Pešam e zn e Btcvfflnt Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1^-v
.TABOR* wafc <k<m
la prnulm«, *W PL «fi « a aulcdakm ttm tar *mm* mHi& J*—, n hr
D«*—, m UmS»-v
■> H Ml .»
~ JkHHvMdks *•»<
^oHiitar tffilfROjttlffVtnl. Cena današnje štev. Din 2'
TABOR
P««aat«ne Hevflkau Navadne Din -—'75* ob OfaMjah Din l**—%
UREONHTVO M xha» v J kara, JnrSa&re* dL a. < L
•trapi«- T«W OPRAVA ra «M tt. < Htos*' ka b x. -M
w
šju:
Maribor, nedelja 4. aprila 1926.
Leto: VII. — Številka: 76.
□ o nmamii i
V pondeljek zvečer $e gostu jejo Hudožestveniki. Vprlzor se Uboitvo ni sramota Znižane cene.
□ a 1x0x033x0:
Naie vstajenje
:	folikonočni	zvonovi	bodo	zopet	ozna-
i®11! čez zeleneče trate »Treuga dei«; v j®flca bo sla radost Vstajenja in pomla-r^aniikega prebujenja- Vstajenja bi hp-P™*i vsi tudi svojemu narodu: vstajenja j" ono pravo svolbodo, moralno svobodo r- je še nimamo, v zdravo in napredlo življenje. Hoteli bi, da bd bijl naš na-£-ftd krepak in pošten, naš človek vzor ljudem. Nedosežen ideal? v V hrupu vsakdanjega življeuja ee ;®esto pozabljajo poglavitni problemi ča-il6a in kraja trobijo pa ee na vso moč *azne drobne zadevice din enodnevna ge-*'a;v V Mariboru smo bild nedavno S^iča tragičnemu dogodku, ki ga ne bi tetoeli prepustiti samimi pouličnim razgo-i^oroni in časniškim poročilom. Dva mla-človeka sta bila obešena, ker sta za-/W*Ia več težkih umorov. Minule dni je "dl v Celju Obešen tretji. Pot, ki je te ^srečnike privedla pod ve&ala, je šla ‘‘kozi našo družbo, naše razmere in po Baših slabostih. Najsi zagovarjamo ali Jfbisojaimo pravico države, da usmrti *®Žke zločince, je vendar obešen j e treh •Nož iz naše okolice dogodek, ki vzbuja *®sneanu človeku mnogo miisli. Danes *°3dimo še preveč pod vtisi vojne, ko so Padali ljudje kakor muhe, ko se ni nihče l^znemirjal, če je bral v listih, da je i P™fei pri Verdunu padilo 100.000 ljudi •Normalizacija razmer mora vzpostaviti 5*«d vojno veljamii nazor o vrednosti **®Teškega življenja. To je eden i^nied JT«liiikih problemom', ki nanje pozabimo. ■**« gre za kakšno eolzavo usmiljenje Marii devic; sre za čisto navadno člo-v^fko dostojanstvo, zavest, ki ee je ra-^la tekom večtisočletnega razvoja člo-tj^ke kulture in katero so gojili naj-r^ljči ljudjfi vseh časov in narodov. ^Iov©k je vreden, da živi in družba, ki “® — kakor kaže samo ime — združba ^ogJh posameznikov, mora človeku ?®*0fco6iiti, da si podaljša od prirode da-življenski rok do skrajnih meja. Zlo-J^nstvo je socialno-nravna 'bolezen; ta “Otežen polni kaznilnice Lnsili družbo, da trebi ja svoje izrastke. Ali izrastki ra-^ vedno le tam* kjer nekaj udi zdrav e-Zato je odpravljanje vzrokov social , t® bolezni zločinstva — tako važno ~®k°r pobijanje fizičnih bolezni. Skrb edinca — to je geslo! Ne gire samo a. to, da s« ugodi posamezniku, ki se ve-življenja. Življenje je včasi tako re-da tisto malo ugod ja, ki ga nudi. ne neugodja im hi bilo boljše v Nir-Ali človek je potreben družbi, kajti ^ k izmed nas, predstavlja ogromen re->^Y°air energij. Te energije imajo čisto dojJ10 ceno. Zaito predčasna smrt ali T«j£® bolezen ropa narodu premoženje, to^^laiko torej brez filantropije u gobi ^7°' da je v interesu družbe, če ohra-frar nT .Največ posameznikov in če ima •idov anj m'°Tal^'no in fizično bolnih
namii vstajajo problemi umrl j i-Jiivoo* '^riedneHteto. Pri nas je umrje	visoka Od 100 ljudii jih umrr-
Dnnsilirv^0 *?■ pomislimo, d* jih na e©l0 TnJa'^ kjer so Himatične razmero koma: PjiJ ugodne nego pri nas, umrjo Posob-ni i fP°®namo, da morajo biti 8(>ka. Jr Zr^ - <!’a 3° umirljdfvott tnko vi
Maribor, 2. aprila,
Zakaj se ne pečajo! Ker gro v biistvu za globoko reformo življenja, ki se je mno gi boje. Alkoholizem je v jedru moralen defekt. Ljudje niso vzgojeni za to. da bi se brzdali in da bi podred id i svoje nagone in občutja resnosti in jasnosti mišljenja. Pri na« se vse jemlje z lahke strani neresno da površno.
Jetika pa je izrazito socialna bolezen. Delodajalci meni;jo, da iimajo pod sabo ljudi II. razreda ali še mainj, ki so zgolj sredstvo, da se nekateri obogatijo. Ta goljufivi nazor se ne bo mogel dolgo dr žati. Vrednost človeka kot enakoprav nega bdtja vodno bolj raste in vsa slepila ne pomagajo nič. Ne vora ne gospodarske teorije ne si-la. Človek danes ve da je on merilo vrednosti, ne denar, Ker pa v splošnem še velja stari na zor. da je za revnega človeita dober vsak brlo*r in da ee ga sme najeti — dar ni samostojen — tudi za tako plačo, da ne more zadostno prehraniti sebe in svojih, — ker je tako, pra/vhno, je jeti ka naša domača bolezen. Piri ntus se od človeka radii, denarja tir ja veliko več napora kot ga trajno prenese njegovo zdravje, daje pa se mu premalo počitka. Oni ki si lahko vsak dan spremene v praznik, se profcivijo temu, da bi ljudje, ki pošteno delajo zanje, včasi praznovali in se odpOoillii v prosti naravi. To pa vse radi tega, keir je naš bog — denar in te mu bogu žrtvujemo ljudi, kakor so jih nekoč stari Perzijci žrtvovadi svojemu bogu — biku. Kriv je vets si®fe<m — tako gospodarski kakor socialen in moralen
Človek pri nas še vedno nima zadostne cene, daisd nas je malo. To je ena resnica. Iz nje in nji sorodnih pa Izhaja nadaljna resnica, da je kriminalitet pri nas jako visok. Ne najvišjii- — to je slaba tolažba! — vendar pa tak. da bi se morali sramovati. Toda mi prevpij<*mo vse te osmovine probleme z vsakdanjimi puhlicami. Reforma življenja se nam zd!i smešna. Mislimo, da so smešili reformatorji učitelji, sodiologi, v resnici l>a je ne smešen, ampak pomilovanja vreden narod, ki mu je alkoholizem «-slabdil sicer prirojeno inteligenco -.n ki meni. da »o njegove slahoafti natravne lastnosti
V Zlahtiču je bil zločinski nagon, ki tli pravzaprav v vsakem* človoku — kajti pojem zločinstvo je nastal v toku nravnega in kul turne ara razvoja, — priveden d« skrajnosti. Njegov pohlep po bogastvu je pohlep, ki ga sioer — manj nevarnih oblik a Ji — ^i toleriramo in celo pospešujemo. Mož ni imel bolnih možganov, bil pa je nravno bolan in nekaj te nravne bolezni diž-I v nas vseh. Cič je 'bil slabič, ka^or ee jih zaplodi pri nas mnogo, kajti plodi tov otroka se smatra v naši zalkoholizi* rani diružbi za kaj prapro?fc-> in neodigo vorno stvar. Dekla i.n mornar se sparita in nastane bitje, ki se Sel s v zadnjem trenutku pred_ v.ir-Vlieamt prime za glavo in vidi: »Življenje je sveta reč!«
Če hi se oni krogi ki jim je poverjena ekrb za nravne idoa/io človeštva — pr>i nas zlasti cerkev — hodj briigali za ta svet in za človeka »redS življenjska Lorbe, bi 'bilo manj takih reveže/. Čt^e-va življenjska zgodba bi morala delovati
na^ narod	sicer	adrava	in je j prL nas blagodejno; človek se zrcali v
krepak ob * • fiVO-ij nara-vi zdrav In I nji. človek z vsemi slabost trni in z ne®o-fcialui ' ^jajo očividmo razni nenor- j ga-sljivo iskro dobrote v eron. »dTanruKUi^Jk* ?nl3 kvarijo. O tem) Praanik Vstajenja naj nas toras pridii-
jrtjiJJ« •, . . T	_	_	—T	  _	^	^	„	____ ___ —   
v°fe jjj i.j. Harodni učitelji veliko go-j garstva spomni etičnih in nravHh prln-tak0 P*®e3o: uraidi izbiraj o statistiko,; čipov človeštva. Naj niihče ne miisli, da »o, k* i n. Ua *n.<>, ? Številkami dogna-1 »e dn trajno slepomišliiti z dohrimv Nrav
uta n.';	nsr o nabija. Dokazano je dla t«	-j-------
'^ im j	sovra*nika	»lkoiiolS-
tn Wi!,	štovilkasni,	dokazom
TOoma. aa uri nas 1 judlje ne pečajo.
n ost in poštenje morata dWbiti staro ceno zatiTati moramo vse, kar nas tišči v močvirje.
Politično smo vstali, skrbimo, da bomo vstali tud!L kulturna zdravstveno, a ravno in duhovno 1
Položaj v Beogradu
Radikali soglasno za PaSKa
Danes demisija celokupne vlade?
BEOGRAD, 2. aprila, Radikalski klub je na današnji popoldanski seji izrekel Paši^u soglasno zaupnico in mu dal popolnoma proste roke za poravnavo z Radičem. Pričakovati je, da se bo situacija tekom jutrišnjega dne razčistila Pašič že pripravlja odgovor Radiču. Zdi se, da se Radič umika. Obstoj! verjetnost, da bo Pašič jutri v svrho razčiščenja odnosov med radičevci in radikali podal ostavko.
Z ogromno napetostjo pričakuje vsa po litična javnost, kako se bo odločil Pašifi
Vladna kriza Je perfektna
BEOGRAD, 3. aprila. Danes dopoldni, se je vršila seja ministrskega sveta. Ra dičevski ministri niso bili navzoč}, k« prča, da jo nastopil popoln prelom me* radikali in radičevci. Položaj pa se bi stveno še ni izpremenil, ker Pašlč & vedno ni odgovoril na radičevgki uiti mat
Dnevna kronika
Vese/e velikonočne praznike želi
TABOR
vsem naročnikom, inserentom in čitate/jem.
-O-
— Smrtna kosa, V Središču ob Dr. je preminul po dolgi, težki bolezni tamoš-nji veleposestnik g. Jakob Klemen-č i o. Pogreb bo v pond«l jek 5. aprila ob 15. uri popoldne. Vzor moža, ki je več kot 50 let posvečal svoje sile trški občini, Posojilnici in drugim gospodarskim korporacijam, ohranimo v blagem spominu!
Gibanje SDS v mariborski oblasti.
Dne 11. t. m. se vrši občni zbor srezke organizacije SDS za srez Murska Soh o ta io sicer dopoldne v Murski Soboti. Zbor bo v večjem obsegu in govori na rijem tudi poslanec dr. Pivko. — Istega dne pop. ob K 3. uri se vrši občni »bor srezke org. SDS za srez Ljutomer in sicer v Križevcih. Pred ohenim zborom bo večji shod, na katerem govori iatotako poslanec dr. Pivko. — Za dne 1 g. t. m. se pripravlja srezki občni zlbor v P t u j u. — Dne 30. marca se je vršil lep občni flbor kraj. org. v Šmarju, na katerem je poročal o položaju obl. tajnik Špindler. Predsednikom je bil ponovno izvoljen dr. Šandor Hrašovec.
— Avstrijski kolonisti v Moskvi. Te dni je dospela v Moskvo prva skupina avstrijskih kolonistov, ki šteje 201 odraslih oseb in 17 otrok. Naselili se bodo v okraju Semirječenk, kjer ibodo osmo vali vzorno jrospodanstvo na posestvu, 'kii meri 2750 hektarjev. N« potu je draga skupina s 600 člani.
— Dolarska zapuščina. Izseljeniški! komisarijat v Zagrebu sporoča, da j« aprila 1. 1917. umrl v mestu- MilTvaukee (W'i®oomsin) Sebastijan Freil in zapustil 900 dolarjev, ki so biili oddani sirotišču v Milwaukee. ker se zakonski nasledniki niso mogli najti. Pokojnik pa je aar pustil očeta, brata in tri sestre, ki živ© v kraju »Vidalah« v Sloveniji. Ker kraja s tem imenom v Sloveniji mi, se pozivajo nasledniki, da javijo svoj točen naslov izisel jeniškemni kormsarijatu V Zagrebu, Kaamemita. ulica št. 15.
— Celovško gledališče bodo zaprli! Kakor poročajo iz Celovca, je zašlo tai-mošnje gledališče v tak položaj, da ga bodo inoraili zapreti.
— Nov ilustrovani tednik. Znani beograjski »Ilus*trov8n i li«*t« je začel izdajati posebno zagrebško izdajo.
— Revmatizem. Hvaležna izjava. Ve-lcgpoštovanemiu gosrpotiu dr. Ro-hlejevu, Beograd, čast mi je zaprosilti Vas, da mi pošiljete zdravilo proti revmatizmu, ki je dokazano najboljše. Glas o Vaši sposobnosti se širi po vsem mestu, kajti trije bolniki dva moška in ena. ženska, ki: so mnogo trpeli od revmatizma so danes, z Vašo pomočjo in Vašim1 trudom popolnoma zdravi. Zato Vas prosim da nti! čimprej odpočijete prepotrebno zdravite za zdravljenje revmatizma ker trpi moja rodbina mnogo na tej ‘bolezni. Hvaležen Niki Crnčevič. Vir Paza-r 5. okt. 1S25 Črna gora. — Zdravilo >Radio-BalsamS-kac izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Badio - Balsamiikae d,r. J. Rahlejev, Beograd Kosovska cesta 48.	414
— Rogaška Slatina najbolj renomirano zdraw villšče proti boleznim želodca, čreves. mehurja,, žolčnih kamnov, srca, ledvic in ietet Izven glavne sezone izredno nizke cene. —» Zahtevajte prospekte!
Mariborske vesti
Lov na lisice
Sekcija Maribor Avtomobilskega kluba kraljevine SHS priredli skupno zmo-tokluhom Maribor v nedeljo 11. aprila 1.1. prvi lov na lisico na Ptujskem polju za avtomobile in motorna kolesa z in brez stranskega voza, pristopen vsem članom obeh klubov, kakor tudi po njih •vpeljanim gostom.
St:vrt bo ob 2. uri popoldne na Glavnem tngu. Lisica ge izpuisti eno uro pred zasledovalci. Vozna proga znaša nad 60 torni Kdor sedi v vo®u lisice, zaznamuje prevoženo pot. Okoliš, v katerem se nahaja lisica, je omejen na severu po Dravi od Maribora do Ptuja, na jugu po železniški progi Ptmij—Pragersko, na za-Po oesti Pragersko—Sp. Polskava in državni oesti do Maribora. Zasledujočim vozilom j« predpisan čas treh ur, ds vlovd jo lisico.
Zmagovale« je ne glede na kategorijo omkonkm-cmt, ki se sa^ji ali kdo izmed onih ki se z njim vozijo, dotakne prvi vosHa lisico. Prvi vozili drugih kategorij, ki. prideta po zmagovalcu, sta zmia-tro" kateffonia©. Naslednji 90 ocenijo
M a r i b o r, 3. alsrilal. '
po vrsti, kakor prihajajo. Zmagovale* dobi posebno častno darilo, nadalje anar govalca kategorije vsak častno darilo.; Razven teca dobijo vsii konkurenti kii dospejo v tekni 4 ur po startu, spommefe* plaketo.
Prijave se oddajo tajništvu Sekcije Maribor, avtomobilskega kluba kraljL SHS Mairi'bor. Trg svobode 3, skupno tt prijavnino, ki znafia za avtomobile MO Din, za motocikle za člane »motoklufcia Maribor« 30 Din. za nečlane 60 Din. —« Sklep prijav v petek, dne 9. aprila oh! C« uri zvečer. Naknadne prijave ob afcarba, proti pfliačilu dvojne prijavnine.
Uradnih voznih predpisov in pMČt pisane maksiimalne hitrosti se morajo udeleženci^ brezpogojno držati. Oba klu-* ba odklanjata vtsalko odgovornost za mto-relbitae škode in nezgode, za katere odgovoren vsak voznik sam.
Po sklepu lova na lisico se vwSi dn> žabni sestanek vceh udeležencev v km»* ju, ki se jim naznani ob žtartu v M prtem pismu, ki ©e sme odpreti še 1« 06 6. uri popoldne.
V sltučaju slabega vremena se prireditev y nedeljo, dne 16. aprila 11 ,
KAVARNA »EVROPA
h
Velikonočne šale
DNEVNO
667
Ra&lO-KONCERT
m Izza kulis mariborske radikalije.
Mariborski radikali so se miinole. dal pripravljala na prihod svojih »prvakov«, nekih ministrov iz Beograda, v Maribor. Menda bo ta obisk za enkrat izostal, ker se močno majejo stebri RR. Tudi med mariborskimi radikali ni opaziti nič preveč navdušenja. To se je pokazalo ž« na »boni pododbora NTfcS za I. okraj pri Pečniku dne 20. marca, kjer si je do 9. ure zvečer nabralo komaj kakih 20 oseb, tako da je moral predsednik 0W. odbora dr. Basvniik izreči osto kritiko nad »nedisciplino« in »malomarnostjo«. Prosil je člane, naj so »polnoštevilno« udeleže sprejema min istrov NRS in seveda tudi zborovanja, češ če se more na pr. SDS tako disciplinarno zadržati in javno nastopati, zakaj tudi radikali tega ne bi zmogli. Povedal je tudi, da se bo ob pri-1%: bivanja NRS-niinistrov v Mariboru razpravljalo tudi o »ureditvi razmer v naših ^uradih«. Dr. Ravnikov klic po disciplini pa očiviidno ni veliko zalegel, ker sestanek dne 26. marca za I. in II. Okraj v pisarni NRS v Frančiškanski ul. je bil Se bolj klavern (od baje 130 organiziranih pristašev jih je prišlo komaj M). Tam smo izvedeli, dft je oblastni odbor NRS nastavil g. Reharja, bivšega političnega tajnika Orjune in odločnega bojevnika proti NRS, za oblastnega tajnika NRS, k! bo pa istočasno odgovoren urednik lista, katerega bo stranica kratkem začela izdajati. Fiuauoi jelna pomoč je baje že zagotovljena. Na se stanku je previjalo prepričanje, da se bodo radikali s obodom svojih ministrov 'blamirali. Verjamemo, zakaj prepričani •so lahko, da Mariborčani, ki so že culi n. pr. Stojadinoviča, niso nič kaj radovedni na radikalne ministre.
m Lep vzgled železničarjev na Teznu
'Na Teznu pri Mariboru in v sosednih občinah je cela vrsta železničarjev, ki 'deloma stanujejo še vedno v vagonih, deloma za drag denar v slabih stanovanjih. Zato so se odločili, da si ustanovijo - med seboj društvo, potom katerega ei bodo z medsebojno požrtvovalnostjo In samopomočjo gradili na skupnem veli kem zemljišču po enotnem načrtu male ,hišice z vrtovi. Društvo z imenom1 Stav-‘bono društvo državnih železničarjev • »Moj donu- na Teznu se je dne 25 marca ustanovilo. Predsednikom je bil iizvoljen progovni mojster, g. Mirko Koželj. Dm štvo ima za enkrat omejeno število 2J 'članov. Društvo si je te dni kupilo stav bi-žče tak kolodvora na Teznu.
