Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. Oddaja apnenega dušika. Za jesensko gnojenje ima Slovenska kmetijska družba na razpolago zadostne množine apnenega dušika, ki se posebno priporoča za gnojenje ozimne, pšenice in rži ter ozimnega ječmena; pa tudi travnikov, vinogradov in hmeljnlkov. Kolikor je nam dosedaj znano, je imelo spomladno gnojenje z apnenim dušikom zelo dobep uspeh, vsled česar so tisti kmetovalci, ki so poskušali to gnojenje, zelo navdušeni za to umetno gnojilo. Po poročilih, ki jih je družba zbrala, se je na pr. pri žitu doseglo na hektar 300 do 400 kg več zrnja nego brez dušika. Torej je to gnojenje zelo ugodno učinkovalo in se prav dobro izplačalo, vsled česar priporočamo tudi vsem drugim kmetovalcem, naj si naročijo tega umetnega gnojila, kolikor ga potrebujejo za jesensko gnojenje. Ozimni pšenici in rži ga potrosimo od 150 do 200 kg na en ha ali na 1 «/4 orala, ozimnemu ječmenu 100 do 150 kg na isto površino. Vendar je priporočljivo potrositi polovico te množine v jeseni, polovico pa spomladi, ko sneg skopni. Po travnikih se ga raztrosi v pozni jeseni, da se pozimi razkroji in pride do korenin trave; vzamemo ga 100 do 150 kg na en ha ali na 1 >/t orala. Hmelju ga damo istotako jeseni In sicer 300 do 400 kg, vinogradom pa 250 do 300 kg na en ha ali na 1 8/4 orala. Natančen poduk, kako ga je rabiti, dobimo v gospodarskem navodilu štev. 64 »Apneni dušik, najboljše sedanje umetno gnojilo«. Opozoriti je, naj se vsak natančno drži navodil, kako se trosi apneni dušik, ker treba dandanes s to zmesjo postopati previdno. Apneni dušik stane v celih vagonih naložen v vrečah franko tvornica po 150 kron za lOO kg\ Voznlno po železnici mora plačati vsak naročnik sam. Manjše množine od enega vagona se odpošiljajo Iz Ljubljane in stane tedaj franko Ljubljana I>o 160 kron za lOO kg.. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. inrTijub^ ------ Obsegii Naznanil* kmetovalcem. - Politična stranka zemljiške reforme - Važnost umnega obdelovanja zemlie - Stanie roveie novice.'"—PIiiseratiT — ^ružbene° vesti.Gore'^skem' ~ Da bo kakšnih očitanj! - Vprašanja' in odgovori. - Litijske Inserati (oznanila) se zaračiinjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 300 K, na »/, strani 200 K, na 1/3 strani 100 K, na •/, strani 50 K in na razdeljevanje, zatehtanje itd., toraj 75 v. pri q, kar gotovo ni trgovsko, ker je vsak dobiček izključen. V seji glavnega odbora SI. kmet. družbe dne 25. januarija t. 1. se pa ta nakup galice za naše vinogradnike ni odobril, češ, da je ta galica za cele tri krone pri kg predraga, kajti deželna vlada za Slovenijo jo more kupiti loko Dunaj kg po K 5 20. Glavni odbor je zato sklenil kup:ti drugih 75 vag. galice iz Dunaja za znatno nižjo ceno, ne da bi obenem kaj ukrepal in sploh razpravljal kam s 75 vag. Ustješke dražje galice, ki jo je družba pravnoveljavno kupila, zanjo že del kupnine plačala in ki ji je bila sedaj odveč. Nakup za skoraj 3 K pri kg predrage modre galice sem jaz zagrešil zato sem takoj sklenil (kajti vedel sem za vsa zakulisna očitanja) ta moj pregrešek popraviti, odnosno posledice dozdevno ponesrečenega nakupa nase prevzeti, celo, ker sem bil v tisti seji 25. januvarija t. I. na mojo zahtevo vpokojen in se nisem po 35 letih hotel od družbe ločiti z madežem, da sem družbo le za en vinar oškodoval. Sedaj mi je šlo se predragih 75 vag. modre galice na kakšen način znebiti, kajti posledice njih nakupa sem nase prevzel, posebno, ker družba za svoje namene glasom družbenih pravil ni smela ž njimi v svojem okrožju trgovati in poleg teg i v takratnemu tržnem položaju nedvomno pretečo izgubo riskirati. Jaz sem torej vnovčitev 75 vag. predrage Ustješke galice prevzel na svoj račun ter sem bil seveda v takratnih razmerah pripravljen na znatno izgubo. Uradni spisi neizpodbitno potrjujejo vse moje naslednje ukrepe in vse družbeno uradništvo je priča mojega takratnega duševnega razpoloženja skozi tri mesece, ko mi je pretila popolna gmotna propast. Ne hotel bi več takih mukepolnih tednov prebiti! Če sem bil prisiljen vzlic svoji vpokojitvi še naprej pri družbi delovati, je bil poglaviten vzrok ta od mene zakrivljena, nesrečna kupčija, ki sem jo v prid družbe in v varstvo svojega dobrega imena popolnoma v svoje breme prevzel. Da se rešim iz te zagate brez ali vsaj brez velike škode, sem najprvo skušal dogovorno s svojim pravnim zastopnikom pravnoveljavno sklenjeno kupčijo razdreti in ko to ni šlo, to „mojo" galico po možnosti z majhno izgubo drugam prodati, ker je bilo za Slovenijo kupljene več kakor dovelj znatno ceneje galice potom tukajšne dež. vlade. Moja tozadevna akcija je obstojala v sledečem: 1. Pri ljubljanskem denarnem zavodu sem si najprvo preskrbel proti vsestranskemu jamstvu potrebni kredit. Dokaz temu so vse tozadevne pismene obojestranske izjave in dejstvo, da se je ves denar nakazoval edinole proti mojemu podpisu in da se je predplačilo za galico imenovani tvrdki brez škode za družbo na moj račun obrestovalo. 