistov prvega razreda in 80000 rezervistov druzega razreda so končane. Carigrad, 25. febr. Turška vlada bo vkljub temu, da je Bprejela predlagano reforme, prijavila nekaj formalnih ugovorov, ki se pa ne bodo dotikali reform. Sultanova vlada bo le naprosila velesile, naj jej o 1 a j-šajo izvedbo reform ter posebno z ozirom na velike stroške dovolijo zvišanje carine od dveh na tri odstotke. Carigrad, 25. febr. Turška vlada je prepovedala angleškemu časnikarju Mag-donaldu, ki je prišel v Solun, nadaljuje potovanje v Makedonijo. B e 1 g r a d, 25. februarja. Tu se mnogo govori o tem, da se snuje tajna zveza mej Bolgarsko in Srbijo, da se razpor mej drža vama, ako pride do delitve Makedonije, prepreči. Z a d e r , 25. februarja. Tudi tukajšnji krogi potrjujejo, da je c. kr. eskadra dobila povelje biti pripravljena, da odpluje proti orijentu. Domneva se, da se hnče predloge o reformah podkrepiti z demonstracijo bro-dovja. Samo ob sebi umevno je, da treba te vesti sprejeti z največjo rezervo. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani Močan potresni sunek je prestrašil 23. t. m. prebivalce mesta Aš na Češkem. Mnogo hiš je poškodovanih. — Umrl je bivši metropoiit Boune Sara Kassanovič — V smrt na vislice je bil obaojen na Dunaju Anton Sohoenekl, ki je umoril in oropal 811etno trafikantinjo pl. Jiillich. Dejanje je tajil in po obsodbi je zaklical sodnikom . »Maščevanje do desetega kolena«. — Leopold W 81 f I i n g , bivši nadvojvoda Leopold Ferdinand, bo vstopil v mornarico ameriških združenih držav. Od doma mu nočejo poslati nobenega denarja več. Sedaj je akoro brez sredstev. — Obsojeni župan. Pruski župan v Friedenau, Kletke, je bil obsojen na 4 mesece zapora, ker je zaprl nekega knjigovodjo, ker je napačno domneval, da je anarhist. — Umetni mizarji so pričeli stavkati v Berolinu. Dar našega cesarja ruskemu oarju Naš cesar je prosil grofa Ivana Dra škoviča, naj mu v slojih gozdih nalovi štirinajst plemenitih jelenov, katero hoče cesar pokloniti v dar ruskemu carju. Ta zanimivi lov se je vršil dne 14. t. m. v grofovih gozdih pri Pečuhu na Ogrskem in so vjeli 42 takih živalij, izmej katerih so izbrali 14 naj krasnejših jelenov. Ti so ie dospeli na Dunaj. Najhitrejši brzovlak na svetu Iz New Jorka se poroča, da je prevozil Em-pire ekspresni vlak 302 milji dolgo progo Albeny Buflilo v 4 urah 55 minutah. Progi med Palmyro in Macedonom, dolgo 7 in pol milje, pravozil je v 4 minut h; torej je prevozil jedno miljo v 32 9 sekunde. Prav ame rikansko, samo če ni amerikanska Blavna časnikarska raca. Nove velike vire petroleja so odkrili v Dewey v državi Indiana v Ameriki. V saporu umorjen Preteklo nedeljo je pobegnila hči mestnega sodnika v Val-kanju na Ogrskem s svojim ljubavnikom Antonom Tričem, ker ni hotela stopiti v zakon z možem, katerega so ji usiljevalt stariši, katerega pa ni marala Sodnik je poslal za beguncema dva pandura, ki sta begunca res zasačila in pripeljala domov. Deklico bo oddali starišem, Triča so pa utaknili v mestno ječo, kjer so ga sodnik in pandura tako pretepli, da je umrl. Sodnik je drugi dan naznanil, da je Trič v zaporu zmrznil, a pre iBkava je, dognala, da so ga sodnik in pandura toliko časa pretepa vali, da je izdahnil. Najdaljši most na svetu hočejo po staviti Amerikanci čez ožino med Manhatan-skim otokom in Long Islandom Most bode čez 1 in pol km dolg in 135 čevljev nad morsko gladino postivljen. Porabili bodo za to 30 miljonov kg železa. Is vosnika je postal milijonar v Forbes v Avstraliji voznik Viljem Newton, ki se je dolgo vrsto let preživel s trdim delom. Dobil je deddčino nad miljon fantov iterlingov (24 miljonov kron) Od nekdaj že je svojim znancem pripovedoval, da ima dobiti veliko dedščino, ki je založena pri ■Obamery sodniji v Londonu, otoril je vse tozadevne korake. Zadnji čas mu je njegova na Angleškem stanujoča sestra pisala, da je sodnija priznala njegovo pravico