Sprememba velikonočnega repcrto »rja v mariborskem gledališču. Na spl o
i šno željo se bo dal že v pondel jek popol
- dne »Evangeljnik« zvečer pa poslovilna
• predstava >Hudožestvenikovr učinkovi-
• ta_ komedija >Uboštvo ni sramota« pri
- znižanih cenah. Na veliko nedeljo pa o-stancjo popoldne »Cigani« zvečer pa o-peoreta »Grofica Marica«.
r m Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, j« iz čistega dobička za leto 1925 po ■ .predlogu g. dr- V. Kaca razdelila sledeče podpore po Din 15.000 Dijaški kuhinji . po Din 10.000 Otroški bolnici (polikliniki), Sokolskemu domu in Glasbeni Matiči, po 5.000 Din Slovenski dijaški zadr. v Pragi, po Din 4.000 Ljudski knjižici.
Po 3.000 Din Protituberbulozni ligi, po Din 2.500 Zgodovinskemu društvu v Mariboru, po Din 2.000 Trgovski nadaljevalni šoli ju Obrtni nadaljevalni šoli v Mariboru, Odboru za spomenik kralja Petra, Konjerejskemu društvu za mar. okraj in Narodno žel. glasb, društvu »Drava«, po Din 1.500 podpornim <irn-stvom na gimnaciji, realki, moškeml in ženskem1 učiteljišču. Trgovski šoli. Učit.
.. domu, Športnemu društvu »Maribor«, po Din 1000 Tiskovnemu skladu Vinarske , in sadjarske šole, Jugosl. Matici, CM podr. v Mariboru, Šolski knjižnici v Radvanju, Selnici ob Dravi in Zg. Sv.
Kungoti, Ciril Metodovi podružnici v Kamnici,_ Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Odboru za Miklošičev sporno . uilk, Zvezi kulturnih društev. Dr?, deč-jemu domu v Mariboru, Krajevni zaščiti revne deoe in Požarni hrambi v Pobrežju, po 500 Din Prost. gas. društvu v ( Raeju. Selnici ob Dravi, Jugo?!, akad. Podpornemu društvu v Zagrebu, akad. društvu Triglav v Zagrebu, društvu na-Predli e trg. in obrtne mladine, mariborskim skavtom, in končno podpore dvema visokošolcema. Vsi obdarovane! naj d‘vi-l£nejo_ dovoljene jim podpore pri Posojilnici v Maribru, Narodni dom.
to Ljudska knjižnica v Narodnem do-j “zpoeojuje knjige vsakomuT ob če-dopoldne. Na ^ razpolago je okroe 10.000 toJJig, zlasti je kr^/na izbirr. mc-cfernih . .......
.svetovnih romanov evrooeke literature, številke.
m KaP 30 je zadela na ulici. Davi ob 5.30 url je odhajala Hirschner Terezija s svojiaru sinom na kolodvor, z namenom; da odpotuje v Bruck na pogreb svojega brata. Na Aleksandrovi cesti pred Gotz-ovo gostilno pa ji je nenadoma postalo slabo. Zgrudila se je na tla in obležala. Sin jo je dvignil in položil na bližnjo klop, kjer je talko j zidihnila. Pozvani višji policijski zdravnik dr. Zorjan, ki je ugotovil smrt in odredil, da se jo prepelje v mrtvašnico.
m Šahovska cap. tekma se bo vršila v sredo 14. t.m. ob 8. uri zvečer v dvorani restavracije Union (preje Bioskop). Tekma bo jako zanimiva in zabavna. Vsi šahisti im člani Mar. kluba se je bodo udeležili. — Natančni spored še priobčimo.
m Družabni večer priredi odsek sokolske godbe v Mariboru dne 10. aprila ob 20. uri v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Za družine se bodo prodajale družinske vstopnice: 4 osebe 20 Din, vstopnina za osebo 10 Din. — V tem znesku je zapopaden tudi že nočni davek. Natančen program bo pravočasno objav ljen.
m' II. velika dobrodelna tombola. Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev bo priredila dne 9. maja 1925 ob 15. uri ua Glavnem trgu veliko dobrodelno tombo-
lo.	V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 16. maja 1926. Vsaka tablica stane samo 2 Din 50 p. Tablicje prodajajo vsi pismonoši in trafike. Dobitki so sledeči:	1. tombola: pohištvo
(spalna soba); 2. tombola:	»Singer«	ši-
valni stroj; 3. tombola: zlata molka ura »Alpina«; 4. tombola: tmožko kolo »Ne-ger«; 5. tombola.: 4. metre bukovih drv in mnogo drugih lepih dobitkov. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Čisti dobitek je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam' in sirotam.
m Koncertni večer Pipsi in Roze Gruber. Seski Pipsi in Roza Gruber priredite dne 10. t.m. v kazinski dvorani koncertni večer s sledečim' sporedom: J. Rrehms:	»Intermezzo* Es-moll, J.
Chopin: »Scherao« Op. 39 Cis-moll. .T. Liszt: valček iz opere »Icust-- ( v koncertni izdelavi). Navedene skladbe izvajana glasovirju gdč. Pipsi Gruber, ki je naši javnosti že znana kot. izvrstna umetnica. Njena sestra Roza Gruber poje Schubert; »Na. glasbo«, R. Wagnerjeve ;;Sa-nje« in »Muke«, p o teni1 arie iz opere »Aida« (Verdi) in >Proroka«, (Meyer-beer). Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini Hofer. Ulica 10. oktobra.
m Mestni nateča j za obrtnike. Mestna občina mairihorska razpisuje natečaj za oddajo ključa vničarikih, pleskarskih, slikarskih, steklarskih in pečarskih del pri zgradbi nove mestne hiše v Frančiškanski ulici. Vsi potrebni pripomočki in informacije so dobe v mestnem gradbenem1 uradu Koroška cesta štev. 1-lj. Ponudbe kolkovan e s 5 Din je oddati do četrtka dne 8. aprila 1936 v mestnem gradbenem; uradu. — Tajnik.
m' Kavama »Evrop^«. Danes v soboto in dnevno svira in poje ruska kapela »Rokotov«. Pojejo solo, duet im zbor. Začetek ob 20.30 uri-	656
m Prve zlatnike v milu »Gazela« so našli: Muharem: Senri«, Banja Luka gornji Šeber, (kupil milo pri td. josef Nah-mia£, Banja Luka), gdč. Frančiška Jan. Brdo pri LJu/blnani (fcufpila. milo pri tvr. U. Robežnik, Vič) ga M. Hauptman, Zagorje Ob Savi (kupila ihilo pri tvr. R Ahčan, Zagorje ob Savi) ga Jelena So-bajic, soproga inšpektorja financijskc kontrole v Gliiini (kupila milo pri td. Pe-
^^ovič, Glina) gdč. Marjana Marolt, Babna gora 5 Polhovtrradec (kupila milo td. Marija Grašič, Polhov,gradeč).
mmžk
* '1
■:-y:<y.y
' • • .
/ f. ■ s ; 'A ' 1 ’ • ■ ■ } ‘
(sestavljene iz jajec).
J ap o n k a na deščici od clgarne škat-l Ijice. Pridatki so iz papirja, volne in žice.
Piščanec pritrjen na deščico od cigar n e skati ji ce. Vezi in pridatki so iz blaga, žice in voska.
Narodno gtodali&s
KffiPlBRTOAE.
Sobota. 3. aprila. Zaprto.
Nedelja. 4. aprila ob 15. uri »Cigani«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 20. ur.i »Grofica Marica«. Pondeljek, 6. aprila ob 15. uri »Evan-geljrnk«. Ob 20. uri »Uboštvo ni sramota*. Poslovilna predstava Hudože- i stvenikov pri inižanih cenah. Evangeljnik se vprizori ua velikonočni pondeljelc, popoldne ob 15.. na kar posebno opozarjamo zunanje občinstvo v Mariboru. Hudožestveniki pa prirode ta dan zvečer poslovilno predstavo, kjer bodo vprisfiorili od občinstva najbolj a-klamirano komedijo. »Uboštvo ni sramota« je tipična ruska komedija s petjem in nacionalnimi plesi ter neverjetno u-činkovlta.
mrno
»APOT.O ^rTNO«
bo predvajal 3. in 4. tm. izborno šaloigro »Zigcto v nevolji«.
»RRAJSV7 TTTTJO*.
bo predvajal 3., 4. in 5. trn1, prvovrsten film »Rosenhavalir«.
/okoIsSvo
o	Odsek za zgradbo letnega telovadišča ima v torek ob 20. uri v restavraciji Narodnega domia sejo, h kateri se vabijo vsfi člani.
/sort
: Nedeljske tekme. V nedeljo dne 4. Cm. se igra na igrišču ISSK Maribor nogometna tekma T. moštva in rez. ISSK ^Maribor. Začetek tekme ob 3^1(5. uri. Postava T. moštva: Geuer. Wa:gner. Vavda, Jakovljevič, Stavbe r, Hreščak I., Bergant, Hreščak II. škraber, Vodeb. Škro-b ar. _ Postava rezerve: Kovačič, Toma c. Burjan. Marinič, Korošec, Lnznička II., Simončič, Brumen, Kirbiš, Bertoncelj. S p it zor. Rezerva: Laznička T. — V pon del j ek dne 5. t.m. ob 10. uri dopoldne ierra rezerva v isti postavi proti rezervi SD Raplda. — TajniiL : Lawn tenis odsek ISSK »Maribor«. Vsemu člamsitvr naiznanjann, da se pri-čno redni trainingi po urniku, dne 7. tm. Izredni training pa je do'voljen od 4.—6. t.mi.
železnice 20, od teti brez družinskih’ st»* novanj 12, z nehigijenskihii stauovatii} S. Ostalih 45, od teli brez druS.' stanovanj 29, z nehig. stanovanji. 16.
Iz leta 1925: Držarvnih in samo* u^pravnlh nameščencev 92, od te.b breS druž. stanovanj 61, z nehig. sitano-rani*; 31. Uslužbencev drž. železnice 108, od te’o brez druž. stanovanj 68, z nehig. stanovanji 40. Ostalih 170, od teh brez druž stanovanj 100. z nehig. stanovanji 70.
Iz leta 1926 (do 25. marca): Državnih samoupravnih nameščencev 25, odi teh brez druž. stanovanj 14, z nehig. sta* novanjj 11. Uslužbencev drž. železnic 37, od teh brez druž. stanovanj 25, z nebi#-stanovanji 12. Ostalih 90. od teh bres druž. stanovanj 59, z nehig, stanovanj* 31. -
Iz tega izkaza je predvsem razvidno, da je ležalo koncem marca še 708 n^r®" šenih prošenj pri stanovanjskem sodi* sču, katerim1 se do sedaj ni moglo Ugoditi, ker mi praznih stanovanj na razpolago. Med temi prošnjiki je 431 brezsta*. novanjcev. ostalih 277 pa životari v nebi.gi jenskih, slabih in pretesniiih stano* vanjih.
Leta 1925 se je v mestu Marilboru sezidalo 6 hiš z 11 stanovanji. 15 hiš z T® stanovanji pa še ni dovršen (ih. dočiim ^ za stavbeno feezijo 1926 prijavljeni sam0 dve hiši s 6 stanovanji. V doglednem času bo torej zgrajenih še 85 stanovanj* Ta nova draga stanovanja pa bodo pri-sla v dobo predvsem1 boljše situiranim*, slojem, katerim stanovanjsko sodišč® stanovanj ne dodeljuje, dočiim bodo »zaščiteni« še vedno na cesti. Ti zaščiteni1 brezstanovanjci pripadajo tudi izključno tistim slojem! (državnim nameščencem ii) drugimi' malim ljudem), ki n® premorejo kapitala, da bi si mogli gr a; diti Isistne hiše s pomočjo občine ali stavbenih zadrug. Za mestno občino torej še vedno ni rešeno vprašanje, kako bi v lastnem interesu preskrbel a nad štiristo družinami najnujnejšo življensk0 potrebščiino — stanovanje.
SC stanovanjskemu problemu
v Mariboru
O	r.unnosti rešitve stanovanjskega vprašanja v mestu Mariboru se razpravlja že več let, pojavili so se že najrazličnejši načrti, kako naj se odpravi sta-rovam.jska beda, razne gradbene »akcije« so doživelo neizogiben polom, pri mestni občini jo stanovanjsko vprašanje ze več mesecev stalno na dnevnem redu, vendar vse to še ni privedlo do seda j do pozitivnega uspeha.
V	dokaz, k alko resna je stanovanjska neda, katere določbe stanovanjskega zakona ne morejo omiliti., ker dobrodejni vpliv tega zakon ■ uživajo ure H-sem tisti, ki »o 2e v	po.sc-'!'	v
etnne-vanjo,	;o
'rnega
•	adne
Seznam nerešenih prošenj za dodelitev stanovanja pri mariborskem stanovanjskem sodišču.
Iz letal923: Državnih in samouprav nih nameščencev 14, od teh brez družinskih stanovanj 4. z neh%ijenskimi stanovanji 10. Uslužbencev državne železnice 26. od teh brez družinskih stanovanj 11 z nehigijensil^mi stanovanji 15. Ostalih oseb, zaščitnih po čl. 12. stanovanjskega zakona 68, od teh brez družinskih
an^ a nehigijenskiiini stanovanji 29
Iz leta 1 924:	Državnih	in saimo-
■	nameščencev	is,	0|] teh bres
i ^±1 .^novanj 0, , nebi,ijen,ki-,
l!>	leden	v
Mariboru
12. IV.—17. IV. 1926
»Pedagoško-didaktišiki krožek« v M«' riibom, ki si j-e nadel »icea*1 težko, a vse lepo nalogo, proučavati in širiti®®' dem e pedagoške probleme med svoji’® članstvom ter vzfoujalti smisel za vzgojo® vprašanja med širšimi občinstvom, Pr*' redi letos od 12.-17. maja svoj dru?1 pedagoški teden. Kakor lansko leto, h<£ če ^nuditi tudi letos olbčinistvu v Šestih večerih serijo poročnih predavanj :za nji® uspeh nam1 jamčijo imena strokovni®' kov-predavajtel jev, med katerimi »e n*' hajajo naši znani prvoboritelji na P^9' gorkem polju. Vzpored predavanj je •**' deča:
12. aprila Dr. Fran Toplak: »Doje°' ček«.	.
13. aprila Dr. Ka-rol O z v a Id: »P1®
' šolska doba«.
14. aprila Dr. Pran Ž g e č: »Šolska
15. aprila Gustav Šilih: »Mladen1®* doba«.
16. aprila 'Anton Skala: »Duševno ostali otroci«.
17. aurila Dr. Ramiro B u j as: »O i*®1 poklioev«.	^
K akor de razvidno iiz projframa, p -predavanja zasledovala razvoi na®
•Tiartfrmont. dne 4. aprila 1326.
«ke m mladeniške tja do one dobe, ko odloči družba mladega človeka ra neki poklic ter miu poveri to ali ono življen-^ko nalogo. Upoštevali se bodo tudi duševno zaostali otroci, Posamezna predavanja še hočemo osvetliti ob pravem casu natančnejo,
V zvezi s pedaigoškiim tednom pri,redi ^“Pedagoški krožek« tudi rakotvorni tečaj, ki se ga bo udeležilo okoli 36 učite-Wy in učiteljic iz mariborske oblasti. Stolen jeni točaj bo vodil naš strokovnjak
iem' Poljni g. ravnatelj Humek. — »Pedagoška krožek« hoče s t©m tečajem .nuditi udeležencem priliko, da se sezna-Bi jo % raznimi praktičnini ročnim delom,
. la ga bodo potem1 lahko s pridom poučevali m©d našo mladino, ki je nočemo vzgojiti samo za šolo temveč tudi za življenje ter jo dovesti po tam eamodelav-nosti k satrooatoj nosti.
PlrlTadi-tev pedagoškega tedna kakor radi tečaja bo stala prireditelje mmogo truda m žrtev ter zahtevala vso njihovo energijo. Pokažimo, da »e zavedamo tega požrtvovalnega kul turnega dela ter »e udeležujmo pridno predaivanj. Pri starših, vzgojiteljih, dbrtniikith in aploh Pri vseh, ki nam je pri srcu razvoj in dobrobit naših in nami izročenih otrok, 2.a^'bi našla ta prireditev glasen odmev.
.h zdravega napredka mora prevevati ^»e naše vrste ter voditi našo tmlLado državo lepšim ciljem nasproti!
vr A B o u«.
Bfrurtf S,N
Pomladanski praznik v prirodi
čestital v imenu domačinov, a g.' dr. Milan Gorišek pa se je zahvalili slavljencu, da 3® imel vsikdar pogum in vstr a j nosit, buditi naš narod' k zavednosti. Naglasil je, da g. Lesjak ni vzgojil samo v 36 letnem učiteljevanju narodne zavedne mladine, ampaik je tudi predramil ves okoliš, iz narodne milačnpsti, •—> Njegova zasluga je, da sd je leta 19X4 pridobila občina naziv »Mali Beograd1*. Po vsestranski zahvali g. načelnika ;eo je nadaljeval občni zbor.
Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je štela podružnica 127 članov ter da sc je radi povišane članarine stanje zmanjšalo za 50 članov. _ Y spominski, knjigi pri RuSki koči je vpisano 3599, pri Hlebu na Smolniku po 500 obieko»' valcev. Markacija se je obnovila na potu iz Ruš do Ruške koče in sicer oe® Apnieo, kaikor tudi čež Glažuto, dalje is Ruš ob Bobniči do Šumika, iz Rufi na Smolnik, iz Smolnika mimo fajmožtrove 'bajte do Šumika, iz Smolnika do Stare Glažute, od Šumika čez Reber do RuSke koče. V decembru mesecu je'pogorel ia neznanih razlogov 'Hlev pri Ruški koči, •ki se bo letos obnovil. Blagajniško 'poročilo, ki je bilo ugodno, se je vzelo % odobravanjem na znanje.
