slišati, da im am o geografi prem alo tehničnega (tudi m atem atičnega) znanja . Drugi povod je refera t z naslovom H om ogene naravne eno te , bazirane na geografsko-geo- loških značilnostih SR Slovenije. Podoben re fe ra t bi bil upravičen za nepreučena prostranstva v svetu. Z akaj m ed viri navaja le tri dela , m ed njimi nobenega od ge­ ografskih , ki se ukvarja jo s hom ogenim i naravnogeografskim i enotam i? Z a to se lah­ ko na ustrezni karti znajde jo v isti »hom ogeni« eno ti G rintovci in Ložniško gričevje, K am niško-M engeško polje in K um ljansko. K do je kriv za tako stan je? Ali se nism o lotili nove geografske m onografije S lovenije dese tle tje p repozno? Ali ne zah tevajo nove tehn ike sprem em be v študijskem načrtu faku lte tne izobrazbe geografov? Ivan G am s Na obisku pri kitajskih raziskovalnih organizacijah: G eografski inštitu t in Inštitu t za geologijo krasa M ed študijskim po tovanjem po K itajski sem obiskal ustanovi, ki se ukvarja ta tu ­ di z raziskovanjem krasa. Prva je G eografski inštitu t K itajske akadem ije znanosti (A cadem ia sinica) v B eijingu in druga Inštitu t za geologijo krasa v G uilinu (avton. provinca G uangxi), ki je v okviru M inistrstva za geologijo in naravne vire te r A k ad e­ m ije geoloških znanosti. G eografski inštitu t je največji m ed akadem ijskim i ustanovam i, saj š te je p reko 600 uslužbencev, od katerih je okoli 70% raziskovalnega in tehničnega kadra . U sta ­ novljen je bil 1953 in se ukvarja predvsem s preučevanjem zgradbe, nastanka, p reob ­ likovanja in uporabe geografskega oko lja , s posebnim poudarkom na p re toku m ase te r energ ije in na odnosu človeka do okolja . K er so na K itajskem do sedaj p rev lado­ vala fizično geografska preučevanja in štud ije , na inštitu tu pospešeno razvijajo ek o ­ nom sko geografska preučevan ja , študije v zvezi z regionalnim p lan iran jem te r ge­ ografski inform acijski sistem . G eografski inštitu t je razdeljen na oddelke: fizična geografija, h idrologija, kli- m ato log ija , kem ijska geografija , geom orfologija, paleogeografija in h istorična ge­ ografija , svetovna geografija , kartografija , tehnologija. Poseben odsek inštitu ta se ukvarja z ekonom sko geografijo , ki vključuje oddelke za agrarno geografijo , geogra­ fijo industrije in tran sp o rta , m estno geografijo in geografijo človeka. K ot posebna oddelka sta organizirana dva labo ra to rija , za inform acije o naravnih virih in okolju te r osrednji laboratorij za kem ijske analize. Poleg tega im a inštitut dve poizkusni postaji. E na je v bližini B eijinga, k jer se ukvarja jo z vodno bilanco in vodnim ciklu­ som , druga pa je na jugu in služi preučevanju agrarnih ekosistem ov. Posam ezni oddelki im ajo m anjše labora to rije . G eom orfološki oddelek im a zelo dobro oprem ljen laboratorij za rečno geom orfologijo z dvem a velikim a bazenom a za m odele rek (z m ožnostjo sp rem in jan ja višin in nagibov) te r sim ulator dežja . V okviru tega oddelka je tudi krasoslovna skupina (okoli 10 ljudi), ki jo vodi dr. Song L inhua, d ober znanec slovenskih krasoslovcev. Skupina se ukvarja predvsem s praktičnim i vprašanji k rasoslovja, s kraško hidrologijo in sedim entologijo . P red kratk im so si uredili laboratorij za datac ijo s pom očjo m etode 14 C. Na inštitu tu uvajajo m oderno tehn iko , tudi avdiovizualno, računalnike in tudi daljinsko opazovanje (rem ote sen ­ sing). Inštitu tska knjižnica obsega okoli 90.000 zvezkov, 40.000 kopij in separatov te r 240.000 zem ljevidov in zračnih posnetkov. Svoje publikacije izm en ju je jo z okoli 1.000 naslovi. N a inštitu tu je tudi sedež k itajskega G eografskega društva, ki vključu­ je posebno krasoslovno skupino. Inštitu t za geologijo krasa v G uilinu je po kitajskih m erilih le povprečno obse­ žen, za nas pa je s svojim i 300 uslužbenci seveda zelo velik. N a ob rob ju m esta Guilin (300.000 prebivalcev) im a inštitu t svoje zem jišče. Z asnova in organizacija sta za nas nenavadni, za K itajsko