Letnik 2.
iVIaribor, četrtek 5. junija 1919.
S lev. 126
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. /•„ .	četrtletno	K	16'50.
pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5-—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava;
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Celovec in
v«
Antanta je predložila Nemški Avstriji mirovne pogoje, ki jih bo Nemška Avstrija morala sprejeti. Dunajski listi objavljajo oficielno poročilo iz Saint-Germain-en-Laye z dne 2. junija, v katerem pravijo, da pripadejo
Celovec, Velikovec, Maribor in Radgona Jugoslaviji.
Nikdar nismo niti najmanj dvomili, da bi mirovna konferenca aliirancev nam odrekla ono, kar je našega, ono, kar smo podedovali od naših pradedov. Kri naših sinov je osvobodila našo slovensko zemljo izpod nemškega jarma. Danes smo v svobodni Jugoslaviji.
Živela Jugoslovanski Maribor in Celovec. Zdaj pa na delo za procvH in napredek **»!•»• MariH#**«	.	^ ^  ........
Saint-Germain, 3. junija 1919. Nemška Avstrija ne dobi nobenega ozemlja na Nemškem Ogrskem. S tem je zagotovljen koridor med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo.
Mirovna pogodba Nemški Avstriji izročena.
LDU. L y o n, 3. junija. (Brezžično.) Včeraj opoldne je bil v gradu St. Germain avstrijskim delegatom izročen prvi del mirovne pogodbe.:
eassasKaaaaeessaaas^KaKaEBKasas	j
Veliki mogul.	,
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(7)
»Ali meniš, da se je na ta način izvršil umor?« sem zdaj vprašala gospoda Duranda. »Če se prav spominjam, se vidi to okno že pri vhodu. Tedaj se je moralo od duri natančno videti, vsaj vendar prišlo več nego tristo gostov. Kako je mogel kdo tako visoko splezati, okno odpreti ter vdreti, ne da bi ga kdo opazil?«
»Ti pozabiš na streho nad vratmi.« — Govoril je hitro in nepričakovano živahno. »Streha seže skoro do okna in popolnoma zakrije gostom, če izstopijo iz vozov, pogled na okno. Le vozniki ga morejo videti, ko se odpeljejo, Če se slučajno nazaj ozrejo. Toda pri taki gneči gledajo navadno na svoje konje. Skoro neverjetno je, da se je eden izmed njih ozrl na okno.« — Njegovo čelo se je zopet razjasnilo. Videlo se je, kakor da bi se iznebil težkega bremena. — »Ko sem šel v a) koven, da govorim z gospo Fairbrother,«
Navzoči zastopniki zavezniških in asociiranih držav so zavzemali svoje prostore v istem razporedu, kakor v Versaillesu. Med Wilsonom in Lloyd Georgeom je sedel Clemenceau. Zastopane so bile vse države, ki so napovedali Avstriji vojsko. Navzoč je bil tudi maršal Foch. Ko so vstopiti avstrijski pooblaščenci, je imel Clemenceau nagovor nanje. Omenil je, da vse-
Ije nadaljeval, »je sedela na stolu blizu oknu j ter gledala skozi. Spominjam se, kako sijajen ! vtisk je delala njena postava, ki se je dvigala 1 iz teme tam zunaj. Rdeči baržun — medla zelena barva zagrinial na obeh straneh — njeni briljanti — in kot vzadje snegl Gotovo je prišel morilec od te strani. Njeno postavo je videl oni ki je stal zunaj, popolnoma dobro, posebno če se je pregibala in če se je diamant svetil — Ali ne uvidiš, kaj vse govori za to teorijo? Odločnemu človeku je bilo pač mogoče, doseči balkon. Jaz mislim —«
Kako strastno je govoril m s kakšnim pogledom se je okrenil, ko se je do naju razsul a vest, da so pač V snegu našli sled. nog, k. gredo naravnost proti balkonu, da pa na balkonu ni nobenih sledi 1 To dokazuje, da se napad ni izvršil od zunaj, ker n.hce ne more priti skozi okno v alkoven, ne da bi stopil na balkon.
Gospod Durand je moral imeti svoje lastne naziianje, sem si konečno z vso odločnostjo mislila. Videl je morda koga, ki je
  k0 je gej on iz alkovna — vstopil tja. Ali
ga naj vprašam o tem in pa za ime tega neznanca?
Ne, nisem imela poguma za to, vsaj toliko
buje besedilo mirovne pogodbe nastopne točke: uvod, zveza narodov, avstrijske nu je, politične k!avzyle glede države SHS in Čuhoglovaške, politične klavzule, nanašajoče se na razne evropske države,, carstvo manjš.n, splošne določbe za varstvo-'Avstrijcev zunaj Evrope, pomorske in zračne klavzule, postopanje z vojnimi ujetniki, yarstvo vojaških grobišč, gospodarske
časa ne, dokler je tako resno gledal in dokler se je tako odločno obračkl od mene.