Tako more Podravska podružnic« S PD gledati s ponosom na svojo četrt* stoletno zgodovino.
251etnlca podravske podružnice SPD.
Zasluženo priznanje načelniku Davorinu Lesjaku
Podrawka podružnica sPD v Rušah, Je imela v soboto dne 27. marca svoj 25. letni občni zbor, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. Podal je dokaz, kako Jisoko znajo ceniti obmejni Slovenci to društvo, ki je pod prejšnjo vladavino smotreno in zelo uspešno gojijo v svojem okrilju no samo planinstvo, ampak ™di narodno prebujo ter bilo ena najmočnejših trdnjav proti nemškemu navalu. Počastili so občni zbor g. veliki Suipan dr. Pirkmajer, g. sreski poglavar dr. Poljanec ter številni zastopniki in člani iz celega področja podružnice.
■	• Po, otvoritvi podpredsedniku g. Davo-Lesjaku je očrtal tajnik gosp. " o r i ž e k 25. letno delovanje, iz katera se je raz videl o, da je bil sedanji na-°?lniik g. Lesjak prvi širi tel j idteje ®*oveni?kega planinstva na severni jezikovni meji. da se nnu je po dolgoletnem 'rodu' posrečilo leta 1&01 ustanoviti podružnico. ki je pod njegovim1 neumornim Sodstvom izpodrivala nemške planinsko ^Pganiza^ije ter dala tndi slovenski aem-vidne znake slovenske posesti. 2e ??e,r\ svetovno vojno je 'biil Kozjak od ^aribora do sv. Duha in Remšnika ter oh or j e od Slovenjgradoa do Ruške ko-od Ruš do Slov. Bistrice in Konjic Vprežen z rrlečo markacijo, le del o-Mariborske koče je ostal našim na-nasprotnikom. Nacijonalen rao-rlfint je bil zvezda vodnica e. Lesjaku Msluige, ki si jih je pridobil kot inici-rU x .na Polju, so neminljive. Po-je Zgradila že leda 1903 Žiger-^ Stolp, ki se je žnl leto slej porušil: V^tftvila je potem Ruško kočo pri »v. (IoKm ^ ra,f,li svoje priljubljenosti t0xL ^sede »Planinko« in »Candrovo tein' se je pridružila v zadnjem y Madllnioa 6. klacwndco, hiša za _ ln<-ad ter hlevi; nadalje se je dose-
li uš e, 29. marca.
gla gostilniška koncesija vkljub močnemu protipritj«ku Nemcev na Klopnem vrhu in otvorilo zasilno zavetišče z gostilniško koncesijo pri »Samcu« pod Veliko Kopo; to zavetišče se je v zadnjem času preložilo nekoliko nižje, k sv. Bol-fenku. Vso te delo je bilo' izvršeno po peščici obmejnih Slovencev; v prvi vrsti »o nosili bremena zavedni Rušani. — Med vojno, je bila vsa skrb obrnjena na vzdrževanje posesti in imetja,
Z ^državnim preobratom pa so je situacija namah spremenila Nemško planinko društvo je izgubilo pogoje delovanja na našem ozemlju, država je postavila premoženje najbližjega tekmeca »Bergvercin« pod nadzorstvo in iz programa Podra/vske podružnice je odpadel nacijonalno-bojni moment. .V Mariboru, kjer prej ni bilo mogoče sestaviti odbora, ge je naselila številna slovenska inteligenca, s čemer je bila dana možnost, razdeliti delo za turietiko, Radi tega ,je sklenil _ občni zbor maja meseca 1. 1919. dati inieijativo za ustanovitev nove podružnice v Mariboru, s katero bi se delalo roko v roki. Za bodočnost si je stavila podružnica v program intenzivnejšo gkirb za zapadni del Pohorja in Kozjaka ter se je zato ustanovil januarja 1.1-odsek za marenberški sodni okraj. Vse delovanje Podravske podružnice pa je tako prepojeno z delom njenega ustanovitelja da se mora reči, da je uspeh zgolj zasluga načelnika g. Davorina Lesjaka.
Po tem poročilu je pripel g. sreski poglavar dir. Poljanec g. Lesjaku red sv. Save, na kar je g. veliki župan odlikovancu častita! ter navedel zasluge, ki jih je imel kot planinec in .učitelj. ’ G. ravnatelj Piš ek je izročil slavi jencti v imenu odbora in ožjih prijateljev v spomin lepo darilo, g. Viktor G laser je
I. Ašic.
Naše glasbene prilike
Letošnja zimska glasbena Sezona je končana in z velikim zadovoljstvom zrejo tako prirejevalci kakor občinstvo na uspehe. Že 30 let gledam, kaiko se pri nas razvija glasbeno življenje. Tako bogatega, kakor ga nam je dala pretekla sezona, še nisem doživel. »Ljudska uriiver za«, opera, »Glasbena Matica«, »Drava« In mnogo drugih, vsi so tekmovali v.idealnem Stremljenju in težko bi bilo odločiti, komu naj se prisodi prvenstvo. — Povsod enaka ljuibezen, enaka požrtvovalnost, enako idealno delo mladosti. Zakaj vse, kar «e pri nas ustvarja, je delo mladih, v mladi svobodi razvezanih sil. Vsem gre prisrčna hvala, posebna še občinstvu, ki je napolnjevalo vise prire ditve in g tem da jalo opore ln pobude.
Ni manjkalo polen. V »Glasbeni Matici«, se. del, učiteljstva ni zavedal svoje dolžnosti, tudi del gojencev, katerim. 5e iavod. ž znižane ali opuščeno ukovino o-Jajšal glasbeni pouk, je pozabil na dol žno hvaležnost. »Dravo« je vnovič obliž pila slepa zavist. Operi očitajo člani drame, da. jo uprava favorizira na. škodo drame.
Vzroki so povsod isti: lastna nezmožnost, zavist in domišljavost. Tega pa ni vzeti pretragično, dokler so odločujoči činitelji na mestu in zna občinstvo pravilno ceniti delo. Priznati moramo, da se odločujoči činitelji niso dali begati to da je občinstvo izrekalo delujočim neprikrito. priznanje. To naj bo vsem delavcem na glasbenem polju v zadoščenje. Nič ne de, če se je zavist zaletela v »Dravo«, saj jii je dal najsijajnejše zadoščenje sam skladatelj Satrner, ko je zavist nik a na mah neusmiljeno lopnil po zobeh. Ne škoduje ne operi ne opereti, če se kritika v enomer zaletava posebno. v mladega nerutiranega kapelnika, ki ima za mojstrom Mitrovičem pač težko stališče. Vemo, da je ta kritika pre-uslužna ljudem, ki bi nam’ radi vrinili na njegovo mesto družabno neodgovarjajo-čoga dirigenta
Povsod je borba Za dobrohotne je ta
P- Čehov:	;
^na Je bila!
borba osvežujoči eliksir, za zlohotne P®, upajmo vsaj. čisteči ki...ir.
Malo bi ee še pomudil pri zadnjjh, brezdvomno iz članov drame izhajajočih očitkih, da gledališka uprava za dramo nič ne žrtvuje in samo opero in operete favorizira. Videli smo sijajno ppretolje* nega. »Žlahtnega meščana« . in izborno igranega »Beneškega trgovca« in vendar sta ostala oba za gledališče deficitnal kakor \ise dram«ke prireditve, ker ni zadovoljivega obisika. Nasprotno. p» vtsata opera in opereta napolnjiije gledališče^ vedno in vedno znova in že po dveh. treh prerlstarvah krije izdatke ,za opremo.
Kje tiči vzrokl-Ne vem' g,a. Pred nekaj dnevi sem govoril o tem s priznaoini prosvetnim: delavcem in literatom. Ta mi je; rekel sl&deče; ->Prj drami-mora ob; veljati načelo, d« se dramske moči vsaj po, preteku 4 do 5 let 'dela na iis.tem odru izmen ja jo. Igralcav,- bi niso. izredni ta* lenti, še publika naveliča. -Girardft jel bil na Dunaju- velikan, publika se ga nikdar ni naveličala, vendar je nepteneho-ma romal iz enega okraja v drugega, a enega gledališča na drago.« Mogooe ina® ta literat, prav.
Pa še nekaj je. Slovensko ljudstvi ljubi petje in glasbo. Od vojnih grozot se komaj oddihava in je srčno hvaležno vsakemu, ki mu pri tem pomaga. OdMaH nja pa večno povdarjanje potrebe vzgoje publike. Te dni smo poslušali Hudo-žestvenike. Ali »te videli, kako je oživela publika, k« »o na,m pobrenkali in zan peli f Poleg rrieno sedeč osivel n arodniP delavec mi je pri tem1 rekel; »Kjerkoli je slovanska žena je petje in glasiba«
To bo tudii res tako.
Ne dajem gledališki upravi nasvetom Na eno pa bi opozoril. Po sprejetju piro-računa je obstoj maribonsikemu gledališču zagotovljen. Ves glasbeni Marilbo« ima le eno željo, da se mojster Mitrovič zopet pridobi našemu gledališču. Pod njegovim vodstvom1 bi »e tudi naš pridni) in ambioijozmi Herzog razvil v dirigenta, ki bi ga bili lahko veseli. Dajano našim mladim priliko z« šolo!	1
Pro«£t-il0ovedu^te nam Peter Ivanovič«, so pQ J Ukleta.
0vnik si je zasukal sive brke in začel:
le l.
1843.,	ko ji naš poik ležal pod
dične .°vim* Pristaviti moram, drage gospo-
ni *ni'niia/e tisto lot;> taka ^uda zima’ da *mrznii n’ "e da bl biI kateremu stražniku °est. in v?? *n ne 1** s»fženi metež zasipal ^ru> tako t °r *e za^e*° izraziti že v septem-
■	Povedati Se tfa)aIa zhna tja do aPr*la. Moram
star<. zama)5 da tiste čase nisem W1 takšen stavite sl ml eibuk kot sem sedaI- Pred-krl !n mIek(WL mIadeiliča- ki ga je sama selje. Bjj ’ ‘kratka: zalega fanta, da je ve-
si 2vihal, ko tfllaV *ta*tor pav ‘n brke sem V°U le bilo nL * prapor5£ak na svetu. Do-f Sat>lio in ’si JJ® !n'8'"H 2 očesom, zarožljal ^Potica Se te w rke in “ "aiPonosnejša Tačas se l , men,,a V ub°E,iivo ovco.
^ 2e bi iama'£S° kakor paiku
01 aotel. dr^ge gosnndlčn«,
našteti vse Poljakinje in Židovke, ki so se mi kedaj obesile na vrat, verjaniite mi — matematika ne bi zmogla dovolj številk.
Sedaj pa še dodenite,. da sem bil -polkovni adjutant, da sem izvrstno plesal mazurko in imel — Bog ji daj večni mir — izvrstno mlado ženo. Ne morete si niti zamisliti, kakšna vroča in trmasta natura sem bil. Ce se je v ujezdu pripetila kakršnakoli, ljubezenska afera, če jc kdo odrezal Židu kodre ali pretepel ka koga plemiča — sigurno je bil to podporoč nik Vyvjortov.
Kot adjutant sem imel često priliko, da sem hodil po ujezdu. Zdaj je bil oreba kupiti oves, potem seno, ali prodati Zidom kakšna iztro^ šena vojaška kljuseta — najpogosteje pa sem pod službenim izgovorom zahajal na ljube-zenska rendez-vause ali pa k trgovcem kvar-topirit... Nekega zimskega večera sem st peljal iz Censtohova v vas Ševclko, kamor so me poslali po službenih poslih.. Vreme Je bilo neznosno . .. Zima je škripala, da so konji kar kihali In midva z voznikom sva se kmalu izpremenilj v dve ledeni, strašili... No. £e je sama zima- 5e ^r.e nekako; ali voui-,
nite: prišel je metež. Pred namf je metlo, kakor da bl nas hotel sam hudič zaslepiti, veter je stokal, ko da bl mu bili vzeli ženo, pot je izginila izpred oči.- Še deset minut vožnje in smo tako tičali v snegu, da smo se morali ustaviti.
■	»Vaše blagorodje, Izgubili smo pot«, je rekel voznik.
»Pojdi k vragu! Kam pa si gledal, ti bebec? No, dirjaj naravnost, nemara pa vendar najdemo kako človeško gnezdo«.
Vozili smo se, vozili, moj Bog, in slednjjč so se konji ustavili okrog polnoči pred vratml gradu — če se ne motim — grofa Bodjalov-skega, bogatega Poljaka. Poljaki in Židje so v mojih očeh eno in isto, kakor hren po kosilu; toda to je res, da je plemstvo gostoljubno in m bolj ognjevitih žensk kot so »panočke«.
Vstopili smo... Sam grof Bodjalovskl Je živel tiste dni v Parizu. Sprejel nas je njegov upravitelj, Poljak Kazimir Chapcinsky. Ni mt-ndo niti pol ure, pa sem že sedel v njegovem stanovanju, koketiral z njegovo itn o, pil In kvartal. Ko sem zaigral pet dukatov ln se zadosti napil, sem prosil, da me peljejo k po-
čitku. Ker sami niso imel zadostnega stanova« nja, so mi odkazali sob? v grajščinskem poslopju.
»Se li bojite duhov?« me je vprašal oskrbnik, ko me je privedel v neveliko sobo, ki }q bila polna mraza in teme.
»Mari se tu pojavljajo strahovi?« sem ga vprašal in poslušal, kako so odmevale moje besede in koraki v temi.
»Ne vem«, se je zasmejal Poljak, »toda rdi se mi, da je to mesto najurifcravnejše za nje**
Bil sem sit in tudi vina sem izlil vase dobršno mero, toda njegove besede so Imeltf name tak učinek, kakor da bi me kdo polil z jnrzio vodo. Zlodjal Kaj pa sem si hotel. Slekel sem se in legel v posteljo. Sveča je jedvat razsvetljevala stene. Na stenah so viseli portreti prednikov: drug strašnejši od drugega, zraven pa staro orožje, lovski rogovi in druga fantastična ropotija... Bilo je tiho kot v, grobu; samo v sosedni dvorani so se poga-' njale miši in je pokalo izsušeno pohištvo.** Toda za oknom so se godile vražje rečl.»« Veter je žvižgal, drevesa so se kar šibila podi njim. škripala so ia tolkla ob okno. Sedal pa
mrm l
Sfari^ru. jj»e' api-iTa)
Zanimivost! iss ltnflife ^Sficftsfteiemiarlc.
€C
Naš ltefc 3« že poroča,1 o knjigi »Siid-steierm-ark«, bi jo j« uredil bivši mariborski učitelj in v kateri so objavljeni deloma prav zauaiui ivi in dob ri članki ii preteklosti naših 'krajev, deloma pa pamfleti, ki bruhajo ogepj in žveplo na Slo-•vence. Ker je knjiga, pri nas prepovedana in -bo redkokomur prišla do rok. bomo objavili od časa do časa iz nje kak pabe-jsek, ki bo zanimal nase čitatelje.
Iz članka »jteuteches Theater dmj stei-iisohen TJnterlamde« povzamemo:
Verske igre v Rušah.
Prve vesbi o gledaliških predstavah nit južnem Štajerskem beleži niška kronika. V Rrušah je obstojala skodraj eno ofcoietje gimnazija, bi so jo obiskavali ste v&Lni dijaki, zlasti iz Štajerske. Podnče: vale se je po učnih načrtih jezuitov. Šola je biila v zvezi z učiliščem pri Sv. Pavlu v Lahodiski dolini. Predstave so se vršile Zgolj v septembru in sicer večinoma oh sobotah pred takozvano ruško nedeljo ali pa baš na to nedeljo; Te predstave, ki jih kronika najpogosteje imenuje »Theatro oomico« ali »Actio oomicai«, ,s» h3e najbrže podobne jezmritsikim gledali-
*	Skion.' igram, tudi če so bile prilagojene krajevnim razmeram m prirejene bolj v poljudnem, tonu .... i..
Karkoli sd že mislimo o teh duhovnih igrah, ne moremo zanikati, da so imele precejšen vpliv na gledalce tedanjega časa. Saj rušlka kronika ponovno poroča, da se je številno slušateljstvo živahno gibalo, nazadnje celo jokalo in prihodnjega dne je bilo vse polno ljudi pred
spovednicami; torej so bile te predstave tiste, bi. so grešnike napeljale h kesanju.
Prvikrat so se vršile gledališke predstave pod župnikom Lukom Jamnikom (1676—1608), ki je bil zn ruško župnijo in Solo jako zaslužen mož in so ga zvali »ruški Romulus.« Dne 14. septembra 16S0 se je na vrtu tik cerkve zgradil oder. nia katerem so dijaki in pa župijani,- ki so se v ta namen prostovoljno priglasili, vprrzorili Devici Mariji posvečen komad, ki je ljudem ugajal in je prinesel cerkvi čeden znesek.
« Od I. 16Š0 se nam skoraj vsako leto poroča o ruških slavnosfdb. L. 1683. in 1684. so se vršile predtetav© na čast osvoboditvi Kristjanov od tujkih' nadlog;
pri predsfcarvi 1. 1683. so gledalci rieprrs' stajio jokali. Danes sj komaj lahko zamislimo vpliv teh igerf če pa pomislimo, dia so turške nadloge »kozi stoletja tlačile ljudstvo in da je potem prišla vest, da so bili Turki poraženi ptri Dunaju, se me smemo čuditi, da je preprosta, vpri-»oritev svetniške legende, bi V nji, kaj-!pa. niso manjkale aluizije na premaganega eevražnika, stordlaj na ljudi ogromen fiffcis.
Zdaj pa zdaj je bila vprizorjeiia. tudn fcaka zgodovinska tvarina, ki ni imela zveze s svetniškimi zgodbami).. Tako leta 1(585 »Marijevo pomorsko vladanje v Si-Husu«. ali 1. 3695 i era, ki poveličuje kreposti in znanosti maspoti slabostim in nevednosti.
Često so bile igre tudi v dialogi H; govori in odgovori so razvajali liravTstv-ene >ali yerske nauke: katerikrait so l ile združene celo z muzikalnimi najstopi, tako 1. 16&2, ko je neki mlad dijak žel veliko pohvalo radi svojega sviranja na tamburici.
Prebivalstvo se je zelo številno udeleževalo teh predstav. ISTajvadno se je nabralo pri vsaki" predstavi 200 do "500 sold. Če lahko verja/metno, poročilom sicer verodostojnih kronistov* je bilo 1. 1701, ©kroT 90 000 gledalcev, tud.i če 'so številke, ki jih danes ne moremo kontrolirati, ne ujemajo, pričajo vendarle o veliki udeležbi.
Iz kronike se ne da zanesljivo posneti. v katerem jeziku so vpriizarjali igre v Rušah. Po vsej verjetnosti so bila resna mesta v latinščini, šaljivi prizori pa v nemščini, ker se L 1700 posebej-omenja nemška pesem, bi jo je zložil benediktiin-sibi pater Egidij. Teden pozneje se je višilo enaJko predvajanje v slovenščini.