pa zelo tipični: ves kom pleks je og rajen z zidom in m onum ­ entaln im vhodom z v ra ta rjem , znotraj pa obsežno dvorišče z zelenico in parkom , k jer sto jita šestnadstropna inštitu tska te r dvonadstropna m uzejska stavba. O nstran parka je nekaj m anjših blokov s skupno 300 stanovanji in po trebno in frastruk tu ro (vrtec, m enza, pralnica itd .). Vozni park inštitu ta šte je okoli 30 osebnih , terensk ih in tovor­ nih vozil. O d 300 delavcev jih je 160 raziskovalcev. Sicer se tudi ta inštitu t deli na oddelke: regionalno krasoslovje, h idrogeologija , inženirska geologija, speleologija in geom or- fologija. Posebni enoti sta laboratoriji in »K itajski kraški geološki m uzej«. L ab o ra to ­ riji zavzem ajo dve nadstrop ji o sredn je zgradbe in so razdeljeni v dve skupini: ena je nam en jena predvsem analizam voda, d ruga pa je p re težno geološko usm erjena . Sicer so m ed laboratoriji trije kem ijski (za kem izem karbonatn ih kam nin, za kem izem se­ dim entov in kam nin, za kem izem voda). Poleg druge oprem e im ajo tud i ap ara t za a tom sko absorpcijo (z vgrajenim m ikroračunalnikom in ustreznim program om ), plinski k rom atograf in m ikrom asni spek trom eter. V ečina večjih naprav je novih, ob i­ čajno japonskega ali am eriškega izvora, na nekaterih se v delo šele vpelju je jo . Pose­ ben labora to rij je nam enjen ugotav ljan ju starosti s pom očjo 14C. Im ajo tudi računal­ niški labora to rij z relativno bogato , a nekom patib ilno oprem o. R ačunalnike u p o rab ­ lja jo predvsem za po trebe hidrologov. Im ajo tudi urejevaln ik besedil z blizu 10.000 kitajskim i p ism enkam i. N ajnovejši je laboratorij za daljinsko opazovanje , z novimi avtom atskim i ozirm oa računalniško podprtim i aparatu ram i za delo z aerofotografski- mi in satelitskim i posnetk i. Sk ra tka , naprave, ki jih im ajo pri nas le centraln i inštituti in posebne službe, so tu posebej nam en jene raziskovanju krasa. U poraba m odernih pripom očkov se zaenkra t še ne kaže v doseženih raziskoval­ nih uspehih , vsaj v objav ljen ih delih ne. Če pa bodo tako nadaljevali, tudi na to ne bo treb a dolgo čakati, saj je v zadnjih petih letih opazen zelo velik napredek kitajskega krasoslovja. Z a številne raziskave in uspehe, ki jih inštitu t dosega, mi sploh ne vem o, saj so raziskave nam en jene neposredno praksi in vezane na vladne ozirom a gospodarske p ro jek te . To je v skladu z usm eritv ijo in štitu ta , ki je prvenstveno aplikativnega in ne fundam entalnega značaja. Sicer je o njegovem delu m ogoče največ izvedeti iz revije C arsologica sinica, saj je m ed izdajatelji tudi guilinski inštitut. V zadnjih petih letih je bilo težišče njihovih raziskav na geologiji, h idrogeologiji, h idrologiji, geom orfologiji. speleologiji, rudarstvu te r na tehniki in m etodologiji. V najnovejšem času je p o u d ar­ ek na raziskavah v zvezi z varstvom oko lja in na načrtih za poživitev gospodarstva na krasu pa tudi na povečanem sodelovanju s tu jino . V teku je triletn i program hidro­ loških raziskav v sodelovanju s F rancijo te r k itajsko-britanski p ro jek t raziskovanja jam . Tudi slovenski krasoslovci so s tem inštitu tom vzpostavili stike. Tega je že precej le t, a do pravega sodelovanja ni prišlo. Bojim se, da sm o najugodnejši trenu tek že za­ mudili. V endar za vse še ni p repozno , osnova uspešnega sodelovanja je prav gotovo tudi m edsebo jno poznavanje. A ndrej K ranjc Ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva na Dunaj, 28. do 30. ju n ija 1986 Poročan je o društvenih strokovnih ekskurzijah izven letnega poročila ni običaj­ no. T oda na D unaju sm o bili gosti A vstrijskega geografskega društva, ki je leto po ­ prej s svojo ekskurzijo obiskalo zahodno in sredn jo Slovenijo , Istro in L jub ljano . T a­ k ra t sm o z avstrijskim i kolegi navezali stike ne sam o kot vodje posam eznih delov n ji­ hove po ti, am pak tudi po društveni plati. D unajsk i geografi so nam pripravili p ester in strokovno zelo dobro izbran pro-