Kmalu iia	to naju je	razburil gospod
Ramsdell s prošnjo, naj gremo vsi v veliki salon. To je povzročilo razne vsklike: »Preiskavah nas bodo!« »On misli, da je ropar in morilec še vedno v hiši 1 Ali vidite diamant na meni?« »Zakaj	se ne	osumi	samo	onih iz-
izvoljencev, ki so jih pripustili na alkoven?«
To se bo zgodilo, je pripomnil uekdo v moji bližini.
Čeprav sem se takoj okrenil:', vendar nisem mogla opaziti, kdo je to rekel. Morda neka s cvetkami in diamanti bogato ozaljšana starejša dama,	ki je	ostro	gledala	gospoda
Duranda, ki je	obračal	proe	obraz.	Na vsak
način sem jo prezirljivo pogledala, česar, kakor menim, ni tako hitro pozabila.
Žal da ni bjl edini iskajoči pogled v tej smeri, ki sem ga opazila, ko sva šla na mesto, kjer je naju — kakor sem videla — čakal moj stric, ki je prišel iz neke male sobane Skoro gotovo so govorili, da se je gospod Durand zadnji pogovarjal z gospo Fairbrother, predno se je zgodila katastrofa.
fDalie prihodnjič.!
Stran 2.
. ,    _  _______________________________
določbe, uieditev zračne plovbe, pristanišča, vodne ceste in železnice, določbe glede delavske zakonodaje in razne druge klavzule. Razen tu naštetih določb bodo iztočili avstrijskim delegatom tudi besedilo političnih klavzul glede Italije, besedilo finančnih klavzul, določb, ki se nanašajo na obnovo in odškodnino ter vojaških klavzul. Avstrijskim delegatom bodo dovolili 15dneven rok, da formulirajo svoje pripombe k mirovni pogodbi, ki jih bodo morali predložiti pismeno, ker ustnih pogajanj ne bo. Nagovor Clemenceauja so prevedli na angleški, francoski, italijanski in neruski jezik. — Nato je mr. Dutasta izročil besedilo mirovnih pogojev kancelarju dr. Rennerju, ki je vstal in prečital daljši nagovor v francoskem jeziku.
Govor dr. Rennerja.
Kancelar dr. Renner je izvajaj raed drugim • Narodi Avstrije so v nesreči dolgo čakali konca napetosti in negotovosti glede na njih usodo. Hrepeneli smo po odločitvi, zakaj šlo je za to, da zadobi naša hudo izkušana dežela vendar enkrat tnir in da dobimo priložnost, pred tem vzvišenim sodnim dvorom, največjo avtoriteto sveta, izjaviti, kaj je naša dežela in s katerimi pogoji moremo upati, da ustvarimo eksistenčno možnost za samostojno državo. Donavske monarhije, proti kateri so se bojevale aliirane in aso-ciirane velesile in s katero so sklenile premirje, te monarhije ni več. 12. november 1. 1918. se more smatrati za dan konca. Od tega dne ni bilo nobene monarhije več, nobene silne oblasti, ki bi jo mogla treti, od tega dne ni bilo nobenega usedepolnega dualizma več, niti avstrijske, niti ogrske vlade, nobene armade in nobenega ustroja, ki bi razpolagal z javno silo. Ostalo je Je 8 narodov brez javne organizacije. Oni so ustanovili čez noč svoje parlamente, svoje vlade, svoje armade, skratka svoje neodvisne države, prav tako, kakor so oživele le druge narodne države ali nove republike. Zaraditega se ti narodi in njih državne tvorbe ne smatrajo za pravne naslednike bivše monarhije. Prav iz te točke pa izvira ono protislovje, zaradi katerega moramo največ trpeti in ki ga je treba pred tem visokim zborom pojasniti.
Ohveznosti novih držav.
Po razboritem izreku, ki ga je izustil pred kratkim predsednik konference, nikakor ne zadostuje izprememba politične vladne oblike ali izprememba vodilnih oseb, da bi narod oprostile prevzetih dolžnosti. To upravičuje sklep, da morajo biti vsa ozemlja bivše monarhije in njeni narodi odgovorni za posledice vojne, ki jo jim je vsilila prejšnja skupna vlada. Del strašne dedščine teži nas kakor tudi druge narode, ki so se razvili na ozemlju bivšega propalega avstro-ogrskega cesarstva: dedščina vojne, dedščina onemoglosti, dedščina jako težkih ekonomskih obveznosti. Nova nemško-avstrijska republika se je oprostila vseh imperialističnih aspiracij, ki so bile tako usodne bivši monarhiji. Iznebila se je enkrat za vselej sveh reakcionarnih tradicij, ki so naredile staro monarhijo za ječo njenih narodov, žalibog pa je nesrečna žrtev strašnega zločina iz leta 1914., zločina, ki ga je doprinesla prejšnja vlada, ne pa narod.