L. 1706. je bila vprizorjena igra »Čudežna izpreobrnitev cesarja. Jovijana«, bi ja je benediktinski pater Siegfried od Št. Pavla spesniil prolog in epilog, naslednjega leta pa se je v prizori! a komedija Viljema A. ;>Vojvoda iz Qudtaaije«, ki je trajala okoli tri ure.
Dve leti pozneje se je zgodila obžalovan/ja vredna nesreča. KapueiinskeSf® patra Gcrmianusa j e pri vpri zoritvi p*kla peklenski ogenj močno poškodoval v obraz, na očeh in bradi. L. 1713. ni bilo predstave. ker je v Rušah in okolici vladala, kužna bolezen. Izza nasledn jih let še nami poročajo o številnem poletu prebivalstva in o-vplivu, ki so-ga irtiele predstave na,- nespokorjene ljudi; počasi pa je j-do zauipianje jenjavati, kab >r je fctudii uit?ašal; sloves ruške šole.
Za leta 1719, 1720 in 1721 nimamo ni-kakih' poročil o predstavah. L. 1723 se je vršila zadnja predstava na ruško nedeljo. Velik naliv pa, jo je takoj n? za četku prekinil.
Tako je zaspalo prvo znano gledališče na, Južnem štajerskem. Tudi če so predstave bile redke in se niso vršile v gledaliških prpstorih. so vendar položile kal poznejšemu zanimanju za gledališko umetnost. Kajti gledalci so prihajali cd daleč — tudi Maribor in Ptuj rta pošiljala tako učence kakor gledalce k predstavam v Ruše. Le-ti so prenesli kali veselja z gledališkimi predstavami domov v-proovitajnga, nemška (?) mesta...
; ^ M a r i b o r sk i G h e tt o.
Dr.H.Pircbeggcr piše.; na str. 347 o ma, riborskih Židih, ki/ so’ zjda j -že docela Izginili; »Ondj, kjer se .-mnogo kupčuje, živi tudi mnogo ^iddv: tako je dandanašnji in. tudi pred I. 1496.,.ui bUo v- štajerskih mestih drugač([. Kot izposoje,valti denarja- so - bili Židje prav tako nepogrešljivi kakor so bili zasovraženi, saj. so 'visoke.‘obresti — v 15. stoletju okrog 40—60 odstotkov — morale, dolžnike mtjt,-čitl... Mariborska židovska' obrt le bila ^ jugovzhodnem mestnem kotu. Tu je bila njihova sinagoga in. njihova' kopalnica, Sije b?., žene so, odstranili šele v 18. stoletju. Tukrtf so imeli tudi pokopališče. Ko je kralj Maksimilijan 1. 1^96. Žide izgnal,: so posedovali ~+ kakor pričajo listine — 8‘hiš*in'so se.zvaKf SiiBkind. Tiirl, Hayni, Handl, Sčhalas (in Lei hi), Isak, Jona in Rlaul; najbrže pa jih le’ bilo veliko več. Nekatere hiše je kupil mestni sodnik Bernhard Drucker, ki je dal na mestu sinagoge zgraditi cerkev Vseh svetih; po nji je stara Zidovska ulica spremenita svoje ime. Mnogi Judje so Se izselili na’jug in inie Morpurgo (znana, še sedaj obstoječa tvrdka v Splitu. Op. ured.) spominja na domovino njih prednikov.
O gradu Betnavi,
ki je last mariborskega škofa in kamor Mariborčani radi zahajajo na nedeljske izlete, nam pripoveduje prof. dr. Nowotny:	Grad je
zgodovinsko jako zanimiv in je imel nekaj časa veliko vlogo v zgodovini' tega kraja. V srednjem veku slišimo često o vasi s tem imenom :— I. 1319. najdemo prvo vest-o nji — ali grad se omenja veliko kasneje. Poprej je bil združen z mariborsko gospasko In so ga posedovali razni grajščaki: tako; Petnav-ski gospodje, grofje'z Rožnega brega,’ Hor-
benstein, Khiesel itd. Tu so grofje Herber steini priredili za mariborske protestante evangeljsko kapelo s šolo,-pokopališčem in župniščem. V gradu so se vršile številne slavnosti ih pobožnosti; niars.iksk sijajen že nitovanjski sprevod se je pomikal iz mesta skozi krasen betuavski gozd in često so tod nosili k zadnjemu počitku v lepem gozdnem pokopališču protestantskega Mariborčana Vendar pa fo ni trajalo dolgo. L. 1600. je de želno ^kneževska prot-ireformacijska komisija s smodnikom razrušila -cerkev, šolo, župnišče in celo mirodvor, pre,podila pridigarje, oskrunila grobove in opustošila nasade. Šele nato je bil grad zgrajen v današnji obliki... Pozneje je prišlo posestvo v last lavantinske škofije in se upravlja sedaj kot pristava. Za grad se slabo skrbi in daje vtis, da še žalostno zanemarja. Gozd pred gradom je Mariborčanom priljubljeno izletišče in v poletnem času odmeva od veselega petja in otroških glasov; otroci naideio tu neizčrpen vir nove življenske sile, ne, da bi slutili, kako težki dnevi in nemirni dogodki so bili nekoč na teh tleh.
Začetki mariborskega gledališča.
O	njem nam pripoveduje pisce zgoraj omenjenega članka, (Robert. Bairavallc) zanimivo zgodovino. Za sedaj posname mo samo sledeče:	,
V	Mariboru je bil postavljen majhen lep oder 1, 178.1 v Lanthierijevem dvor eu Tu so. nastopali domači diletant je in Potujoči igralci vse do L 1806, ko ga je posestnik^ Leopold Hartnagel ia strahu l>rf(^ pgnjem zaprl. Sedaj so si maribor »ki ljubitelji gledališča poiskali prostor v stari bolniški cerkvi «v. Duha, ki Je bila za časa Jožefa H. opuščena. Verski zaklad je odstopila cetrkev za gledlali-ske namene proti odškodnini v znesku kr. na leto. V to gledališče je slo ,100 oiseb. V njem.so, nastopale po-tiajo> oe igralske družbe.'bi so dale. 50 do 70 predstav v sezoni. Tu so se vršili tudi koncertirali pa, nastopi takrat, zelo pogo stih in čislanih •»Sehtvairzkiinstlerjev«.
24. a prilai 1848 jo bil položen temeljni kamen _ novemu _ gledali-šeu, sedan jemu poslopju. Zidanje je šlo počasi' od. rok, ker ni bilo denarja. D. 3®5l. je priredilo graSko' pevtsko društvo prvi koncert v š* nedovršenih prostorih. Dno 20. jan 1852 je bila otvoritev novega gledališča Gostovali _so graški igralci z opero »Martha<-. Znani zgodovinar Puff je -api-sal prolog. Dne 31. deoemibr-a 1851 se je vnsila zadnja predstava v špitalski cerkvi. Dobiček je šel-v korist'revnim čla nom neke gledališke družbe.
Gledališče je stalo 37.000 goldinarjev, ci so jih zbrali Mariborčani med saibo. (Baravalla x>o=ebno podčrtuje nemški, znano pa je, da so mnogo prispevali, tudi' Slovenci, ker takrat še ni bilo v Mari-^K>Icn	narodnostnih bojev, anipaik
so Slovenci radi zahajali na nemške, ^Nentci pa na slovenske prireditve).
1	l8<>4. «ta se na mariborskem gleda-
lišču prvič vpri zarila dva komada takrat še jedva nastajajočega dramatika Inidvika Anzengmberja, ki slovi kot največji avstrijisko-nemSki ljudski dramatika Auzengruber je potem sodelovali siam na -mariborskem odru. A posebno prijetnih ur ni imel, ker so bili Mariborčani tedaj talki, kakršni so dane«; »spisa r-sfei« ali filiistiMki....
Predvojni Maribor in nemško gledališče.
. Dr. Kornelius Preiss .pripoveduje: Čemu so pač Mariborčani zahajali-v svoje gleda-
lišče, ko se je dalo z brzovlakom hitre in udobno priti v Gradec? Če se je v Gradcu vprizOrila kaka mojstrska opera, n. pr. »Don luah«, »Fidelio«, »Mojstri - pevci«, »Salome«, je bilo vedno navzočih nekaj Mariborčanov, V lastno gledališče je šel mariborski meščan radi zabave, iz družabnih ozirov ali za to, da prebije večer v prijateljskem krogu. Saj se je lahko govorilo o širokem rodbinskem krogu, kajti vsi Mariborčani so si bili več ali manj v sorodu med sabo. Na odru je stalo v skupinskih prizorih okroglo 40 oseb, v orkestru je syiralo kakih 20 godcev, ki so bili pri operah za nekaj mož pomnoženi. Pri opereti se je kazal vedno dober okus: Strauss, Suppe, Millocker, Offcnbach, Andran. Zeller, Ziehrer so bili izdatno zastopani. Seveda, »Netopirja« z baletom ali celo kot opero si Maribor ni mogel privoščiti. Le tu in tam so hoteli Mariborčani - malo višje: poskusili so z enim dejanjem »Mojstrov pevcev«, 5 Kienzloviin »Evangeljnikom«, pa z »Rigolct-tom« - in »Hoffmanovimi pripovedkami«. V Ptuju je nastopal mariborski ansambl dvakrat na teden in sicer v času od oktobra da aprila,	'
Tiskarne iti časniki v MaribortU
Prvo tiskarno v Mariboru je ustanovil Anton Schutz' skupaj s Francem Jenkom, siguf" no Slovencem, ki je deloval v Celju, Ljubljani in Ptuju 1. 1795. Nahajala se je v prvetn nadstropju hiše št. 1 n.a Glavnem trgu. Prva tiskovina, ki se je natisnila v prvi maribor* ski tiskarni, je po vsej verjetnosti »Danksa* gung an seine ExzelJenz den Grafen vod Prandis als den gefiihlvollen Menschenfreund‘> Jenko je izdajal neko »Damenbibliotek«. Vse do I. - 1848. ni izhajal na Štajerskem nobert časnik. L. 1848. je izšla v Celju prva številka »Cillier V/ochenblatta«, ki se je kmalu izpre-menil v »Cillier Zeitung«, ki je zastopala »deutsche und slawfsche Interessen«, dasa so Slovenci začeli istočasno izdajati »Celjske Slovenske Npvinc«, .prvi slovenski list na Štajerskem. Že 1. 1849. sta oba lista ugasnila.
V	Janežičevi tiskarni (naslednici SchiitzOve) je začel izhajati v marcu I. 1862. »Correspon-dent fiir Steiermark«, fc-i ga je urejeval prof, Swobo<ja. L. 1866. sfe je list spremenil v »Mar-burger Zeitung« in je imel še 1. 1876. nedeljsko prilogo »Slobodni Slovenci«. Nemški pisec razprave (dr. Fr. Pock) vidi v tem miroljubnost in spravljivost mariborskih Nemcev in dolži Slovence, da so izzvali narodnosti boj. (Kako je v resnici, pove dovolj naša zgodovina. Nemci so izprva morda res h°* teli mir s Slovenci, a le pod pogojem, d* bi Slovenci ostali zgolj kmetje, inteligenca in meščanstvo pa bi sc moralo ponemčiti. Ob tej priliki se spominjamo, da nam še nihče ni podrobno obdelal nastanka in razvoja narodnih bojev v Mariboru. Odnosi med NeiH" cl in Slovenci so se v Mariboru poostrili v šestdesetih letih in od 1. 1870. se začne odločen razhod na vsej črti. Nekoliko se ie dotaknil tega g. prof. Druzovič v svoji razpravi o zgodovini s|ov. petja v Mariboru i11 prav tako mimogrede ,dr. Pock v tej knjiS1’-Zgodovinarja bi čakalo hvaležno, čeprav *e baš lahko delo, da bi nam osvetil to zanio^' vo dobo. Seveda bi bilo treba uporabiti vse tedaj na Sppdnjeni Štajerskem in v Gradcu izhajajoče liste, ki ..pa jih pri nas ni dobiti'
L, 1867. je začel pri Janežiču izhajati »Slivenski • Gospodar«, eno leto pozneje »SloV. Narod«. L. 1871, se je ustanovila »Cirilov® tiskarna«.
Se pomislite, da se mi ie v glavi vrtelo in da se je z menoj vred vrtel ves svet. Ko sem zaprl oči, se mi je zdelo, da nekdo nosi mojo posteljo in da plešem z duhovi kolo. Da bi premagal strah, sem najprej ugasnil svečo, ker se mi je zdelo, da je bila soba v njeni luči še strahotn.ejša nego po temi«.-
Tri deklice, ki so poslušale polkovnika, so se nagnile bližje k starcu in srepo upirale vanj svoje zvedave oči.
»No«, je nadaljeval, polkovnik, »kakorkoli sem se trudil, da- bi zaspal — vedno dalje je bil spanec od mene. Zdaj se mi je zazdelo, da lezejo hudiči skozi okna, zdaj sem slišal neko šepetanje, zdaj se je nekdo dotaknil mojega tamena — sploh sem videl same hindimane reči, kakor jih vidi človek vselej, kadar so mn živci skrajno napeti.
Tedaj pa sem slišal čhto razločno, da nekdo prihaja k mojim vratom, kašlja in jih odpira ...
»Kdo je?» vprašam in vstanem po koncu.
»Jaz sem..,, ne boj se!« je odvrnil ženiki flas.
Jadrno sem skočil k vratom... Minilo fc nckai trenutkov, in sem občutil, da sta se mi posadili na ramena dve mehki ženski roki.. .
»Ljubim te... Dražji si mi od življenja!« je reke) melodičen ženski glas.
Vroč dih se je dotaknil mojega Obraza in pozabivši na metež, strahove in vse. na svetu, sem jo objel okrog pasu. Kakšen je'M ta pas! Take ustvari prircida zgoli na posebno naročilo in samo za dese^ let... Naiine ustne so se zlile v dolg poljub, ki ga ne pozabim do smrti*.
Polkovnik, je umolknil, izpil pol kozarca vode in nadaljeval:
»Ko. sein drugo jutro pogledal skozi okno, sem opaži!, da'je še večji metež-in da ne morem nikamor. Bil sem prisiljen ves dan sedeti pri oskrbniku, kvartati in piti.. Zvečer je bilo kakor prejšnjo noč. Ah, če ne bi bilo Ijn-beznl, bi*ii umrl od dolgega časa:«
Polkovnik je vstal in sc jel molče sprehajati po salonu:
»No... a kaj je bilo potem?« je vprašala ena izmed gosipodičen z hlastno zvedavostjo.
»Nič. Prihodnjega dne sem bil že na poti«.
»Toda... Kdo je bila tista ženska?« so vprašale vse tri gospodične.
»Pa umevno je, kdo!«
»Nič ni umevno!«
»Moja žena!«
Vse tri gospodične so skočile po konci,,kakor da bi jih pičile kače.
»Kako... Kako to?« so vprašale.
-	»Pa tako... Kaj pa je neumljivega na tem?« je vprašal polkovnik hladno in je skomigal z rameni.
»Morda se niseni dovolj jasno izrazil?.No, da: z mano se je peljala v,.ŠcveIok moja žena. .> Prenočila je v sosedni sobi. .. čisto umljivo!«
»Mmm«, so mrmrale gospodične in razočarano povesile roke. »Lepo ste začeli, končali pa ste klaverno... Oprostite, ali to ni čisto nič interesantno in še manj duhovito. Lastna žena....«
_ »čudno! Ve bi hotele, da bi bila kaka tuja žena, ka-li? Ah, gospodične, gospodične! 2e zdaj ste take. kaj -neki- bo nekoč iz vas?«
Gospodične so umolknile. Kmalu so začele zevati. Pri večerji niso nič jedle; prigrizovalc
iefl
so samo kruh ih molčale.
»Ne, to je brezvestno!« je ušlo eni izt* njih z jezika. »Čemu pripovedovati zgodbo* ki ima tak konec. Lepega v nji takointako *** bilo nič«.
»Začetek je bil tako prikupljiv In — nenS' doma ste ga pretrgali«, je pristavila draZs'
■	»Ponorčevali ste se iz nas, nič več.«
»No, no;... šalil sem«, je rekel polkovnik-
»Ne jezite se, gospodične; šalil sem. NI bi** moja žena, marveč oskrbnikova. it
»Da.?«
Gospodične so koj postale vesele In ^ ■Jim zaiskrile. Prisedle so k polkovniku. m nalilo vina in ga obsule z vprašapji. DolS<& je minil; kmalu so minile tudi Jedi, kajti spodične so jih použile z veliko slastjo.
Potrebujemo jih za brate — taiup1^*0* Sprejtm* se v Mariborski ti*kar°'
/v WiliirftMorl«t—«>
_ V"' MaWbo'ru. <Jiie 4 apnln' 11)28.'
>T A B O H «.-
Slrnn 5.
Dr. Makso Šnuderl.
Krivda Franca Čiča
Kakšne <so s'le, ki so vodilo Franca Čiča, da je umoril sredi naše. mirne in urejene civilizacije šest ljudi? ..,
Nezakonski sin mornarja in natakarice. Mati mu je umrla, ko je imel 10 let, na dan njegovega prv. sv. obhajila. Nato je zraste! pri tujih ljudeh. Brez blagodejnega vpliva rodbino, nikomur v veselje, prej v napoto. Nato pet let vojn,e. Tam je videl, kako se ljudje more. Po vojni brez službe. Družba ga je potegnila v onem vrvenju preobratne dobe. ko je začel z vlomi in tatvinami, in končaj prvo dobo s sedemletno ječo v mariborski kaznilnici. »Kdor ni v samotni belici, ta se tam od dr ne; ih navadi še tega, cesar sam prej hi znal«, je rekel sam. V tej visoki šoli zločina je bil po močnik pri mizarju Žlahtiču, ki ga je rad klical kot pomagača. Žlahtič- mu je razkladal svoje bodoče načrte o dravskem polju, kje in kako bosta vlomila, kaj in koliko kradla., Ko je Žlahtiču »služba« potekla, je na.prnvil in uresničil načrt za Čičev pobeg. Dogovorjenega dne je vrgel v cementni kamen skrito žago za železo na določeno mesto. Čič je Prepilil mrež.o. v delavnici si napravil . zložljivo lestve. Ko je slišal žvižg, je zlahka prišel iz kaznilnice, zunaj ga je sprejel Zlabiič, ki ga je skril doma. Kmalu ga je pripravil za prvi umor l" ..senjakovih. Naj mu le zaupa, en je Ml že radi 2 žensk v preiskovalnem zaporu. niso mu pa nrogli nič dokazati. Ve. kako je treba napraviti in kako so zagovarjati na sodniji. Sicer ga pa skrival no ho! Čič se uda. Z zvijačo izve Zlali-t-ič. kerlaj moža ne bo doma; zanima so namreč, kedaj lahko pride kupit vina. Mož pove. da .takrat in takrat, sicer ga ni doma. No. ko ga ni. prideta morilca. Žlahtič vstrcji.v postelji ležečo starko. Cio zabode mlajšo ženo z pilo. ki mu jo je da! .im zostril Žlahtič. Ko vtdi pred seboj cvetočo mlado ženo, mu je lovko, da jo mora zabosti, zakaj, ne ve! Ker se starka še, obrača, pobegne Žlahtič iz sobe in veli Čiču naj jo on do kraja. V Čiču se upfe: :>Ti si začel, pa še končaj!« Ne, on mora. jo odgovor. Tn Čič pobere sekiro ter z dvema udarcema po glavi starke delo konča. Plen pob are Žlahtič. Čič ni poznal žrtev, niti za kraj ne ve, kako so jnjenujc. Tn profita tudi nima.
