PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE B. KRAIGHER: *CE SE DANES NOVA JUGOSLAVIJA SKUSA SPORAZUMETI Z ITALIJO NA OSNOVI DELITVE TRŽAŠKEGA OZEMLJA, SE PRAV NIC NE ODREKA NITI SVOJIM PRAVICAM NA TO OZEMLJE, NITI SVOJEMU NAČELU DOSLEDNE BORBE ZA SAMOSTOJNOST IN NEODVISNOST TER DOSLEDNEMU NAČELU NE-VMEŠAVANJA V NOTRANJE ZADEVE DRUGIH DEŽEL. Ste v. 173 (2792) Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. I. gr. TRST, petek 23. julija 1954 Cena 20 lir I0V. BORIS KRAIGHER O KOMPROMISNI REŠITVI TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA t siMno no io oosooho siovu kompromis bi bil brez koristi in za jugoslovanske narode nesprejemljiv, če bi dajal hrano iredentističnim in imperialističnim težnjam italijanske reakcije, če ne bi dajal Radostnega jamstva za demokratični razvoj in svobodno udejstvovanje ljudskih množic •Od našega dopisnika) ikoR^OMELJ, 22. — Slovenil. oku. 0 Praznuje danes lelDico lmco vstaJe in 10. ob-'easjjp prvega zasedanja Slo-dilnet- narod.nega osvobo-0stedn1r, sveta- Na zaključno Iju je Proslavo v Crnom-danes ogromna Slovenj; iz vseh krajev site, da Kln sosednje Hrvat-čan’ na čim bolj sve- fovinsvi j Proslavili ta zgo- Obo dogodek-la v Dr^Uld PredPoldne je bi-n°mlju ,etrlem domu v Cr-yensko ,. a,vnostna seja sloganov JPdske skupščine in 2asedaniaUč?!®žencev prvega °t''0ril ^NOS. Zasedanje je skPpščir, pr„edsednik ljudske je Miha Marinko, ki g°stov L,Iravu poslancev in Sedniitu ■ . hesedo podpred- i^nije diZVršnega sveta slo‘ • BreceV Marijanu Breclju. V°ru Pourti. le v svojem gobica J?, zgodovinski po- ‘iudstvo' za slovensko IM, ne nr," .datum, je de-°horožene meni samo začetek st'čneinu' Vstaje proti faši-Predstavi, zavoj*valcu. temveč ?i°nalneE * tlJdi začetek na-Ja izpod i °svpbodilnega bo-?kcionamIayma buržoazne re-v' Nato 'IQ klerikalne druž-‘ladske opisal še razvoj ?eit> ožemi-st‘ na osvoboje-p°dilni V(JU. v narodnoosvo- 'a.listične lor razvoj so- doslednemu načelu nevmcša-vanja v notranje zadeve tujih dežel. To je samo trenutno edina realna pot. ki more na tem področju ustvariti pogoje nemotenega razvoja naprednih demokratičnih miroljubnih sil. ki more ljudskim množicam teh področij omogočiti svobodno borbo za uve. ljavljanje svoje moči, svobodno borbo za utrjevanje sil napredka, miru in demokracije. To pa seveda samo pod pogojem, da uspe takšna rešitev tržaškega vprašanja, ki bo o-mogočila razvijanje normalnih dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Brž ko bi kompromisna rešitev bila takšna, da bi dajala hrano iredentističnim, šovinističnim, imperialističnim tendencam italijanske reakcje in čim bi bila rešitev takšna, da ne bi dajala zadostne garancije za demokratičen razvoj, za svobodno udejstvovanje ljudskih množic na tem področju in za svobodno kulturno in gospodarsko življenje slovenskega naroda na tem področju, potem mis brez koristi in za jugoslovanske narode nesprejemljiv. Takšen kompromis seveda niti ne bi bil kompromis, ampak bi bil diktat proti svobodni državi, bi bil diktat, ki ne bi bil v skladu z osnovnim načelom politike jugoslovanskih narodov, z osnovnim načelom, ki je postalo eno osnovnih točk nmagnae cartae« jugoslovanskih narodov, načelom popolnega priznavanja neodvisnosti in suverenosti nove smoter ustvarjati zmedo, u-stvarjatj nejasen položaj, ustvarjati situacijo, v kateri lahko v kalnem ribarijo razni imperialisti. Zato pač kričijo in se ne marajo sprijazniti z mislijo, da bi mogli priti v položaj, ko bodo morali reševati svoje notranje probleme in ko se njihovi pripadniki ne bodo več zadovoljevali s kričanjem o jugoslovanski napadalnosti in jugoslovanskem nacionalizmu. Titove Jugoslavije ter njene enakopravnosti z drugimi dNačelo enakopravnosti želami. | j Tistim pa. ki nam skusajo O Hdalijevem fcriZon/a ^ Vidalijevskim kričačem, ki j rešitev zaradi nekih malen-v Trstu vpijejo o izdajstvu kosti, moramo odgovoriti nove Jugoslavije, zato z mirno vestjo odgovorimo, da njihovo kričanje dobro razumemo, saj smo na lastnem primeru leta 1948 jasno občutili, da njim ne gre za mir. da njim ne gre za načelo ne-vmešavanja v notranje zadeve tujih dežel, da njim ne gre za razvijanje dobrih odnosov med sosednimi dežela bi bil seveda takšen kompro- mi, ampak da jim je edini Ia4elo 10. Ka!‘-k° Pol!?b-u pr' Črnomlju * castnj , ,,lcno zborovanje. Ir ?iit li„j uni so bili pred-JVi^ske.skupščine Slo- Vrv’ . V"I»C A 1 ‘Ot-vuj ■J'-' letih ^okracije v po- v uri pa se ie Dol ? -u pr' Črnomlju , Castnj , “eno zborovanje “tik )j,,jri°uni so bili pred. „ hje jit,?ske skupščine Slo-- Marinko, pred-Svtta iTublii;'kega izvršne- ^»‘Sber. pod- dr- Mar Han n Vržne«a sveta Vrš4a'1 Brecelj, člani iz- CK vI’izaoUski Slc- Pred . , Vlda T°m- Va‘ske tStaynlk CK ZK Hr-StavnikiMark°--BeUnid- Predli in L ?noz!cn,h Ptganiza-Na zastopniki JLA. ^fKodn,lr°Van'iu je g°voril SlQVenn„k „ ,zvrspega sveta p0h n Ohšn graditvi socializ-Ls*d8nii ?° •3e govoril tudi J, *?Z1 reševanja trža- v D rit« o«; „ vPrašanja. 0*feuS sporazuma MemZV*z' s. tržaškim v ..‘Serba dejal: prasa- ?6°dviSn„Za ohranitev načela h sod! 1 nove Jogoslavi-j.Mkaa- ’°vanja z državami ’PadnB„ Srednje Evrope in Niu ga sveta sploh na te-jl9 v t/Pelsega nevmešava-is av ;:tranie zadeve drugih h. Za'hU,,Veda ni lahka stvar fy°ti vse^ vztrajne budnosti ItH111 r-,?1 ,m°gočim mahina-ri!r k> skl - jmperialističnih to 5t>čtin aj0 svojo impe-za;4a bi moč izkoristiti za žel!taU n,11-3 vsakem koraku slov’ ki s!°Znost razvoja de-setjChsb .l'111 n°oe pokoriti, b« letjv, ie v teh de- Prert23 oju, 0 eut'l težo bor- °krnVs*n' tega nadela se g Trst- zvezi z borbo rali ^oslm V tej borbi so tak Sor,,, Vaoski narodi mo-hioj takrpr°ti mahinacijam bih kot ?a vzhodnega Indija in Kanada povabljeni v mednarodno komisijo za premirje Obe vladi še nista odgovorili na vabilo, ki sta qa pod pisala Eden in Molotov * Datumi prenehanja sovražnosti v Indokim * Vietnamska vlada protestira proti premrju .NOVI DELHI, .22. — Angleški visoki komisar v Indiji George Middleton je izročil danes indijskemu zunanjemu ministru uradno vabilo, naj Indija sodeluje v mednarodni kontrolni komisiji za premirje v Indokini. Vabijo sta podpisala oba predsednika ženevske konference Eden in Molotov. V indijskih uradnih virih potrjujejo prejem vabila in pojasnjujejo, da ga indijska vlada sedaj proučuje in da bo dala svoj odgovor, ko bo dobila podrobna in uradna obvestila o rezultatu konference v Že- le Tav tlekaterih zapad- V teky ratpi Vzhodni hlnlr hev v°ine jnaroclnoosvobodil' tlevP deli na ročj bi’ x?.talin'1'1ine interesne *sfe- w »Citil 23tn tnr«i /In ^®Vmeša odstopil od načela dr,.apla v nntranio re V, ZaPartP!ide Trst v' pod- ZH' ročje na U' Hit«'. u“av 'n na bazi roči!0’ da n?.a?lh sfer pristal ^'ju W Umik IZ Tr,| Vj.1?9 1945. Na VR..Je bilo — a ta m ne vi. Kot poročajo iz Ottawe, je tudi kanadska vlada včeraj zvečer dobila podobno vabilo. Po izredni seji vlade je zunanji minister Lester Pearson izjavil, da je verjetno, da bo Kanada sprejela vabilc, «če bo zagotovljeno, da bo komisija lahko koristno delovala«. V Ženevi sta se danes sestala načelnik vietminške delegacije Phan Van Dong in indijski veleposlanik Krišna Me-non. Razpravljala sta o možnosti sklicanja predstavnikov treh držav, ki so bile določene za članstvo v mednarodni nadzorstveni komisiji, to je Kanade, Poljske in Indije. Zdi se, da sta se dogovorila, da bi prvi sestanek predstavnikov treh držav sklicali v Novem Delhiju, kjer bi organizirali delo komisije in izbrali kraj, ki bi ga komisija imela za svojo bazo v Indokini. Agencija «Nova Kitajska« pa objavlja nekaj podrobnosti o sporazumih, ki so bili podpisani v 2enevi za Laos in Kambodžo in ki uradno še niso bili objavljeni. Med drugim pravi agencija, da bo v Laosu smelo ostati največ 1500 francoskih častnikov in podčastnikov za vežbanje laoške vojske, poleg tega pa še dve oporišči skupno v Laosu, ne bo smelo biti več kot 3500 francoskih vojakov. Ista agencija objavlja nekaj podrobnosti o atajnih določilih«, ki jih vsebuje sporazum o premirju za tri indokitajske države. V Kambodži bosta obe poveljstvi jutri ob 8 po pekinškem času ukazali prenehanje sovražnosti. Ker pa mora biti povelje izvršeno ob istem času na vsem ozemlju in ker je potrebno nekaj časa, da pride povelje na vsa področja fronte, se bodo sovražnosti v vsej Kambodži nehale 7. avgusta zjutraj. Za Vietnam, kjer so bili najvažnejši boji, so določili tri datume za prenehanje sovražnosti: v severnem Vietnamu v petih dneh po začetku veljavnosti sporazuma, v o-srednjem Vietnamu v 10 dneh, v južnem Vietnamu pa po 20 dneh. V 2enevi so uradno sporočili, da se bodo sovražnosti v Laosu in Kambodži končale 7. avgusta. Glede Vietnama pa zatrjujejo v francoskih virih, da bo to 37. julija na severu, drugod pa 5 ali 15 dni kasneje. V Saigonu pa je predsednik vietnamske vlade Ngo Dinh Diem oddal po radiu izjavo svoje vlade, v kateri poudarja. da je bilo premirje pod- neodvisnostar't0' pisi*no brez vietnamskega pri-tei' stanka in da izroča komuni- stom ves severni, del države in štiri pokrajine osrednjega dela. Vietnamska delegacija ni podpisala tega sporazuma, vendar se Vietnam ne more upreti temu izvršenemu dejstvu, pravi izjava in poziva Vietnamce, naj bodo mirni in enotni in naj se pripravijo na «mirno. miroljubno in resno borbo, ki bo osvobodila deželo vsakršnega tujega vmešavanja in vsakršnega zatiranja«. Medtem svetovni tisk še vedno obširno komentira podpis premirja v 2enevi. Ameriški tisk izraža v glavnem nezadovoljstvo in poudarja potrebo po ’ hitri sklenitvi jugovzhod-noazijskega pakta. Vendar o-pozarja «New Vork Times« vse kritike, da imajo pravico do besede samo, če so pripravljeni pognati ameriško mladino v vojno, ki bi bila še slabša kot vojna na Koreji, da tudi to njihovo tarnanje razumemo in da nas tudi to njihovo stokanje ne preseneča. Za temi umalen-kostmi« tiči načelo naše politike. načelo nevmešavanja v notranje zadeve sosednih dežel, načelo, ki v sebi vklju-. čuje načelo medsebojnega spoštovanja med narodi »n načela enokopravnosti. To pa je seveda načelo, ki je za nekatere^ megaiomane italijanskega šovinizma od nekdaj nesprejemljivo. saj italijanski imperialisti jasno ne mislijo na narod m zato ne morejo priznati načela enakopravnosti med narodi in zlasti ne morejo priznati enakopravnosti jugoslovanskim narodom. Toda mislim, da v imenu nas vseh lahko izjavim, da ostajamo zvesti osnovnemu načelu, ki je vodilo našo narodnoosvobodilno borbo. načelu enakopravnosti in spoštovanja med narodi in da bomo zara; di tega sposobni za ceno naj-večiih žrtev braniti .\KVt Na današnji dan Je bila leta 1919 ustanovljena v Ljubljani slovenska univerza. ob DANES, petek 23. Julija Apolirvarij, Hrana Sonce vzide ob 4.37 in zatone 19.45. Dolžina dneva 15.08. Ltf® vzide ob 23.09 in zatone ob 13.JA JUTRI, sobota 24. julij* Kristina, Rafcimir S SESTANKA ČLANOV IN SIMPATIZERJEV OF PRI SV. JAKOBU Strnjena fronta najboljši porok za delnvnega ljudstva obrambo naših pravic Zaupanje v našo matično domovino in njeno vodstvo, da nas bo vedno odločno ščitilo in preprečilo izzigravanje morebitnih sporazumov - je prišlo na sestanku še posebno do izraza Povratek otrok iz počitniških kolonij Podporno društvo za Tržaško ozemlje obvešča, da se vruejo otroci iz počitniških kolonij iz Škofje Loke, Kranja ln Radovljice danes 23. t. m. ob 19.39 z vlakom v Trst. Starši so naprošeni, da pridejo pravočasno na kolodvor, da sprejmejo svoje otroke. ODOBRENI FONDI ZA DRUGO ŽESTMESBC3E [ felef v Opatijo Sinoči je bil v Ulici Mon-tecchi it. 6 sestanek članov in simpatizerjev Osvobodilne fronte III. okraja. Na sestanku so obravnavali vprašanje Tržaškega ozemlja, ki te dni tako močno prizadeva vse demokratično ljudstvo. Navzočim .