2. Odredil sem posebej voditi račune za „mojo" galico ter jih eleminirati iz družbenega knjigovodstva. 3. Prosjačil sem na vse pretege pri imenovani tvrdki za storniranje kupčije, a brez vsakega vspeha. 4. Pri dež. vladi se je izposlovala prepoved uvoza Ustješke galice pod pretvezo oderuške cene, kar pa ni držalo, ker se je tvrdka postavila na stališče, daje ona dolžna glasom kupne pogodbe edinole skrbeti za prosti izvoz iz Češke in prosti prevoz skozi Nemško-Avstrijo. 5. Intervencija pri čehoslovaškem blagovnem uradu v Pragi, da se ne da dovoljenja za izvoz te galice iz Češkega, je bila nevspešna. 6. Prošnja pri našem poslaništvu v Pragi za intervencijo pri češki vladi v enakem smislu vsled odpora pristojnih čeških oblasti tudi ni vspela, pač je ravnatelj tvornice v Ustju, Futschik, pristal na storno. če se plača 700.000 K odškodn;ne. — Migljaj, da se kot renresaliia prepove izvoz elektrodov iz tvornice na Dobravi pri Jesenicah imenovani tvornici v Ustju na Češko, sem sicer izvedel, a ker tvornica elektrodov ni več rabila, ni bilo seveda učinka. Ker kunčMe vzlic vsem naporom nisem mogel stornirati (tvrdka me je imela zaradi velikega predplačila v rokah), sem pričel s poskusi „svojo" galico vnovčiti. 7. Poskus zamenjave Ustješke galice za šviške bančne dep^te na Dunaju se je v prčetku kazal vspešen. ker so se Švicarji hoteli znebiti za vsako ceno avstrijske valute, a pogajanja so sama-od sebe nemogoča postala, ker je bila naenkrat vsa poštna in brzojavna zveza s Švico ukinjena in sta bila tudi izvoz in prevoz galice v Švico onemogočena. 8. Prodaja galice brez ogromne izgube potom inseriranja v dunajskih, madžarskih in hrvašk:h listih se ni sponesla, ker so do meseca aprila strašile po celi bivši Avstro - Ogrski brezobvezne nizke dunajske ponudbe, ki so pač bile le na papirju, a so vendarle zbegale ves trg, ki je s temi cenami za »papirnato galico" računal. 9. Ponudil sem nakup te „moje" galice osrednji vladi v Beograd po skrajno nizki ceni loko Ljubljana, toda ponudba se ni sprejela, dasi so meseca junija morali tamkaj kupiti galico po K 950 loko Ljubljana. 10. Poslal sem agente prodajati galico na Hrvaško in v Slavonijo, ki pa zaradi papirnatih Dunajskih nizkih ponudb niso mogli nobene kupčije skleniti. 11. Poleg vsega tega sem delal še nebroj drugih poskušenj galico z večjo ali manjšo izgubo prodati, a bilo je vse zaman. Pri vsem tem delu sem naprosil sodelovanja svoje bivše uradnike-sotovariše, ki so mi res ves čas tozadevne akcije tako pomagali, da jim moram biti vedno hvaležen. Meseca maja se je situacija naenkrat izpremenila meni v prid ; dunajske nizke ponudbe so se izkazale ničeve, od mene ob Novem letu antrirana kupčija je slonela na pravih domnevanjih in če bi jaz s „svojo" galico delno ne priskočil na pomoč, ne bi naši vinogradniki niti pravočasno dobili galice v roke, kajti blaga sploh ni bilo dovolj na trgu. Popis križevega pota z dobavljanjem Dunajske galice, kateri so ceno pod raznimi pretvezami neprenehoma povišavali, spada v drugo poglavje Ob tej ugodni situaciji sem najprvo skušal z višjo ceno pri „moji" galici pokriti že visoko narasle režijske stroške ter zaslužiti meni namenjeno triodstotno provizijo, kajti sedaj sem bil vsled upokojitve zasebnik brez vsakih obvez do kmet. družbe in torej moralno ter pravno do kaj takega upravičen. Velika gmotna škoda, ki mi je pretila v I. let. četrtletju, katera pretnja mi je prizadela velike skrbi in duševne muke, se je v II. let. četrtletju spremenila meni v srečo. Po pravnem položaju, ki je Iz vseh uradnih spisov In okolščln razviden, je cel prebitek Iz tu popisane kupčije moja neoporečna last, od-nosno pošteni zaslužek. V seji glavnega odbora Slov. kmet. dr. dne 16. julija t. 1. sem poročal o poteku cele akcije izvoljenim odbornikom, ki so za družbeno delovanje odgovorni. Povedal sem, da formelno vzamem pač cel čisti prebitek, ki mi pravno tudi vsekako gre, toda pridržim si v resnici le njega del, dočim izročim pretežni del družbenemu pokojninskemu zakladu, da se ž njim fundira po zakonu predpisani dokup štirih službenih lpt, ki so se uradnikom vsled vojne koncedirali in ki bi jih dugače morala družba iz svojega dokupiti. Kdor pozna zakon in zavarovalno tehniko, ta ve kako velika vsota je v to svrho potrebna ! — Oblika, 'ki jo dam porabi prebitka, je v prid družbe prav zelo utemeljena, nisem je pa v seji utemeljeval in iz tehtnih razlogov tega tudi tukaj ne storm. Družbeni gospod predsednik na dobro pozna vse moje gori označene in drug° nagibe on ve tudi za moja pogajanja kupiti iz prebitka prepotrebno posebno hišo za družbeno gospodinjsko šolo in za seminar za gospodinjske učiteljice, o čemur sem pri seji molčal in sem mu takoj drugi dan po seji (17. julija) povedal, da sem sebi namenil le tri°'„ pro"izije tudi od prodaje „moje" galice, kar