do dedščine. Newton ni bil, ko je dobil to ob vestilo nič rasburjen kljub temu, da je zadnji čas živel s svojimi otroci v revščini in bil navezan na miloščino svojih znancev. Newton namerava iti na Angleško in stanovati v gradu svojih prednikov. Podsemeljski „Niagara slap« v Švici Četa predrznih turistov se je drznila preiskati podzemeljsko jamo Stalden v bližini kraja Švyc v Švici. Podjetje bilo je nad vse drzno zaradi mogočno deročih podzemeljskih voda in radi nepoznanja podzemeljskega sveta. Drzni turisti preskrbeli so se z živežem za osem dnij in z lestvami, vseli so s seboj tudi 5000 metrov vrvi in acetilinske svetilke. V podzemski jami so ostali 48 ur. Smatrali so jih že za zgubljene. Toda prišli so srečno na svitlo. Sedaj pripovedujejo, da so počasi napredovaje nad prepadi našli velike krasote v tej podzemeljski jami. Narava storila je iz kapnikov velike, najkrasneje dverane. Nad vse veličasten pa je v podzemeljski duplji nahajajoč se velikanski slap, ki v svoji mogočnosti prav nič ne zaostaja za niagarskim v Severni Ameriki, kar se pa tiče naravne krasote in divje romantike, ga daleko prekaša. Boj v občinskem svetu V Riedu na Tirolskem so se občinski očetje pri občinski seji silno sprli. Naposled bo se pričeli kar povprek klofutati, vender župan ni prej prekinil seje, da je dobil silen udarec preko glave in ga je oblila kri. Banket vdov. Ekscentični ameriški milijonar Alfred Hovvlett je praznoval pred par dnevi svoj 82 letni rojstni dan. Ob tej priliki priredil je banket, h kateremu je povabil 100 starih vdov, ki so bile vse prijateljice njegove pokojne soproge. Proti dremanju v cerkvi med službo božjo je danski kralj Kristjan IV. dne 17. majnika 1864. 1. pisal sledeče lastnoročno piBmo: Ker smo zvedeli, da se je dremanje med službo božjo po cerkvah preveč udomačilo, ukazujemo najmilostiveje, naj v vsaki farni cerkvi bode nastavljenih več mož, ki naj med službo božjo hodijo z dolgo palico po cerkvi in naj z njo vsakega, ki med službo božjo drema, vdari po glavi, da bodo tako verniki med službo božjo ostali čuječi. Benefični koncert sa dva morilca. V Queenslandn v Avstraliji sta dva brata Keunilh radi dveh umorov bila obsojena na smrt. Razsodbo potrdilo je tudi prizivno sodišče. Za pomiloščenje odprta je še jedna pot, namreč angleški tajni svet, ki pa je zelo draga. Da bi se v ta namen dobil potreben drobiž, priredili so njuni prijatelji v korist morilcev velik benefični koncert, ki je bil izborno obiskan. Koncem koncerta bo v slovesnem sprevodu pripeljali na oder očota, sestro in jednega brata morilcev. Poslušalci so sorodnikom morilcev ploskali. Čudno je pri tej prireditvi to, da Be je pri sodnijski razpravi krivda obeh obsojencev brezdvojbeno dokazala. Prvi obstrukcijonist- Ker je nekoliko let sem v vseh parlamentih postala ob-strukcija tako pogosta stvar, našel se je nekdo, ki je začel brskati po zgodovini in je iskal po njej, kdo je bil prvi obstrukcijonist. Našel ga je. Bil je Cato Uticensis, gla-aoviti govornik, ki se je več nego enkrat poslužil tega sredstva, da prepreči vsprejem kakega zakona, ki mu ni bil po misli. Tako je n. pr. — kakor pripoveduje Cezar v svoji zgodovini meščanske vojne — enkrat Cato v senatu rimskem hotel preprečiti glasovanje o nekem zakonu, ki je bil predložen s plebejskih klopi. Ker je bila takrat navada (danes bi rekli pravilnik), da so se govori, ki se niso dovršili do zahoda solnca, nada- j Ijevali naslednjega dne (nočnih sej namreč niso poznali), je Cato „skozi nekoliko dni oviral delo senata, nadaljuje po navadi svoje dolge govore.« Tu nam beseda »po navadi« (more solito) priča, da tak slučaj obstrukcije ni bil osamljen niti v samih Rimljanih ali zdi se, da so jo predsedniki tedanje dobe ▼sprejemali z večjo hladnokrvnostjo, nego današnji Katbreini, Vetterji in Ballestremi. Zanimiva sapuičina. 