številnim članom OP in simpatizerjem je prvi spregovoril tov, Renko. Stvarno je prikazal sedanji položaj, pogajanja za sklenitev morebitnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo ter kaj bi nam lahko tak sporazum nudil, Predvsem pa je pojasnil razliko med nameravano izvedbo diktata z dne 8. oktobra in med morebitno sporazumno rešitvijo tržaškega vprašanja, ki bi jamčila slovenskemu ljudstvu na tem ozemlju nacionalne in gospodarske pravice. Dejal je, da je pač treba s stvarnostjo in z mednarodnim položajem računati, kar pa ne pomeni da se s povratkom imperialistične Italije v Trst strinjamo. Zato se moramo boriti, da dosežemo čim več pravic in jamstev, Nato je tov, Renko opisal, kako je prišlo do sedanjega položaja. Dejal je, da je treba iskati vire za tak položaj v naslednjih zgodovinskih dejstvih; 1. V znanem sporazumu «fifty-fifty», sklenjenem med Stalinom in Churchillom o delitvi Jugoslavije na dve vplivni področji, kar je zapečatilo tudi usodo Trsta. 2. V umiku Jugoslovanske ljudske vojske iz Trsta, kar je bila le posledica omenjenega sporazuma. Ce ne bi se bila takrat jugoslovanska vojska u-maknila iz Trsta, bi prišlo do vojne, kar je potrdil sam Churchill v zadnji knjigi svojih vojnih spominov, kjer govori o «mali vojni«. 3 V tristranski izjavi 20 marca 1948, s katero so zahodni imperialisti obljubili Italiji obe področji STO. 4. V londonskih sporazumih, ki so privedli v Trst italijanske funkcionarje ter jim dali vso gospodarsko in finančno oblast. 5. V osmooktobrskem diktatu, s katerim so nas hoteli Angleži in Američani izročiti italijanskim imperialistom brez kakršnih koli jamstev kot prvo porcijo STO, ki naj bi ji sledila še cona B. 6. Tu na kraju samem pa je glavni vzrok za sedanji položaj razkol, ki je nastal v demokratični fronti delovnega ljudstva z resolucijo Inform-biroja in ki je omogočil imperialističnim silam, da so brez večjega odpora razvijale svojo politiko. Zgrešeno bi torej bilo zapirati oči pred temi dejstvi, ker bi bilo le nam samim v škodo. Ce nismo v najtežjih dneh izgubili poguma, odločnosti in vere, da bo morala končno zmagati pravična stvar, tudi sedaj ne bomo prekrižanih rok čakali, da nam bodo drugi krojili usodo, zlasti ker imamo za seboj močno zaščitnico — socialistično Jugoslavijo. Po besedah tov. Renka se je razvila zelo živa diskusija, ki je pokazala naravnost elementaren odpor naših ljudi proti povratku italijanskih imperialistov in nezaupanje do raznih njihovih svečanih obljub, ker smo se v preteklosti že dovolj opekli. Hkrati pa so tudi mnogi diskutanti poudarjali, da je za obrambo naših pravic najboljše jamstvo močna fronta vsega delovnega in demokratičnega ljudstva sp!o'y kajti dokler smo bili do leta 1948 združeni, so se nasprotniki tresli pred nami in si niso na primer upali niti napovedati volitev. Razni tovariši so med diskusijo tudi ožigosali dvolično politiko komin-formovskih voditeljev ter raznih ((demokratov«, ki so bili vedno pokorni hlapci zahodnih imperialistov, podpornikov italijanskega imperializma. Ti ljudje sedaj kričijo, da nas Jugoslavija prodaja Italiji, medtem ko dobro vedo, da so prav njihovi gospodarji tisti, ki nosijo skupno s Sovjetsko zvezo vso krivdo za sedanji položaj. Na koncu je zaključke iz diskusije povzel tov. Lipovec -Tine. Razgalil je politiko kom-informbirojcev, SZD-jevcev in klerikalcev, ki kriče o nekakšnem izdajstvu slovenskih nacionalnih interesov, medtem ko so vsa ta leta rušili pozicije delavskega razreda, oziroma zvesto služili tistim imperialistom, ki nas potiskajo v italijanski imperialistični jarem. Tov. Tine je dejal, da moramo zaupati socialistični Jugoslaviji in njenemu vodstvu, da bo krčevito branila naše pravice in da ne bo dopuščala izigravanja obveznosti, ki jih bodo morali italijanski državniki v morebitnem sporazumu sprejeti. Zato je vsakdo, ki danes kriči, da nas Jugoslavija prodaja, dejansko le agent imperialistov, ki skušajo zasejati med naše ljudstvo spore in malodušje. Razen vere v socia- ■ listično Jugoslavijo pa nas mora tudi vedno navdajati za- Zborovanje je zaključil tov. Medvešček, ki je poudaril, da je treba, da se te misli, izrečene na sestanku, razširjafb na teren ter da vsi navzoči vsak dan napenjajo vse sile, da se čim bolj okrepi fronta delovnega ljudstva, ki bo naš najboljši zaveznik v borbi za naše nacionalne, socialne in gospodarske pravice. Nova stanovanja INAIL Predvčerajšnjim so pri Sv. Soboti pokrili hiše, ki jih gradi INAIL na hribu poleg Stare istrske ceste. Gre za 229 novih stanovanj, medtem ko so 1(1 hiš s 132 stanovanji dogradili letos. Ker je trenutno v delu že 86 stanovanj, bo INAIL zgradila skupno 447 novih stanovanj IZLET SHPZ NA GRADIŠČE rl Ob UO-letnici rojstva Simona Gregorčiča priredi Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. izlet na Gradišče nad Prvačino, kjer je Veliki pesnik preživel jesen svojega življenja. V tem kraju bomo s sodelovanjem prosvetnih društev z Goriškega izvedli kulturni spored na dvorišču Gregorčičeve hiše. Vabimo Slovence, da se v čim večjem številu prijavijo za izlet pri SHPZ v Trstu, Ulica Roma 15/11. Vpisovanje za izlet se nadaljuje dnevno od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4. avgusta 1954. Za kmetovalce bodo na razpolago novi prispevki Kmet nadzorništva Zavezniška vojaška uprava I do sobote 30. oktobra t. 1. Pri je odobrila za drugo polletje tem bo dana prednost tistim 1954 potrebno vsoto, ki bo | strojem, ki jih bo posebna dana v obliki državnega prispevka za nekatere važne pobude na področju izboljšanja in povečanja krajevne proizvodnje. V ta namen bodo dan; kme. tovalcem prispevki za sledeče pobude: TRTOREJA IN SADJARSTVO: prispevki, ki lahko dosežejo največ 70% izdatkov za nakup trtnih sadik, oljk in sadnega drevja. Naročila se sprejemajo do sobote 30. oktobra t. 1. Od tega datuma dalje se bodo sprejemala naročila samo za spomladanske saditve — 1955. CVETLIČARSTVO: prispe- vek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov, izbranih vrst, v najvišjem znesku 40%. Naročila se sprejemajo do 30. septembra t. 1. Ob naročilu mora prosilec dati na račun določeno vsoto. POLJEDELSKI STROJJ prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev. Ta znaša največ 30% nakupne cene. Prošnje je treba vložiti ZANIMIVI PODATKI O ČLANIH DELAVSKIH ZADRUG rajo, tako da bodo lahko delavci soodločali o njihovem delovanju INDUSTRIJSKI SEKTOR NA PRVEM MESTU KOT VIR ČLANSTVA DELAVSKIH ZADRUG ne dajo ustaviti, da so socia- j To dejstvo vsiljuje nujnost, da se Delavske zadruge demokratizi- listične sile v svetu na pohodu ter da bo moralo tudi to ozemlje v daljši zgodovinski perspektivi nujno pripasti tja, kamor po vseh nacionalnih, gospodarskih in geopolitičnih zakonih spada. Do takrat pa se moramo boriti in se ne strašiti žrtev, kakor se jih nismo strašili še v mnogo hujših časih fašistične sužnosti. -V obravnavanju raznih vprašanj je tov. Strancar dejal, da je treba čimprej popraviti in opremiti prostore v 4. nadstropju in na terasi poslopja v Ul. Montecchi 6, da se omogoči čim bolj živahno kulturno in prosvetno delovanje ter družabno življenje šentjakobskega demokratičnega prebivalstva, na kar je dobil pojasnilo, da se prostori že pripravljajo. «Zadrugar». vestnik Delavskih zadrug, je objavil v svoji zadnji, to je junijski številki zanimiv članek o članih Delavskih zadrug v razmerju s prebivalstvom in kategorijami delovne zaposlitve. Zaradi njegove zanimivosti članek v izvlečku povzemamo ter mu dodajamo še nekaj kritičnih pripomb. Članku so služili za podlago podatki Statističnega vestnika Zavezniške vojaške uprave. Na tej podlagi so napravljene primerjave med številom prebivalstva tega področja in številom članov Delavskih zadrug. V članku pa je določeno tudi razmerje med aktivnim prebi- VHERAJ HUDA NESREČA PRI FERNETIČIH V RESNEM STANJU V BOLNICO ker je izgubil oblast nad vozilom IVIotorigt trčil v kolesarko - «Fiat 1400» podrl mladega kolesarja, ki bo na srečo kaj kmalu okreval Nekaj minut po 19. uri je 48-letni Roman Možina iz Ul. delle Campanelle vozil s svojo vespo po cesti, ki iz Ferne-tičev pelje proti Opčinam. Kak poldrugi kilometer ob obmejnega bloka je Možina iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom, se premaknil na levo stran ceste in se zvrnil na tla. Ponesrečenca so takoj z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane nad desnim očesom in drugih poškodb pridržali na II. kirurškem oddelku. Ker je njegovo stanje precej resno so zdravniki pridržali prognozo. 41 * # Med vožnjo z motorjem po trbi.ški cesti v smeri Katinare je 20-letnemu Sergiu Udoviču Ul. D, Chiesa v višini križišča s cesto, ki pelje k Banom, nepričakovano prekrižala pot 18-letna Ana Lubiana iz Ul. del Bosco. ki je tedaj privozila s svojim kolesom po omenjeni cesti. Ker sta trčila in se je dekle poškodovalo, so jo z rešilnim avtom pripeljali 5 dneh na opazovalnem oddelku Okoli 20. ure so morali a-genti oditi z avtom v Mazzinijevo ulico kjer se je malo prej na vogalu z Dantejevo ulico pripetila prometna nesreča. Na mestu so agenti izvedeli, da je 47-letna Lidia Cecchioni por. Periatti iz Trga Ospedale med vožnjo s svojim avtom «Fiat 1400» podrla na tla 16-letnega Tullia Candottija iz Ul. Fon-deria, ki je tedaj privozil s kolesom po Mazzinijevi ulici. Ker je bil fant ranjen, so ga s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Okreval bo v 5 dneh. Slabo kosilo Kmalu po 11. uri so sprejeli na opazovalnem oddelku 49-letnega natakarja Domenica Corviana iz Ul. Giulia 17, ki je pojasnil, da se je kmalu po kosilu, zavžitem predvčerajšnjim v neki gostilni v Šalita Promontorio, počutil slabo. Spočetka je mislil, da zadeva ne bo huda, a ker sla bost tudi včeraj ni popustila, v bolnišnico, kjer so jo spre-1 se je zatekel v bolnišnico jeli s prognozo okrevanja v | kjer bo ostal kakih 5 dr.'.. valstvom, razdeljenim po raznih panogah gospodarskega udejstvovanja in med številom članov, ki pripadajo istim panogam udejstvovanja. Na našem področju je bilo konec 1953. leta 297.648 prebi valcev, članov Delavskih zadrug pa je bilo ob istem času 15.911. to je 5.7 odst. prebivalstva. Ta odstotek pa se močno dvigne, če ga primerjamo z aktivnim prebivalstvom, saj prihajajo člani Delavskih zadrug povečini iz aktivnih vrst prebivalstva. Po podatkih urada za delo pripada raznim ekonomskim sektorjem 107.550 prebivalcev. Pri tem so izvzeti otroci, starčki, nezaposleni upokojenci, ženske v gospodinjstvu, študentje, svobodni poklici in drugi neodvisni. Omenjenim ekonomskim sektorjem pripada od skupnega števila 15.911 članov 10.719 članov, to je ena desetina celotnega števila aktivnih oseb, kar pomeni, dh je vsaka deseta aktivna o-seba član Delavskih zadrug. Podrobnejša razdelitev nam da naslednjo sliko. V industriji je zaposlenih 47.285 oseb, od teh je članov Delavskih zadrug 6.138; v trgovini 19.942 oseb, članov DZ 2.360, v bankah in zavarovalnicah 2.458 oseb. od teh članov DZ 198, v kmetijstvu 195, od teh članov 192. v javnih službah 31.794, od teh članov 1.838, v pomorstvu 5.876, od teh članov 85. V omenjenem številu 107.550 aktivnih prebivalcev so seveda vštet; tudi brezposelni, Iz teh podatkov je torej razvidno, da je nad polovica članov Delavskih zadrug, ki spadajo med aktivno prebivalstvo, zaposlenih v industriji, to je 57.2 odst., v trgovini 22.1 odst., v javnih službah 17.1 odst. itd. Zelo majhen odstotek pa je pomorščakov, ker so v glavnem skoraj vedno odsotni. Zanimiv je tudi odnos v odstotkih med številom članov DZ in celotnim številom pripadnikov vsake od obravnavanih delovnih kategorij. Od vseh aktivnih ljudi industrijskega sektorja je včlanjenih v DZ 14 odst., v trgovini 11.8 odst., v bankah 8 odst., v javnih službah 5.8 odst. Iz tega se vidi, da je industrijski sektor na prvem mestu kot vir članstva DZ. Sledi mu trgovski sektor, to je uslužbencev tega sektorja, nato listale panoge gospodarske dejavnosti. Od svobodnih pokli- Vrzeli v našem stro Jz zadnje številka «Gospodarstva:i) povzemamo članek o slovenskem strokovnem šolstvu na našem področju, ki ga bo treba vsestransko podpreti in izpopolniti, tako da bo naraščaj dorasel zahtevam današnjega praktičnean življenja: V našem pasu STO štejemo devet raznih višjih in nižjih strokovnih šol ter dvoletnih strokovnih tečajev, V Trstu samem imajo svoj sedež trgovska akademija, nižja trgovska strokovna šola in nižja industrijska strokovna sola. Na deželi oziroma v oddaljeni mestni okolici imamo le dvoletne strokovne tečaje bodisi trgovskega, industrijskega ah kmetijskega značaja Industrijski dvoletni tečaj s priključenim tretjim razredom imata Nabrežina in Opčine; Sv. Knž in Dolina imata dvoletni tečaj z industrijskim učnim načrtom, Katina-ra dvoletni trgovski strokovni tečaj in Plavje dvoletni jtro-kovni tečaj s kmetijskim učnim načrtom. 