Potem stopita v skladišče in izvršita naročeno delo. Plen je slab. Žlahtič ni zadovoljen. Boji se in Čiču odpove skrivališče. Revež, ki se je izkazal Ž! ah tiču hvaležnega za gostoljubnost, mora v svet. eno suknjo od Visenjaka dobi za »službo«. In gre. Službe ne najde, pač pa ga spet vrnejo v kaznilnico. Ko kazen radi diveh amnestij predčasno konča, se vrne k Žlahtiču kot mizarski pomočnik. In spet Žlahtič pogumno snuje nove načrte, saj je radi Rozenfelda že nedolžen človek obsojen na smrt! Odloči se za Mi Id a v Studencih, ki ima denar. Klad-vo vzameta s seboj. Miki a' zvabita k Co-pebtijevi baraki.. Žlahtič min tišči usta in vrat, Čič pa udarja. Toda premalo je plena, doma je več. Zato mora Čič še ženo in otroka, da se tudi dokazi spra-vija iz sveta. Tudi ženo in otroka mu je težko umoriti, a kaj hoče! Toda mera je polna, roka. pravice morilca zgrabi. Čič po odisejadi najde Zadnje bivališče v jetnišniei. In laže sodniku in hra;:!te-lju. Navzlic temu ga porota obsodi- Najvišje sodišče sodbo potrdi. Ko mn branitelj to pove, se vidno v njem nekaj zlomi. In ko prečita knjigo »Pamet in vera«. se skesa in nato prizna vso in še pove v.se od Visenjakovih in Rošenfel-da pro-t-ovoljno. Branitelju ' je pasje vdan. Obnaša se proti ran o spoštljivo, govori izbrano in trpi. da se ne more izkazati hvaležnega. Joika ih prosi odpuščanje. Ko se mu razglasi dan in ura
smrti, napiše branitelju dolgo, presrčno pismo slovesa in odpuščanja. Pater Pavel pa mu daje verske tolažbe. In uspe tako, da postane čič absolutno miren, skesan, udnn in vidi v smrti le odstranitev zapreke na poti v nebesa. Krepko stisne branitelju roko in poljubi. Branitelj ga prepriča, da na zadnji poti že ne bo več prav pri zavesti; naj gre mirno. se prikloni in moli. Talko jo storil. Med potjo ni več slišal braniteljevih besed. Molil je glasno. In umrl na ve-šalih spokorjeni šestkratni morilce!
In tu je ključ do' zagonetke, Čičeve krivde:	Kakor	branitelju absolutno
vdan, kakor patru Pavlu absolutno poslušen. -kakor je silno dovzetno sprejemal bo-ecle teh in globoko veroval — tako jo bil.tudi napram Žlahtiču. Brez
vzgoje, šolan v vojni;'slabi družbi in kaznilnici, je. šibak značaj, silno dovzeten za intelektualno močnejši upliv, v stiski radi skrivališča in službe, pod jakim intelektom ŽlahtiČa delal, česar sicer ne bi bil storil nikoli; Po /lahtiče-vem načrtu, z njegovim orodjem f« naročilom moril njemu neznane ljudi brez motiva in večjidel brez haska: Težko mu je sicer bilo, a moral je. Prej« niti ni mislil na, to.
To so utisi razgovorov ž njim. Da bi vse tole bilo znano že pri porotni razpravi. bi mu porotniki nalivali čsšc trpljenja, s pomilovanjem in usmiljenjem in ne- z onimi srdom in g ir h veni, k' je tedaj polnilo vysp ozračje. Zato pa je jasneje ob čičevi smrti. R. 1. P.
Naše po«fe at vestno žlvSJersife
Prinašamo odlomek iz knjige dr i' Ig n a c a E r h a r d a, zdravnika v Erlenbadu: »Seelische (Jr-6achen u'nd Beh an dlung d e r N e r v e n i e i d u n, g«.
Globlje umevanje našega dušnega življenja si priidobimo šele, če pogleda,mo v območje podzavesti. Padajoči steber nas bo zdrobil: rešimo pa se popolnoma avtomatično s tenu da odi-kočinio in se n,mahnemo nesreči: šele ko smo si' rešili življenje, spoznamo potrebnost in važnost našega postopka, ki je bil izvršen brez našo vednosti.
:	Če-zadene projektil oko, je vedno ra-
njena tiidi trepalnica, ki se avtomatično
Meščanska vojna na Kitetjsicem
Nainoveiši nosneiek iz bojev v katerih je bil nora-'-»n 'getieral Fc-nsr.
Plen
je slab.	Rosen f el d je bogatejši,
shilje žlahtič in načrt je gotov. Piše po tovariša iz mariborske umlvsrže v Trbovlje Kaji!ča. Ta pride. Čiča in Ka.iiča opremi Žlahtič spet, s zoidrenimi' Pilami ter ju pošlje'k Rosenfeldu ponujat jajca. Morilca stojita z žrtvijo pred njenim ‘■ikladiščein in se delata, ko da bi čakala na voz z jajci. Zunaj sije solnce. Več ljudi odpravi med tenv Rosenfeld.
u,,.	t
Umikajoča se konjenica in infanterija orožje in beže proti Pekingu.
na prašni cesti. Mnogo vojakov je odložilo
zapre, da bi ščitila oko in ki se je'zaprla popolnoma neredoma. Takih avtomatičnih. brez našega sodelovanja povzročenih smo treni h podzavestnih gibov, je nešteto. To obrambno orožje pa smo podedovali od naših prednikov. Tokom generacij se .je izpopolnjevalo i-n izobrazilo ter počiva v podzavesti, pripravljeno vsak trenotek, da nas brani in 'ščiti. *— Violi,neki ali klavirski virtuoz;' ki igra z navdušenjem, ne-opazuje gibov svojih prstov, kajti prsti mu drse. avtomatično in toliko bolj precizno; čim bolj je u-metnik oduševljen. Čuvstveno razvnetje. veselje nad lepoto dela, hotenje,'druge odušoviti, — vse to močno izpopolnjuje duševne in fizične zmožnosti.
V	velikem! strahu na pr. v strahu pr e 3 smrtjo,sočlovek jasno domisli vsega,tudi dogodkov, ki so bili že zdavnaj pozabljeni. Ljudje, ki so se strmoglavili in ostali slučajno pri življenju, pripovedujejo, d« so videli v trenotku pred sabo vse življenje, vse dogodke in doživljaje, ki so 6-e bliskovito-vrstiJi pred njihovim dahom'.	■	-
Dogodek, ki povzroča velik strah, u-pliva še dolga leta na čuvstveno življenje. Napad, kise je izvršil na nas v času našega izprehoda ob solnčnem zahodu, lahko upliva strahotno na nas skozi do.L ga leta, tako da čutimo-vedno ob soln-čnem zahodu večalimanj . močno vznemirjenje. Neka dama je videla na.pr., da jp pil psiček- ijz istega , kozarca kakor njegovo, gos,podan ja; to se ji je zastudilo. -Posledica je. da se. je daipi vsakokrat,, kadar jo pribl jževala .kozarec svojim ustom, studila pijača; to pa predvsem radi, tega, ker svojim občutkom in dala duška takoj, ko, je bila videla gnusno lizanje psička po kozarcu. Efekt je bil zatrt v podzavest in se pojavlja oh j vsaki priliki, ki nalikuje na dogodek,
I ki je afekt povzročil.
X Ženski kult v srednjem veku. V polovici XIII. stoletja jo cvelo galantno življenje zlasti v Poitu, kjer je Alienor de Poitiers (Eleomora Aquitanska). iz-znana žena Ludvika VII. in pozneje soproga angleškega kralja Henrika III., delila svojo naklonjenost vsem smrtnikom. ki so si priborili za svoje poezije naj višje tokratno odlikovanje, ki so ga bili deležni pesniki: lovorjev venec. — Ona je bila s svojo sestro lepo grofico Ernienjard in grofico Elizabeto de Verni ando is _ vred poglavitni sodnik pri pravdanju zaljubljencev. To 6odiščc je hnelo tako-le podobo: Zbrali so se mladi galantni kavalirji s svojimi damami in razpravljali o vseh ljubezenskih jTrašanjiih, pa na tak resen način, ka-?°r da bi bili stali pred pravimi sodišči r?,yrlo resnobnimi sodniki. Vršili so se r’di zagovorniški plaidoyeri in izdajale g'5s°d;be. Tem sodiščem so vedno pred-u°vale žene, ki- jim je šla odločilna be-v ljubezenskih razprtijah. Seveda . sodbe so bilo ženske, kar znači. da se Zai-°	'Jjeraale	z logiko pravniških
ŠčnV'ov' vredob im običajev. Taka socli-•• ohranila vse do lfi. stoletja; ke-Oirv«6 So hadomestili aristokratske*vel-Votif ^bejški dijaki in meščanske de-i0jJ1, Kljpih temu pa so tudi sedaj ra-Sign ?' °-hičaji prejšnji vitež-ki ideal, t-no *n° 3G:	i**	vPl'v	trnhadurjev zna-
težk;	družabne	nrave in širil vi-
me,' v h sl OSO:llIl0. T>a spoštovanje do že-snaia c J?',ta o?®* srednjega veka, ki Rkeg'n harmonično občutje ovidov-Dateti,inlr » in.' .^kolastioen asketizem in kultu	se	Pojavlja zlasti v
ORa-mljf.n.-m Ka:idemo ga prav tako na 4cor na vkuicn5* . prajščtnah ka-•tezl. dn.Tvif.^'1 4	7dalnih dvorih, kjer vi-
s°bo Zn t.«-1'11 ^ “durji tekmujejo med
In
enako kot
se hore z orožjem duha a nabrušeuiim mečem. Kako
neki je nastal ta ženski kult, ki je nesporno najlepši izmed vseh, kar jih je bilo kedaj na zemlji? Grajska gospoda se je obdala z množico podrejenih in za-vienih oseb; obubožauih vitezov, žonglerjev, klijentov i. t. d., med katerimi je bila edina ženska grajska gospa, zakaj izmed podrejenih je bilo redkoko-mur dopuščeno, da bi se bil oženil. Kaj čudo, če se je čaščenje vseh teh mož, ki so bili 'brez žensk in rodbine, brez imetja in strehe, poklanjalo pred grajsko gospo in da so vsi tekmovali, k alk o bi si pridobili njen milosten pogled in osrečujoč usmev. Za njo so se borili vitezi pri turnirjih njo so opevali trubadurji, pred njo so se udarno pripogibali vitež-ki možje. Že izza mladih nog se je moral viter, navaditi, da je treba gospe j izpolniti vsako željo in ubogati vsak njen migljaj. K^j čuda, če sC je počasi izcimila v teh srcih tista mehkužna nežnost, ko se je moško srce kar tajalo ob pogledu nedosežne i-n go-podovnlne gospe. Pa 5e, to je omeniti, da jo bila žena v 12. in
13.	stoletju bolj izouiiikana in bolj duhovita od moža, ki se je vzgajal zgolj za telesne napore in si prisvajal večtoiomn le vojaško spretnost: minno primitivne abecedo družabnega, takta je jodvn pozna! ples in igro. Črsto ni umel niti brati in pisati, spoznal pa se je v godbo in Petje, da. je bolj ugajal gospodarici svojega srca. Vzlic temu. da je bil tn kult vča-si prav abot-eu: kljub temu. da jc žena živela v razkošju in je bila uprav oboževana, je bila v odnosih nasproti soprogu brezpravna kakor sužnla. Mož ni nikoli oboževal lastne žena. Ni ji posvečal druge pozornosti, krikor da jo je stražil kot ostalo svoje premoženje in jo. če. «e je kaj pregrešila, kaznoval p pravico gospodarja ;n popolnega lastnika. Kakorkoli je b*Ia s-rednjeveška žena doma sužnja, je veljala v dm-žbi kot vladarica malik, ki so pred njim klečali udarni vitez1, ki so jo onevali zaljubljeni trubadurji. Na vložkih turnirjih je zrla, kako so ee m oži e borili zavo-
ljo nje in je prelito kri in težke bolečine nagradila, z enim samim usmevom, z žepnim robčkom, s kakršnimikoli neznatnim znakom. Za ta' znak. ki ga je čuval vitez kot talisman, je bil moški hrust voljan. da tvega življenje. V ženi je čislalo srednjeveško vitežtvo svoj ideal in svojo vzgojiteljico, zakaj žena je predstavljala lepoto življenja in nežnost družabnih nravov.
•
X Zadnji dnevi I. S. Turgenjeva. I.
S.	Turgoijjev je eden najzuaimenitejšik makih pisateljev 19. stoletja. V knjigi »Kako umirajo« nam Pavel \Viegler pripoveduje o koncu velikih pisateljev.
0	Turgenjevu zna povedati to-le; Z.adnja leta življenja je preživel veliki ruski novelist v intimnem sožitju s Pavlino Viardotovo-Garciovo, pevko svetovnega slovesa, čije diru ga hčer Claudi-na je bila sad' raznuerja s Turgen.ievim. Bivala sta bodisi v njeni hiši v Parizu Rue de Donai 50 ali v dveh sosednih si vilah' v Rongivalu. Turgenjeva je vse-vdilj očaroval glas njegovo ljubice, dasi je rlcer že zdavnaj opešal in njena lepota, ki je žc dolgo odcvela. je budila v znathenitem. starcu mladostni ogenj. Turgenjev je venomer trdil, da bo umrl
1.	1881. in je povsod čutil smrt, trohnobo in razpad; rjav madež nad posteljo je v Vročnini smatral za senco prihajajočo smrti. Včasi se je bi! kot pravi Ru» voljno uda! usodi, drugekrati pa se je nje-kov umetniški čut zoperstavljal zoprni razkrajajoči sili prirode. Preživel pa je ih 1881. j naslednje leto. d asi je bil venomer bolehav in se je bolezni prebavil pridružila še smrtonosna angina peeto-ris. V februarju 1. 1883. se je moral podvreči operaciji neuroma na spodnjem delu telesa, in jo kasneje pripovedoval Dan detu, ki va je prišel obiskat, da je
sam opazoval, kako mu je operaterjev nož rezal me-ro. Čez noletje eo ga prepeljali v Bongival in tu se m-u je neznansko ste-ii0 po domovini, p0 njegovem posest i n Soaskoie v AT.inski guberniji.
po tamošnjih brezah in slavčkih. Včasih' se mu je zdelo, da Pavlina Viairdotova poje z mladostnim.' glasom, kakor v dneli. ko ee je bil vanjo zaljubil. Petje Schubertove pesmi Dvojnik (na Heine-jeve besede) ga je prijelo uprav z mogočno silo. Pa so nastopile krize in obujp je rastel vedno bolj: stokal je, da,s;a ubijajo, da je gospa Viardotova strašna ženska, hujša od lady Mesebethove: ko mu je odleglo, je preklical svoje žalitye. da bi jih potem v. navalu vr očnic e po-noviL Po dveh dneh nezavesti se je, končno izgubil v, septembru 1. 18S3 v »molčečo, slepo, sivo, hlaldno, glupo, požrešno — večno noč.« Iz Pariza so prišli pred njegov oder .bradati Rusi. ki sb ga za življenja tolikanj nadlegovali; prispele so tudi nemške in angleške dame. Rakev je bila prek Berlina in Kira-ljevca prepeljana v Petrograd. Žalujoča gospa - Pavlina Viardotova pa je vrgla v ogenj njegov dnevnik in »Roman svojega življenja«.
•
X Zaslužek bikoborcev. Nedavno sta šla v pokoj dva najznamienitejša bikoborca: Sancher Mejias in Josč GoTcia Algabeno. Oba sta si prihranila 10 milijonov dolarjev. Algaben je komaj 21 let star, Mejia$ pa je nekak nestor bikoborcev. ker je star 35 let. Bil je graduapt oxford>sike univerze, kjer je študiral medicino. Pa je spoznal, da. se bo potoni bombe z biki preje obogatil nego če ee bojuje z boleznimi. Najpi-ej je bil matador. Za en sam nastop je dobil 7000 dolarjev. Nastopal je navadno enkrat na teden — v nedeljo. Najrajši se je boril v Mehiki, kjer so za bikoborbo daileko bolj navdušeni uego v sami domovini
—	v Španiji. Noben bikoborec ne vztrajna dolgo pri poklicu, aimpak skuša prej-komogoee obogateti in sc skloniti na var-n°. Meni namreč, da je boljše, če s pri* dobljeni^ kapitalom živi zdravo in veselo. kakor da še dlje stavi življenje na kocko. Tekom svojega delovanja v te.f slavni stroki ie. ioreador .MAi-ta* ..jdohtr
Humi 7 §V9lt Ali
»f k n tvir <i
jr V 'naravnem spanju, kakor trtcjtl ▼ fcipnozi. U voifmvtut mmj veatna; Jft gn tako rahla, da M nje vsebin* prika-Mje v sanjah. Nagoni. ki eo kili podra-»rahio ustavljam! tW »atrii afekti, se Po* Srafjajo' r »panju j» dajejo *wnj*ke *H-ta, TuAt to, kar vrirtfja nafto pozornost, taittor hodimo r o* pojavlja ▼ »part ju v »Mjkl uresničenih želj, ali pa pot uves-»ftfenjt tasflk čerar M bojimo in ogibljemo. Sanj« eekeatal«* taebiue «* lahko tudi porfedšm zavratne ali_ neravratne odBOvedB sekraeflal* zadostitev. Itako r hudi posledica abrtorraataega radriSev*.-»M ali a (mahu pred edosuafoim deja-mim-
! Večkrat moramo na nad« -»oliko «a«t-0eaj* konstailge/tf. da ** tako zagovorimo, da nem j« «M«jae, ker «mo tadali te,
kar smo si’ T pofeavefitl želeli, Ttegovo; rimo pa s* le v staeajn n epa*! ji »osti, k«-d»r epi »afta volja. Vi regulira in korlgi-' jr« tor n«» brani prod sramoto. Čestokrat pohabljamo, izpreglerlarvo in zanam*”-jaano samo gotov« roči zgolj radi toga, kor eo. nafti podzavesti neprijazne. Ta nafta čisto notranja dejanj«, izdajajona-ta. najgloblja etarailjenja in «o aa spoznanj« samega »be velikega pomoii*.