mora vsak veščak smatrati skrajno skromno, če se upošteva, da nisem od 1. februarja t. 1. več družbeni uradnik, amnak zasebnik in da mi gre vsekako pravica do odškodnine za vse gori opisano ogromno delo in za prestane skrbi. Vodilni uradniki ljubljanskih podietij se pač lahko smejejo moii noblesi in sploh marsičemu drugemu, kar ni le običajno, ampak že zdavnaj samoobsebi umevno, česar pa jaz nisem nikdar kot uradnik družbe prakticiral. Naj se torej po krivem ne očita Slov. kmet. dr. kupčije z modro galico, ki sem jo po naklučju moral jaz imeti v družbenih prostorih, saj sem takoj zapustil Liubljano. ko je bila v glavnih potezah kupčija končana. — V družbeni pisarni sem pa zapustil v poslovanje uvedene prvovrstno klasificirane strokovne uradnike, ki sem jih jaz pridobil že pred dvemi, od-nosno pred enim letom. Ne zanikavam. da lahko delam še za dva uradnika in imam inicijative za tri, toda gabi se mi delo sredi sebičnosti, pristranosti itd. ter sredi okostelenosti brez vsakega modernega poleta, ki danes splošno vlada v naši javnosti. Zapustil sem spisane inicijativne predloge in v žepu imam uradno potrdilo, kaj nisem storil, a se mi vendar utegne kedaj kaj očitati, toda dela „pour le roi de Prusse" sem naveličan. V Bohinju, meseca avgusta 1919. Gustav Pire. VPRAŠANJA in ODGOVORI. ta tu kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na (lov. kmetilske dražbo kranlako ali na uredništvo .Kmetovalca" ae nnčelnn odr^varlu 1* v .Kmetovalcu*. Odgovori, ki so splošno poučni, le uvrste med .Vprašanja lo deovore*, na oltala vprašanja le pa odgovarja pismeno. če Je priložena znamka iS odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki ao podpiaana a celim imenom; orezimna vprašanja ali taka, ki ao zaznamovana le z začetnimi črkami, ae tržejo v koš. V .Kmetovalcu* ae pri vprašanju nikdar ne natiane vprašalčevo ime. ampak vedno le pričetne črke iMana in kraja Redno ae v vsaki številki adgovori le na tiata vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista: na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor tako) teli odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Ha vprašanja, ki nlao kmetijsko - gospodarska, se na odgovarja v ..Kmetovalou". ampak la piameno. Se Je planin prlloiena 1 K v znamkah ko« prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelr ?sžnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva Vprašanje 95. Imel sem štiri prašičke enega gnezda ki so bili sprva zelo lepi; pozneje pa sta dva od njih zaostala v razvoju za polovico za drugima dvema. Ker sem upal, da se na prostem na paši popravijo, sem jim ogradil 30 prostora in sicer v taki legi, da je bilo vedno polovico solnčnega in polovico senčnega. Tu sem vsak dan ob lepem vremenu spuščal vse 4 prašičke. V začetku so se tu vsi dobro počutili, pozneje pa so trije jeli postajati vedno bolj klaverni in ob enem trebušasti, da se jim je kar koža svetila (dva sta sicer bila že prej v hlevu trebu-šasta in mršava). Misleč, da bode pomagalo, sem jim spustil na ušesih kri ter rane izpral z 1 °/0 karbolovo razto-pnino. Že isti dan sta mi srednja dva prašiča, stara 9 mesecev, poginila. Radoveden jih raztelesim in najdem, da imata oba tako velika jetra, da so zavzemala '/3 žive teže. Izgledala so kot črevesje ; kajti po jetrih je bilo polno velikih in malih mehurčkov, napolnjenih z vodo. Jetra sama so bila skoro neupogljivo trda. Tudi pljuča so bila nekako posušena, vela. Srce in ledice so bile zdrave. Črevesja ni bilo mnogo, a je izgledalo zdravo. Tudi na mesu ni bilo opaziti nikakih znakov bolezni. Najmanjši in najslabši prašič je sicer ostal živ, a izgleda, da zavzemajo jetra pri njem polovico žive teže. Kako bolezen so imeli prašiči, ki so imeli vodene mehurje na Jetrih. Kako je v bodoče obvarovati prašiče pred to boleznijo? (M. B. v R.) Odgovor: To bolezen povzroča neka pasja glista, takozvani lopušnik (Taenia echinococcus), majhna tričlenasta trakulja. Ona se lahko dalje časa zadržuje v tenkem črevesu psa in prehaja od njega z blatom, po katerem se potem na paši ali na tekališču lahko okužijo ostale domače živali. Iz živalskega črevesa potuje ta glista v razne telesne dele, najraje pa v jetra, a napade včasih tudi pljuča, ledvice in vranico. Tu se obda z vodenim mehurjem, ki dela vedno nove izrastke na račun načetega organa. Ti izrastki so obdani s trdo skorjico, ki jo izločuje ranjeni telesni del. Vsled tega so jetra, dasi z mehurji preraščena, vseeno trda. Napadeni deli se vsled mehurjev, ki se vedno dalje razraščajo, nenavadno povečajo. Med tem, ko se število mehurjev veča, žival vidno peša in konečno, ako je ne zakoljemo, sama pogine. Ako se nahaja na pljučih več mehurjev, tedaj žival težko diha in včasih rahlo kašlja. Zgodi se tudi, da se ti mehurji posuše in tedaj se nahaja v mehurjih, namesto tekočine rumenkasta in domačemu siru podobna maža. V tem slučaju žival ne pogine. Proti tej bolezni dozdaj