'S.elja prebivalcev Doline in okoliških vasi je, da bi se tečaj pretvoril v triletno industrijsko strokovno šolo. da ne bi morala mludina hoditi v mesto na nižjo industrijsko strokovno šolo, če bi hotela izpopolniti svojo izobrazbo. Ta nižji tečajni izpit ic pogoj za sprejem v službo ali na delo. Brez diplome trgovske ali 'industrijske strokovne šole bodo absolventi teže našli zaposlitev. Delodajalci ne jemljejo radi v službo začetnike, ki nimajo diplome one omenjenih strokovnih šol. Tako ravnajo v Trstu ladjedelnice. Delavske zadruge i. dr. Zato bi hoteli opozoriti starše, naj ne jemljejo otrok iz šole, vsaj toUko časa še, da opravijo nižji tečajni izpit. Porazdelitev šol in tečajev v glavnem ustreza gospodarskemu značaju kraja. Sicer je v sestavi našega strokovnega šolstva še vedno rana, ki <*-vira uspešen razvoj strokovnega šolstva in globlje izobraževanje mladine, ki se ?e usmerila na to pot. Naše strokovno šolstvo bi si' moralo izpopolniti s tem, da bi se ustanovili še dvoletna trgovska šola (Scuola tec-nica ad indirizzo cotnmer-ciale), dvoletna industrijska šola (Sc.nola tecnica ad indirizzo industriale) in srednja tehnična šola (Islituto tecnico industriale). z ustanovitvijo teh šol hi našim dijakom omogočili, da zaključijo srednjo strokovno izobrazbo na slovenskih šolah. Po donkončoni nižji strokovni šoli bi dijaki lahko nadaljevali pouk v dvoletni trgovski šoli (kakršno so Slovenci vzdrževali pred vojno z lastnim denarjem), nakar bi lahko prešli na trgovsko akademijo; v današnjem šolstvu pa ni prehoda iz nižje trgovske šole na trgovsko akademijo. Prav tako bi absolventi naših industrijskih strokovnih šol lahko prešli na novo dvoletno industrijsko šolo, od tod pa na srednjo tehnično šolo. Na žalost ni ZVU ustanovila niti srednje tehnične šole. čeprav je pred leti odredila poskusno vpisovanje in se je priglasilo zanjo dovolj slovenskih dijakov. Danes lahko nadaljujejo absolventi nižjih strokovnih šol študij samo na italijanski Srednji tehnični šoli (istituto tecnico industria. le «Alessandro Voltaa); za vstop morajo napraviti poseben izpit. 2e večkrat smo poudarili, da so delodajalci zelo zadovoljni z absolventi naših strokovnih šol, vendar bi hllo treba učni načrt teh šol še izpopolniti in prilagoditi praktičnim zahtevam sodobnega udejstvovanja. Iz učnih načrtov bi bilo treba izločiti vse kar ni važno za izobrazbo dijaka v njegovi stroki in kar ga brez potrebe obremenjuje Po teoretični razlagi bi s» morali številni predmeti pojasniti še nazorno s sodobnimi učili in učnimi pripomočki. Raznovrstne zbnke. projekcijski uparati. filmi in radio, bi bile v veliko pomoč pri učenju in utrjevanju pridobljenega znanja. Za takšen pouk ni naše strolovno šol sivo dovolj opremljeno ker nima za to potrebnih kreditov. Teoretično in praktično znanje, pridobljeno na šoli, bi morali dijaki izpopolniti še z ogledom važnih industrijskih, trgovinskih in prometnih ustanov. Poudarili smo že pomen jezikov za naš strokovni nara ščaj. Kakor smo slišali, namerava trgovska akademija izvršiti v prihodnjem šolskem letu pomembno izpremembo v učnem načrtu. Dijaki bodo poslej lahko izbirali med angleščino in nemščino, ki bo tako postala obvezen pied-met, ako se bo dijak odločil za ta jezik namesto angleščine. Naša javnost bo pozdravila to izpremembo. Zanjo govori navezanost tržaškega gospodarskega življenja na za ledje, ki je jugoslovansko, avstrijsko in češkoslovu.ško; » druge strani pa bodo Angleži in Američani s predlagano rešitvijo tržaškega vprašanja (s priključitvijo Trsta k I'a" liji) sami zadali velik udarec angleščini in tako razočaral; vse tiste, ki so se po vojni i navdušenjem vrgli na angle ščino in pričeli proučevati ur> gleško in ameriško Kulturo Ob zaključku naj opozorimo našo javnost še na dve dolžnosti: jDolžnost staršev jc, da vpišejo otroke v rase »trn kovne šole in jim s tem olajšajo izobrazbo; poleg toga pa je dolžnost naših podjetij na zaposlijo naš naraščaj. Tako bo bodočnost naše šole zagotovljena. —an cev je včlanjenih 17.5 odst. o-seb, ki pa niso vštete v zgoraj omenjeno število aktivnih oseb. Poudariti je torej treba, da predstavljajo delavci še vedno največji odstotek članov Delavskih zadrug. To dejstvo pa po drugi strani narekuje drugačno ekonomsko politiko te ustanove ter še bolj vsiljuje nujnost, da se Delavske zadruge demokratizirajo, tako da bodo delavci lahko odločali o njihovem delovanju sorazmerno z njihovim članstvom. Zalo je treba odpraviti sedanji način upravljanja, kar zahtevajo delavci že toliko let, kar pa se sedaj predvsem zaradi raznih spletk se ni zgodilo. komisija smatrala bolj primerne za naše področje. ŽIVINOREJA; prispevek v znesku 50% za nakup odbranih bikcev sivo-rjave pasme. Naročila se sprejemajo do 15. septembra t. 1. Obenem pa mora zainteresirani živinorejec dati na račun 120.000 lir. Nagrade za dobro vzdrževanje (snaga in krmljenje) tikov. Posebna komisija bo odmerila imenovane nagrade, upoštevajoč krmljenje bika, rabo močnih krmil in pa higiensko stanje živali. Nagrade za dobro rejo bikcev. Te nagrade bodo dodeljene tistim rejcem, ki se bodo odlikovali v vzreji, in z namenom, da s to vsoto delno pokrijejo stroške, ki so jih imeli z vzdrževanjem matere in bikca samega. Nagrade za vzrejo teličk. Za pospeševanje vzreje odbranih teličk in za olajšanje njih oddaje drugim rejcem področja bodo dane ((nagrade za vzrejo teličk«. Za prejem omenjenih nagrad se morajo zainteresirani rejci obrniti na urad za živinorejo — Kmetijsko nadzorništvo —, kjer bodo lahko dobili bolj natančna pojasnila. Prispevki, okoli 50% za nakup par odbranih merjaščkov pasme Large White. Naročila se sprejemajo do 30. oktobra t. 1. Ob naročilu mora zainteresirani kmetovalec dati na račun 15.000 lir. ČEBELARSTVO: prispevki v najvišjem znesku 30% za nakup racionalnih panjev in v čebelarstvu koristnega orodja. Rok za naročila poteče 30. oktobra t. 1. Glede vlaganja prošenj za prispevke in za tozadevna pojasnila se je obrniti #na Področno kmetijsko nadzorništvo — Ulica Ghega 6, I., tel. št. 38-673. Z naknadnim obvestilom bodo javljeni morebitni dodatki in spremembe te objave. za vasi zgoniške občine Na zadnjem sestanku Osvobodilne fronte za zgoniško občino je. prišla do izraza želja občanov, predvsem mladine, da bi se organiziral izlet v Opatijo. Odbor je želji ugodil, tako da bo izlet 8. avgusta. Prijavijo se lahko vsi člani in somišljeniki OF iz vseh vasi zgoniške občine. Vpisovanje pri tov. Ivanu Rustji v Gabrovcu ter pri Grzunovih v Saležu do 29. t. m. Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, 1I„ za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 6. septembra t. 1. Včeraj je Furlanove na Repentabru obiskala štorklja. Gospa Vera Stok je popila krepkega fantiča, ki bo dobil ime Alojz. Srečni mamici in zadovoljnemu očetu Lju-botu naše čestitke! Najdeni predmeti v tramvajih in filobusih V juniju so v tramvajih in filobusnih vozovih našli naslednje predmete,' ki jih lastniki lahko prevzamejo pri A-cegat; Listine na imena Randisl Vittorio, Diveskul Anna, Mora Olanda. Mondo Maria in Alessandrini Ferruccio; 2 para semiš rokavic, 5 parov črnih rokavic. 5 parov belih rokavic, 1 par rokavic iz bombaža, 7 ženskih dežnikov, 3 moške dežnike, 2 nepremočljivi kapuci, 2 čepici, 5 nalivnih peres, 3 knjige, 9 denarnic, 5 listnic, 1 usnjeno aktovko, 2 platneni aktovki, 2 zapestnici, 2 vžigalnika, 2 ovratnici. 1 zaponko, 1 nož, 1 srp, 1 dozo za cigarete, 2 uri, 1 rožni venec, 1 žepni nož in ključe, 1 žensko obleko, 2 pasa, 2 robca, 1 kravato, 1 otroški jopič, 2 glavnika, 5 parov sončnih očal. 5 parov navadnih očal, 5. praznih etuijev za o-čala, 1 slamnato košaro, 1 volnen jopič, 1 volneno jopico in 1 volnen telovnik. Železen drog na delo Zaradi rane s podplutbo na čelu so včeraj kmalu po 15. uri sprejeli na opazovalnem oddelku bolnišnice, kamor se je zatekel z rešilnim avtom Rdečega križa. 62-letnega Pri-ma Lancio iz Ul. del Veltro. Mož je pojasnil, da mu je med kopanjem jame na račun KELAD v Ul. Settefontane padel na čelo železen drog, katerega je malo prej rabil za premik precejšnjega kamna. Okreval bo v 8. dneh. Os vobodi!nat 1 rotita Sestanek OF za sektor Sv. Ivan - Trst. Člani OF sektorja Sv. Ivan - Trat so vabljeni na sestanek, ki bo danes 23. t. m. ob 21. uri v običajnih prostofih. Razpravljalo se bo o aktualnih vprašanjih In tekočem delu. Sestanek OF za Plavje. Člani OB’ co vabljenj na sestanek, ki bo danes 23. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Na dnevnem redu razpravljanje o aktualnih vprašanjih. Vabljeni vsi. SPDT sporoča, da je odhod izletnikov ter udeležencev planinskega letovanja kot običalno v nedeljo ob j. uri iz (Jl. F, Se-vero 5. Bodite točniI Izlet na letni planm.ekl tabor na Nanos bo 8. avgusta. Vpisovanje na sedežu ’ SPDT v (Ji. Machiavelli 13, vsak dan med 18, ift 20. uro do 30, t. m. Ljuds k a fjr on veta, Prosvetno oruštvo v Barkovljab. Sporočamo vsem pevcem, da bo prihodnji torek 27. t. m. pevska vaja za nastop na proslavi 55-letnice godbe na Proseku. Prosimo, da se za to priliko obveščate med seboj. Darovi in prispevki Ker Je srn z t; šajte!; 16.15 Promenadni ko*L» ’ 18.00 Iz bojev naSih 18.30 Poje komorni zbor g jg da za glasbeno vzgojo; JAj Družinski pogovori; 20 00 r , , iz Beneške Slovenije v 1 jamski oktet; 20.50 Večerni perni koncert. LjU^ r ADEX IZLETJ U PETEK, 23. julija 1954. .111420» I. OVAUdl A G O A A i ii 9 I A 254.6 m ah 117« kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 22. julija se je v Trstu rodilo 7 otrok, porok, je bilo 12, umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: trg. potnik Renato Brunettl in študientka Laurisa Bologna, mehanik Jano German iti šivilja Giula Del-bello, trg. pomočnik Miroslav Cetin in šivilja Ana Pavčevič, uradnik Fulvio Drl,a in gospodinja Annatnaria Dolini, tehnik Alberto Saxsida in uradnica An-tonietta Bussetti, klepar Bruno Mlchelazzi ih delavka Pierfna Mersi, šofer Vito Tandoci in ba-rislka Elidla Deltroppo, agent CP Giuseppe Monica .n gospodinja Santa Fillpas, uradnik An gelo Vcrgara in gospodinja Luciana Minghinelli, šofer Mario Tognan in gospodinja Edda Ber-tocclri, tiskar Aldo Brus in gospodinja Loredana Hassi, tehnik G in o Erarlo In bolničarka Nives Golcica. UMRLI SO: 20-Ietivl Gualtlero Vecchiet, 62-letna Emilija Nemec vd. Tomšič, 61-letnt Basilio /or?enon, 64-letnl Ercole Gertn, 68-1 etna Valerra Levi vd. Scar, da, 80-letna Addolorata Haschie-ra vd. Hiatsano. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Iz Haveitoe prazna Ital, ladja »Mantova«, Iz Istam-bula s 550 t železne rude in 8 potniki Izraelske ladja »Kieret«, z Reke s 415 t raznega blaga in 2 potnikoma grška ladja »Arisio-dimos«, z Keke z 11 t olivnega olja grška ladja »T. Sophia«, Iz Benetk s 110 t raznega blaga In 12 potniki ital. ladja «Catnpldo-gllo», iz Havenne prazna ital. ladja »Maria M.», iz Banjasa z 11.750 t surovega olja angleška ladja »British Major«, iz Gradeza z 38 potniki ital, ladja »Grado«, iz Neaplja z 250 t raznega blaga amer, ladja «Exporter», iz Neaplja prazna norveška ladja «Garnuie)>, iz Gradeža s 35 potniki ital. ladja «Grado» ODHODI: proti Gradežu z 31 potniki ital. ladja «Grad©», proti Pulju s 40 t raznega blaga ln 7 potniki Jug. ladja »Lastovon, proti Ravenni s 370 t olja ital. ladja »Mantova«, proti Gradežu s 45 potniki Ital, ladja «Grado«, proti Pireju s 350 t raznega blaga grška ladja »Geokarageorgis«, proti Reki s 168 t razlega blaga amer. ladja »Ekporter«, pro ti Benetkam s 130 t raznega blagia ital. ladja »Otranto«. 