Likvidacija Avstro-Ogrske.
Vse nasledstvene države so si pod soln-cero narodnega prava ustanovile eksistenco šele potem, ko so bile ustavljene sovražnosti. Avstrijska republika v svoji sedanji obliki ni nikdar napovedala nobene vojne in ni z mednarodnega vidika v razmerju k žapadnim velesilam nikdar zavzemala stališča vojujoče se velesile. Nemško-avstrijska republika se brez-dvomno tudi ni nikdar bojevala z nacionalnimi državami. Nasprotno: na Dunaju so se ustanovile razne komisije nasledstvenih držav, da v medstbojnem sporazumu uveljavijo in urede vse svoje pravice proti Nemški Avstriji. Zdaj ne gre za to, da bi se sklenil mir, temveč gre za likvidacijo prejšnje skupnosti in za ureditev bodočih razmer ob intervenciji in jamstvu velesil. Navzlic temu igrajo te Sile sedaj, ko jim stojimo v Parizu nasproti,
čisto drugačno vlogo glede svojih obveznosti. Pričakujemo, da se pojasni to protislovje na mirovni konferenci. Mi stojimo pred Vami kot del premaganega in propadlega cesarstva, pripravljeni trpeti posledice, izhajajoče iz naših razmer do aliirarih sil.
Samoodločba Nemške Avstrije.
V	svesti smo si, da je naša usoda v Vaših rokah. Nadejamo se in verujemo, da nam sveto vna vest ne bo odtekala in kratila neodstopne pravice do samoodločbe, ki so jo asociirane sile vsekdar proglašale za smoter svoje vojne zoper habsburško in hohenžollernsko monarhijo, pravice, ki so jo naši narodi v zaupanju do načel, priznanih po aliiranih državah, sprejeli za temelj svojim novim ustavam. Nadejamo se, da nas razsodnost sveta ne zapusti in da tudi ne dopusti našega gospodarstvenega pogubljenja.
Gospodarsko uničenje Nemške Avstrije.
Uničenje gospodarstvene enotnosti bivše monarhije in ločitev naše gorske dežele od vseh prirodnih življenjskih virov nam je v zadnjih šestih mesecih povzročila tako pomanjkanje, ki je mnogo hujše, nego je bilo za vojne. Zahvaliti se moramo samo velikodušni pomoči velesil, da nismo poginili od gladu Toda vsa te dni nesreče je ostalo naše ljudstvo disciplinirano
Nemške laži.
Nikjer ni bilo nobenih večjih nemirov, in naša država ni začela nobene vojaške akcije zoper svoje sosede, ako tudi so sosedje zasedli dve petini bivše skupne države. Nemško-avstrijska dižava je dokazala svojo možnost, biti zavetje mirnemu in organiziranemu socialnemu razvoju v Srednji Evropi. To naziranje naše republike naj omogoči naši državi ustanovitev gospodarske eksistence. Vemo, da moramo iz Vaših rok dobiti mir iz rok zmagovalcev. Trdno smo odločeni, vestno preudariti vsak predlog in vsak Vaš nasvet. Zlasti pa želimo natančno poučiti Vas o razmerah v naši državi in Vam obrazložiti glavne pogoje za možnost eksistence.
Mile prošnje. ste imeli le priliko, z malimi iz-
J CIUH ui) j po«l tlačili btžUlu lictwt? hUbcuc,	j/cl
prosimo, da slišite tudi nas in da nastopite kot razsodniki, kot razsodniki večjega sveta, ki ima odločiti usodo manjšega sveta. Prosimo za odločitev, ki nam zagotavlja našo narodno, politično in ekonomsko eksistenco med našimi nespornimi mejami in ki nam zagotavlja narodno svobodo in civilizacijo v zvezi narodov.
Miloš Štibler:
Beogradska opazovanja.
II.
Program narodnega ujedinjenja smo si ustvarili sami. Kaj pa pravi k istemu Beograd oziroma srbski del našega naroda ? Rekel bi pred vsem: Beograd je dosleden. Pred mesci je dejal: Slovenci, vse priznamo, za karkoli se .odločite. Odločili smo se za združitev s kraljevino Srbijo. »Pa dobro I« je rekel Beograd. In prišli smo v Beograd, da kot enakopravni državljani sodelujemo na ureditvi države in zopet slišimo oni »Pa dobro!« Radi nas vidijo, radi nas imajo in si žele, da pridemo v obilnem številu na sodelovanje. Povsod povdarjamo, da smo za popolno narodno ujedinjenje; Beograd zopet odgovarja z svojim »Pa dobro!« in se isto-tako izjavlja za narodno edinstvo. Tako se življenje razvija v najlepši bratski ljubezni. Slovenca ne moti cirilica, Srba ne latinica, Slovenca ne srbski govor, Srb rad posluša slovensko govorico in tudi za različnost vero-izpovedanja se niti zdaleka nihče ne zmeni. Te zunanje razlike skupnega življenja in skupnega dela niti najmanje ne motijo.