ni znano nikako zdravilo, a je tudi bolezen pri živalih težko dognati. Ako pa jo le domnevamo, tedaj ne kaže drugega kot žival pravočasno zaklati in če smo pri tem našli na jetrih ali pl|učah omenjene mehurje, tedaj moramo te dele prav glouoko zakopati, ne pa jih zametavati, da jih potem najdejo psi in tako t>oiez<.n dalje širijo. To je tudi edino orožje, ki ga imamo dozdaj proti tej bolezni ; namreč, da zaDranimo, da se po okuženih delih dalje ne širi. V severni Nemčiji, zlasti na MeklenDuršnem je svojč«.s ta bolezen prašičereji precej škodovala, a so jo s tem, da so kolikor mogoče zabranjevali Okužcvanje po bolnih delih, vendarle udušili. V Islandiji, kjer sta človek in pes ožja tovariša, trpe tudi ljudje na tej bolezni. Puščanje v tem slučaju ni imelo nikakega učinka, mogoče le, da je oslabitev nekoliko pospešila pogin. Pri takih boleznih je najbolje pozvati veščega živinozdravnika, ki bo dal po trebna navodila. K. Vprašanje 96. Ali je krompirjeva zel dobro krmilo za prašiče, ali ni morda SKodljiva ? (V. R. v B.; Odgovor: V krompirjevi zeli se nahaja kot v jagodah, sicer v veliko manjši men, škodljiva snov, »Solanin«. Vsled tega krompirjevo listje in steblovje nikakor ni pnpr.vno krmilo za prašiče. V krajih, kjer imajo pomanjkanje krme in morajo krave krmiti s tem zelenjem, pravijo, da krom- pirišče pije kravam mleko, kar je znak, da je za živali zelo škodljivo. Navadno dobe drisko, ki jo povzroča ok-salna kislina, ki je neke vrste strup za živalski organizem in se nahaja v tej zeli v precejšnji množini. Obenem pa krompirjeve zeli, dokler je še zelena, ne smemo žeti, ker bi vsled tega trpel razvoj gomoljev; kajti škrob, glavna sestavina gomoljev, se tvori v listih in od tod prehaja v gomolje. Če pa je krompirišče že zrelo, t. j. malone suho, ga pa tudi živali mnogo ne marajo. Krompirišče je ali na njivah požgati ali pa ga porabiti v kompost K. Vprašanje 97. Preselil sem se iz Semiča v Metliko in našel, da so tu v vinogradništvu razne navade, ki jih v Semiču ni. Tako vidim, da tukaj devljejo v vinske sode suhe drože in sicer na 5 hI kakih 50 litrov, pa pravijo, da je vino potem bolj čisto in bolj stanovitno. Ker so v Semiču ravno nasprotnega mnenja in menijo, da drože v poletnem času vino lahko pokvarijo, prosim za pojasnilo, je-li v Metliki običajno ravnanje pravilno. (K. S. v Metliki.) Odgovor: Vinske drože sestoje iz kipelnih ter drugih, tudi škodljivih glivic in bakterij, iz vinskega kamna, iz blata itd. Ker vsebujejo vinske drože jako veliko beljakovin, se zelo rade pokvarijo. Na zraku, v vlažnem stanju, se zlasti na gorkem hitro razkroje in usmradijo ; če so pa iztisnjene in suhe, rade splesnijo. Če leži vino na drožah, jih to nekoliko časa, če je močno, tudi lahko celo leto, varuje pred gnitjem. V tem slučeju koristi vino drožam, ne pa drože vinu. Prej ali pozneje se pa v vsakem vinu prično drože razkrajati. To povzroči, da dobi vino slab duh in okus po drožah ; v težjem slučaju pa viao zavre. Zavrelka nastane skoraj vedno na ta način, da v vinu drože ali kalež začno gniti. Iz vsega tega sledi, da se mora vino takoj ločiti od drož, kakor hitro dovrše te svojo nalogo, to je, kadar vino popolnoma prekipi, najpozneje, do spomladi prihodnjega leta. Če so že lastne, sveže drože vinu nevarne, tembolj nevaine so mu seveda tuje stare drože, ki so lahko že deloma razkrojene ali, ako so suhe, plesnive. Zato je navada, spravljati v sode ali vino tuje, stare drože, naravnost blazna in ima svojo podlago le v starokopitnosti, ki se je nevedni ljudje vkijuD vsemu poduku krčevito držijo in to z vsirajnostjo, ki bi bila vredna boljše stvari. Svetujem Vam torej, da nikakor ne posnemate te neumne navade. B. Skalicky KMETIJSKE NOVICE. Kmetijske razmere na Goriškem. Kmetijski strokovnjak iz Goriške, ki je sedaj prišel iz tistih krajev, nam poroča, da so kmetijske razmere na Goriškem, posebno v naših solnčnatih Brdih tako žalostne, da se ljudstvo, ki je prej prebivalo tam, nikakor ne bo moglo prehraniti in sploh ne preživeti. Tudi v slučaju, da pridejo ti kraji pod Jugoslavijo, se jih bo moralo polovica izseliti, ker so kraji po vojski tako trpeli, da se nikdar ne dado več spraviti do prejšnje rodovitnosti. Če pa ostanejo kraji pod italjansko oblastjo, potem se itak morajo izseliti vsi, ker svojih pridelkov ne bodo mogli prodajati za cene, ki bi jim omogočile vsaj skromno življenje. Delati bo treba na to, da se ta izredno marljivi in vstrajni narod naseli v naših vshod-nih deželah, kjer bodo predstavjali pijonirje umnega kmetovanja. V Bosni, Banatu, Srbiji, na Kosovem po.ju in v Macedoniji je na tisoče hektarov izredno rodovitne zemlje, ki čaka samo pridne roke, da jo izkoristi. Belgrajsna vlada in drugi merodajni krogi naj se pobrigajo za te rcVtže iz Goriške in Krasa in naj jih namestijo v primernin krajih; kajti to morajo vedeti, da marljivejšin in umnejših Kmetovalcev kot so Gončani ne premore cela