7. in 8. avgusta iz*®* * DRAGUC PAZIN SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED 8. avgusta iziet v MATERIJO-OBROVO Vpisovanje db 29. julij* 14., 15. in 16. avgusta izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB A JDOVSCINO-VIPAVO 14. in 15. avgusta izlet na REKO-OPATIJO v TAR PRI POREČU KOMEN VOJSCICO Vpisovanje do 5. avgusta pri «Adria-Express», UJ’ F. Severo 5-b - tel. 292»°- IZLETI TURISTIČNEGA URADA u. V. S. E. Ul. F. Filzi 5 . Tel. 35-5^ 8. avgusta 1954 izlet * VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje do 30. juiiJ*' 13., 14. in 15. avgusta i*5 izlet v CELOVEC genfurt) na celovs velesejem Vpisovanje do 4. avgus *• 14. in 15. avgusta 1,54 izlet v LJUBLJANO na BLED .rn v ILIRSKO BISTRA OPATIJO na REKO v KANAL ,cv. MOST NA SOC1 Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4. avgus*"' 22. avgusta 1954 i*let KOMEN KOSTANJEVICO TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL Vpisovanje do 12. avgust* Nenadno nas je zapus^jj) predragi sin, vnuk ih dvajsetletni 1/allar VecnM1*, Pogreb ljubega Pok°iv** bo danes ob 17. uri iz 1,1 r.ice glavne bolnice. ^ji, Žalujoči starši, ded. tf strici, tete in ostalo rodstvo. Trst. 23. julija 1954. VREME VČERAJ Najvišja Icimperatura 26,7, naj-nižja 19,4, ob 17. url 26,4. Zračni tlak 1014,2 stanoviten. Veter srverozapadmk 7 km/h, vlaga 53 odstot., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura mor Ja 23,7 stopinje. Včeraj nas je za veo pustil naš dragi a K minil Trima*'11 star 54 let. j. Pogreb nepozabnega ^ jj,J0 nika bo danes 23. t. p** iz kapele na pokopahsC SV' Ani' nč**** Žalujoča žena Mir*. p Magda, brata Franc ■ ton (er vsi osiali sor jjp. družin Tomažič in 23. julija ^954 0 dosedanjih italijanskih — obveznostih g so n» ^ G? / la le ob Luna 13.33. Mledar; I Glas-in » >vensw »vel 'fl rw>niW 17J 1.30 30 t* i IfE • it* ’ spon* >12 I P» JU**” (ublft 30.® »1J- 31® «*$ it 5? «1 SS u» $3 !rtW VJ)1 Ko nvencija v Santa Margherita in Nettunu 2 j Q v e italijanskih uradnih predstavnikov 3. gl>ewunciiv v Sainfca Mar' Ska P00Mh„-UnU- RaPal■ i^koTn ifnj ■ ]e dalc vrtpacL-v Oain,„ manjšina °Ptirajo yCln, Pavico, da h' zaradi , ltalii°< ne da ?umiLie?a morali za-Je- Zaaat^f-ovanslc-° bzem- !? mod7nem jim je br takutl uP°raba 4 smboclno _ L VZf- Vse te pra- . • takicfr, “Poraoa jezi Ivanje •>, sv°bodno izvr- . }se0 »ere. v se te razširjen Potrjene in Sa.nta r,rt s konvencijo v oktobral%lhe!iU dTle -3- ‘Konta*,■ leia- Italijan- Jo nierf 8 Dalmaciji ima-. iati svoje Pavico, zi-?°u(uje-d J ,e’ v katerih Vi V itn ju tanski učite-no jin r abini. Dovoljenimi Se poet etolo- >l'ečujn t neovirano po-ttriji j 90vini in ind.11- uetni$ki Pftarski \n od- 'la iornu c iim nista »' to , .}lP,na- Bita pa je *rC 1 2i začasna izjema, za-jot tosicvansknUStia 1924 ?e iu~ ?S n° natr, ytada s poseb- ^ * 'JU ontJ^zrrata it ali j an- v Dalmaci- HoSkega o izvrševanja advo- - za ■nw-i>0h,ca' da.si je roinost?npadnAke tuje na- ffianti ,~a?yn}1iiP°> da li notaričil mJ9li izvrseva-?°Sodba ,, .. funkcij, toda l°- bulija m? *nu z dne ^?o zahtJ.JT ie dala l°- miijaVj92rtt.unu z dne Pravico Pnh, je dala da se}i?ati od notar-& 8 *ai«K> njihove ak-k toSSctn!- V pogod-gospodarske kla\ ene _ vzule fc- fJoseoi;1 so K}} I talij a-yPtantov v - Pmst svojih mero V ° ®e Prekoračile je pni^rnnosuh primerih men ; le-teh, v pri-ldnshh dri°Z<\iem iugoslo-*°t>ai kot v,ianov, izka-1 T°/rc Prai'?0oiovliene ne~ os/h_ jugoslovan- Pofcii/. t izvrševati f? C' ,^a Potile« je **teonlJ)0d}>0 v Nettunu l ki Pokia i L Ua osivet-S? teh £ Toda koristni-l“tt 3000 koTV;es’j ni bilo L,tfne ; ‘a i vo šteffu % J; decembra 1921 je ?anOo ?f°vanskih driav *>> 'Zlotih v Zadrl h 43 že o ^ fcaferi/i jih kn*ko HTi°vtjrsUo za itali-Honv avljanstvo SSfSfS**'. “ 1' »«■ ?2? li 1,m,bila ti, ?reCTi„, “7- januarja, ?nu ® d«* Net- b? do!oe-ah ?' I92S- 80 ^ebfe„‘/a imajo ose-zL*aProJj 710 ReW, fci ^ drzavlje za Jugoslovanki kot iZuV°' iste Pra' rit baltnnganski optan-Bilo jim je 9 VtriJZ lnhk0 š.e. na: •n, 11 »Voj til kS>t trnu 'Ste pra' riJ BaiJ^tjanski optan-jim ji sčo' unrnm‘ —Se na1 ‘m )no bitiaii S '1 kier so tudi ffrkt Zijati svoje tr-svJle «o o obrtntške posle. h7nrmauporabljati A *Zr!n°ki jezik, izvr- ■Jce 0prsivljati svoje tr-ikJ> rt t Sevati0 veroizpoved, se VzriSfrkvi Mojega jezika Verici ustanavljati in žod e in „ ’ ustanove, re2.!?■ Ver,rt°Clalne °rgani-k ii"Q?i So buifi Sole iuSc>sior sanio za otro-„S° Vrph-Q'nskitl optantov, ki^°vaia V Nettunu je IH *Ule u- 1 nekatere slokih 1 40 se tifcale ila-ia< ?nsfce nr‘avljanov jugo-u£ih na :0dnosti- Preb,-lai_ abo Svobodna kot° V *a*ebn°eVe9?- jezi,ca niu v trgovJ771 Slvljeniu. Vsej, tisku poslova- vanrutst in . Publikacijah rt? it2b0r°- 710 so 2 n(- trneu~T.i: Praktit- vier 711 uih\ %tali1anski 4 k°t tS?u iste p™-v ’ °«ZT‘ha”‘“<- itfa ce'aU"!^ po^«ibi je cenim im tisti. , Pravic 1 f6 i7nela °dre-Z zakon'a ar se s pomoč- erstavi pa,h odredbe 20- 5Ct,‘ 8 Dai^a7lSkt kolonl- ffinih krajni1 ali ob" f0 v Tate0 !oh°rffc'an? °n ica leta- '"tooocLb e'zln rat,f[kszci-sUe tuŠi ZVen ^ga so d°ločene Panskih "Se_. bančno Pravice ytva tčrkuanrtov na Reki »o 7hoq1< ,C U» Vravice, b?sfci Poklic Zsr**Pati tr. J° Pričakovati ,Wari* ^e ,7a na fteio b« //a- ^nosti^ta spo- hwtnt/i državljanov jugoslovanske narodnosti. Dejstvo je, da so jim bile v isti meri kot Jugoslovanom Julijske krajine odvzete vse manjšinske pravice. Je neka podrobnost, ki se na njeni o-snovi ze v samem začetku izraza očiten namen Italije, da ne bo resno izpolnjevala svojih obvez: pri ljudskem štetju, kj se je leta 1925, neposredno po sklenitvi rimskega pakta in malo pred sklenitvijo onega v Nettunu, vršilo na Reki, se je pri tem v prvi vrsti n-pošteval jezik in ne narodnost prebivalcev. Tako je bilo ugotovljeno število 0644 oseb, ki so hkrati u-porabljale italijanščino in hrvaščino ali slovenščino, in da se je samo 767 Rečanov izključno posluževalo nekega tujega jepika t hrvaščine, slovenščine, nemščine, madžarščine). Tem statističnim podatkom je toliko manj verjeti, ker je bilo na seznamih označenih 10.353 jugoslovanskih državljanov. Kar zadeva štetje iz leta 1931, torej komaj tr: leta po ratifikaciji pogodbe v Nettunu, pa le-to j ne omenja niti narodnosti ‘ niti posebnega jezika, ker je fašistična vlada, kot že omenjeno, sklenila, da se vsi italijanski državljani brez izjeme imajo za Italijane, ki razen italijanščine ne govore drugega jezika. Razumljivo, da je pri takih okoliščinah odveč govoriti o kakih manjšinskih pravicah. V nadaljnjem se bomo k temu še povrnili. Omenimo samo, da je bila Slovanom živečim na Reki naj so bili ti. jugoslovanski ali italijanski državljani, v nasprotju z vsemi sprejetimi obveznostmi prepovedana tudi uporaba njihovega jezika v cerkvi Izjave italijanskih uradnih predstavnikov. Razen teh več kot problematič nih obveznosti do slovanskih manjšin na Reki in v Zadru, se Italija z nobenim formalnim tekstom ni vezala nasproti narodnim manjšinam v notranjosti svojih meja. Toda tudi tem je neštetokrat obljubila, da bo varovala njihove pravice. Uradni in odgovorni predstavniki italijanske vlade so s svojimi ponovnimi izjavami šli dlje od na-vadmih moralnih obveznosti. Novembra 1918 je guverner, ki ga je postavilo vrhovno armadno poveljstvo za provinci Trst in Gorico, dal nalepiti in od duhovščine s prižnice prečitati sledeči razglas: «Slovenci! Italija, velika dežela svobode, vam daje iste državljanske pravice kot svojim lastnim državljanom. Imeli boste lastne šole in to v večjem številu kot pod Avstrijo. Vaša vera. katoliška vera, ki je vera vse Italije, bo spoštovana. Slovenci, bodite prepričani, da bo velika in zmagovita Italija budno varo-valp. vse svoje državljane, brez razlike narodnosti.» Jeseni 1919 so se majhne države skušale upreti očitno krivičnim sklepom mirovne konference, ki jim je naložila določene obveznosti do njihovih manjšin, vtem ko so bile velike sile od tega izvzete. Tittoni, minister za zunanje >zadeve, je dne 27. oktobra 1919 podal v italijanskem parlamentu sledečo Izjavo: «Kot velika sila ni Italija v ničemer dolžna pravno spoštovati te pogoje, po mojem mišljenju pa je dolina, da se jim v imenu svojih svobodoljubnih tradicij. ki so njena slava in privilegij, prilagodi. Ljudstva tuje narodnosti, ki stopajo v našo skupnost, morajo vedeti, da je sleherna misel za zatiranje ali denacionalizacijo nam tuja. Tako njihov jezik kad kulturne ustanove bodo spoštovani," deležni bodo vseh privilegijev naše svobodne in demokratične zakonodaj e.» Sam italijanski kralj je v svoji kraljevski poslanici z dne 1. decembra, ob priliki priključitve Južne Tirolske, izjavil: Italiji na novo priključena ozemlja nas po-, stapljajo pred nove prcble-1 me. S pomočjo naših liberalnih tradicij bomo našli pot do rešitve, ki bomo lah-ko na njeni osnovi kar naj-bolj zaščitili posebnost u-stanov in krajevnih navad. > (Iz knjige dr. Lava Čermelja: La minorite slave en Ita-lie). Cesar Abesinije Haile Selasje je te dni na obisku v Jugoslaviji. Tu ga vidimo na beograjskem letališču na Bataji-t-ci kmalu po njegovem nrhodu. Poleg njega je predsednik republike Tito s svojim spremstvom Uresničena predvidevanja Danes ima trgovinski položaj Italije v Trstu vse drugačen značaj. Trst ni več italijansko tržišče, ki bi se lahko s politično aneksijo in s temu sledečo odstranitvijo carinskih pregrad še nadalje razvijala. Italija dobiva deloma skozi Trst nekatere surovine, za katere sama nima nadomestila (prva od teh je les iz kranjskih in koroških gozdov) in izvaža skozi Trst nekatere pirdelke (pomaranče in limone, sadje, konopljo, riž, itd.). Tako je Trst točka, kier se stikajo nekatere avstri.isko-italijanske Izmenjave, ki bi se tikajo nekatere avstrijsko-ako bi Trst postal italijarfska luka in bi si Avstrija zgradila drugo luko na Jadranskem morju. V tem pogledu je torej Trst prav toliko italijanska luka, kolikor je angleška, egiptovska ali turška. Pravzaprav so trgovinski odnosi Trsta s Turčijo, z Egiptom, z angleško Indijo in drugimi kraji intenzivnejši in znatnejši nego njegovi odnosi z Italijo. Trgovinski odnosi Trsta z Ita. lijo so se namreč v primeri s preteklostjo ali sorazmerno zmanjšali ali pa so ostali na isti stoprjji. Tako se je zgodilo s pomorskim uvozom v Italijo. Pomorski izvoz pa. ki je še v dvajsetletju 1806-1886 predstavljal od petine do sedmine celotnega izvoza iz drugih dežel, se v desetletju 1900. 