Nam j« tedaj omogočeno vršiti na na* samih psihoamaUao, ki omogoča vpogled ▼ podzavest, ki pospešuje, apoimaranje samega eebe in od#tr®niuj« nepotrebno bradam j« afekta. Tako spoznam« »»rok« naših trpljenj, konfliktov, razburjenj m živčnih nnpeteuvU kot posledic« * podzavesti efcririb nižjih nagonov in »triih
i	»gonov.
Širom sveta
0	poteši*. R«trras je ena nijveŽjiti Mtefol človeštva, kftjiti njegov* posledf« i« tem hujše, čim večje j« število Store* #tow. Potna 1.1#W. n« Japouak«m, ki je jpoStopal okrog TOjOOft ljudi, ja v primeri m peteeeom p«sd 100 leti safcievad doeei-|prat manj žriev, kajti ob poteera, ki id «Mt mtoeiku 10- etatadj* prisade! ToVii, j« »oKrioHo več kot ISA/flO ljudi. Zgodorin« rotea je zab*leri4s relhko tedkfh polrea-«H> katastrof, to i*» 1. 52*. Šmarni« veri p potreau, W 5« obleka? deteta okoli Sre-ftoeemsfcera morja in pokopal 180.000 1 jav-Ul Pozneje it fuMoraH potepe v Siriti j« KbOOO človečkih krita v, Iv 1WČ. j* pogfol" pri potr«RU na Portugalskem <0.000 h", približno tolik« J. ITftT v Qmitn . aador). Obetej« tri vrate prohreeov panelj*e I&orj«' nremoortni, vodoriev-ft i« vaitoviti. IfaJpOfoeriejSi in najrid* -'“ki po*r«e, ki jio btt *a*n«/movMi v nad* ^ 13 Utth j« bi} ha Japonhkemu. »teer ,,aaJb«I«ŽM»lb 17.7SO potešenih eonkov,
l	»tetiftliki oddtsd«, v naidmjili fO letih Jejpourhkonr R * pM.roeuib mtukov n a .J'«n; v *am*m Tokljfo jih je povprečno
10	v« lot«; V pe-tnajšlmn »telftju ao ja-£pot«&i feraljori Iotopi«ot *a*n«m<rva?i potresov, ki eo bili delom* slabi, de-pa go uaiiiHi ljudi in njih dofoovft. keteetrofo !. 112,1. j# bij. najveejl
 e h* Jsjpooritem .1,1GM, ko 5o pni*
aaafiOl hifto. ubil m* oseh. remien«^ m rspoettl lim Potem hpremlj* /»trt ihrimn.te vetdiih prepodpr v eemoljški WliwnjtMrti>. Na, Japonefkftttt ao 1. W1 ix-3I-3*: tak 11* km dolad prepa/1. Hitroet , je rahKUrth; lahko p* Vtosete la-f v fefcrohdt redi-noma no M-' enahfeet n»*daj*. iovmoZa Jih A#*mk m ekeploBija plinov, ki «« e pdaaejneljekib vnikamih. To-j tudi povnroSado »etike gore, fo ogroniho telo prttlAa.io n* H»-
**•', # .p$wipr*i
. Makedoahk! Renunt tvorijo po-eebino vejo ntvmrmkofgo debla. Ssrni *« ipjomijejo A romani. Našteli *» jih okno« 700.000 duft. Govor« posebno »aTeftj«. te* koavano makedonsko »_ronwnwflfco. Prebivajo v gorskih pokrajinah na PJ«w 5fl Rodopo. k*nor »o bili pribežali ia tear« daeijak« domovte« na eaam bmnaldb navalov v IX.—-X. atoletju. Tekom M. stoletja eo vdrlii i*> dafli« *>* j^P. ^ W f* trspeftueje branili pred turškimi napadi. Žbog njihove hrabrosti ta deloma tudi nedostopnosti njihovih bflvališč so Ji o-hfanlU tevestno evobodo nasproti Tur-kosn vse do 18. stoletja, medtem ko »o njihovi rojaki .v • Vailaibiji in Moldaviji preživljaj najbolj orne dni svoj« ago-dovlmo. Kljub teririf. dj'a eo Aromami skoraj Ze tipoft !«t obdani od •tovamskeor* življa in eossette albaalakih gorekih P\e-taen, so' sf -.Voridar oliranSi evoj Jraik ta narodno inrK-riduaSfleet. Po naravnete natšinu širiljonja m ne rariilknjejo veli ko od dm#1h albanskih rodov. Po kr a jih ra dol« v pet rodov: Sintoptmi, Ni kul oni, Gransuštehi, Moejtil in Gopifttoni. Najmamje pomešani e okolidani, torej najbolj rotnumski ri> Gr&tnuftfend, gorski pastir ji h« podnožju Pinda. žive docela primHlvuo, skoraj n* enak n »cin ko* S« Živelti. njihovi predhiki prad onim »’> dvom* ti«o®ot,3«m*. Orožja h« odlagajo piti v spanj n kakor Črnogorci in Albanci. Ped« ktee. evra ta govejo Širino. — Spomladi gvorh * oradami v gore in »i-cer viri: rtflaiki. Serake ta otroci. Postavijo el bajte. k'i jfh' v Jerami »mpusto, tsfeaje *«Tet>* v niž.te lefraih ta klimnii-ono nmernajftih krailh. KpJtnvn« potrebe so jim vera sne. Žensk« tkejo volnsm« ob! atrij s ta prapima/o. Šivajo oMek« in obtra«!«. Vbaiio ^ bsrrijo Ho « teri»ar-afvrari In ved« prav ešn»no jasddovati
takarvan« mino »obrt.
• .
Obseg I« ramfolitev aemel jakega kopna.
Zemeljsko koparo, ki ne dviga nad miorje, I
Dečfa oblačila
Komaj so se pojavili spomladanski dnevi, it le aa*lat>i)a tudi skrb ra naše malčke. Treba jim bo preskrbeti novih oblačil in težke rimske ramenjati » lažjimi rračnelši-mi. To Je storjeno r malo volje, malo smisla st lepoto in ekuaa ca barve. Kaša slika
prinaša štiri skice otroških oblek, ki j>> nekako predhodnice In zgled splofm novi pomladanski modi. Pripomniti še moramo, d* bodo'letos iako priljubljene obleke iz surove svile, ki je jak ’ trpežna, lepa in sc rada pere.
zavzema rpeu jšl d«l ramoljok« površine
in j« ra®d«ljeno v roč večjih dolov, k oprt a v ožjem Ptahenn beBed« in v ve-lilko množico nranjših odlomkov, ki ra imenujejo otoki. Z* kopno smatramo Stari BT»t, t. j. tontilhont« Kvropa. Arija in Afrilka. ki merijo r&tipaj 80 milijonov kriadraAnih. kilometeor, dni j« Sovemo ta Južno Ameriko kot Novi evet (37.6
mVIijonov kr. kilometrovl, Avabradijo (7Jt) ta končno AntorktI«, kopno, ki at ranpTOptira okoln južnega tečaja. Tamed manjftjh kormenlh delov otokov jih ima 18 račjih ©baetr ee® 100.60Č l<v. km, »ku-pajrifcrog 7-1 milijonov kr, km. Na. v«e •»tele otejs« odpad« približno preračunano 2.7 Tniliona tr, km. Kopno j« bolj oarodjotoceno na rararni polo* krogli, kjer ra kontinenti razprostirajo okblu Scremega ledenega morja. Proti jugu ra »meljska celina holjinbolj «v nuje in r višjih širinah južne polukro-
glje ostanejo samo trije k^I^neni pasi. OBannolO, od ostalih kopnim zelo oddaljeno leži. antarktično kopno kot svet zase. Stara delitev »reta — na petero kontinentov — ra le deloma ujema « prirodno. Zlavti je jasno da rta Evropa in Azija
*	morfološke strani celota, čijc delitev na dva dela je večakmonj uimetua ta obstoji bolj v delitvi kulturnih stop««* prebivalstva kakor pa po naravi in l50 zgodovini. Nasproti temu pa je Amerik* skoraj popolnoma ločena v dva dela, ki j n spaja, »gol j ozki pananski brbet. •
«nMMn«Rtain«H«PMMi!i!i* imbhiiuim
stt loi ioi!
Cena Din SO'—
ran ta trak* J« bite težka, . JMpni« Mdjaftora adrarj« j* ra* pw-Mlojii AJgafcftno j« dohil Ugojj raanih ran; girier pa i« bil te n »k* 3 v rfn*W. Jtedujič mu j* bik raatega? od kollena *» b«lr*. K«j čreda, Če w pretojh raljjlc del žtatjeaja r tioi. Najboljše plačujejo bikobor-ig r Mehiki. V velikih an-oualh plačajo tereadorju slavnega imena *« «o naetop od dva do eedom tteo<5 dolarjev- Bil! pa
Mtaoda kot jo dobivajo noketvre filmske »r«. k*r blkoborac Jmhlku naetops trt-»*	kta#u	n«h*w	pri*ta-
ta kapvtela- Movijte« •« vadijo v m*j-arpnah. vimdor ite «mwI takoj,k<> jjrra r«an«Jšrt raco. obrnejo hrbet povarnopnii • kneftofalto jdačnnemu po-
I®011'	------ , 4	.....	i».>.
. X Bober ote »ate drariovtae. TfeMilrii HAjf TOtp iT Hraratoko-K^raflake grofije if — kako* šarimo ~ da? Angkiciip K rajem »voj« haeurake Trtjek*. W,»o Jta HMl rabili ▼ vojni * Ameriko. Bohota* m j« n An«!«», da tou bodo M VMk«W»
jpadteg« vojaka plačali primemo pvoto. (Naravno Je, d« j« frfle v nj«*ovo kor lat, <H» j« padlo kur b«3"M.njegovih pomoz* 1Mkrtv. Bazpriloften5« tega ItadtebiJrit* SPftadarj« e«*i:	pitano,	ki	«t	j«
■teal 1. 17TT pora! ju lic« horandko vojitk« m ‘Anlmnki. Piše uta to-tet »B«wm Bo-landorf! Preje! eerp »a švojemi poriral-Vu v Kitah Vafte ptamo * da« 27, <l«o«n-tete 1.1. Tb njega ftov*j|«\tati r. napopa«hih>
raoel.tom. da »o t Ptojj vojaki po*Bat<di Mr« Smreke, T^hko «1 tnirtlite, kako w« te Mpraltl*. ko MM bral, dfe j« tam«d Pj* Baeeotav, ft* »ta, lih bil pq»1«! v tal eatato !« 900 ifirih. Toraj jih j« pa-Sta J85Š ta Vam; na Morani dovolj fcopta “itri- da 20*1 tete mrilim poohla-'v Tteudeu natančen atenata. je ternhftjj treh« ker »»zn*in. Vi »a je Ml krater svitek! ’ jntalri« r. - iz-
la lftbs padlih. Na ta «a«ia bi u-
f«gn,M tagobtti lšfl.050 alatnikov. Bo ta to« lorila dritevm« blagajn« bi nuarač prei«) agplj «81.160 riatuJkrtv na»tt«ta 659jS00. Iz to*a vidK«. da n« bi bil« prav, če bi me prijotatealt pri raStra/ih ia »to etorito vga, kjur e« rite. da dokažete, da jo V«S e»*n*«>«lr p»ri!«i. bilhov p* napačen, Brltanefet <Jvor pravi, d« jih je bilo 100 ljaptecriJi la da mu » te ni treba plačati toliko, kot za torbo. Spomnite, čte » tatttod *00 TiVedemejcev, ki «o branili Thurmof}1!, noben ni vrnil to boja. BU bi erafion, ee bi lahko trdil to tudi o junaških Heeonoih. Povejte baronu Mrodorfn, da ram ekruino uczndovo-Ijen e njim ker je ofhreni.1 tvoj prapor. Niti d»et jiK ni p#dJo od njegove etet-
nlje.«
X Japoaaka ta kitajak« pokopalllča.
V	Ki) » Mbke prtporeduj« G. Oleataftjr prav »nlmave rt& o jppouelcta In kifaj-sfcb pokopališčih. TsinioftnJa groblje go prav tak« ko* «o japouata. etaroui« ki-tetetd jtetanri o tamrti. Vera iatočelb ta-rodov uol, de j* tofH »golj prebod v novo ital mo jo, ^bor tai* ne njihovih i>o-kopaliftfej nihče ue teka. N» Kitajskem rotorje «d ttenth Mwni kakih 4 jnllijrt.
ne ljudi sunke lete- Z* ®i»e zadoertrajete Kk«pal gTohevi : epomenifc te navarlem kup pceflra. Ko ge je gradila memKarska želMrilca. je poginil« tatearaue kitajatih ktrlljev. P<*ot>aTi eo jih ob progi ta * jniašffiM pjih,grobov« k vrsto niftk'h nairi-pov. .Taponci «3 presne?! pogrebne »bič« te od Kitajcev. Ng .T#ipon»k*jn te obvee-no Mfž.Igejite 'Mrličev, teko <U pol««■*)• v gvob M«tj tare e pearatom, awto taka pokopališča, j\t) »ragmejo veliko pro? »tara. Kt**- «o mala. «o tadi bolj pri kupljiv*. N* japonskih mirodvorih rw»to cipreee in druer« »aetltae te v^sto. ž*ra e popblpto norijo v gtrofc na pceebnih ne-eiltab. Noallke oetamejo ia nekaj dni »a Aokopftlišon in eor.odniibi polagajo nanj* Oriliik'e jedačo fu pijač. SjrarairtTjik ta am* Pontgvitt twta v.ai ločenem šaaeu
N* južnem Ktaajekem ne potacate krat
v	nemi jo, nj*Tv«5 na pomij«. V Suoau otavi jo nad rakvaori hiftto* iz gline $ •torbami ia opeke.
XZgodovina mezd«. Ameriški delovni tajnik Jamra J- Jravig j« nedavno označil ngorfouizj© trotade takole: Nobeden ■tori ta tudi ne moderni hiutorik ni ant-egi draihma! zgodovine m«ad ta Mik raraata. Mnogi ee nieo niti potrudili, do bi dtogztaH. kejco eo naetal« mezd*. Neki vodilni egodovimer naših dni je ei-e#r napiaaft evutomo zgodovino, ali e agoderrini dele ume povedati bore malo-
O	detaveteu, » njogOTOm v«akd«ntem ki-
vi	ten Ju. njogovft bojih ta aJcjbeb, o ute-goiUh težnjah ta • aodelovemju pri n«-pmHeu «vpte>— pa vpcao nič aii l«pr»v m«*«. Delo je atorilo vrb korak naprej v č«u k»?je Kinneda tš dob G cm eri«, ko eo e« apteli mrin ji odkupiti in eria« evobodte. LMia ao aoi«kwAi takrat odkupi jano evobodo m vrl* nerigurno. Bil j« te eačetok indivldoaltam«, začetek pravioe, d« gMel reči: >J*z aem«. vera-Ilti .a« proetoota ta radov Mutneg* deta Cucjno te de hočejo nčKatori po 70» ta Bh ranvuj* takrat priborjeno rtamSeo dvogeče rani oz, Iti in unikati poedlnčevo prouteet. Mnogi akušajo ueiti, d* Človek-delavec »im* vnrrieo d« aadn evojega deta de n« turno Imeti imetje, temveč morajo ljudje pori«H ražnji vlade, družbe — ktato* uč* kosnuonril. Rimljani »o hoteli ra Neronovih ftarav nekaj pcwlob-noga in ljudje ra takrat snielill da *« Mita ftonee gv«te. <SWe4 ra sodili' o tnj-elb, d« nitrate duš«. Rimljani niso dovolili delaven ssaHlne prarjta; V fevdalnih eeaih je bil dolavee del jcoopodarjevega nramotenj* ta n!C več. Ni Še tako dolgo, ko eo pred ivnajdbo atrojev IisomvsU delavce n* podoben način kot za čuta egipirttakih faraonov ali sedaj kitateke knlije. Predriavlmo i-Rrr.at mezd: Vrt« čas	trajanja’ je r««t!c mezda
dotUoo kakog tiktakanj« or. Na začet-
ku «e j« dvignil* z^lo počarir .na pr. «n-gtežki mizar jf morBl čakati 750 let, preden, ee je njoRora dnevna mezda dvignila od 5 centov na 6 dolarjev. Podobno je bilo tudi v drugih deželah, kjer?« •1 delavei ekuftali priboriti častnejše po-atopanje in boljše mende. Korak za korakom *e j« njihov položaj r boljše val. Pečani a« j« dalo iztisniti kako paro več, počasi priboriti kako rirovo ugodnost. — Kadarkoli pa si je delavec izboljšal avoj položaj, j« hkrati izboljšal »ploftne pogoj« človeštva kot oelote. Bolj ko st j« del*v«<. popravljal laatao mezde, bolj je napredovalo človeštvo. Zgodovina moderne civilizacije je pravzaprav zgodovina mezd. zgodovina boja med delavcem* In delodajalcem. Boj ta danes ni končam. Izbojevan bo tale tedaj, Vo ho tudi vsak' delavec gospod v pravem pomenu besede, ko bo zadostno plačan in preskrbljen za Tee življenje. Že dame« «* je nivo delavca v Zedinjenih državah preoej približal temu vzoru. TteTave« stanuje udobno ?n lepo in se hrani kakor v Evropi vsak boljši meščan. Številni dela vri imajo lastne hiše in lastne »vtomoMta
X Koliko Nemčev biva v inocenvdvu! Po statistiki nekega nemškega profesorja biva izven moji nemške države sledeče število Nemcev. T Zedinjenih drž*-vab ameriiBkih jih j« 8 milijonov, ▼ Avstriji 6,200.061) na fieftkofdovačkstn 3,740.006. v Švici 2.600.000. rta Poljfkeri
2.300.000, t Franciji 1,900.000. v Rusiji
1.400.000. To hi bile države * več kot mi' lijopom Nuntoev — vanj po podatkih te* ga. prpfo-orja. Slede Romunija 960.0w, Fkrajipa 870.000. Jugoslavija 781.00?. Madžarske 688.000, Kanada ta Brariljm; vo 400 000. Grtenriro A50 000. Italija 265.0» Luzenburv 260.000, Lotiffka ta Eetevak* r*rt 200.000. Belgi ja 180.000. Banska 150.0» Kla.ioeda 1S2.000. Skupaj: 62,180.300. «»veda je treba to številk* eprateti, * rarro,
■Mm
Davorin Trstenjak:*)
Pravi junaki
Mnosa ljudje ex> bili proglašeni, zlasti fce so a& proslavili kot vojskovodje aJii vladarji, za junake — za velike ljudi, "frodovana jih slavi in poveličuje, mla ®na se uči o njiib, da jii kar poka v gla-Vl. vzlio teinu pa je res. da niso biili jurski v pravem moralnem istniislri. Alek-sander Veliki. Cezar in Napoleon tse ime-<o junaki im veliki možje, v resnici ko bili zprolj osvojevalci iti graibež-•ijivoi ter slan-oblepnr ljudje.