 _______________Marjfrot, gjte 5. jUjhjo.
Kaj nam bo v tem oziru prinesi? pri hodnjost? Prorokovati je sicer zelo nehvaležno opravilo, osobito ako gre za vprašanja političnega značaja. Toliko pa vendarle smemo že danes reči, da srbski del našega naroda osobito v vprašanju cirilice in književnega jezika vobče nasilne rešitve ne bo iskal. ]e tudi med Srbi nekaj prenapetih elementov, tako Velikosrbi iz Bosne; toda to so le izjeme, kakoršne najdemo v političnem življenju vsakega naroda. Ogromna večina Srbov nasilnih načrtov ne odobrava. Srb je zadovoljen, ako ima svobodo jezika in vere. Nastopil je v preteklosti in bo v prihodnjosti le proti onemu, ki bi mu hotel jemati to svobodo, med tem pa mu njegov značaj tudi ne pripušča odrekati drugemu pravo jezikovne in verske, vobče narodne svobode.
Položaj v našem vprašanju je torej danes nekako ta-le: Srbi so nam pustili popolno svobodo takrat, ko smo se odločili za pridružitev k Srbiji; pustili nam bodo popolno svobodo tudi pri nadalnjem razvoju našega narodnega vprašanja, tako osobito glede rabe slovenščine in latinice. Na nas samih je vsled tega, da to svobodo pravilno uporabimo in pravočasno določimo nadalnjemu razvoju te zadeve take smeri, s katerimi se nam v vsakem oziru zagotovi napredek in jasna bodočnost.
III.
Kaj torej mislimo Slovenci ukreniti v vprašanju pisave in jezika? Nihče nas ne sili k spremembam, vkljub temu najdemo v vsakem narodno zavednem Slovencu zavest, inštinkt, da bo neka sprememba glede jezika potrebna. Če gremo še dalje, najdemo v vsakem oarodno zavednem Slovencu tudi jasno pričakovanje, da se bo ta sprememba izvršila v smari pa-polnega jezikovnega ujedinjenja s Hrvati in
<!rhi tn danes zavestna želja vsakega našega človeka.
Ta želja ni nič novega. Odkar more biti pri Slovencih govor o narodni zavednosti, vedno jo najdemo, četudi ne v masah naroda, pa vsaj pri pojedinih d&lekomislečih predstavi-teljih. Posebno močna je bila v dobi Ilircev, a tudi v drugih časih nikdar ni popolnoma izginila. Zadnja leta pa je tem bolj prehajala v mišljenje naroda, čim bolj se je bližalo odrešenje in čim bolj se je uresničevala želja po teritorijalnem ujedinjenju z Srbijo. Slednje je doseženo, skupno delo se je pričelo in le naravno je, da naš človek začne vedno več raz-mišljevati o vprašanju, kako se bodo y teh novih razmerah razvijale r aše jezikovne prilike. Da začne razmišljati osobito o vprašanju, ali se bodo prilike razvijale tako, da prido končno do popolnega jezikovnega ujedinjenja ali ne, da se torej uresniči ali ne uresniči ona želja, ki jo je že pred teritorijalnim udruženjem gojil vsak politično misleč slovenski narodnjak.
Ne pozabimo, da odklanjajo Srbi vsako nasilno rešitev tega vprašanja in da nam puščajo popolno svobodo odločitve. Mi pa si spremembe želimo. Enkrat že radi tega, ker je po veliki meri zakrivil nemški vpliv, da nismo že v preteklosti imeli z Srbohrvati skupnega književnega jezika. Nemški „divide et imperal" je poskusil svojo moč tudi na tem polju. Posrečilo se mu je, doseči uspeh. Ako bi se bilo pped 80 leti, ko so se pripravljale knjige za naše ljudske šole, uvedel hrvatski jezik oziroma ako bi se bilo takrat kratkomalo upcljalo bj-vatske učne knjige, kakor je to prvotno nameravala celo avstrijska vlada Slama/ ffctjaj BI
^Uo oaštt vprašaojp Že zdavnaj i^epo. Toda nemštvo je takrat upeljavo hrratskih učnih knjig preprečilo, ker iz ozirov na lastne imperialistične koristi ni hotelo dopustiti jugoslovanskega jezikovnega ujedinjenja. Nemške ovire danes tudi ni reč.