1910 — pa čeprav je v absolutnem naraščanju — giblje med l./ll in 1/16. Glede na A. Vi van lej a kopno trgovino z Italijo smo že videli, da predstavlja neznaten del celotne tržaške kopne trgovine (v letu 1910 13 milijonov od 640 milijonov uvoza in 8 milijonov od 574 milijonov izvoza), čeprav je Italija v neposredni železniški zvezi s Trstom in čeprav je videmska pokrajina že danes v privlačnem območju Benetk. To pomeni, da Italija nima svojega zaledja, ki bi ga lahko izkoriščala in da ga ne bi imela niti v primeru, da bi bil Trst vključen v carinsko ozemlje Italije in bi tekmoval s privlačnim območ. jem Benetk ali Genove. In tudi tisto malo italijanske trgovine, ki je je še ostalo v tržaški luki, je obsojeno na postopno hiranje. Zaradi težnje po čim krajših trgovskih potih in po eliminiranju raznih posrednikov polagoma peša tudi tista edina pristna italijanska trgovina, ki je še preostala v Trstu, to je trgovina z južnim sadjem. Sicilski pridelovalci prihajajo v neposreden stij< s trgovci evropskega Severa in jim pošiljajo pomaranče in limone po železnici prav v osrčije Nemčije. Vsled posebnih železniških olajšav in vsled izboljšanja prometnih zvez med Kranjsko, Koroško in Italijo PRAVA SLIKA ITALIJANSKE «PLEMENITOSTI» V AFRIKI Ustrelitev škofa Abuna Petrosa-Italijanska vojska uporablja vsakovrstne strupene pline ■ Vojaki so po ukazu iz Rima imeli pravico ropati živino in vse premoženje pobitih abesinskih ljudi - 100 tisoč žensk in otrok so strpali v koncentracijsko taborišče, «da bi jih umaknili iz prometa* - Noben italijanski zločinec ni bil za to kaznovan Kdor sledi političnemu do-. torskem poslanstvu« italijan- gajanju v italijanski republiki in njegovemu vsakodnevnemu odmevu v vsakovrstnem in najrazličnejšem italijanskem tisku, bo pogosto ostal zelo, zares zelo pogosto ostal presenečen, če ne prav ogorčen. V italijanskem parlamentu se pogosto slišijo besede, sodbe in obtožbe na račun (,polrpežljive» italijanske politike glede tega ali onega vprašanja, med katerimi ni zadnje vprašanje kolonij. Kaj čuda torej, če se tudi v tisku Odraža ta milo povedana čudna politična smer in se strahote, ki jih je počenjala italijanska fašistična vojska v italijanskih kolonijah skuša pretvoriti v plemenitost in podobno. V znanem italijanskem ilustriranem listu «3et-timo giorno* smo pred časom sledili dolgi reportaži pod naslovom «Italijanska plemenitost jv Abesiniji«. O tej «plemenitosti» je bilo že mnogo govora in zgodovina jo je precej, vendar pa še ne dovolj obsodila. Ta predrznost,' ki presega že vse meje, se namreč ne zaveda, da je obdobje, ki nas loči "od velikih zločinov italijanske fašistične in redne vojske v Abesiniji, prekratka, da bi mogli to kar mimogrede sprejeti, saj so še živi ljudje, ki so bili priče temu. kar je »civdizatorskn« vojska počenjala v Afriki, Pa preidimo na stvar. Italijanska vojska, ki je bila v teku zadnje vojne tako naglo premagana v Abesiniji, ni utegnila odstraniti ali vsaj sežgati svojih uradnih arhivov in listin. In komur je bilo dano, da je smel pogledati v te dokumente, je dobil precej jasno sliko o sciviliza- ske vojske v Abesiniji in nje-[ni {(plemenitosti«. Mesec dni po vdoru fašističnih čet v Adis Abebo in sicer 6. junija 1936 je Mussolini poslal podkralju Grazia-niju ukaz št. 6496,” v' katerem je na kratko rečeno: ((Postrelite vse zajete upornike«. 30. junija pa je Graziani obvestil italijanskega ministra za kolonije v Rimu takole; «Mesto Kouni je bilo 27. t. m. bombardirano s šestimi iperitski-mi bombami.« Mesec pozneje je obvestil Rim tudi o ustrelitvi enega od 4 abesinskih škofov in sicer Abuna Petrosa in o izvršitvi ukaza o ustrelitvi vseh ujetnikov. Graziani je dalje 11. septembra 1936. Ileta javil v Rim sledeče; «Da-nes je naše letalstvo izvedlo represalije porti upornikom in pri tem uporabilo strupene pline vseh vrst. Ekscelenca, bodite prepričani, da delam povsem v soglasju z glediščem njegove ekscelence šefa vlade.« Da so italijanske fašistične čete v borbi proti etiopskim rodoljubom smatrali uporabo strupenih plinov za povsem normalno, priča brzojavka št. 15808, ki jo je poslal Pirzio Birolli poveljniku Grazianiju. Brzojavka se glasi; »Sklenjeno je bilo, da izvršijo jutri zjutraj vsa razpoložljiva letala z letališča v Asmari bombardiranje v pokrajinah, v katere so se umaknili uporniki.« Ko človek čita 4e razne brzojavke, poročila in dokumente o fašističnih zločinih nasproti golorokemu svobodo-1 ljubnemu etiopskemu f^»d-stvu, ne more ostati hladnokrven. Se nekaj primerov: General Gallina je 27. oktobra 1936 sprejel sledečo br- 'v;V.ri. ' .1 ' ’ ■ itwmi m*- -1 ",r L itt i ' - i• mrnm 'si4 zojavko, ki mu jo je poslal Graziani; »Iskreno vam čestitam. Delo popolnega uničenja se mora nadaljevati brez milosti. Odveč bi bilo ponavljati, da črede živine . in vsi drugi predmeti v celoti pripadajo enotam, ki so izvršile nalogo.« Istega dne je poslal Graziani v Rim sledečo brzojavko: «Kolona generala Mariortija je zažgala okoli 500 tukulov (kmetskih hiš op. ur.). Nad 100 ljudi, ki so bili v teh tu-kuiih, je bilo ustreljenih. Zaplenjenih je bilo 100 glav živine. Akcija se nadaljuje.« Višek cinizma italijanskih fašističnih čet v Abesiniji in njihovega vrhovnega poveljnika podkralja Grazianija je razvidna iz dopisov in brzojavk, s katerimi je slednji obveščal Rim o množičnem pokolu v Adis Abebi. Ko je bil Graziani pri nekem atentatu ranjen, je ukazal neverjetne maščevalne ukrepe. Ko je o tem poročal vladi v Rimu, je v nekem pismu od 21. marca 1937 leta P>sal takole: «Od 19, februarja do danes (19, februarja je prišlo do atentata op. ur.) je bilo izvršenih 324 množičnih ustrelitev. Ponavljam, 324, razumljivo, da sem niso všteti pokoli od 19. in 20. februarja (V teh dveh dneh je bilo ubitih v Adis Abebi in v drugih predelih Abesinije več deset tisoč ljudi op. ur.). Se več, v Dananu v Somaliji nameravam poslati v tamkajšnje koncentracijsko taborišče 100.000 žensk in o-trok, ki smo jih zajeli v teku zadnjih borb in ki predstavljajo Amharce (eno vodilnih narodnostnih skupin A-besinije) brez vsake posebf ne vrednosti, ki pa jih je za sedaj bolje umakniti iz prometa. Ti dokumeti o italijanskih metodah in zločinih, ki so bili izvršeni nad mirnim abesinskim ljudstvom dovolj oči-to govore o «civilizatorskem poslanstvu« Italije na afriški celini. In pri vsem tem se danes v Rimu in drugod v italijanski republiki še upajo govoriti in celo hvaliti s svojimi velikimi «uspehi». Ti slavospevi «civilizatorskemu poslanstvu« njihovega tipa najdejo mesta celo/kot smo že rekli, v najvišjem predstavništvu države, v rimskem parlamentu. Komentarje pustimo ob strani, ker bi bili povsem odveč, vendar pa je na koncu vredno omeniti odnosno navesti odstavek, ki ga beremo ob koncu prvega zvez- ka knjige o italijanskih zločinih v Abesiniji, ki jo je po Vojni izdala abesinska vlada. Tu čitamo tole; «Teh dokumetov nismo hoteli komentirati. Ze sami zase pričajo, kaj je pretrpelo abesinsko ljudstvo od fašistične Italije. V vsej njihovi goloti jih predajemo sodišču pravičnih vesti, smatramo pa za svojo sveto, dolžnost zahtevati k v imenu vseh' nedolžnih žrtev —Tcazen za krivce.« In danes, deset' let po izidu te knjige o italijanskih zločinih v Abesiniji moramo žal ugotoviti sledeče: Niti eden od neštetih italijanskih vojnih zločincev ni bil kaznovan zaradi svojih zločinov, ki jih je izvršil v Abesiniji. Isti politični ljudje namreč, ki so leta 1935 in 1936 izdali stvar Abesinije pred Zvezo narodov in posredno odobrili italijanski napad in zasedbo te države, niso dopustili, da bi bili beli morilci pravično kaznovani zaradi svojih zločinov, ki so jih izvršili nad črnci. Sicer pa čemu in kako bi to pričakovali, ko pa se tudi danes dogaja nekaj podobnega, sicer v milejši obliki, v neposredni bližini — v Keniji. prihaja avstrijski les v Italijo v vedno večjih količinah po kopnem in se tako izogiblje Trsta. Nasprotno pa prihajajo prav zaradi te prevladujoče težnje v vedno večjih količinah v Trst industrijski proizvodi njegovega zaledja. In prav tako se izvažajo iz Trsta proti notranjosti vse tiste surovine vzhodnih in prekomorskih dežel ki jih tržaško zaledje rabi za svojo industrijo in prehrano. Tako torej lahko rečemo, da čim bolj Izgublja Trst svojo vlogo kot tržišče, tem bolj postaja izrazito avstrijska luka. Na ta način je bil lahko privilegij proste luke, ki je bil bistveno zvezan z vlogo Trsta kot emporija, kljub visokim protestom Tržačanov leta 1891. ukinjen, ne da bi prišlo do tiste ekonomske katastrofe, ki so jo Tržačani s strahom pričakovali kot smrtno obsodbo v primeru, da bi izginila ta stoletna svoboščina Marije Terezije. * * i» Pravijo namreč: «Ce Trst predstavlja najprimernejšo točko za preskrbovanje in za izmenjavo s proizvajalci in potrošniki avstrijskega zaledja. se bi le-ti še nadalje posluževati tržaške luke, tudi če bi bila priključena k Italiji, kajti Italija bi imela ves interes na tem, da bi jim pu. stila to luko odprto Toda kdor misli tako, misli docela teoretično in nestvarno. V praksi je danes bolj kot kdaj koli gospodar nad usodo neke luke tista država, ki je go&podar njenega zaledja. Danes pa ima vsaka država na razpolago namesto neučinkovitih cestnih zapor srednjega veka do potankosti izpeljano in občutljivo mrežo železniške in pomorske organizacije, poleg tega pa, kar je še važnejše, brodniine, tarife, nagrade, diferencialne carine itd. Tudi v tem primeru umetna sredstva često vplivajo na naravo in jo premagajo. Spretno zasnovana igra tarif in brodnin lahko paralizira najhitrejšo in najneposrednejšo železniško progo. Tudi če dopustimo kot možnost, da bi Trst, združen z Italijo, imel najboljše železniške zveze s svojim avstrijskim zaledjem (toda videli smo, da se to ni zgodilo doslej niti v Avstriji, kjer je Ti st edina velika luka velike diž.ave) bi zadostovalo, da bi država, ko bi bila gospodar nad njegovim zaledjem, uredila svoj tarifni sistem tako, da bi mesto Trsta favorizirala neko drugo pristanišče, pa čeprav bi bilo za kakih petdeset kilometrov bolj oddaljeno od industrijskih in uvoznih predelov zaledja, pa bi yideli, kako bi se glavno jedro tržaška trgovine izogibalo Trsta in se stekalo proti onemu drugemu pristanišču. In razumljivo je, da bi se država, kateri Trst ne bi več pripadal, borila proti njemu v prid svojih lastnih pristanišč. V tej neenaki borbi bi italijanska država, pa čeprav bi bila njena ekonomska organizacija v najboljšem stanju m na vrhuncu svoje zmogljivosti. morala tako ali drugače podleči. V enem samem primeru bi bilo zaledje kake tuje države pr,siljeno posluževati se ita-l.janskih pristanišč, to je v primeru, da bi vsa avstrijska izhodišča na vzhodni jadran-sk- obali pripadala k Italiji. Toda ta načrt italijanskega, iredentizma spada še v sfero utepističnega imperializma. Zato se mi ne zdi, da bi človek mogel resno upoštevati to hipotezo. Vsekakor bi se v tem primeru pojavila v neprimerno večji obliki kakor dandanes nevarnost, ki grozi Trstu od srednjeevropskega rečnega prometa, ki teži za tem. da bi opustošil Jadransko morje v prid Severnega in Cmega morja. Danes, tudi če bi bil zakon o prekopih v celoti ali samo delno uresničen, bi bila avstrijska država (kajti nikakor si ni mogoče misliti, da bi Avstrija hotela ugonobiti svojo edino luko) iz svojih življenjskih interesov prisiljena omejiti kvarne posledice, ki bi jih imela izvedba tega zakona za Trst. z enim tistih številnih umetnih sredstev, ki so ji na razpolago. Toda do tega pride lahko samo, dokler je Trst v sklopu svojega zaledja. Jutri, ko bi Trst in Jadran izgubila svojo važnost za nove državne organizacije narodov, ki prebivajo v zaledju Julijske krajine, bi zadostovalo, da bi država ali države, ki bi bili gospodarji nad njunim zaledjem, vodile tako rečno politiko, da bi zanemarjala interese Jadranskega morja, in v Jadranskem morju bi usahnila največja in najdonosnejša veja njegove trgovine. To je, Jadransko morje bi prenehalo biti vezni člen za trgovinske izmenjave med industrijskimi predeli Srednje Evrope ter med Vzhodom in piekooceanskimi deželami. Do tega bi prišlo v vsakem političnem režimu, to je, bodisi če bi današnja Avstrija razpadla in se preosnovala v druge državne enote (nemški iredentizem panslavizem), bodisi če bi se preuredila v obliko, ki bi bila drugačna od današnje (federalizem, triali-zem, itd.). Iz vseh teh dejanskih ugotovitev in v zvezi z vprašanjem, ki bi jih ta razprava hotela prispevati k njegovi rešitvi in ki je danes aktualnejše kot kdaj koli. to je z vprašanjem avstrijsko-italijan-skih odnošajev, vstajajo mnoga in nelahka vprašanja. Kakšna mora biti politika Italije na Jadranskem morju? Ali ima Italija poleg čustvenih vzrokov, izvirajočih iz dejstva, da živi nekaj Italijanov na vzhodni jadranski obali, tudi druge vzroke, da bi vodila tako politiko, ki bi težila za aneksijo te obale? In do kakšnih rezultatov, tudi narodnih, bi taka politika pripeljala? Ali bi Italiji koristilo, da bi stala pred jadran-sko-balkanskim slovanskim svetom v vlogi zavojevalca na stotine tisočev Slovanov? In ali bi bila priključitev vzhodne jadranske obale k Italiji koristna za nacionalno ohranitev tamkajšnjih Italijanov? Nadalje: Ali ne bi ta priključitev zaradi absolutne in očitne nezmožnosti Italije, da bi dala gospodarsko procvita-ti obali Julijske krajine, pomenila dokončni propad te o-bale v prid one druge, severne obale, ki bi še ostala na razpolago tržaškemu zaledju?, Al: ne bi zaradi tega obenem pomenila propad edinega velikega. pretežno italijanskega središča