Velik je pravzaprav tisti, ki je storil velilkejora v moralnem smirtl-u. Nemo-ina dela ni*o niti velika uiti junaška. aOttteži ni to junaki.
,-^ravi jnnaiki niso aifci oni, ki so »*e "rtvovaJd le v času navdušenja in trikrat velifco delo. Le-ti. ee sicer odlika* 3° po junaškem dulnu, vendar pa majo pravega, inajieistejgejfa junaštva. Ti7.cfr']' jako slave svojega junaka P. _ TOkelrieda. Pred pete tp leti so se Švi-TJ-! noniii^ proti Avstrijcem za neod-
4.?., K'Joje domovine. Pri Setopl achu eo ■vi V*1.0*'a 'butika. Avstrijski vitezi v ofclepib in z doligiitmi kopji naskočili icarske kmete, ki <*o bili oboroženil le I^MifatDi, Švicarji so bili preslaibj na-5?"?. W>p.*u. Terla.j je Winkel zbral j"oln ^be svoje t*vbojevnilke, ki ko ino a TOaih sledili; vrgrel «e jc na kopja, ijv aKT®|l>il z rokami. kolikor je atfogel in W ^2*^ sebi v prša. Zgrudi) se je nir-_ * Tedaj so njegovi sobojevniki udrli _ sredino sovražnikovo čete, ter tolkli 5n ^ ®f'ava^!' slednjič so jih pobili Re tako rešili tujega jarma.
nott^11020	60	86 v udk^m t,re-
Prav talko žrtvovali in ki so jim ^“Diaigalo okoliščine. Delali so pred očmi g; ®C6v= navduševala jih jc pobvola^mno-io ih’ a, l'rccI očmi jim jc žarela slava, ki •j. ®o branilo in branilo potomstvo. To her	energijo	in	duševno silo in
T;/?lzcm jih prevzame. Prarrijo: »Prod . OTtiii je celo smrt lepa«-. l>rugačno pa •^»laghro, kadar dela človek, v vanjoti J”5;- hvale, brez utehe in <v* ga, prega-^>0 zavoljo žrtev. Iti ji-h doprinaSs.
"H ^ioveštvu v korist.. Ljudje, kri.
1	ra3ajo rvse življenje, prav <lo .^m-rti v ^ašWu. «« odlikujejo po izrednem in ‘jJ^pneBr junaštvu. Rus G. S. Petrov ^TVl: ''Strela lahko razsvetli v trtni-o tlcu ^neho; to zmore tudi oblak, k°
se na-
w | Davorin Tratenj^ je od lic« n hr-Pedagog. Daši je umrl že pred le-
1	*iri “j^ov elrtves: Trste-
Oj_5 d* rodom Slovenec iz Krčevin pri ^^ožti. članek »Pravi junaki« smo po--i* knjige »Uzgoj čovjeka - borca'. J zashižn, da tudi njegovi rojaki apo-<30 duha, ki živi v Trstenjakovih «pi-^	Ured.
polni z elektriko, {oda eaimo trenutno; stel no brez presledka in z enako silo pa siveti edinole tsolnoe. Zemljani ga. sicer čestokrat, ko je za ablaiki, ne vidimo po več dni, tudi po več tednov a-lti celo mesecev vendar pa svetloba in toplota, ki na« stalno obdajata, in vzdržujeta življenje, prihajate. saauo od solnca;
Spencer, Dairwin. Tolstoj. Edison in drugi učenjalki in umetniki, ki so vse življenje eduži-li znaipostd ih so bili zato prezrli so daleko večji junak-i« laa^or.pa Cezar.. Aleksander Vel%i in Napoleon. Zastonj je čast., obla-t, dostojanstvo, tni-tra iin krona, dišava in mazilo, lavoloki in triumfi, oe ni občutiti velikega dela in žrtev za narod in človeStvo!
Učitelj, ki sšeštinšest-deseUroi kironami mesečne plače naročo. več časopisov, kupuje kinjiige. potuje, da se izpbrazi; ki neinmorno in vztrajno, a bre.z hm pa fle-luje v zakotni vasi, z n.nmenoin da dvigne ljudstvo politično, efconoirako, moralno in umsko; bi inva za naj višji drl j popolnost, v poučevan ju, ki >ikuša biti pravi prosvelTni apostol, samo da bi ko-rist.il narodu; učitelj, ki jfa ravno radi tega preganjajo, ki kljubuje, vsemu tar se hrafbro lwni — je pravi junak in plemenit vojščak.
Ruski pisatelj Petrov pripoveduje nadalje, kako je ne/ka mlada učitelji ca..živela v zakotni vasi z Oslabelo staro materjo in dvema sestram«, a njena letna plačil je znašala le 200 rubljev. Vzllc' temu je dela>a jako živahno in veselo in otroci so jo imeli radi; šola je proevita-la. »Čemu živite tukaj^7 — so se čudili njeni znanci. »Mu živimo kot vesela gospoda^ — jim je. odgoivorila učite! jnea, ne da. bi občutila hejroitzem svojih besed in svojo naivnost. »Poglejte vendar ljudstvo in čudili se boste, čemu'ti ljudje žive«. To so prajvi junaki v dobrem smislu; tj delajo za. večno dohro, za dobrobit in za fo. da se uresniči "kraljestvo božje,na zemlji. Taki ljudje žive .brez hrupa in ošlepnjočejca sijaja; vendar pa razsipavajo celo ško/J najtemnejše olda^ ke rua vse strani teiploto in svetlobo. Teh žarkov cesto uiti ne opnmmo, -toda njih sila opaža in pojavlja v življenju.
V	malih vsakdan jth 'rtvarph. v ziaikot-ju iin tišini, v neznatnih okoliščinah in skromnem položaja, brez večje naohra®; be.. brez dostojanstva, in piopi, je čloye!|t praiv laiko lahko junak in velik bojevnik. Kmetica ki se žrtvuje *a svojo rodbino, ki gara od jutra do trde noči, ki poman?a svojem« bližnjemu kier le more. ki .ie v«e življenje živa žrtev in dobrota, je prava junaikiuja. Takim junakom ne srrade spomsniStfvv. kljub temu. da so čestokrat. več ji jnnalki od onih’ ki jim metropole odkrivajo sijajne spomenike.
1	Pra/vo junaštvo, Ijakor si ga. tolma« moderni svet, je v trajnih, dobrih delih in žrtvah.
Treba je. da prepričamo mladino, da so lahko, veliki junaki in borci tudi. oni mali ljudje. d*a se; dogajajo junaštva' tudi v skromnih, neznatnih okolšcinah; v siromaštim čestokrat večja, kot v
šokih premožnih krogih, -faiid prtmeri in tako prepričainje napaja mladino s junaštvom. Mladina, ve, da siromak ne more biti niti Aleksander niti Cezar, ni-ti Spencer niti Daaivin. mora pa. ' niti, ■ da je človek lahko junak: na e-m ' polju. To'daje ljudem moč, da v*, jejo vase in da še zanašajo nase.
Slika neredne žene
(Za velikonočno premišljevanje trpečim možem)
1. Neredna žena šiva -gumbe, na sebi, otrocih in možu sproti, navadno šele v zadnjem trenutku, ko je treba odhajati iz doma.
2. Sezutih čevljev ne postavlja na svoie mesto; pusti iih ležati na mestu sezuvanja, enega tako, drugega drugače, ali pa j}h-p>. tisne pod posteljo ali kamorsibodi.
3.., Ne znaži rada obuvala niti sebi, št manje otrobom ali možu. Ta si jih mora, Če'nima služkinje, sam žnažiti.
4. Da se temu delu za se izogne, hodi rfo-ma -tiajrajše v copatali, ki pa jih iz komod-nosti niti zapne, temveč bruSi žnjimi - po. sobi.'	‘
5. Ne popravlja in ne dopleta nogavic, niti sebi niti otrokom in možu. Strgane : meče v ogenj ali v stranišče, od moža pa zahteva novih..	.	.	V,
6. Prah briše kadar se ii zdi. večkrat šele tik pred obedom; pajčevine vidi le, če se ji s pestom pokažejo.
7...5tolcev ne p.istavlja k mizi: zato stoje po sobi ria nedoločenih jim mestih.
8. • Je malokdaj .z družino pri mizi, temveč vedno ali prej ali pozneje.	•*.	V
9. Če hoče zabiti v' steno žebelj, si tic poišče, kladiva, temveč ga zabije kar s jpčtO najbližjega čevlja.
, 10, Ne dene nobene stvari na svoje, mesto, zato potrati z iskanjem mnogo časa in povr zrooa tudi . drugim iskanje. Vselej se izgovarja-: »Sem pozabila!« Na opomine, naj- de. va Vsako reč na svoje mesto, se ti odreže: »Sarje na svojem mestu!«
11.	Obleko obeša po stolih, posteljah, kjer jo pusti ves dan ali četo po več dni neosna-ženoi
12w Ob nepričakovanem obisku hiti vsa Iz sebe pospravljat ir) se izipričevat, da tii imela časa za pospravljanje, ker ima silno mnpž.o •dela.,'	.	‘	'
1A V družbi je;, v govorjenju. neutrudljiva ter hoče.imeti prvo besedo, da je možu težko do .besede priti: doma pa-se delu odteguje ter vprega vanj moža, ki si mora največkrat sam obleke snažiti, gumbe prišivati itd., če hočfe imeti red.	,-	•••'■
14. Skoro pri vseh stekleuicah zapravi zamaške, v kuhinji ima v neredu razpostavljene vsakovrstne reči.	............
15. Slabe lastnosti otrok pripisuje možev} krvi, noče pa ha noben način spoznati, da jim iih je uprav ona s svojim mnogoletnim neredom in z večnimi prepiri z možem udi* havala v nežno dušo in jih v nji gojila ter jim. jc s tem zadušila kal dobrih lastnosti,
16. Hoče dolgo v postelji ostati: naj drugi prej ustajajo in delajo za . njo. Na moževe opaniine in svarila sc rada razburja, se togoti ali celo joče, možu očita tiranstvo, sebe primerja s sužnjo, očita mu »hud jezik« alf • ga celo psuje t »gobcem« ter hoče kar od hiše. Konec komedije pa je ta, da nazadnje , vendar rada ostane, možu v veliko — pokoro!
17. Ne čuti sicer dušne potrebe iti k velikonočni izpovedi, a kadar gre, toži tam moža. da je on kriv vsemu neredu in prepirom.
18. Nasproti nedomačim je darežljiva; hpče se postavljati na račun moža, sebe spved^ rada lišpa in skrbi tudi najbMje za — se, Roke ima od hiše obrnjene.	'	.■	1
19. Za praznike napeče ali premalo ali preveč kot družina rabi; izgovarja se. da ji 'Je itako naneslo. Dela tudi rada dolgove ter ■ si ne beli glave, kako jih bo . mož plačeval
20. -lina še več. slabih lastnosti. Vsota teh, in naštetih pretvarjajo možu -življenje v ftn sam — veliki petek, tako da težko'čaka''mi', rešitev, na vstajenje k boljšemu’ živl)enja.' f " " •' 1 ’ ’ (Ob prihodnjih praznikih pride neredni moj.
»na vfsto.)	‘
imm mi ji t n o o mrr
i V
Župančičeva „Beseda 6 Prešernu marlb. mladini“
Sc dobiva v posebnem ponatlšo po S#'1!«;/ koš v naši upravi.	.;	V' .
Kupujte in dajajte mladini in ljudstvu!	\
TDmnmnacm o o aimmnB
Pohorski iz* prehodi
Pei
^.^^ica nas je bila, petorica, ki ji jesenski v. ^ in deževne vikrc niso mogle do ži-Upra’ h°teli smo ven iz mesta, z njegovimi (Tanlnil stenami in z ohlapno rumenim V^01 nastlanhni poti. Naš cilj — Klopni vrh. ^ ^zeleno smrečje, vedno živi potok, te 1^ sBoir|inja, da lega na naravo dih umiranja, ko utrujajoče tudi na človeško dušo. Ka-Se ,vZf:,cd''>!'0 pohorska pota v pozni jeseni, kp viSJih legah sipljejo goste snežinke in najidealnejše zimske pokrajine? ^lsk na' Sarneva	pTetJ katero si ob
gorkem večeru ležal vznak, štel l(ler e 'n Poslušal sevdalinke? Poslušal, do-tl niso odmaknila tla in si sc spojil v |tJiru> sanj, prost vseh spon v vse-ihlrcn^kriti kotiček, tako skromen, tih in utrujen- nucli vse *et0 '™n10 Pribajajočemn Mu«, .1,111 Potniku počitek in okrepčilo za.
’ aa .u:«_____...
*esi
neje
8a obiščemo i takrat, ko se filister
Vrha do2aV'*C V SVO) p*aSČ ^ ea zapne *iom .0 tal m ko se polnijo kavarne z dt-
Crtf'
^°Bo!dn	Petorica	jc takega sobotnega
^®r8aneCVa *t0ra'<a’a s navkreber' proti Se pihal r"( in SC ni tlosti brigala za to, da ^0.mr7*er severnjak, ki je prinašal vmes 6aliod. Vsnk-kaP,*iC°’ Mari*)oreanoni Pa Pravi
ežano
,e nosil svoje »brašno<t:> skrbno
^ Je	T nal,rbtniku, dični gospod načcl-
°^PraviI v aa..*lr*)tu “to goro, kot bi sc bil
v«den scm k!,8''0"* v°čnega ledu. Kar rado-
"^ti M ’ ^a^c zaklade kuharske spret.
*t?ita	1 P°Sebei za njegova široka pleča
Vrl,om ;,:°Vlna! Nek°č nas je pod Črnim
*	im,T‘rkU sr°stil vs0 vcliko družbo
** .stavil P°1{rni se"! ~ Pri ^*rvi žaC’ n«kie v	n	Pr'Pravimo	za	lažjo	hojo;
^otko .Zu'lnniein žepu dela napoto dehe-to
' ^ba spraviti - v želodcu ti ne
bo delato napote. — In nato jo brišemo navkreber, vedno bolj strma postaja pot: debelejši pihajo in si utirajo potne srage. A pot je še dolga, ni časa za odmor, da nas ne zaloti tema še pod vrhom.
Mcdpotoma se »vlečemo«, če je zložnejša pot. pa pripoveduje gospod direktor svoje okrogle od nekdaj in danes: veseli smo tn se smejemo, da odmeva v lesih. Zdravo In krepko! V hribih ne poznaš licemerstva In lilimbe: zdravo in sveže kot je vse okrog tebe, se nasmeješ in pustiš mnogokrat tudi .drugim, da se smejo na tvoj rovaš. Gospod direktor je danes izredno dobre volje; iz več ali. manj znanih jc zbral danes nove izza dijaških let, tudi ono, ki so jo koinilitbni o promociji poklonili znanemu sanskritjstu dr. Karlu Glaserjir. S komičnim patosom recitira;	,
Tam. kjer Ganges Brahmaputra lačne krokodile futra, tam kjer Himalaja proti nebu razsaja, tam, oj tam si Ti doma!
Vsi smo veseli in ni čuda, da mineva čas in strmi klanci, da prihajamo do mesta, kjer že oddaleč slišiš žuborenje potoka izpod Klopnega vrha, tam kjer so se ustalile prve snežinke. In že nas zajame tudi gorska jesenska nsč in čim višje se vzpenjamo,'lažji je korak. Snega je vedno več in lahno prično padati snežinke, ki pleto z neba do zemlje pravljične mreže. Kic daleč za nami je dolina. skozi mcgjo nc sine ne luč od postaje, ne luči onih drobnih mravljišč, ki jih gledaš z višine kot človeške naselbine. Po sneženi poti stopaš kot po -beli in voljni preprogi, v svetišču, višje In višje, z vsakim korakom-bližje nebu in bogu! Tu čutiš njegov dih; tu io bil od davnine in bo vedno.
Zadnji vspon. Zavzeta Jc snežna višina in po drevoredu hitimo proti koči, ki jo odpira •oskrbnica. VJekosiav jo Je že vnaprej avjzt-ral in kmalu sedimo okrog mize; vsak ■ od-
pira svoio malho, v peči pa veselo poka in ?ori„ In že občutek, da si pod strehp, prasketanje suhih vej v peči, ustvarja ugodje, počutiš,; sc srečnega in zadovoljnega kot redkokdaj. Vjekoslav'— gospodar — in oskrbnica pa se trudita, da'se počutiš kar najbolj'domače', ti prinašata čaje in drugih »sladkosti«. Ko je spravljena pod streho frpgalna konzervna večerja in okusna i-bramborova« .juha, pa se prične zabava. D.Mctor, ki je poprej večinoma molčal, se je lotil gospoda direktorja. Pri čaši vinca rujnega krepko otepava okoli sebe-z- uma sVjtlim mečem, na nas — audrtofij-^— pa lete iškrc. Poslušamo to besedno igro. ki nam - daje dovolj planinske zabave, tako da skoro pozabimo na spanje. Pa tudi to jc potrebno. Sobica je zakurjena; samo skozi špranje piha veter. Pa kaj ti mar. vzlekneš se.v postelj.In brezskrbno zaspi*. Le tV sosedni sobi robanti gospod načelnik: postelj mu je preozka, pretesna, prekratka, j. žrtvovati mora noge, da mu štrlc preko posteljnega roba v temno 'noč. Zato pa je'lahko zjutraj prvi pokoncu in se krega, da nas zbudi ipo;vrsti. Imamo še dolgo pot: zvečer moramo biti v Mariboru,in pot nas vodi še čez Šumik k obema ostalima kočama: Ruški In Mariborski.	,	*
Posrkamo čaj, oskrbnica nam želi srečno pot in hajdi — že stopamo dobre volje v fctvo in mokro jutro. Vreme se je spreobrnilo tn z neba pada kot iglice droben dež, venomer, venomer. Mestoma naletimo na sneg, a ga ni nikjer toliko kot na vrhu. vrh Šumika, čigar bobnenje slišimo; prekoračimo Lobnico ter jo urnih krakov opletamo proti Ruškj koči. Pokrajinska slika postaja monotona: blatna pota, mokre veje te oplazijo po obrazil in dežek, skromni in vztrajni pohorski dežek!
Dobro nam de, ko končno pozdravimo Šv. Areha in Ruško točo. Malo-se pokrepčamo, povprašamo po Mirku, si ogledamo novo ledenico in razne preureditve ter jo uberemo
dirka, kdo bo preje na ciliu pri Mariborski, ke.r. .smp se že bili dežja vsi naveličali in so tudi dovtipi, postajali redkejši in vodeni. ,Ra-brij smo samo petintrideset minut: puhtečih teles. iščemo, zaščite v koči. Tu se ustavimo za'daljši počitek, tu si naj oddahnejo trudne kosti in se'načrpajo moči za daljnjo pot do Maribora. V koči se nas zopet loti dobra volja, in kmalu ie pozabljena dolga in mokra hoja. Ob zapečku si grejemo kosti in. ko sm«s pospravili zadnje ostanke.naših nahrbtnikov, ki vise na hrbtih kot prazni mehovi ter si šs privoščili kak priboljšek iz kuhinje in • kleti, denemo »Adijo« in »Na ■ svidenje«! Po tkz* severni poti se spravljamo v dolino. Spravljamo, .kajti vlažno listje je pokrilo kamenje in", vsak., hip kateri .od nas balancira, da se ob_, drži. v ravnovesju. — Naš dobri spremljevalec, dežek, — je medtem ponehal: izza obla-». kov pošilja Phoebus par veselih žarkov na nas in na razprostrto pokrajino pod nami; Ptniško tnlje iri valovito pokrajino, vinorodne jgoridc doli do madžarskih ravnin . ..