V	drugi vrsti soodločujejo pri naši želji razni zgolj praktični oziri. Prod vsem naše malo število. Skupna knjiga bo brezdvomrio! mogočno pospešila naše kulturno življenje. Ako obdržimo svoj književni jezik, potem bo vendarle cstal odstotek onih, ki čitajo tudi srbohrvatsko knjigo in list, majhen, vkljub temo, da Slovencu čitauje in umevanje srbohrvaščine ne dela nikakih posebnih težav. Ni Pa dvoma, da se bo začela srbohrvatska knjiga v novi svobodni domovini mogočno razvijati, vsled česar zahteva naš lastni interes, da postane srbohrvatska knjiga tudi last vsega našega naroda in ne le male siupine izvoljenih. To pa se doseže samo na ta način, da ustvarimo vse pruktične predpogoje za splošno rabo srbohrvatskega tiska: da damo vsakemu našemu človeku možnost priučiti se cirilici in srbohrvaščini. Kar pa je mogoče doseči le potom šele ljudske, srednje, visoke >n vsake strokovne šole.
H Političen pregled. H
Ministrski svet v Beogradu. Beograd, 3. junija. Nocoj se vrši velevažen ministrski svet, ki se bavi z zunanjepolitičnim vprašanjem, zlasti glede podpisa miru, kakor tudi z vprašanjem Koroške in Prekmurja. Pričakovati je izredno važnih odločitev. — Najbrže sledi ministrskemu svetu še kronski svet.
Pravo narodnostnih manjSin. Pariz, I. junija. Kranuf, Bratianu in Trumbič so včeraj pr©41«iili gr*je priponbt • irtditri prava na* r*d*o*tnih tnanjii*. Po razgovera j« Wi]s«n od* lečil, da se te določbe raasamirgjo in iznova predlože odboru Četvorke v posvetovanje.
Reški Lahi za plebiscit, — toda samo na Reki. Pariz, 1. junija. Reški »deputato« Ossoinack jt prinesel v Pariz nekakšno resolucijo, ki so jo sklenili reški meščani. V njej zahtevajo, da se ne sme vprašanje Reke rešiti, ne da bi oni bili vprašani za mnenje.
Laška zahrbtnost. Lucern, 1. junija. Veliko ogorčenje vzbuja v poučenih krogih potrditev vesti, da je nemško-avstrijska vlada sklenila z mudžarsko-sovjetsko vlado gospodarsko pogodbo, po kateri dobavlja rdeči armadi obleko in sirovine iz antantine podpore. V krogih tukajšnje madžarske emigracije trde tudi, da pomaga Italija sovjetski armadi z municijo iz plena ob Piavi, kakor to dokazujejo nekatere najdbe iz zadnjega časa Tudi je konštatirano, da se nahajajo laški oficirji v madžarski sovjetski armadi. Io je v zvezi z doslej nepojasnjenim odpoklicem laških oficirjev iz čeho-slovaške armade.
a
Dnevne novice.
E
Maribor jugoslovanski. Kakor na drugem mestu poročamo, so aliiranci nam odločili Maribor. In smelo smemo trditi, da ima prvo in edino zaslugo, da se izroča Maribor nepoškodovan majki Jugoslaviji, naš prvoboritelj, general Maister. Vsled tega mn kličemo danes: Živel naš general Maister, branitelj slovenskega Štajerskega.
včerai rTe"Cv8Ma	v	Maril>oru. P^d-
k' iJn knt A'dnb°r dospel nadporočnik Mr. Kerien kot namestnik za odsotnega Mr. dr.
Reverdy. Danes predpoldan je novi zastopnik Francije obiskal okrajnega glavarja dr. Lajnšiča j* se izrazil, da nam čestita o našem narod-
nem n.apredku Obiskal je tudi škoia dr. Napotnika. Omenil je, da je bivši tajnik pariškega kardinala Amien padel pri Reimsu, tik njega Spremljal ga je prideljeni jugoslovanski tolmač nav. Mohorko.
Nemci in naši ranjenci. Danes je Maribor oficielno jugoslovanski in torej so tudi Nemci jugoslovanski državljani z izjemami, ki jih bo določila vlada. Imamo precej rojenih Nemcev, ki so uvideli, da se morajo udati usodi, ki jih je zadela. Tudi mi Slovenci smo vršili v stari Avstriji svoje državljanske dolžnosti in zvestejše nego večina nemških sodržavljanov, ki jih je srce vedno vleklo onstran mej. Toda med mariborskimi nemškutarji je še mnogo plevela, ki ga bo treba temeljito s koreninami iztrebiti. Naše narodne in človekoljubne dame pobirajo te dni za naše ranjence, ki so tvegali na Koroškem svoje življenje. Vsakdo, ki ima nekaj srca, .ne pozna v tem oziru razlike med prijateljem in sovražnikom. Le na Koroškem so podivjane nemške tolpe morile naše ranjence. In ko so se naše dame oglasile tudi pri nekaterih Nemcih v jugoslovanskem Mariboru, se je večina odzvala ter darovaia za naše ranjence. Lekarnar Sirak na Tegetthoffovi cesti je pa precej neuljudno odslovil zbiralko dartl. Nam ni za njegov prispevek, vendar je pa treba dobro premisliti, je-li ta človek sposoben, da prodaja še nadalje v jugoslovanskem Mariboru slovenskim odjemalcem zdravila.