vzhodnega Jadrana, to je Trsta? In na kakšen način bi taka politika lahko koristila «odrešenim» in «ne-odrešenim« Italijanom? (Iz knjige A. Vivanteja «I,’irredentismo adriaticou) KROMBERSKI GRAD BO 1MUZEJ Muzej za Goriško, ki je doslej skupaj 1 Okrajno študijsko knjižnico životaril v neprimernih prostorih osnovne šole v Solkanu, bodo v kratkem preselili v znameniti kromberški grad. Tako je t dni sklenila posebna komisija pri Mestnem ljudskem odboru v Novi Gorici, ki je dlje proučevala to vprašanje. Grad v Kromberku pri Novi Gorici je star več stoletij in ima spričo tega veliko zgodovinsko vrednost; zaradi lege pa je tudi privlačna točka za turiste. Po vojni je bila v njem nekaj let gozdarska šola, v zadnjem času pa so v njem bila stanovanja. Stranke bodo sedaj izselili in jim poskrbeli stanovanja drugod, Muzejske predmete iz starejše in novejše zgodovine krajev in ljudi na Goriškem bodo razstavili v velikih grajskih dvoranah, koder se je nekoč zabavala gospoda in prirejala svoje orgije. Muzejsko zbirko bodo v prihodnjih mesecih in letih še obogatili t novimi predmeti, ki so sed^j raztreseni po vsej Primorski in celo v Italiji. Sodobna Abesinija: Tam, kjer je bil nekoč edino prometno sredstvo velblod, se danes, četudi počasi, vendarle uveljavlja letalo Mesto Detroit, ki leži na meji ZDA in Kanade, lahko imenujemo prestolnico ameriške, še več, svetovne avtomobilske industrije. Tu so velikanske tvtrnice General Motorja, Forda, Krayslerja in drugih, kjer se proizvajajo avtomobili vseh vrst. Proizvajajo se n,a tekočem traku — na eni straui še golo ogrodje, na drugem koncu pa že stopa vanj preizkusni šofer, da u-gotovi, če je vse prav in na svojem mestu. Zatem se postavlja samo še vprašanje, kam in kako ga vreči na tržišče. Prav glede tega »kam in kako ga vreči na tržišče« pa je avtomobilsko mesto Detroit posebno občutljivo. Zakaj, kakor hitro v avtomobilski industriji nekaj ni v redu, kakor hitro se v njej pojavi kak zastoj, s« to v Detroitu najprej opazi, Med vojno in po njej se ji je iz razumljivih razlogov posvečala tolikšna pozornost, da se je razvila do naravnost neznanskih dimenzij. Toda, ko so se izredne razmere ustalile, se je nenadoma znašla v okoliščinah, v katerih preti nevarnost, da se zaduši Kakšni so ukrepi, da se to prepreči? Ustavitev proizvodnje. Kar pa temu nujno sledi je brezposelnost, padec kupne moči pri potrošniških množicah, zastoj omajanega gospodarstva — kriza. Problem brezposelnosti tudi v ZDA ni da bi ga podcenjevali. Danes je na pr. v Detroitu in Pitsbourgu, dveh največjih središčih jeklarske in avtomobilske industrije, nad sto tisoč brezposelnih, Ameriška avtomobilska industrija zašia v velike težave in prav nič ne kaže, da bi spet prišli do dela. Po mnenju nekaterih predstavnikov delavskih sindikatov jeklarske industrije v Pitsbourgu je danes nad ena tretjina delavcev te panoge brezposelnih, proizvodno zmogljivost pa se izkorišča samo s 65 odstotki. Hkrati si skušajo lastniki navzlic temu ohraniti nezmanjšane dobičke, ker se po njihovem mnenju cen in dobičkov ne gre dotikati, pač pa je bolje zmanjšati proizvodnjo. Po nekaterih vesteh bodo letos v Detroitu proizvedli za milijon in pol manj avtomobilov kot lansko leto, in splošno mnenje je, da je situacija zelo resna. Ljudje se zaskrbljeno vprašujejo, kaj bo, ali se bo to stanje popravilo. Kdaj in kako? Voditelji sindikatov zvra-čajo krivdo za to stanje na vlado, ki da v tem primeru ne podvzame ustreznih in dovolj energičnih korakov. Proti njej so naperjeni očitki, da je dokončno zapustila načelo o polni zaposlenosti, za čemer pravzaprav tiči največja nevarnost. Zraven se zavzemajo za davčne olajšave v korist potrošnikov, ne pa, kakor se je delalo doslej, da nosijo prav oni največja bremena, olajšav pa so deležni industrialci, Vse močnejši je po- ziv na borbo proti brezposelnosti in za večjo socialno pomoč onim, ki so brez dela. Prevladuje tudi mnenje, da bi danes delavci kot eden glasovali proti republikancem, ker niso uspeli zaustaviti naraščanja brezposelnosti ‘ in ker vodijo napačno gospodarsko politiko. Pa tudi zaradi favoriziranja Taft - Hartle.vjevega zakona. Kakšno je današnje politično razpoloženje pri najbolj prizadetih, je lepo razvidno iz naslednje anekdote, ki zadnji čas kroži med ljudmi. Prišel je, pravijo, k nekemu starejšemu človeku blizu Detroita republikanski agitator in mu, govoreč o republikanskih uspehih od zadnjih volitev sem, postavil vprašanje; «Ali se ti ni vrnil sin s Koreje? (Ureditev korejskega spdra in povratek ameriških vojakov domov sta bili dve izmed Eisenhowerjevih volilnih gesel, s katerimi si je pridobil precej glasov). «Da,» je odgovoril ta, «toda hkrati sta se mi vrnila tudi onadva iz Detroita!« Komentar ni potreben. Toda tudi delodajalcem ni ravno posejano z rožcami. Nekateri se morajo celo boriti za gol obstanek. Omejeno tržišče in padec avtomobilskih cen sta zaostrila konkurenco, Da- leč so že časi, ko si za noben denar nisi mogel nabaviti avtomobila, ker so bile vse tvor-nice zaposlene s proizvodnjo topov in tankov, namenjenih za korejsko bojišče. Najbolj to občutijo skupine tako imenovanih ((neodvisnih«. Kot znano, sodi avtomobilska industrija med one, kjer je prišla najmočneje do izraza koncentracija proizvodnje in kapitala. Lansko leto so na pr. trije velikani avtomobilske industrije — General Motors. Ford in Kraysler —‘ zajeli o-krog 91 odstotkov celotne avtomobilske proizvodnje, medtem ko so se omenjeni »neodvisni« morali zadovoljiti samo z 9 odstotki. Letos se je položaj za ((neodvisne« še poslabšal, Na eni strani imamo omenjene tri «velike» s 95 odstotki, na drugi »neodvisne« z borimi 5 odstotki. Vodi se bitka na življenje in smrt, ker je očitna tendenca «velikih», da prigrabijo zase vse in poženejo «neodvisne» v dokončno smrt. Hkrati pa je opaziti, kako se tudi »veliki« med seboj koljejo. Kraysler je že potisnjen ob stran, med Fordom in družbo »General Motors« pa se bije ogorčena bitka za prvo mesto. General Motors lahko- proizvede dnevno okrog 1« tisoč voe, Ford okrog #000. 2e nad dvajset let je v Ameriki najbolj kupovan avtomobil voz znamke Chevrolet, ki ga proizvaja General Motors, za njim pirde Ford. Ford se na vso moč trudi, da bi prekosil svojega konkurenta in mu odvzel del tržišča, toda zaenkrat še ni videti, kako se bo ta bitka končala. Res pa je, da ni ne eni ne drugi strani žal denarja, ki ga porabita, da bi bitko izvojevala v svojo korist. Dobe se med industrialci nekateri, ki naivno verujejo, da se bo z naglim stopnjevanim razvojem mehanizirane proizvodnje rešil tudi problem delovne sile in sindikatov. Govori se, da je pred kratkim Henri Ford, sin, pokazal takole mehanizirano tvomico predsedniku sindikata avtomobilskih delavcev VValterju -Ruterju. rekoč mu, da je s takšno ali podobno tvornico rešen sleherni problem. «Stroji, avtomatični stroji, ob katerih ni ljudi, pa ti tudi niso potrebni — ti stroji ne morejo stavkati,« mu je pravil ves navdušen. »Točno ,» mu je odgovoril Ruter, »toda ti stroji tudi avtomobilov ne morejo kupovati...« V tem kratkem in enostavnem odgovoru je skrit dobršen del tiste resnice, ki bi jo v kapitalističnem svetu, v našem primeru v krogih ameriške avtomobilske industrije, le morali razumeti, če jim je kaj do tega, da ne spravijo svoje dežele v brezizhodnost večje gospodarske krize, v kateri si bodo tudi sami zlomili vrat. .1 v OKI I \ / ' Thl 8£ 1Wff Vremenska napoved za danes: j£Sno vreme z delnimi po-oblačitvami. — Temperatura bo rahlo narasla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26.7 stopinje; najnižja pa 19.4 stopinje. EOENOVE IZJAVE o ženevski konlerenci (Nadaljevanje s 1. strani) nik ni hotel povedati, katere vlade so udeležene pri teh pripravljalnih posvetovanjih. Prav tako ni hotel povedati drugih podrobnosti, vendar je v odgovor na neko vprašanje priznal možnost, da bosta o tem govorila danes zvečer Churchill in Bedeli Smith. V washingtonskih poučenih krogih trdijo, da se je ameriška vlada začela kar najak-tivneje zavzemati za to konferenco, kakor hitro je uvidela, da se bo ženevska konferenca končala s sporazumom. Menijo tudi, da se bo konferenca sestala v drugi polovici avgusta in da bosta glavna pobudnika konference Anglija in ZDA. V Londonu pa p e predstavnik Foreign Officea izjavil, da «Velika Britanija še ni začela nobenega posvetovanja z državami Commonvvealtha za sklicanje konference za obrambo Jugovzhodne Azije«. Glede ustanovitve tega pakta pa je predstavnik izjavil, da je «britanska vlada nedavno v Washingtonu proučevala z ZDA vprašanja, ki so s tem v zvezi«. V Tokiu je predstavnik japonskega državnega ministrstva izjavil novinarjem, da je Japonska pripravljena prevzeti odgovornosti, ki bi zanjo izhajale iz udeležbe v jugovzhodnoazijskem obrambnem paktu, če ta pakt ne bi predvideval pošiljanja japonskih čet v tujino. Japonski zunanji minister Katsuo Okazaki pa je v intervjuju z dopisnikom agencije United Press izrazil pomisleke proti japonskemu sodelovanju v azijskem obramb. nem paktu. Poudaril je, da dovoljuje japonska ustava, ki jo je uveljavil še MacArthu-rov okupacijski režim, Japonski oborožene sile samo za notranjo varnost in policijske namene. Na vprašanje, ali pripravlja vlada kak zakon, s katerim bi to ustavno določilo spremenili, je O-kazaki odgovoril negativno. Na drugi strani pa je Okazaki dal prav ZDA, da ne priznajo pekinške kitajske vlade in dejal, da je verjetno tudi Japonska ne bo priznala. Glede stališča Anglije, ki je pekinško vlado priznala, pa je Okazaki menil, da ga ne bi bilo treba spreminjati, in dejal tudi, da bo Japonska nedvomno povečala svojo trgovinsko izmenjavo s pekinško Kitajsko, pri čemer pa ne bo izvažala strateškega materiala. TRST« petek 33. julija 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: .ti—« Slovenske narodne pojeta H. Plevel in R. Koritnik. Trst II.: 18.40: Koncert mezzosopr. J Kralj-Vuga. Trst •• • 21.05: Simfonični koncert. Slovenija: 14.40: Skladbe ti j harfo izvaja harfistka H. Lukeševa iz Maribora. TUDI V XIV. ETAPI TOURA SPREMEMBE Bobei ima rumeno majico Etapni zmagovalec Kubler Zaradi okvare je Bauvin zaostal in izgubil rumeno matico Druga obletnica revolucije v Egiptu KAIRO, 22. «- Predsednik vlade Naser je danes govoril ob otvoritvi proslav za drugo obletnico revolucije pred množico 100.000 ljudi. Izjavil je med drugim, da Egipt nudi svoje prijateljstvo «samo tistim«, ki priznavajo njegovo previco biti svobodna dežela«. Glede odnosov z Izraelom je izjavil, da bi se utegnil položaj poslabšati, «če izraelski napadi ne bodo prenehali, in če se Izrael ne bo držal sklepov OZN«. Navzoč je bil tudi predsednik Nagib, ki ga je množica navdušeno pozdravljala. Nagib je v svojem govoru izjavil, da bo napravil vse. kar bo v njegovi moči za popolno neodvisnost Egipta. Poudaril je zatem strateško važnost Egipta in dejal, da je od stabilnosti v Egiptu odvisna stabilnost na vsem Srednjem vzhodu. «Ce bosta Egipt .n Sudan pridobila popolno neodvisnost, bosta predstavljala okostje vseh arabskih in islamskih držav«. Zunanja politika socialnih demokratov Zahodne Nemčije BERLIN, 22. — Kongres socialnih demokratov je s 353 glasovi proti 20 odobril resolucijo vodilnega odbora glede zunanje politike stranke. Spremenjeno besedilo resolucije pravi, da bo kongres stranke moral ugotoviti. «ali med Vzhodom in Zahodom ni mogoč učinkovit sporazum, ali obstaja ogrožanje svobode in miru med narodi in ali je kljub vsem naporom nemogoče doseči združitev Nemčije v obširnem sistemu kolektivne varnosti«. Resolucija poziva okupacijske sile. naj ne odlašajo s pogodbo, do katere ima nemško ljudstvo pravico. V besedilo resolucije ie vne-šena izjava, ki pravi, da želi socialno demokratska stranka uresničenje «nove demokratične strukture Evrope kot skupnosti enakopravnih narodov«. Zunanja politika socialnih demokratov (iteii po dv.gu življenjske ravni evropskih narodov, zato da se izboljša evropski gospodarski in socialni položaj in da se ustvari strnjeno gospodarsko