2,000 000 kron volil je ubožcem v občinah Pist in Rowd-nice na Češkem neki vdovec in vender ni dal v ta namen več kot 10 kron. Povodom smrti svoje ranjce prišel je na to-le misel: V opomin na svojo ranjko ženo založil je svoto 10 kron pri občini z naročilom, naj ostane denar toliko časa založen, da bode dosegel z obrestmi in obrestij obresti svoto 2 milijonov kron. Ko bode ta svota dosežena, naj se pa obresti v spomin ranjke njegove ■ žene na dan nje smrti porazdele med uboge 1 obeh teh občin. Občinski očetje so preraču- i nili, da bode naloženi kapital dosegel svoto | 2 milijona kron čez 1356 let. Med uboge občin Pist in Rowdnica razdoljene bodo torej prvič obresti 1. 3259.1 Najviije uredništvo. List »North American« v New Jorku ima poslopje z 18 nadstropji. Upravništvo in uredništvo se nahajata v 15,16., 17 in 18 nadstropju. Uredniki sami so si izbrali za uredništvo tako visoko ležeča nadstropja, da so bolj oddaljeni od svetnega hrupa. Da občinstvo lahko pride v upravništvo in uredništvo, je na razpolago posebna naprava, ki vzdiguje občinstvo v visočino. Stavka • stavoev. Beligrajski stavci so zagrozili, da stopijo v stavko, ako ne bodo t skarne v Belemgradu strogo upoštevale nedeljskega počitka. Najstarejši človek na svetu je neki Mauril del W a 11 e v Ameriki. Ima 157 let. Nova nemika beseda. Za brezžični brzojav so Nemci sestavili novo besedo »Funksprucb«. Za istirjevanje dolžnikov se je v New Yorku ustanovilo posebno podjetje. Tvrdke, katerim kaka eseba že predolgo časa dolžuje, oddajo naslov dotične osebe temu podjetju, ki pošlje svojega uslužbenca z velikim, rudeče pobarvanim avtomobilom pred dolžnikovo stanovanje. Na avtomobilu je širok napis : »Iztirjevanje nemarnih dolžnikov«. Umevno je, da tako iztirjevanje napravi veliko pozornost in da marsikdo raje plača prej, predno se pojavi pred njegovim stanovanjem tak avtomobil. Društva. (I. tržiško delavsko kon-8 u m n o društvo) ja imelo svoj peti redni občni zbor na pustno nedeljo dne 22. t. m. v prostorih g. Henrika Dobrina. Načelnik g. Iv. Papov ga otvori ob pol 5. uri popoludne, pozdravi navzoče, katerih je bilo ena četrtina, dalje poroča o vsem društvenem delovanju preteklega leta in želi, da bi se člani večkrat mej letom zbirali k posvetovanju. Tajnikovo poročilo je bilo precej obširno ter je bilo sprejeto brez ugovora, kakor tudi poročilo blagajnikovo. Iz tega se razvidi, da društvo dobro napreduje. Pristopilo je v teku leta pet zadružnikov in šteje zadruga koncem decembra pr. leta 89 članov. Deleži znašajo 759 K 50 h. Denarnega prometa je imela zadruga 40162 K 34 b, društvena aktiva znašajo 4363 K 65 h, pasiva 4035 K 50 h, čisti dobiček 328 K 15 h, kateri se po sklepu občnega zbora razdeli polovica po razmerju zanimanja za društvo med društvenike polovica pa pripiše rezervnemu zakladu. Razvidi se iz tega, da se dopisovalcem v »Gorenjca« ne bodo tako hitro izpolnile želje glede društvenega razpada.— Pri dopolnilni volitvi bo bili skoro soglasno izvoljeni sledeči gospodje v načelstvo : I v a n Papov, načelnik, Ludovik G r a s • m a j e r, namestnik, Ivan Lederer, tajnik. Anton Nemec, blagajnik, K a -rolKončar in Anton Zupan, cd bornika; v nadzorstvo pa gg.: Jožef Bahun, Franc Slabe in Anton Dobrin; namestniki gg.: Jožef Božič, Jožef Pole, Jožef Ješe; odbora namestniki gg.: Jožef Zupan, Ignacij Čadeš, Peter Perko. (Občni zbor kamniške podružnice slovenskega planinskega društva) se vrši dne 28. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v hotelu Fischer v Kamniku. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tainikovo o podružničnem delovanju leta 1902. Poročilo blsgajni-kovo. 4. Volitev novega odbora za dobo treh let. 5. Posamezni nasveti. 