Nesramnost nemškega Žida. Ravnatelj nemškega gledališča in nemškega kinematografa, Siege, hoče postati sodelovalec našega lista. Danes nam je poslal nekako skrpucalo, da bi popravljali resnične vesti, ki smo jih objavili. Menda je zadnji čas, da se temu domišljavemu človeku prepove njegovo nadaljno delovanje in nastopanje v slovenskem Mariboru. Našemu občinstvu pa priporočamo, naj ne obiskuje nemških podjetij tega gospoda. V mestno gledališče spada slovensko gledališče. Kinematograf naj se mu zapre ali pa odda kakemu slovenskemu invalidu oziroma vdovi po padlem slovenskem junaku.
Mestna klavnica išče delavcev. Ravnateljstvo mestne klavnice inseruje v nemško-nacionalnem glasilu »Marburger Zeitung« in išče delavcev. Nam se to precej čudno zdi, ker nam je znano, da imajo tudi Slovenci dovolj sposobnih delavcev, ki bi lahko zadovoljili še takim zahtevam nemškega ravnatelja.
Cvetliini dan. Prosimo vse one gospodične in gospode, ki so se svoječasno priglasili za sodelovanje pri cvetlič dnevu, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek, 5. junija ob pol 19. uri v mali dvorani Nar. doma.	Odbor.
Za »Akad. dom" v Zagrebu so darovali sledeH gg. Župnik E. Vračko nabral v Št. liju 150 K, Enol. prost. L. Pinter nabral v Slov. Bistrici 469 K, kaplan Župančič pri Sv. Jakobu 25 K, Josip Tušak pri Sv. Antonu 20 K, Antonija Ke*jčič, Sv. Jurij ob j ž. 25 K, Vik. Coastin v spdwin ndp. Malgaja 20 K, Neimenovan, Sv. Rupert 20 K, Ješovnik Simon, Sv. Rupert 20 K, Lorber Janez, Sv. Rupert 30 K, Senčar 50 K, M. Seršen, Ljutomer 40 K, dr. Leber, Slov. Bistrica 10 K, Župnik šijanec, 60 K, Župnik Bračič, Limbuš 10 K, Alojzija Kupljen, M. Nedelja 20 K, poroč. Rajšp nabral 144 K. Vsem blagim podpornikom v stiski se nahajajočih slov. visokošolcev najsrčnejša zahvala! Živeli posnemovalci!
Spričevala o ceplenju. Sostranke lahko dvignejo spričevala, katera so oddana v prostorih izdaje krušnih kart, od dne 10. junija naprej proti izkazilu nakupne kaite.
Cena za mleko znaša od 1. junija naprej za liter K T80.
Zelene karte za sladkor niso več veljavne. Na novo izdane karte za sladkor za mesec junij se izda po 1 kg sladkorja za ceno 7 K 10 v., nasprotno pa odpadejo vsi dosedanji poboljški.
Sprejem otrok za ameriško pomoč se nadaljuje do 11. junija in sicer začetne črke L — M dne 5. junija, dne 6. junija S —T, dne 10. junija U — V — W — Z, vsi drugi dne
11. junija, samo popoldne v prostorih izdaje krušnih kart na Stolnem trgu št. 1. Te po-pomoči bodo deležni le otroci do 10 let.
M
Zadnje vesti.
Koroška fronta. — Nemška uradna poročila.
Celovec, 2. junija. (Uradno.) 1. junija popoldne so se v Labiidski dolini morale naše čete umakniti iz Št. Pavla na severno ležeče postojanke.
Celovec, 2. junija. (Uradno) Položaj 2. junija: Vsled pritiska sovražnikove premoči so bile nače čete v Labudski dolini prisiljene, nmak-niti se proti severozahodu. Velikovec in okolico obstreljuje sovražna artelerija.
Položaj 3. junija: Vsled situacije v Labudski dolini ni mogoče več držati črte ob Dravi. Komisija za premirje je došla v Kranj. Pogajanja se pa še niso pričela.
Celovec, 3. junija ob 1 uri pop. Vsled pritiska sovražnih čet smo morali zapustiti Velikovec.
Vojaška konvencija med Jugoslavijo in Grško.
Bero lin, 3. junija. »Secolo« poroča, da je med Jugoslavijo in Grško sklenjena vojaška zveza.
Dr. Renner prosi.
St. G er mat n, 3. junija. Pri prejemu mirovne pogodbe je dr. Renner izjavil, da je mlada republika kakor tudi druge iz prejšnje Avstrije nastale države, odgovorna za vojno in nje posledice. Nemška Avstrija se ni nikoli nahajala v vojnem stanju z antanto in nacijonalnimi državami. Slednjič prosi za odločitev, ki naj zajamči gospodarsko eksistenco držav. — V uvodi omenja pogodba nje pra-vomočnost, sklep miru, da tvori Nemška Avstrija neodvisno državo pod imenom »Republika Avstrija« in da stopijo alilrane in asoclirane države v uradni stik z Avstrijo.