ozemlje, kjer naj bi svobodno krožili ljudje, blago in informacije«. Tunizija in Maroko NEW VORK 22. — Afriške in azijske delegacije v OZN so danes sklenile, da bodo skupno zahtevale, naj se tu niško in maroško vprašanje vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. VRSTNI RED NA CILJU XIV. ETAPE TOULOUSE — MILLAU (225 km): 1. Kubler 6.32’34"; 2. Bobet; 3. Ockers; 4. Geminiani; 5. Van Est; 6. Schaer; 7. Rolland; 8. Brankart; 9. Lazarides; 10. Voorting; 11. Deledda; 12. Lau-redi; 13. Demulder; 14. Vitetta; 15. Clerici; 16. Mallejac; 17. Close; 18. Dotto; 19. VVagtmans; 20 Nolten; 21. Bergaud; 22. Bahamontes; 23. Lazarides A., vsi s časom Kiiblerja; 24. Mahe’ 6.36’31”; 24. Kemp i. č.; 26. De Smet 6.40’15”; 27. Bauvin 6.40’29”; 28. Teisseire i. č.; 29. Remy i. č.; 30. Agut i. č.; 50. De Bruyne 6.55’13"; 51. Van Genechten 6.55’13”; 66. Darri-gade 7.06’29”. Zadnji 78. Re-mangeon 7.13’34”. Guilhausen je prispel po maksimalnem času. — Odstopili so: Morn (Luks. - Avstr.), Kain (Luks. - Avstr.), Redolfi (lle de France). MILLAU, 22. — Današnja etapa s svojimi štirimi gorskimi prehod je spet prinesla spremembo s skupni oceni. Rumeno majico si je osvojil Bo-bet. Vendar pa se to ni zgodilo zgolj zaradi odlične Bo-betove vožnje, temveč zaradi dokaj banalnega dogodka, ki se na taki dirki lahko vsakemu dogodi. Bauvin je preluknjal kolo in to ga je toliko zamudilo, da ni mogel več dohiteti prvih, ki bi drugače verjetno kar mirno vozili. Ko pa so videli Bauvina na tleh. se jim jc pač zdelo, da je to ugodna priložnost, da mu ubeže: in v tem so uspeli. Bauvin je res prispel na cilj z več minutami zamude. Današnja 225 km dolga etapa je bila do vzponov v hrib zelo podobna drugim etapam, in sicer tistim, ki jih asi vzamejo bolj za oddih Kot da sta se dogovorila, pa sta bila danes aktivna oba Lazaridesa, najprej Apo potem pa Lucien, ki je tudi prvi vozil čez La-fontasse (587 m), prvi hrib na današnji etapi. Kot četrti je vozil čez vrh Bahamontes, ki pa je bil na naslednjem vrhu Col de la Bassine (885 m) že prvi, medtem ko sta takoj za njim vozila L. Lazarides in Close. Ko je onstran vrha Bauvin preluknjal, se je začela borba za prvo mesto v skupni oceni in vožnja je postala takoj mnogo bolj hitra. Tudi na tretjem vrhu Cote de Tergue je prvi Bahamontes. ki tudi na najtežjem današnjem vzponu ohrani prvo mesto. Tako je na Col de Montjaux privozil 1’13” pred Closom in 1’24” pred L. Lazaridesom in skupino s Kiiblerjem, Bobe-tom itd., ki je v tem že dohitela Lazaridesa. Skupina z Bauvinom pa je zaostala za 8’20". Ko si je Bahamontes zopet dobro utrdil položaj v klasifikaciji za gorsko nagrado, se ni več trudil. Na čelu se je stvorila skupina 23 dirkačev, ki je zadnjih 20 km vozila skupaj, v končnem sprintu na cilju pa je Kubler premagal Bo. beta. Ta pa je vendar postal lastnik rumene majice, kajti Bauvin je v zadnjih kilometrih sicer nekoliko popravil svoj položaj, a je le prišel na cilj 7'55” za prvimi. SKUPNA OCENA PO XIV. ETAPI: 1. Bobet 82.5*25”; 2. Bauvin zaostanek 4’33”; 3. Schaer 1018”; 4. Kiibler 10’30”; 5. VVagtmans 15’38”; 6. Mallejac 16’54"; 7. Nolten 18'57”; 8 Ockers 22’2S”; 9. Dotto 2512”; 10. Bergaud 26’31”; tl. Vitetta: 12. Geminiani; 13. I.auredi. 14. Deledda: 15. Mahe'; 16. Brankart; 17. Van Est; 18. Lazarides A.; 19. Voorting; 20. Ruiz; 22. Clerici 42’39”; 23. Bahamontes 43’39”; 28. De Bruy-ne, 32. Forlini; 33. Alomar; 34. Vivier. Zadnji 78. Schnei-der 2.5S'17". SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA PO XIV. ETAPI: 1. Švica 248.45’40”; 2. Holandska 248.58’59"; 3. Belgija 249.03'57”; 4. Francija 249.05 07"; 5. Zapad 249.44’47”; 6. SE 249.49’06”; 7. NEC 250.00’13”; e. Španija 250.16 13”; 9. SO 250.20’33"; 10. Ile de France 2S0.51’43”; 11. Luksemburg • Avstrija 252.44’32”. SKUPNA OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO: 1. Bahamontes 42 točk; 2. Bobet 25; 3. Mallejac 22; 4. Van Genechten 18; 5. Le Guil-ly 17; 6. Bauvin, Close 13; 8. Ockers 11; 9. L. Lazarides 10; 10. Kiibler 9 itd. Bobet si je spet izboljšal položaj. Še mu bo težko obdržati se ves čas na prvem mestu, toda še težje bi bilo za vsakogar, da ga prehiti. Odslej bo več dni zaporedoma vožnja po hribih. Ce bo Bobet tu vzdržal, potem je zmaga njegova. In težko je misliti, da bi ga kdo mogel spodriniti s prvega mesta, razen če ne pride vmes kaka nezgoda. JULES AUMONT * * * Odstop Kobleta je po odsotnosti Italijanov spet nov udarec za organizatorje dirke Tour de France. Kot je znano, je po končanem Touru navadno več kolesarskih prireditev, na katerih nastopajo najvidnejši udeleženci Toura. Sedaj pa je že prišlo 16 telegramov, ki odpovedujejo izvedbo takih prireditev v raznih mestih. Svetovno jadralno prvenstvo GRE AT HUCKLOW (Anglija), 22. — Na svetovnem prvenstvu jadralnih letalcev je z enosedežnim letalom zmagal v daljinski vožnji Šved Axe! Persson. Za njim so se plasirali: 2. Gerard Pierre (Fr.) 959 točk; 3. Paul MacCready (ZDA) 866; 4. Philip Wills (V. B.) 835; 5. Avgust Wietheu-cherter (Nemč.) isto; 6. S. Re-lander (Fin.) isto; 7. Axel Fed-dersen (Dan.) 691; 8. Maks Ar. bajter (Jug.) 680; 9. Miguel Ara (Špan.) isto; 10. Jose Ort-ner (Arg.) isto; 15. Marcel Car-tigny (Belg.) 186. Ostali tekmovalci pa niso dosegli najnižje predpisane daljave. MACON, 22. — V tem majhnem francoskem mestu, ki sicer slovi po svojem dobrem burgundcu, bo od 24. do 26. julija svetovno prvenstvo v vožnji s kanuji in kajaki. Tekem se bodo udeležili tekmovalci 21 držav razen Rusov in Američanov. Med prijavljenimi je tudi Jugoslavija. Prognoze govore za Skandinavce in Nemce ter za svetovno in olimpij- sko prvakinjo Aimo iz Finske. Na programu pa so tudi številni sprejemi in organizatorji poudarjajo, da se bodo udeleženci dotaknili edino vode v reki. Za ostalo pa bo v obilici teklo slavno vino iz Macona. NA OBČINSKI SEJI JE PREVLADALA ŠOVINISTIČNA NESTRPNOST Utemeljene pripombe svetovalcev SFS glede županovih izjav in nbčinske resolucije SAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE PRED ZADNJIM KOLOM Filipovič na 4.-6. mestu V XII. kolu so bili doseženi ti-le rezultati: Longer - Gro-sek 0:1, Trampuž - Bavdek remi, Guzel - Filipovič remi, Puc - Vošpernik 1:0, Omladič-Gabrovšek 0:1, Preinfalk - Levačič remi, Cisar - Šiška 0:1. Prekinjene partije iz prejšnjih kol: Gabrovšek - Puc 1:0, šiška - Preinfalk 1:0, Levačič-Omladič 0:1, šiška . Omladič prek., Guzel - Preinfalk remi, Puc - Levačič 1:0. Pred zadnjim kolom je bil vrstni red: Trampuž 9; Puc 8.5; Gabrovšek 7!5; Grbsek, Filipovič, Guzel 7; Preinfalk 6.5; Longer 6; Vošpernik 5.5; Šiška 5 (1); Cisar 4; Omladič 3.5 (1); Levačič 3.5 in Bavdek 3. Gabrovšek je dosegel normo za naslov mojstrskega kandidata. ■k * * V VI. kolu ženskega šahovskega prvenstva Slovenije so bili sledeči rezultati: Kokolj-Osterc prek., Lorenz - Primec remi, Korbar - švarcer 1:0, Koren - Štekar 0:1, Lenarčič-Puc 0:1. Po VI. kolu vodi Osterc 5 (1); Puc 4 (1); Štekar 4: Kokolj 3 (3); Korban 3 (2) itd. # # * šahovska reprezentanca Sovjetske zveze je v času zadnjih pet mescev napravila turnejo po Evropi, Severni in Južni Ameriki. Od 136 partij so sovjetski šahisti dobili 106,5 točk, izgubili pa 29.5 točk. Reprezentanca SZ je premagala Argentino z 20.5 : 11.5; Urugvaj 19.5:0.5; Francijo 15:1; Ameriko 20 :12; Anglijo 18.5 :1.5 in Švedsko 13 : 3. LAHKA A v Švicarji imajo dobre tekače čez ovire V soboto in nedeljo bo v Turinu lahkoatletski troboj Italija - Avstrija - Švica. Objavljamo delne rezultate z dvoboja med Romunijo in Švico, na katerem je bilo nekaj prav lepih rezultatov; omembe vredna sta oba časa zmago- ‘ valcev v teku čez ovire na 110 m in 400 m. 100 m: 1. Magdas (R.) 10”7; 2. Wehrli (Š.) 10”7; 3. Stone-scu (R.) 10”8: 4. Griesser (Š.) 11". 200 m: 1. Magdas (R.) 22”2. 400 m: 1. Hegg (S.) 48”2; 2. Savel (R ) 48”6; 3. Weber (Š.) 48”6; 4. Sodrigen (R.) 49”6. 800 m: 1. Buhler (S.) 1’53"5; 2. Irdaho (R.) 1’53”6; 3. Ursu (R.) 1’53”9; 4. Seller (Š.) 1’54”8. 1500 m: 1. Sutter (S.) 3’55”; 2. Birdau (R.) 3’56”2; 3. Thoet (S.) 3'56”6; 4. Pobescu (R.) 3'57”6. 5000 m: 1. Gressu (R.) 14’52”3; 2. Page (S.) 15’1”6. 10.000 m: 1. Morgenthaler (Š.) 31 ’53”8; 2. Cristen (R.) 32’20”. 110 m ovire: 1. Apris (R.) 14”6; 2. Kost (Š.) 14”9; 3. Bernard (Š.) 15"3; 4. Witman (R.) 15”4. 400 m ovire: 1. Kost (š.) 52”8 (švic. rekord); 2. Savel (R.) 52”8: 3. Stanel (R.) 53”8. 3000 m ovire: 1. Cajocaru (R.) 9’12’”4; 2. Badial (R.) 9’29”4. Višina: 1. Mercias (R.) 1.94: 2. Wahli (Š.) 1.90; 3. Hensul (R.) 1.85; 4. Weiss (š.) 1.80. Daljina: 1. Wiesenmaier (š.) 7.07; 2. Ion (R.) 7.04; 3. W. Eichenberger (Š.) 6.96; 4. Maser (Š.) 6.90. Skok s palico: 1. Dragomir (R.) 4.15; 2. Dumitrescu (R.) 4.10. Troskok: 1. Portmann (S.) 14.87 (švic. rekord); 2. Zavade-scu (R.) 14.11. Krogla: 1. Georgescu (R.) 15.87 (romunski rek.); 2. Raiča (R.) 15.09; 3. Senn (S ) 14.48; 4. Hubacher (S.) 14.16. Disk: 1. Raiča (R.) 46.31; 2. Haefliger (Š.) 45.71. Kopje: 1. Demether (R.) 64.91; 2. Zamfir (R.) 62.27. Kladivo: 1. Dimitru 3. Veeser (Š.) 50.70. 4 x 100 m: 1. Romunija; 2. Švica. 4 x 400 m: 1. Švica (Stalder, O. Eichenberger, Weber, Hegg) 3'15” (švic. rekord); 2. Romunija 3’15”6. Končni rezultat: 1. Romunija 134 točk; 2. Švica 97. Nikkinen - kopje 77,50 m RAUMA (Finska), 22. — Soini Nikkinen je vrgel kopje 77.50 m, kar je letošnji najboljši finski rezultat v metu kopja. Nikkinen je dosegel naslednje daljave: 66.50, 73.44. 75.78, 74.60, 77.50. Hyytiainen je sicer pred kratkim dosegel daljavo 78.98, toda metal je posebno izvotljeno kopje. >■/ * * Tri madžarske atletinje, ki so nedavno postavile nov svetovni rekord na v štafeti 3 x 800 m s 6:36.2, so dosegle sledeče čase: Bacskai 2:13,7, Oros 2:12.1, Kazi 2:10.4. Tov. Milan Pavlin zahteval deželno avtonomijo s posebnim statutom Tov. Darko Šuligoj o potrebi medsebojnega spoštovanja in razumevanja Na seji mestnega občinskega sveta, ki je bila v sredo zvečer ob velikem številu poslušalcev, sta svetovalca Socialistične fronte Slovencev v Italiji tov. Darko Šuligoj in Milan Pavlin odgovorila na neutemeljene iz propagandističnih in kdo ve kakšnih razlogov izrečene obtožbe župana dr. Bernardisa na predzadnji seji občinskega sveta, ko je dejal, da sta zahtevala deželno avtonomijo zato, da bi laže prišlo do ustanovitve sedme federativne republike. Prav tako sta zavrnila županove obtožbe, češ da naj bi bila protidržavna elementa, ki ne spoštujeta državne zastave itd. S tem v zvezi je tov. Darko Šuligoj dejal, da «kot italijanski državljan slovenske narodnosti predstavlja v občinskem svetu slovenske volivce. ki so s svojim glasom pokazali zaupanje v mojo ose. bo, da delam v dobro javne uprave in da branim, če je potreba, tudi interese, ki se tičejo slovenske manjšine v Italiji. Priporočeno nam je bilo, naj se pogledamo iz oči v oči in naj delamo pošteno in vestno. Ce kdo misli, da ni tako.^ne vem, na koga izmed nas pade večja odgovornost«. Nato je kritiziral reakcionarno časopisje in namignil na neke zariple in vroče svetovalce, ki ne zamujajo prilik in ironizirajo vse, kar je slovenskega. «Mislim», je dejal tov. Šuligoj, «da se s takimi sistemi ne bo nikoli ustvarila potrebna osnova za sožitje med nami. Poskušajte tudi vi vzpostaviti nov odnos zmernosti do nas, odnos s pravilnim razumevanjem in ocenjevanjem idej, in videli boste, da bo vse šlo na bolje. V teh krajih se srečujejo in so med seboj pomešani dva ali celo trije narodi z različno civilizacijo in kulturo, toda ko se za nekatere ljudi civilizacija končuje tukaj in se z veseljem kriči na barbare, tedaj ste vi v zmoti; skupaj z nami žalite ljudstvo, ki ga ne poznate, ali ustvarjate videz, da ga ne poznate.