6. Pomenek o zidanju koče na kamniškem sedlu (1879 metrov) — Da bi prišlo na ta občni zbor mnogo prijateljev planinstva, vabi najuljud-neje odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 25. febr. Pri neki novi zgradbi v Lichtensteinovi ulici se je podrl obok. Od desetih delavcev se jih je rešilo iz kleti sedem, dva sta ubita, eden ranjen. Rim, 25. febr. Včeraj je vojvoda Almodovar izročil sv. očetu pismeno čestitko španskega kralja. Sv. oče se je zahvalil in dejal, da izroča blagoslov kralja in Španiji, kateri želi, da bi skoro zopet dobila svojo staro velikost. Pariz, 25. febr. Državno pravd-ništvo namerava Humbertove postaviti pred navadno sodišče, ker se boji, da bodo pred porotniki oproščeni. Madrid, 25. febr. „Heraldu" javljajo iz Cente, da je vstaški pretendent Bu-Hamara pribežal k N' Zambitom. Zvesta sta mu še tudi rodova Gaallata in Hyaina. IJmrli ho: 22. febr Helena Šlajbah, nadarbinka, «7 let, je bila na Karlovski cesti od tramvaja povožena. •8. febr. Fran Železnikar, krojaC, 60 let, Šelen-burgove ulice 1, se je obesil. V bolnišnici: 20. febr. Jera Achtschin, ključarjeva vdova, 72 let, Arterio selerosis, srCna hiba. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zraCni tlak 746-0 mm I Cae epa. zevanja Stanje barometra. t min. Tempe-ratnra . P« Celaiju Vetr.ri. Neko 11 j i*' 24 9. zveš.; 745.9 2-4 si. svzh. | obl. 0-0 0 25 Sr 7. »juti. 2 popol. sdnja včei 746 6 1 01 744 3| 5 V ajSnja temperat si. jzah, 1 megla si. ssvzb. | del. jasno ura 6-2 • normale, 0 7 Dunajska borza dnž 25. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....1C080 Skupni državni dolg v srebru.....100 80 Avstrijska zlata renta 4% .....120-95 Avstrijska kronska renta 4%.....101-10 Ogerska zlata renta 4* ......12115 Ogerska kronska renta 4% .....99-65 Avtro-ogerske ban«ne del.nice 600 gld. . 16-70 Jitne delnice, 160 gld..............688-26 Loudon vista......................240"— NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 117 — 20 mark........................23 42 20 frankov (napoleondor)......1907 Italijanski bankovci.........95'f 5 C. kr. cekini...........11-32 ne cene dn<5 26. februarja 1903 (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Pfienica za spomlad.....K 7 57 do 7-58 Rž za spomlad ........6-91 „ 6-92 Koruza za maj - junij 1903 . . . „ — ,, — Oves za pomlad........6-34 » 6 35 Na budimpeštanski borsi: PSenica ia april ......K 7-56 do 7-57 Pšenica za oktober.....» 7 66 , 7.59 Ki za april..........7-64 . 7 65 Oves za april ..................607 „ 6-08 Koruza za maj (1903) . . . , 6 21 , 6 22 Koruza za julij........6-25 > 6'26 (Efektiv). Dunajski trg Plenica banaSka.......K 5-94 do 5 95 > južne železnice ..... 6-05 , 6-06 Bi ......„ 8 08 » 8 55 Ječmen , » .....745 , 7-90 ob Tisi ........6-90 , 7 06 Koruza ogrska stara.......6 30 „ 7 26 » , nova......6-30 , 7-76 Cinkvant » stari.......735 „ 745 , , novi.......7-20 ., 7-30 Oves srednji.........6-70 „ 7-— Fižol.............7— „ 14-- priporoča raznovrstne ^SST vizitnice ^H po nizki ceni. Na prodaj sta 2 križeva pota jeden 95 cm visok velja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.— pri 211 12-2 FR. TOMAN-u, podobarju ln pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. Lepa domačija = v bližini Bleda = obstoječa iz gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozda, na katerem se redi lahko dvanajst in več glav živine, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. Prilika je tudi za postranski zaslužek. — Naslov povč upravništvo. 202 3-2 Pekarija se da v :■».».§za več let v Kranju s stanovanjem vred po ugodni ceni vsled smrti gospodarja. — Več se izvč pri lastnici Jeri Hafner v Kranju, Savsko predmestje štev. 29. 201 3-2 BV Os^rbnilt sedaj v graščini, oženjen, brez otrok, želi takoj nastopiti drugo službo. Njegov naslov povč upravništvo „Slovenca". 20G 3—2 Pazor! Kdor želi dobre, pristne, fine slivovke ali tropinovca nad pol hektolitra kupiti naravnost od producenta, naj se obrne do posestnika Orehovaca. gospoda Dragotia Frohlicha, pošta Sv. Peter-Orehovac na Hrvaškem. 233 8-1 Stanovanje s hrano išče gospodična pri poSteni rodbini ■ 1. maroem. — Ponudbe uprav-niStvu »Slovenca«. 