Velikansko ogorčenje in razburjenje na Dunalu zaradi mej na Koroškem in Štaler-skem. — Prvi vtisi.
LDU. D u n a j, dne 4. juniju. (ČTU.) Vsi tukajžnji listi priobčujejo kratke komentarje o mirovnih pogojih za Nemško Avstrijo. Članki so sestavljeni v zelo razburjenem in ogorčenem tonu in imajo deloma naravnost obupne nad-pise. Mora se reči, da vse časopisje brez izjeme odklanja take pogoje. Ogorčenost je največja radi odstopitve ozemlja na Koroškem in južne Štajerske, radi varstva manjšin v Nemški Avstrije ter prevare Alizeja. V vladnih krogih kakor tudi v narodni skupščini vlada največja’ poparj<nost.
Demobilizacija na Francoskem.
C u r i h, 4. junija. Demobilizacija večih letnikov na Francoskem se pripravlja in bo takoj po podpisu predmira aktuelna.
Nova orientacija angleške vlade.
Rotterdam, 4. junija. Iz Londona poročajo, da se pripravljajo važne upremembe v angleškem kabinetu. Po mirovnem sklepu bo baje celo ministrstvo odstopilo in bo prišlo do nove orientacije vlade v smislu prejšnjega ministrstva.
Ukradeni nemški diplomatični akti.
Curih, 4. junija. Zopet je izginil kovčeg kurirja z važnimi nemškimi diplomatičnimi akti, namenjenimi v Versailles. To povzroča nemški vladi v Berolinu velike skrbi. Uvedena preiskava je dozdaj brezuspešna
Zadnje ure boljševizma v Petrogradu.
K o d a n j, 4. junija. ,/DftiIjr Mail" poroča:
V	Petrogradu so grozovite eksplozije in uničujoči požari. ^.Boljševiki so razstrelili vsa muni-cijska skladišča. Delavci so zgrabili za orožje proti sovjetski vladi. Dan in noč se vrše krvavi pocestni boji.
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pirc. Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je
E osebno pripravna za šolsko mladino. Vse-ina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino. Brošurico toplo priporočamo.
K Razne novice.
Danski kralj Friderik VU. je bil znan po svoji naklonjenosti do nižjih slojev, rud se je pomenkoval s poljedelci in vaščani — ti so ga pa	tudi imeli tako radi, da bi	ga	bili na
rokah nosili. Bilo	je v letu 1840.,	ko	je kralj
slučajno korakal preko dvorišča kraljevega gradu ter zazrl starejšega kmeta z majhnim vozom, v katerega sta bila vprežena dva mršava konjiča, tj, kaj pa delate tukaj?« ga je prijazno vprašal Friderik. «Čakam na g. majorja N. Vojaške vaje 80 pri nas, stanuje pri meni, in kakor veste, ga moram peljati, kamor hoče. Danes je prišel semkaj obiskati prijatelja, pa čakam nanj.« Bilo je ob štirih popoldne. Zvečer je šel Friderik spet čez dvorišče, a ljubeznivi kmetič je še stal	na dvorišču	in čakal na gospoda	majorja.
Zjutraj	je pogledal	kralj skoz okno	—	a koga
vidi ? Kmetič sedi sključen na vozu, konjiča povešata glavo, a majorja ni od nobene strani. Kralja je ta prizor ozlovoljil. Pohitel je po stopnicah k kmetiču, mu stisnil v roke zlat in rekel: tKar idi mirno domov, z gospodom majorjem se bova že zmenila. In kmet je ves vesel pognal konjiča in se odpeljal proti domu. Med tem je kralj naročil svojemu strežaju, naj reče majorju da pride k njemu v avdijenco še dopoldne. In ni preteklo četrt ure, ko se je odpeljal kmetič ko je gospod major ves jezen razgrajal na dvorišču ter klel, da se je vse treslo. »Kje je moj voznik?« je vprašal pristopivšega kraljevega komornika. «Njegovo Veličanstvo ga je poslalo domov, a Vi morate še dopoldne v avdijenco,« •e je glasil odgovor. Major se je umiril in ob enajstih je 2e čakal v dvorani. Ali bila je dvanajst, bila je ena, dve, tri, štiri — in major §e zmiraj čaka in ne ve, kaj se 2 njim godi. Komornik mu je javil, da je njegovo Veličanstvo utrujeno — naj še malo potrpi, češ, pred južino bode gotovo poklican. »Gotovo bom povabljen na obed,« si je ves srečen mislil major. A bila je pet, šest, sedem — pa ga še ni nihče povabil k obedu. Ubogi major se je jel na tihem jeziti, nejevoljno je stopical po sobani — ali v avdienco le še ni gel. »Njegovo Veličanstvo se gotovo dobro ima — zdaj ga ne bom motil,« si je mislil major. Navsezadnje se prikaže ob 11. uri ponoči kralj v dvorani ter reče majorju: »Dolgo ste čakali, kaj? — Pa Vam ni bilo to tako težko kakor onemu kmetiču, ki je stal siromak s konji na dvorišču in zmrzoval. S tem sem Vam hotel samo povedati, da je kmet ravno tako človek ko Vi Jn da ni lepo, da je častnik do svojih nižjih takšen kakor ste bili Vi danes. Le zapomnite si današnji dan — pa idite z Bogom I«
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
SlovenciI Slovenke! Govorite povsod samo slovenskil
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenj. jugoslovanskemu občinstvu, da sem otvorila na Grajskem trgu Št. 1
gostilno,.Maribor"
Priporočam se za obilen obisk.