« Pripomnil je, da so nad kra. jevnimi političnimi polemikami, ki kažejo nestrpnost, skupna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo, ki jih je treba rešiti. Za njim je spregovoril tudi drugi svetovalec SFS tov. Milan Pavlin, ki je odgovoril podžupanu dr Poterziu na njegove indiskretne izjave. Se enkrat je dejal, da je prosta cona neučinkovita ustanova, ki ni dosegla svojega namena, čeprav se govori, da je dr. Poterzio »čarovnik proste cone«. Poudaril pa je v zvezi s predloženo resolucijo občinskega sveta. Ki smo jo na kratko objavili v Včerajšnji številki, da mora predvidena deželna avtonomija imeti poseben statut, ki bi kot v drugih ital. avtonomnih deželah tudi pri nas jamčil pravilen odnos med dvema skupaj živečima narodoma. Na županove izjave na eni izmed prejšnjih sej je odgovoril tudi odv. Birsa, ki je govoril o potrebi pomirjenja med tukaj živečima narodoma. Ko je govoril o domovinski ljubezni, je dejal, da »domovina ni tista, ki se opeva, ampak obstaja v delu za blaginjo državljanov. Tukaj v Gorici obstaja v razumevanju. Vendar se ne more iti vštric, če se del državljanov smatra za višje in se teptajo pravice drugih«. V diskusijo so posegli številni drugi govorniki, ki so bolj ali manj žolčno in šovinistično tolmačili svoje težnje. Med drugimi je govoril tudi Bratuž, kateremu so stalno očitali, da govor, ki ga či- ta, ni njegovo delo, da ni v skladu z diskusijo o predloženi resoluciji občinskega odbora. Njegovo čitanje je bilo skrajno prenapeto. Zato tako čitanje odklanjamo; odklanjamo ga tudi zaradi dvojnega ravnanja gospoda Bratuža, ki po drugi strani hodi k županu in po županovih izjavah moleduje »per poveri s’cia-vetti«. Naj si zapomni, da smo Slovenci ponosni; po njegovem obnašanju pa naj ga sodijo tudi ljudje, ki so mu pri zadnjih volitvah dali svoje glasove. Obenem pa odklanjamo šovinistične izpade predstavnikov tako imenovanega demokratičnega centra in nebrzdane reakcionarne trditve monarhista Pedronija, ki je brez ovinkov dejal, da nasprotuje deželni avtonomiji kot jo predvideva člen 116 italijanske ustave, ampak je zahteval navadno administrativno deželno avtonomijo brez posebnega statuta zaradi svojega šovinističnega stališča do naše manjšine. Mestna knjižnica zaprta Ravnateljstvo državne in mestne knjižnice v Gorici sporoča, da bo knjižnica zaradi vsakoletne revizije in čiščenja zaprta javnosti od 1. do 15. avgusta. CORONA PRI MARIJAN]! Požar v seniku povzro 130 tisoč lir škode Goriški gasilci so včeraj zjutraj ob 4.30 odšli v Coro-no pri Marijanu, da bi tamkaj pogasili požar, ki je čez r.oč nastal na posestvu spolovinarja Albina Medeota, last Edoarda De Finettija. Plamen je zajel senik, na katerem je bilo shranjenih 75 stotov žita, od katerega je bilo popolnoma uničenih 15 stotov, ostalo žito pa se je pokvarilo. Pri požaru je bil delno uničen tudi senik, ker je plamen zajel nekaj tramov in desk. Skupna škoda znaša okrog 130 tisoč lir, ki so krite z zavarovalnino. Vzroki, zaradi katerih je nastal požar, doslej še niso točno znani. Najdeni predmeti Pri blagajni občinskega eko-nomata je shranjen zavitek z vsoto denarja, ki je bil najden pretekle dni v mestu. Ze več dni je tamkaj tudi zlat obesek, zapestna ura ter torbica z zapestno uro in nalivnim peresom. Lastniki omenjenih predmetov naj se zglasijo na ekonomatu od 9. do 12. ure. Seja odbora pokrajinske uprave V sredo zvečer je bila redna tedenska seja odbora pokrajinske uprave pod predsedstvom odv. Culota. Na dnevnem redu so bile večidel točke upravnega značaja. Na seji je odbor odobril tudi razne ukrepe v korist osebja uslužbenega pri inštitutih pokrajinske uprave. Goriški mladinci na taborjenju ob Sori v Sloveniji. Padec s kolesa Včeraj zjutraj okrog 9.30 je 15-letni Guido Balie iz Ul. I. Brass štev. 9 nesrečno padel s kolesa v Ul. Crispi. Ker si je poškodoval desno nogo, se je zatekel na sedež Zelenega križa, da bi mu tamkaj nudili potrebno pomoč. Ker pa je bila zadeva resna, ga je rešilni avto odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je deček pri padcu izvinil desno nogo. Zene organizirajo izlet1 v Bazovico Zveza slovenskih žena organizira v nedeljo 1. avgusta izlet z avtobusom v Bazovico. Med potjo se bodo ustavili tudi v kakšni vasi zgornje tržaške okolice. Prijave sprejema, jo na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li 1 do vključno petka 30. julija zvečer. Vozni red vlakov Odhodi proti Trstu: 0.20 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.18 (A.), 9.26 ()).), 13.58 (A.), 15.49 (A.), 17.16 (DD.), 18.31 (A.), 19.59 (A.), 21.28 (A.). Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD.), 5.24 (A.), 6.26 (A.), 8.00 (A.), 8.34 (DD.), 10.44 (A.), 13.59 (A.), 15.58 (A.), 17.17 (A.), 19.15 (A.), 20.00 (D.), 21.09 (A.), 23.10 (A.). Prihodi iz Trsta: 5.21 (A.), 6.24 (D.), 7.57 (A.), 8.12 (A.)#, 8.32 (DD.), 10.42 (A.), 13.55 (A.), 14.34 (A.)**, 17.15 (A.), 18.29 21.26 (A.), (D.). 19.57 (M * Vozi samo ob del ** Vozi samo ob ne™ Vozni red avte Proga Gorica - delavnikih: odhod lf0,5. ei $ ob 7.30, 12.30, 13.30, 1IJ* hod iz Vidma ob 7-3 ’ ^ 14.30, 18. Ob praznikih n*., Proga Gorica - Dot’*lhl)ai Tržič: ob delavnikih: oa ( Gorice ob 7. uri; 0 A! Tižiča ob 17.20. Ob Pra ne„V0Z1- - steve'* Proga Gorica • -GC{t) ob delavnikih: odhod '* .j) ob 6.30, 12.30, 18. uri; o® jj Steverjana ob 7, 14>J j praznikih: odhod iz Goric*,!, 15, 16.30, 19. uri; odhod verjana ob 13.30, 18. 20. uf' DEŽURNA LEKARN* j Danes posluje ves ponoči lekarna Cris0 j Travnik 14 - tel. 29-72. R I W ° ul( CORSO. 17: ((Podeželska^. zen«, barvni film, J- ..jjSi VERDI. 17: «Tropski »žensk* R. Fleming. CENTRALE. 17: — Tangerja«, A. Jergen5 Dumme. 19.10 (A.), 19.58 (D.), 21.06 TUTTORIA. 16.30: «Sp°* jt dekle«, D. Darrieux lD Vilbert. Mi MODERNO. 17: <'Razb, jj, ?< Yorka». L. Hayward Medina. , (A.), 23.08 (A.), Prihodi iz Vidina: 0.19 (D.), 4.30 (D.), 6.06 (A.), 7.19 (A.). 8.16 (A.). 9.24 (D.), 13.56 (A.), 15.47 (A.), 17.14 (DD.), himna predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri cBDMA TZAI (Skrivnostna zemlja) Igralci: Aleksander Carlos • Angelica Hd Dr. RUDOLF JIOI.K liki tim m Ml (fMCjOtimm ijjodomobt i. 1. »Naša Bodočnost« je bil »List za šoli odraslo mladino«. Začel je izhajati v Ljubljani 25. julija 1908 kot brezplačna priloga »Domačemu ognjišču«; urednik mu je bil Andrej Rapč. Drugi letnik (1909) je urejeval Josip Breznik, zadnji trije letniki (1910-12) so bili pod mojim uredništvom. Letnika 1910 in 1911 sta nosila podnaslov «Glasilo napredne mladine«, zadnji (1912) pa je bil «List za slovensko mladino«. Izhajal je mesečno na 16 straneh, zadnji letnik je Imel večjo obliko in je imel vsega skupaj 5 številk po 24 strani. Ze Breznik ni prinašal v listu leposlovja, ker je menil, da je (R.) treba mladino seznanjati z 54.80; 2. Racenescu (R.) 51.48; vsemi panogami človeškega znanja. Tega principa sem se držal tudi jaz. Seveda je bilo zelo težko dobiti primernih sotrudnikov, ker smo pisali vsi brezplačno; le dijakom se mi je posrečilo dobiti kak skromen honorar. Naročniki so bili zelo nemarni pri plačevanju naročnine, da je bila založnica »Učiteljska tiskarna«, ki je dosti žrtvovala za ta napredni mladinski list, nevoljna in je končno s petim letnikom (1912) prenehala z izdajanjem. Ako pregledam vse letnike, lahko trdim, da list ni bil slab in je bilo škoda, da je prenehal izhajati. Ni bil brez nasprotnikov, saj je prinašal stalno dopise in članke o sokolstvu in njegovem naraščaju. Ker sem bil stalno v zadregi z gradivom, sem bil prav prijetno iznenaden, ko sem v maju 1911 dobil obsežen rokopis «Izlet po Balkanu«, ki mi ga je poslala škedenjska rojakinja, učteljica Mara Gregoričeva, V priloženem listku (10.V.1911) je izrazila upanje, da bo s svojimi potopisnimi črticami zadovoljila čitatelje «Naše Bodočnosti«. Opisala je namreč svoje potovanje iz Trsta do Carigrada in hkrati tudi vseslovanski sokolski izlet v Sofijo 1. 1910. Dala mi je tudi popolno prostost, da smem prečrtati ali izpustiti, kar bi mi ne bilo po volji. Spis mi je ugajal. V svojem pismu dne 20. junija 1911 sem se ji toplo zahvalil za poslani rokopis in jo prosil, da mi dovoli, da ga natisnem šele l, 1912, ker je takrat izhajal v NB moj potopis »Preko Tirolske v Italijo« in bi bilo neprimerno, da bi izhajala v tako skromnem mesečniku dva potopisa hkrati. Prosil sem jo, naj mi pošlje kaj krajšega za prihodnjo, oziroma za eno prihodnjih številk; izrecno sem poudaril, naj mi ne pošilja leposlovnih stvari. V pismu sem se ji predstavil kot nečak Virginije (Ginice) Garlattijeve (por. Plahuta). njene intimne prijateljice. Leta 1893-94 sem hodil v IV. razred vadnice v Gorici in stanoval z mlado teto, ki je obiskovala IV. letnik učiteljišča. Marica je prihajala večkrat k nama na obisk; ta- vom. Prepričan pa sem, da sta to poznanstvo in zlasti prijateljstvo z Virginijo, katere sliko je imela — kakor mi je sporočila njena sestra ga. Lota Rosenberg 8.VI. t. 1. vedno na svoji mizi — ko sem se seznanil z njo in gotovo vplivali na njeno mar. jo imel v spominu kot živahno in prijetno dekle. V prihodnjem pismu (7.VII. 1911) mi je takoj poslala nekaj malenkosti za «Listek» in članek «0 značaju in dobrem čtivu« in obljubila, da bo po počitnicah postala marljivejša sotrudnica «z dopisi nebe-letristične vsebine«. Opravičuje se tudi, da mi še ni poslala konca potopisa, ker mora predelati zadnje dejanje neke svoje igre, ki se je igrala že lansko leto (1). Zal ji je bilo, da »ne pride (potopis) letos na vrsto«, a mi je pritrdila, da ne prinašam dveh potopisov hkrati... V drugem delu pisma se z ljubeznivimi besedami obrača na mojo opombo o poznanstvu iz mojih deških let. Govori tudi o obisku prijateljice Virginije in pravi, da sta govorili tudi o meni, a se je nekoliko zmotila, ko me je zamenjala z bratom Vojesla- ljivo sodelovanje pri NB. V pismu dne 1.XI.1911 sem se ji zahvalil za članek «0 značaju in dobrem čtivu«, ki sem ga priobčil 15. okt. v NB. Članek bi bil sodil bolj v »Domače ognjišče« — tako sem ji pisal — a sem ga vse-en priobčil, ker je bil čeden in primeren za resnejšo odraslo mladino. Pritoževal sem se tudi, da ne morem lista dvigniti na ono višino, na katero bi ga rad. Priznati sem ji moral, da sem v zadregi z rokopisi in da moram sprejeti, kar dobim, če nočem biti sam tudi edini pisatelj. Prosil sem jo, naj mi pošlje kratke zapiske za «Listek». Ker sem nameraval izdati »božično številko«, sem jo prosil, naj tudi ona sodeluje pri njej. (1) Po mnenju g. Iv- Grbca in ge. Mare Samse bi utegnila biti eVeronika Deserti- on 9KU ška»j ki se je igralo fJA la 1911 v tržaškem (r s'‘v kot zadnja predstava ^/IL ni. «Lani» pomeni na1" sko sezono» (1910-11'" t() stek (psevdonim -E-J nosti tiVeromka LfB . Tragedija v petih “j JI" Spisala Marica Gred (fr »Ob priliki nocojšnje v0|iK, re v slovenskem Q 30. aprila 1911 in P° ,j K predstavi 7. maja rC lita talent škedenis kinje in priznata, da «- jim prvencem iznenao kaj toliko res nismo (V,* . vali, ker se je 90SP tila tako težkega <***» "j tj/i uico ut U(/»w- Inf klicali na oder. Vena pf je dosegla velik usl'~gl so igralce in avtorko V slr. klicali na oder. Vend pfT poročevalčevem mn0’l> j* dejanje preveč vleic'tvo, ? jit nje je emorda prc"1 jre9°if šablonsko», ugaja P? oSi(i A tretje. Svetuje «spojfp mači pisateljici», „j "a podlagi svojih opazo> r, tupatam primerno Pr ^ f . bomo imeli igro, kt < dr, niške, saj jc to dramatičen poizkus r Jurčiču. (Nadaljevanje Odgovorni urednik STANISLAV KENKU - UHEUNISTVO: ULICA MONTECCH1 « •> HI. naa - Telefon »tevllka »3-808 lu »4-S38 - Hojtni predal 503 - UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA St. 30 - Telefonska številka 37.338 - OGLASI: od 8. do U.30 in od 15 - 18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov Za vsak nun višine v Urini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 Ur — Za FLHJ za vsak mir. Širine 1 stolpca za vse vrste glasov po 35.- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podruin Goric« Ul. S. Pellieo l-It Tei. 33-82 - Rokopisi se n- vračajo. 310 dlO' NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3300 Ur. Fed, ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno •*- v». Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Drž. založba s ^ nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 31-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.