238 3—1 VABILO na V. redni občni zbor kmetijskega društva vLeskovici rej. zadruga z omejeno zavezo kateri se bo vrfiil v nedeljo, dn6 15. marca 190$ ob 4. uri popoldne v društveni sobi v Leskovld. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Odobritev letnega računa. 3. Volitev načelstva, rač. pregledovalca in namestnika. 4. Slučajnosti. V L e b k o v i c i, 22. fabr. 1903. 226 1—1. Na^olfstvo. VABILO na V. redni občni zbor hranilnice in posojilnice y Leskorici reglstr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 1. marca 1903 ob pol 3. uri popoldne y društveni sobi v Leskovioi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računov za 1. 1902. 3. Volitev načelstva, rač. pregledovalca in namestnika. 4. Slučajnosti. « VLeskovici, 22. febr. 1903. 226 i-i Načelstvo. VABILO na IILredni občni zbor hranilnice in posojilnice v Šf.Jurji pri Kranju reglstr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vrštl v nedeljo, 15. marca 1903 ob pol 4. uri popoldne v uradniških prostorih posojilnioe. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6'. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vae zadružnike Odbor. Št. Ju rji, 24. svečana 1903. VABILO na VIII. redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Gorjah, regiatr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 15. marca 190$ ob pol 4. uri popoldne v društvenem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Odobritev letnega računa. 4. Volitev načelstva, rač. pregledovalea in njega namestnika. 5. Slučajnosti. Odbor. Sledilno milo z znamko Jalen u je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno^ 62 25-6 88gT Paziti je na gorenj o varstveno znamko. in zajamčeno čisto. Naprodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga. v GabrlJI 2i3 2-2 pri Moravčah z nekoliko zemljiščem in mladim sadnim vrtom se da takoj v najem. Hiša bi bila pripravna za kakošno obrt ali kupčijo in ker stoji na zelo prijaznem in lepem kraju tik okrajne ceste, bi bilo posebno lepo vporabiti za letovišče. V hiši se nahajajo tri večje m dve manjši sobi ter prostorna obokana klet, veža, kuhinja in hlev za živino. Več se poizvc pri "lastniku: P. Rovšek-U, fotografu v Ljubljani I V L l/ * Vsak dan jih izdela tovarna V?*" 40.000 parov! Edini kontrahenti: MesstorfF, Itehn «fc C©., Wien, I. Na debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani kakor pri sledečih trgovinah: V Ljubljani so na prodaj pri Ceškutt Marija, J S.Benedikt, Kolar Josef & Comp, Pe-trlMd Vas o, Persohe Alojzij, Treo Karollna, Ernost Jeunlkar, A. Kasoh, Kenda Henrik, Ant. Leut^eb, Karol Recknagel, A. Schaffer, F. M. Sohmltt, Fr. Szantner. Bolničar B. Postojna, Bartelmay Josip Kočevje, Brlniek Ivan Trnovo, Engelsberger Rud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fiirsajer Leopold v Kadoljici, Gratnor Jurij Kamnik, Gatsch A. Kostanjevica, Lapajno Valentin Idrija, Morauo Josip Novo mesto, Pollak Marija Kranj, Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblč Anton Sevnica Leblnger & Borgmanu Litija. I. Ferjan, Jesenice, E.v Hoffmann Kočevje, Jonke Frano Kočevje, Barborlč M Novomesto, I. N. Kooell Skofjaloka. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terczšje cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 110 95-28 4Tj3 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. si 0 0 Prva tržaška destilerija za konjak Camis&stock V Barkovljah Pn Trstu j} priporoča domači zdravilski konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sledila Dunaj IX , Spitalgasse 31, ki jo odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K, 7» Bteklenice K 2 60. V Ljubljani se dobiva pri tvrčkah: J. Jebačin, Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30-15 A. Lilleg, A. Šarabon, Viktor Schiffrer, P. Terdina. ladajatal) ia odgovorni ttrsuuk: Ur. t«»»«l| Zitalk, «sk .Katoliška Tiskarn«" v LjublianL