S spoštovanjem
Valerija Švajger.
Razglas.
Po naredbi poveljnika Dravske divizijske oblasti v Ljubljani z dne 16. maja t. 1., o. št. 4341/11-19 (Uradni list z dne 24. maja 1919, št. XCVH, stran 380), naj predpostavljeni poveljniki od 28. maja t. 1. od 8. ure naprej za vsako napravljeno krivico, označeno v omenjeni naredbi, odredijo delovanje pre-kih sodov. Tem sodom naj se takoj predajo dotični krivci, ki so po omenjenem času zakrivili kaznjivo dejanje.
Vojni obvezniki, ki so v prošlih operacijah izgubili ali zapustili svojo jedinico, se naj ne smatrajo kot begunci iz bojišča ter naj se ne oddajo v sodbo prekim vojnim sodom, ako se pri svoji jedinici zopet javijo najkasneje do 7. junija t. 1. do polnoči.
Istotako naj se oni vojni obvezniki, ki ne vedo, kje je sedaj njihova jedi-nica, ne smatrajo beguncem iz bojišča, ako se javijo do 7. j u n i j a t. 1. pri svojih dopolnilnih poveljstvih.
Oni vojni obvezniki pa, ki se ne javijo niti do 7. junija 1.1. pri svojih jedinicah ali pri vojnih dopolnilnih poveljstvih, se smatrajo kot begunci iz bojišča ter se morajo oddati prekim vojnim sodom.
To se da na javno znanje vsled brzojavnega ukaza predsestva deželne vlade v Ljubljani z dne 1. t. m., št. 6654|preds.
I. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji'
Od srede 4. do 6. junija 1919:
Stuart Webbs - detektivfilffl!
Ohlopni obloft
v 3 dejanjih.
Ernst Reicher kot Stuart Webbs.
Zakonski zauod z ouirhi
Šaloigra v 2 dejanjih.
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. in 20. uri, * nedeljah in praznikih ob >/»15., 16., 18. in 20. uri zvečer.
Raznašalci časopisov
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglaso naj se v upravniitvu,.Mariborskega delavca14.
Razglas.
Ker prejenja s 1. oktobrom 1919 najemna pogodba \z dosedanjo najemnico, je oddati hotel »Tivoli« z restavracijo itd. drugemu najemniku.
Reflektanti naj vlože svoje, z natančnimi podatki opremljene prošnje do vštetega 30. junija 1919 v zaprtih kuvertah in označene z nadpisom, ponudbe za oddajo hotela »Tivoli«, mestnemu gospodarskemu uradu.
Iz teh podatkov mora biti predvsem razvidna pristojnost, dosedanje službovanje ali obratovanje prosilčevo in označba njegovega finančnega stanja.
Oziralo se bo predvsem na ponudnike, ki so finančno zmožni voditi podjetje intencijam mestne občine primerno.
♦
♦
Obratno iliinsln ? Mori. hi 2. Hi n
Sima-Gall, s. r. ims===g=s==r?i^^^gl I
Mestni maoistrat Ijiianski, dne 28. maji 1819
i
---——	 —-	I	I
I Marmelado in fino surovo maslo
(Teebutter)
prodaja vsak dan na debelo in drobno
3—2
Mariborska mlekarna in tovarna za sadne konzerve d. z. o. z.
Tegetthoffova cesta 63 — Zg. Gosposka ulica 38
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
CENTRALA V LJUBLJANI Paslovalnlca avstrijske rasradne Solarija
W*~ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
ruja.	ba^ki*^.0*	ar#'r"4"n	pro“	"*l“Koduel4einu	obrM,<>'	S^trjpnVi!!'krtSte®pod godnimi'pogoji in prednlme nn vrednotne paplrjn
vi« vrednostne "papfrje^ Ud	Trwto,,ta* p*p,rie “d- e,k0B‘ira BieBlce- de' lB bla*°ixvrfnle borzna naročila najknlantnlje.
DalnMka glavnica 19,000.000 K
TltkevM zadruga.
Odgovora! urtdslk: Fr. Voglar.
Tiskarn«: Karl K»blt*cW v Maribora.