Jugoslavija. Oddaja smodnika v lovske svrhe. Na podlagi naredbe vojnega ministrstva razglašuje vrhovna komanda pogoje za oddajo smodnika v lovske svrhe. Lovski smodnik se sme prodajati lovskim društvom, ki se izkažejo s potrdilom političnih oblasti, da potrebujejo ta smodnik v navedeno svrho in od vojaških oblasti, da se jim lahko izroči in sicer po 30 (trideset) kron za kilogram. Količina, ki se odda lovskim družbam, ne sme presegati sto kilogramov. Znesek se dopošlje ministrstvu f nanc (Glavna blagajna), a periodične izkaze o izvršeni prodaji s podrobnimi navedbami pa vojnemu ministrstvu. V smislu te naredbe morajo lovske družbe, ki želijo kupiti lovski smodnik, vložiti svoje prošnje na komando divizijske oblasti v Ljubljani. Prošnje moraio biti potrjene od političnih oblasti, da potrebujejo družbe smodnik res v lovske namene in komanda divizijske oblasti mora se izjaviti, jeli je potrebno pomagati dotični družbi z oddajo smodnika. Spremembe vinarskega nadzorstva. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je v svoji seji dne 16. julija 1919 poverila referat za vinogradništvo in kletarstvo za Slovenijo vinarskemu nadzorniku Francu Maljahiu in ga pridelila poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. V isti seji je deželna vlada sklenila, da se ustanovi za Slovensko Štajersko samostojno kletarsko nadzorništvo s sedežem v Miriboru. Za kletarskega nadzornika v Mariboru je imenovan vinarski nadzornik Josip Zabavnik, ki je to službo že nastopil. Kletarski nadzornik Franc Gombai v Ljubljani opravlja odslej kletarsko nadzorovalno službo na Kranjskem in na Slovenskem Koroškem. „Slovenskim absolventom kmetijskih šol". »Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol« je svoje vsled vojne ovirano delovanje zopet oživelo. Z združitvijo jugoslovanskih pokrajin v eno državo je to društvo razširilo svoj delokrog na celo Slovenijo. Dosedaj se je vršilo več rednih sestankov. Glasom premenjenih pravil je društvo preosnovano za vse slovenske absolvente kmetijskih šol in želeti je, da isti čimprej pristopijo k našemu društvu. Razširjenemu delokrogu primerno se ima razširiti tudi društveni odbor, v katerem bi bili zastopani tudi izvenkranjski slovenski absolventi kmetijskih šol. Poživljamo vse tovariše absolvente, da se v lastnem interesu zanimajo za društvo in nemudoma priglasijo svoj vstop. Članarina znaša K 12'— letno in naj se pošilja blagajniku društva, tovarišu Rado Medicu, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 50, kjer se dobivajo tudi brezplačni izvodi društvenih pravil. Društvo je nepolitično ter se briga samo za stanovske in strokovne koristi svojih članov ter za povzdigo kmetijstva. — »Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol« Franc Jereb t. č. tainik, Ljubljana, Deželni dvorec. Nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji po Srbih. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug namerava v kratkem v naši pokrajini nabaviti plemenska goveda za one tamošnje živinorejce, ki so med vojno prišli ob živino. Ker je ravno vnovčevanje plemenske govedi izredne važnosti za bodočnost in povzdigo naše živinoreje, priporočamo vsem živinorejcem, živinorejskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam, da gredo tem nakupo valcem pri nakupovanju in prevažanju živine kolikor mogoče na roko. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo, posebno toplo priporoča vsem navedenim organizacijam in živinorejcem, da gredo bratom Srbom pri nabavi živine na roko. Razglas o prihodnjem tečaju na državni podkovski šoli v Ljubljani. Novi polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra 1919. ter traja do 1. aprila 1920. Poleg podkovstva se učenci uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Prošnje za sprejem v podkovski tečaj, je vposlati najkasneje do 15. septembra t. I. vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani. Prošnjam je priložiti; 1.) Rojstni in krstni list, 2.) domovinski list, 3.) zadnje šolsko spričevalo, 4.) učno spričevalo v dokaz, da se je izučil kovaške obrti pri kakem kovaškem mojstru, 5.) nravstveno spričevalo in 6.) ubožni list. Ubožni prosilci, ki se ne morejo vzdrževati na svoje stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti državne podpore. Kdor prestane skušnjo koncem tečaja, more po zakonitih določbah dobiti patent za izvrševanje podkovske obrti, brez skušnje pa nihče več ne more postati podkovski mojster. Pouk v podkovski šoli je brezplačen ; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne knjige. Stanovanje imajo učenci po možnosti brezplačno v zavodu. Vsled pomanjkanja izvežbanih podkovskih mojstrov in iz-prašanih oglednikov klavne živine in mesa naj bi občine skrbele, da dobi vsaka vsaj po enega dobrega podkovskega mojstra in izprašanega oglednika klavne živine in mesa. Vodstvo državne podkovske šole. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati In vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, ■ čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik ln tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlglašatl je nakup In ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasil« natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, Število Itd. Nappodaj : Bika slmodolca, 19 mesecev starega, proda Franc Pete-linkar, posestnik v Žejah štev. 25, p. Medvode na Gorenjskem. Bika pincgavca, štiri leta starega, 600 kg težkega, proda Janez Raušl, posestnik v Savcih, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tri bike montafonee zelo mlečnih krav, preda vitez Ross-manit, veleposestnik v Radvanju pri Mariboru. Biki se nahajajo na posestvu Loka pri Bistrici nad Mariborom. In sicer bik „Stolz", dve leti star potomec bika »Panther« čijega mati je dala letno 4540 kg mleka, in krave »Staura« s letno množino 4023 kg mleka. Bik Albin, 14 mesecev star, potomec bika »Brunn« z materno mlečnostjo 4038 kg mleka, in krave »Alma« s 4301 kg mleka. Bik Moko, 7 mesecev star, potomec bika »Level«, čijega mati «Lea» z letno mlečnostjo 6395 kg in krave «Montl» z 4032 kg mleka. Slovenska kmetijska družba je pripravljena Živinorejcem, podružnicam, občinam ali živinorejskim zadrugam prispevati k nakupu teh bikov primerne podpore, če se zavežejo držati jih za pleme določeno dobo in uvaževati navodila, ki so označena v tozadevnem razglasu v 11. štev. letošnjega »Kmetovalca*. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Orodno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec« Izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. laierati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 300 K, na •/, »trani 200 K, na «/, strani 100 K, na »/« strani 50 K in na '/„ strani 25 K. Družabnikom 10 •/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje Inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St.16. V Ljubljani, 31. avgusta 1919. Letnik XXXVI. JSftala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. lihe gobe SSŽftft Kongresni trg 10. uje po najviSjih cenah ieršak & Co., Ljubljana 119 lajbaljSe apno 5J,: srsssitsffi VI rv PILE ŽAGE " ■ ORODJE B " ta vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon Koutny, »pecijalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 70 TnnniliP zakrm0 živini, izborne za med rezanco II Ujllllb konjem, ima naprodaj po 40 vinarjev kg Sever |ajt?. »Kmetovalca« Catajte ga pridno in ga dajajte tudi nečlanom milCtUValUl ■ 4«tata, da jih pridobite za družbo. 25.000 nas je že v Kmetijski družbi. ■^hmh^hm^hhi pa bi nas bilo lehko 6e enkrat toliko. Čimveč nas bo, več bomo dosegli. SLOVENSKA KMET13SH9 DRUZB9 je dala naslednja »GOSPODARSKA NAVODILA" 10 posebej ponatisniti iz »Kmetovalca" in jih oddaja komad po SO -vin. Denar aH znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. 1. Zakaj vino trni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. 2. Rjavenje vina. 7. Gnojenje vinogradov. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. 9. Ciste drože in njih raba v kletarstvu. 12. Kako se pripravlja dober vinski kis. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 21. Bradavice pri domačih živalih. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 26. Naprava petiota ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja fki-penia) in o rabi čistih vmsl dh droz pri pridelovanju vina. 29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 30. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 32. Zavrelka. 34. Trtna plesnoba. 35. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. 36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva. 37. Kislost (kislobaj in razklsanje vina. 41. Močno krmilo »ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast In pitanje prašičev. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase. _ 44. Napenjanje govedi. 45. Kaj je presnavljanje v živalskem telesu ? 48. Kožni izpuščaji pri prašičih. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem. 52. Sredstva proti trtni plesnobl. 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 55. Konserviranje sadja brez sladkorja. 56. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. 57. Snetjavost pri žitu. 58. Kako se jajca ohranijo. 59. Natrijev bisuliit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in popravljajo meje? 61. Kdo se naj še zglasi zu državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek? 62. Presojanje krmil po akrobnih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo. 65. Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)? 67. Zatiranje trtnih bolezni spomladi. Črešnje ! bodo zrele! Preskrbite si že sedaj jerbase za razpošiljanje sadja po pošti po 5 in 10 kg, ki jih izdeluje (63> Pletarska šola v Strnišču pri Ptujn. Zahtevajte ponudbe in vzorec! ]. Komatič, dolgol. zastopnik znane tvrdke K. in R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev in motorj ev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče št.ll Nadalje priporočam dobro znano tovarno WELSI A katera izdeluje izvrstne brzoparilnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (40) Decimalne tehtnice cimentirane vseh velikosti, z uteži vred. Sprejemam naročila na slamorezne nože. Cene po dogovoru. Ker je tovarni ježek uvoz dovoljen,se naročeni stroji lahko takoj dobe • (6) Slovenska • KMETI3SH9 DRUŽBA . KRANJSKA . je izdala in prodaja naslednje knjige: Zveiak * Cena K 2. Fr. Stupar: Apno V kmetijstvu —-60 3. Fr. Stupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . —'40 6. M. Kostanjev«c: 0 užitninl od vina In mesa . . . 3*— Boh. Skalickf Siljenje ali kaljenje ameriških kljudev -'60 8. 10. 11. 12. 13. 14. 16. B. Skalickv: Kmetijske razmere na Čeikem ... 1-40 Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —-60 Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na Spallrju. (B. Skalicky)..... 1- 0 sestavljanju In setvi travnik ■eianle. (Weinzierl-Turk) 2 — A. Sivie: Poljudno navodili 2a merjenje lesa .... 3' — Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 2 — Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. (3) Mika zaloga vsakovrstnih poljedeljskih strojev iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za p&pne kotle znanih tvornic ..RELSIfl". Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-lico — Natrijev bisulflt — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija illiTOII KflHC Ljubljana, Židovska tlica 1. s Poitne hranilnice račnn iter. Telefon štev. 185. Kmeiska posojilnica registovana zadruga z neomejeno zavezo 0 v LJUBLJANI a ljubljanske okolice v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 3 °|0 (2) brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačnje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v sveži s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. = Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron. = DRUŽBENE VESTI. Oopošiljatve denarnih zneskov. Slovenska kmetijska družba dobiva od raznih strank denarne zneske po poštni nakaznici in položnici, ne da bi bilo na teh navedeno v kake svrhe se upošilja ta denar. Naprošajo se torej vse stranke, naj na nakaznicah ali položnicah natančno navedejo namen vposlane svote, na pr. za udnino, število udov, naročba semen, Vrsta, ali drugih potrebščin. Zneski, ki so namenjeni ribarskemu odseku Slovenske kmetijske družbe, naj se naslovijajo na družbo z dodatkom „za ribarski odsek". Taka natančna označba je za računski oddelek kmetijske družbe neobhodno potrebna, $e hočemo omejiti razne reklamacije in terjatve. * Slovenska kmetijska družba Ima za svctje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: A n t i a v i t v varstvo setev pšenice, turščice, graha graiice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi t zaklopnicah po 1 kg za 18 K, Vs kg za K 9'50, »/« kg za K 5-50, Vs kg za K 3—, 50 ^ za K 160. »Ergofor«, fiziologični železo - apneni preparat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primankuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se poklada ra dan in glavo: pri konjih...........po 2—4 ne polne žlice pri govedi ........... 2—6 „ „ „ pri kozah ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ „ V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg in stane 20 K. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn oko t ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd atane kg 7 K. Kostnajnoka po 80 K za 100 kg brez vreč. Klajno apno po K 160'— sto kg z vrečo vred-Po pošti se klajno apno posameznikom ne razpošilja, vpo-števajo se le skupne naročbe podružnic z največ 100 kg. Melior, preskušeno sredstvo-proti peronospori na trtah tn proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40. Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 K za 100 kg brez vreč. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo naroče. Trosi se ga lehko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati. Vreče mora naročnik poslati. Sladkorna pesa po K 8"— kg. Semenska pesa. Seme izvirne severonemške rumene in rdeče Mamut krmilne pese K 24"— kg. Vinometri, komad po 24 K. Žveplo ventilirano, pravo siciliansko blago po 5 K kg. Žveplenokislo glino namesto galuna, kot primea galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram. Žveplo. Opozorimo vinogradnike, da ima podružnica Slov. kmetijske družbe v Novem mestu še nekaj žvepla prav fino zmlete kakovosti (zolfo ventilato) v zalogi. Priporočamo vinogradnikom, da se glede nakupa tega neobhodno potrebnega sredstva proti grozdni plesnobi tudi za prihodnje leto že sedaj obrnejo naravnost do imenovane podružnice. Kmetovalci I Denarni zavodi Gozdarske in gospodarske zadruge! Berite I Lesotržcl! A. Šivic i Berite I (9) »Poljudno navodilo za merjenje lesa". V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se Izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celib gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis ln potrebne tabele za pravilno določanje obiik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopab In kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, plosk )vne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačila za ode Slov. kmet. drnibe K 3 •—. Upravništvo .Kmetovalca' sprejema primerne inserate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja (dvakrat mesečno) v 25 tisoč izvodih ter j* razširjen po vseh slovenskih deželah. Porilnihe za hrmo močne ln nepokončljive, vse velikosti od 60 do 600 l izdeluje samo Refopm-Herhe, Hels. 0.6. Nadalje specialni izdelki: Konjske grablje, takoj dobavno. Obračalni parllnlk z ali brez naprave za žganjarstvo. Kotljl za kuhanje žganja. Kotlji za kuho ln pranje. Patentne peči za peko in sušenje. Prekajevalnice. Gnojnične sesalke. (58) Pocinkani lonci ln kožice. Mize za pranje. Posode in valjavnice za perila (Monga). Ceniki na željo zastonj. Največja slovenska hranilnica i :: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. :: je imela koncem 1.1918 vlog: - K 80,000.000'—, rezervnega zaklada........ 2,500.000'—■ Sprejema vloge vsak delavnik, večje ln nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna. (i) Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju In obiigatornemu odplačevanju dolga. SiOKtlJKiZiiSL. Kreditno društvo. 02252116 kmečke mline if od najmanjšega do največjega: za roko, vodno in motorno moč. Mlini so 'opremljeni s presejal-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrsie mlinske kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje. Josip Čretnik stavbenik mlinov (64) v Sv. Jurju ob Južni železnici. S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago. Laneno seme, suhe gobe, sveže in suho sadje, smrehove storže, kumno, janež, fižol, krompir, kostanj, ježice, želod, med, deteljno seme, oves, pšenico, malisno štupo, jajca, vinski kamen, vinske drože ter sploh vse deželne kakor gozdne pridelke kupuje veletrgovina 9NT0N KOLENG v Celju. Istotam se dobi vsakovrstno špecerijsko blago ter deželni pridelki in žito na debelo. (77) Pozor poljedelci! Izdelovalci čilskega solitra — jednega od najkoristnejših umetnih gnojil — želeči, da poljedelcem kraljestva SHS nudijo kar najbolja obveščenja in navodila o uporabi vseh vrst umetnega gnojila a posebno onega, katero je našim zemljam najpotrebniji in to je azotno gnojilo. Odprli, so pd 1. junija t. 1, svojo delegacijo za kraljestvo SHS. Pisarna delegacije se nahaja v Beogradu, Resavska ulica štev. 33. in stavlja svoje usluge brezplačno na razpolago vsem poljedelcem in zainte resovanim v kraljestvu SHS. (75) kateri se razume na vse posle v vinogradu in v kleti, ki zna cepiti trsje in sadje se išče. Nastop službe 1. novembra. Plačapo dogovoru.. Fran Perjavica, (76) pošta in žel. post. Stenjevac pri Zagrebu. Cementna (U) strešno opeka najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv- (5) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do B°/0 Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. ! Samo I za duejmn pošilja Slov. M. družba :: v Ljubljani :: ilustrirano knjižico »Izrejevanje :: matic" :: ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju. Kmetijslia - gospodinjska šola v Kočevju. Na novi kmetijski gospodinjski šoli v zavodu usmiljenih sester v Marijinem domu v Kočevju se prične prvo šolsko leto z 20. oktobrom t. 1. Šola traja 10 mescev. V zavod se sprejme 15 gojenk z vso potrebno oskrbo. Prošnje za sprejem se vlagajo pri vodstvu dekliškega vzgojeva-lišča Marijin dom v Kočevju do 30. septembra. Prošnji za sprejem je priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in obveznico starišev, da prevzamejo stroške šolanja. Dekleta morajo biti stara vsaj 16 let. Vsa druga pojasnila se dobe na zahtevo v zavodu. = Konjske garje = srbečico <= malarijo lahko uspešno zdravite le z mojimi prvovrstnimi, preizkušenimi, predvojnimi zdravili. — Mazilo proti konjskim garjam i/21 za 20 K. Mast proti človeški srbečici, 1 lonček za 6 K. Mast za otroke proti garjum, 1 škatljica za 2 K. Domača mast za rane, 1 lonček za 8 K. Sladkorna zrna proti malariji za odrasle, kakor tudi za otroke, 50 zrnov za 24 K. — Zavoji se zaračunavajo po nabavni ceni. Navadena in tudi vsakovrstna druga zdravila pošilja po povzetju ali proti predplačilu lekarna (60) pri ..Materi božji", 1HR. VI RUBELLI, Zagreb, Prilaz 17. Pozor I Pozor I SLflMOREZNICE mlatilnice za ročni in vratilnl pogon, vratila, čistilnike, tri-jerji, stiskalnice zasadjein grozdje, mlini za grozdje, decimalne tehtnice po 200 kg z uteži, kotle za žganjekuho, kljinje za slamo-reznice, ročne mline za mletev moke itd. so v veliki izberi vedno v zalogi. Drugi poljedelski stroji se pa lahko naročajo pri tvrdki Zaloga poljedelskih strojev Franc Hitti od Ljubljana, Martinova cesta št. 2.