Naša pot zavije v temni les na levo, vodi' preko utrdb in grobov davnih rodov na Po-šteli« Še enkrat se ozreš nazaj,' pozdravi? opravljeno pot in solncu zavrisneš v slovo.
V	dolini. Stopaš po ravnih tleh in s strahom-'opaziš. da si le tam gori odkrhal fili-strsko skorjo in da stopaš v vsakdan filister' kot pt-ej. Le kadar se ozreš tj3 gori nazaj na znano svetlejšo liso v obliki trikota,' veš,' da si uvrstil k mnogim lep spomin, in smreke' in bori, ki so prisluškovali, ti s svežim vetrom prinašajo na uho: Tam kjer Ganges Bra.hma-putra • < i	»•	.
. : , -•	!	•	•	-I
Zakaj sem napisal ta odlomek spominov? Pač zato. da cenj. hralec ali bralka, tridi T?‘ zdaj o. praznikih pozabiš mesto in njega brj-ge in pohitiš v naravo. Nasrkaj se nje lepote,' prižet na n.ie grudi: za hip se Ti bo zdelo' kot bi .pil iz Letbe pozabljenja, za hip ,bo&.
dalie. Poslednji-konec poti se prične; pravarl srežea! la.to.ie mnogol
Velikonočno pismo Iz Slo veri'
skih goric
(Orad H r a s t o v e c) pri Sv. Lenartu \ ( Slov, gor. je eden izmed tistih redkih ostankov mogočnih vi težkih stavb preteklih stoletij, ki jih ni vse uničujoči zob časa razje-dcl
• In porušil. Kakor skoro vsako, tako obkroža ' tudi to staro grofovsko selo nimbus raznih
povesti. Evo ene: Eden izmed hrastovskih grofovskih gospodov minule slave je imel ka, rad originalne domisleke, da bi tem bolj povzdignil razkošje grajskega kratkočasja. Kakor znano, ni bilo nekdaj prostih kmetovalcev, ampak so bili vsi kmetje graščinski pod-. ložniki, bolje rečeno: sužnji. Morali so odraj-tovati desetino ter hoditi v graščino ha tla-Jto ali zastonjsko delo, graščak je imel nad nllmi posebno oblast. Včasih pa se je izjemoma pripetilo, da je grajski gospod proglasil , kakega svojih tlačanov za samostojnega kttieta, vznak posebnega dopadenja nad nje govo uslužnostjo in zvestobo. Tak osvobojenec je dobil odmerjeno posestvo v osebno last, obenem pa je bil prost desetine in tlake. Dobro. — Pa pokliče grof nekega dne vse svoje podložnike, može'skupaj, da slišijo nje govo mnenje o srečkanju za srečo. Tudi je moral vsak mož svojega »kaplerja«, po do mače — svojo boljša polovico — ženo s sef boj pripeljati. Določenega dne se znajde res ves pisan roj v graščinskem zidovju. Šumel Je na obzidnem dvorišču. Na mah razglasi ukaz: možje v dvorano na desni, žene v dvorano na levi! Žene dobijo hadaljno povelje, da se morajo za danes v tej dvorani opre-. miti samo' z Evfflooblefco. Zapjvfedano, storjeno. Sedaj so vsaki prevezali obraz z belo ruto ter "■ jih postavili v čelno vrsto. Nato pokliče vsemogočni grof tudi kmete v tj dvorano, Jih uvrsti nasproti Evam in pravi; Kdor izmed vas spozna tukaj svojo ženo, po-: stane svoboden kmet. Oči so začele iskati
• In bliskati, ni in ni pa hotela biti uspehov. Možje so postajali žalostni, a obenem so v jezi stiskali pesti. Končno izstorpi mož jeklene skorje, prime postavno ženko za roko, jo potegne iz vrste ter radostno vzklikne: »To je moja žena!< — in bila je res. Pred leti se je namreč odigrala med zakoncema precej težka obiteljska nevihta; mož je premočno potipal ženo za ramo in ostalo je na
•fjej vfdno znamenje, po katerem je sedaj 6poznal svojo, Evo. Ta se je kot svobodna kmetica vsa srečno ginjena v. objemu zahva--Ijevaja svojemu preijubeznivemu Adamu za nekdanje »odlikovanje«, brez katerega bi nt
bilo prve svobodne kmetske dvojice na Hrastovcu.
(Prosimo pojasnila in zaščite!) Zločinca Čič in Žlahtič sta priznala več umorov. Trdno se vzdržuje vest, da sta priznala tudi roparski umor žensk sester Vajngerl v Jarcnini. Februarja 1. 1923. sta bili ponoči zverinsko ubiti imenovani dve sestri, ki sta živeli v svetem miru in dobrohotnosti do vse!*. Sodišče se prosi, da pojasni resnico in se tako zabriše Strašen sum, ki leži morebiti na nedolžnem.
(N a š e p o r. o t n e o b ravna v.e.) Tukaj je ireba izgovoriti glasno in jasno besedo. Ako gre za življenje nedolžnih žrtev, mora bitj. dovoljena . javna kritika, sicer se. umika pravica krivici, resnica laži. Dejstvo je, da je bil Polak po nedolžnem obsojen na.vešala radi umora, Rosenfeld. To je strašna pomota v kratkem času, ki glasno kliče po izboljšanju naše porote. Govoril sem o tem z bivšim porotnikom. Rekel je: Saj se ni čuditi tem strašnim pojavom. Župani kar od kraja predlagajo za porotnike može, da so le brez kazni. Na duševne kakovosti oziroma zmožno-stfše tu ne ozira. In. tako se zgodi, da večkrat nad polovica porotnikov ni-zmožna-slediti ju-ridičnim izvajanjem gg. sodnikov, drž. pravnikov in odvetnikov. Ta in oni .je duševno nezmožen;, kmalu postanfc utrujen-Jn piti nt sledi zadostno izpovedbam prič, nazadnje le kinka kakor nezmožen poslanec v skup. ščini. Gospoda,.'tu gre za najvišje za čast, življenje, dvignite porotne obravnave,, da bodo res zmožne ali pa proč z njimi! Pa tudi gospodje sodniki stavijo včasih tako zamota na vprašanja, da res potreba že juridične vaje, da jih porotnik naglo razume; poleg tega pa jih včasih tudi prehitro razjasnjujejo. Upamo ria' obojestransko odpomoč.
(Velika noč!) Tukaj je Irt žnjo Je tukaj vstajenje Krista, pa vstajenj? prirode Ih na ših src ter duhat iz zimske mrklosti ter otrplosti! »Aleluja!« — -doni okrog in dviga m budi vse k novemu, lepšemu življeinjuf Ve seli »aleluja« objema vse -s solnčno radostjo, -želeč, vsakemu, vsakemu — tudi nasprotniku, celo zlohotnemu sovražniku dobro in blago! Ptičice žgolijoj rožice cvetijo in vode šumijo vse enodušno najlepšo pesem »alehjia«. »Aleluja!« Lepa naša domovina Jugoslavija, aleluja! naš troedini narod!
I. K.
Na sejmu v Lipskem
( Z nekakim nezaupanjem sem vstopil na za-'Padnem kolodvoru na Dunaju v posebni vlak, ki nas je imel odpeljati v Lipsko na velesejem. Skoraj mi je bilo žal tistih 45 šilingov, za katere sem malo poprej dobil od sejmskega odbora 3 listke: namreč enega za vožnjo Dunaj v-Passau, drugega Passau—Lipsko; tretji, ta-Icozvani »Platzkarte«, pa mi je jamčil v vozu St. 5. za sedež št. 70. Spomnil šem se tistih naših takozvanih »pospešenih«, brzovlakov, Jkl baje dirjajo hitreje kot Orient Ekspres, (vsaj zatrjuje se tako), a se prav hitro spremenijo v prav pohlevne osebne vlake, s to razliko, da je taka garnitura sestavljena iz Vozov vseh časov, vseh vetrov in vseh modelov, pa za dvo- In štirinogato živino. Kako takale pokveka vozi, tega ni treba opisovati.
No, pri tem sem se, hvala Bogu, temeljito fcrhotil; naš posebni vlak Dunaj—Lipsko je bil vse drugačen kampelc, kakor njegovi sovrstniki pri nas v SHS.
Par minut pred odlhodom je bil popolnoma zaseden, namreč sedeži, zakaj tu ni bilo treba Stati in se treti po hodnikih, kakor se večkrat pripeti pri rednih vlakih. V tolažbo mi je bilo tudi, da naš vlak rabi za preko 700 km dolgo pot nekako 13 ur, medtem ko redni brzovlak 1Vt ure več.
Odšli smo točno ob 7.45 zjutraj, ustavili se parHrat manj kakor.se ustavi vlak na progi Grobelno—Rogatec, namreč Amsteten, Line, We!s, Passau, Regensburg Hof in točno po programu ob 21.05 uri, oziroma kakor je v Nemčiji, ob 9.5 url zvečer zapeljali v ogromno dvorano, skoro največjega, če ne največjega kolodvora v Evropi. Ima 26 tirov za osebni promet,. nad katerimi se dviga 6 ogromnih, po BO metrov Širokih in skoro tako visokih žele-znosteklenlh obokov. Promet si lahko vsak predstavlja, če se pomisli, da prihaja na to postajo preko 180 vlakov dnevno, a ravno toliko jih tudi odhaja; za časa velesad.
haja in odhaja še do 30 posebnih vlakov. Pri tem ni nikakega posebnega prerivanja, vpitja pa še celo ne; vozni red za prihod in odhod je na več krajih izobešen, da lahko vidiš smer, čas in številko tira, kam in kod igre ozir. pride. Vseh teh 26 tirov veže poče& ogromna, preko 300 m dolga dvorana ob kateri so rastavrahti, tobakarne, trgovine z raznimi živili, kakor tudi brivnice, umivalnice, čistilnice, z eno besedo vse, kar k takemu kolo dvoru spada. Kakor za ljudi, je tudi za prtljago z vsem mogočim moderno urejeno; od oddaje do vagona se vozi prtljaga po liftu, oz. zelo malimi avtomobili, tako zvanimi »Ei-dechsel«, ki se dado obrniti na vsakem mestu.
Lipskega kot mesta ne bom dosti opisoval; šteje čez 680.000 duš, leži na ravnini ob treh’ malih rekah. Odlikuje se,; kakor sploh vsa nemška mesta,, z vzorno snago; tudi ob Času največjega vrvenja ni na tleh nlkakih odpadkov; vsak drži v rokah ozir. žepu do naj-b.ližje, za to namenjene košare. Promet nudi, posebno za časa velesejma, na nekaterih ulicah in prehodih izredno sliko; dokler ne da mož postave, ozir. na visokem podstavku sredi križišča sedeč prometni dirigent smeri, ne smeš in ne moreš preko ceste; zato pa mora tudi nasprotna ulica čakati, da se menjajoče zdaj eden, zdaj drugi val prevali in smukne preko. Mesto je zelo bogato glede industrije in trgovine. Bože mili, kje smo še mi!
Posebno znamenito je postalo po svojih tra dičijonelnih velesejmih; lahko rečemo največ-J jimi v Evropi,'kjer Je osredotočeno vse, od najmanjše ročne obrti do najtežje industrije, od najmanjše igračke do največjega stroja -kolosa.
Razstavljeno je imelo preko 14.000 tvrdk, iz vseh delov sveta, torej za gledalca ozir. kupca Izbire dovolj. Sejem se ne nahaja skupno na enem ograjenem prostoru, ampak je razdeljen na tehnični sejem v jugovzhod-
nem delu mesta in v preko 50 sejmskih palačah v sredini mesta. Zato-se vporabljajo razne šole in muzeji, a največ poslopij se je tekom časa zgradilo nalašč v ta .namen. So to .4—5 nadstropne štiridelne palače s po 2—3 ali tudi več vspenjačami (lifti).
Med razstavljalci zavzemajo prvo mesto domače tvrtke (skoro 94%). Le delnih 6% Je inozemcev, od katerih zavzemajo čehoslova-ki prvo mesto; dalje slede Avstrijci, Ogri, Rusi, Alžirci, Italijani, Holandci, Grki in pomislite! — tudi mi, namreč »Staatsmonopolver-waltung des Konigrciches 3. H. S.
Razstavljen smo imeli edino naš tobak in sicer v listih, svežnjih, v škatljah in gotovih cigaretah.
Ob tej priliki omenim mimogrede, da je zelo lepo od nas, da se udejstvujemo tudi na takih velesejmih, kakor je Lipški, vendar pa je za to treba ljudi, ki se na kaj takega razumejo; ni pa treba kake komisije, katero Je latii nekdo v »Jutru« tako drastično opisal.
Kdor pozna in vidi, kako znajo Nemci svo) tobak in Izdelke opremiti in razstaviti, dasi-ravno so kvalitativno slabši, In ako še vidi dimo, kako so se celo Grki potrudili, da so svoj. paviljon dostojno in res mojstrsko opremili, moram’kot' res pravi Jugoslovan ali če kdo hoče — mora se tudi Srb, ki svojo državo resnično ljubi, zjokati nad to malomat nostjo. Tisti dirindaj bi spada! na kako vaško razstavo v Piškopeji, a nikakor pa ne na sve, tovni velesejem.
Izrabiti bi se moralo tudi bojkotno gibanje Nemcev napram Italiji. Koliko slik našega le pega Primorja in morske obali bi lahko krasilo tiste prazne, dolgočasne stene v našem paviljonu; a bile so v celem r- reci in piši tri Bohinj, Bled in Rogaška Slatina. Grki so se kar muzali naši revščini, drugi narodi, so pomilovalno hodili mimo. Zatorej, kdor nima talenta ozir. volje, da take stvari dostojno aranžira, naj nikakor ne sili'v ospredje; ako že mora »nešto zaraditi«, bodi v božjem imenu, toda doma naj ostane in doma povžije sad brezdelja; s tem bo sigurno več koristil domovini.
Ne daleč od tehničnega sejma se nahaja eden največjih spomenikov naše dobe. Nanj so tudi Nemci zelo ponosni. To je znani »Volker-schlachtdenkmal«, ki je postavljen v spomin zmage Rusov, Avstrijcev in Prusov nad Francozi ozir. Napoleonom 1. 1813. V bližini Je ruska cerkev z nekdaj zelo bogato pozlačeno streho, in kupolo (zlato so med vojno Nemci precej postrgali). Pod cerkvijo je baje pokopanih preko 30.000 Rusov, vendar pa se od raznih ciceronov in brošuric dobi utis, kakor da so le Nemci zmagali; seveda vedno zmaga oni, ki ostane živ.
Spomenik kot tak napravi na gledalca mogočen utis. Že vsa okolica, kakor nasipi, podstavki, nasadi, umetno Jezerce, vse je narejeno v stilu gigantskega spomenika, čigar spodnja ploskev meri 6.300 ms. Zidan je iz granitnih blokov; visok 91 m.
ogromnih terasnih stopnicah se pride v taka zvano kripto, nad katero se vzpenja preko 60 m visoka kupola, a vrhu te je šele pravi vrh (Plattform), ki ima še vedno preko 100 m torej za silo šc' za 400 ljudi pro-
površine, štora.
V kripti, in dvorani se nahajajo razne sta-tue v ogromnih dimenzijah, nekaere so tako velike, da Je njih kazalec (prst) preko .1 ni dolg, a nohet na nogi ima poldrugo ped (oseb* no meril pisec teh vrstic).
Dvorana, v kateri se prirejajo skoro vsaki nedeljo in praznik koncerti domoljubne vsebine, slovi po svoji akustiki, o čemur nas Jc prepričal naš ciceron, ko je za oglom pel odlomke raznih pesmi. Zdelo se nam je, kako* da poje tro- ozir. četverospev; zares krasen pojav. Z vrha spomenika se nudi diven razgled čez mesto in njega okolico. V bližini se nahaja parku podobno pokopališče, na katerem Je eden najlepših krematorijev Nemči#- ' Za velesejmske dneve so prinesli časnija novico, da obišče v torek dne 2. marca UP* sko državni predsednik, ponos in nada Nen>* cev, von Hindenburg. To je bilo zopet neksl za nemško dušo. Na ulici, v kavarni, tram* vaju, autobusu, pri brivcu in tudi če sl polo$ čevelj na tisti tron, ti je hitel snažJlec prlPf’ vedoVatl, kaka čast doleti mesto In velese«* s tem, da ga počasti s svojim obiskom von Hindenburg.	'	'L
Dolgo pred določeno uro se Je prostor 1** Centralnim kolodvorom in po ulicah, ki®* 58 je imel voziti, polnil z občinstvom. Da Je na peronu tudi malo drena, si lahko mislit*' Do minute točno ob napovedani urf.&r pripeljal v spremstvu več ministrov ih drug*11 veličin, podaljšanih več ali manj s pikelh®*' bami. »Hoch und Heil« je donelo vseHaoW*' vendar ne pretirano. Pozdravili so ga v k***' kih besedah župan mesta, predsednik v«** sejma in še par drugih, na kar Je dajal roko na levo in desno (mehi ni dal).	v.
Oblečen v črno salonsko obleko naPrl* simpatičen utis, na obrazu z lahnim naS®JJ* hom; sploh ni opaziti tiste vojaške odurnost'
,73 le«"
je še vedno čil in prožen; gosti beli pokončtl lasje In ne preveč dolgi brki mu daje karakterističen obraz. Po ulicah se Je vozil v pO-časnem tempu v avtomobilu z odkrito gla^ zahvaljujoč se šolarjem, visokošolcem, rt* nim društvom, ki so prinesli tistega dne zOPv na svetlo svoje pestre prapore in zastave ® to ne v malem številu. Ko se Je vozil ga Je hotel vsak videti, naj si bo mlad ** star, ubogi ali bogat. Ko bi videli te sta** strelce in veterane kako so se Jim bH^ oči: Ena sama beseda, eno samo povelj® vsi bi šli za njim! Mislil sem pri sebi: nasprotniki so, ampak klobuk doli pred nH°* in glejmo, da bomo tudi mi tako navdušeni ^ svojo domovino!
Ponoči se je vrnil zopet v Berlin; a jaz^ prihodnje jutro preko Dražden, kjer sva 54 našla s prijateljem V. W. in nadaljevala sk*
Notranjost spomenika je zelo zanimiva. Po|paj pot proti našemu Mariboru.
If
IDI
ima zmiraj pripravljen
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m
Praktikant, zmožen slovenske-ga, hrvelskega (ev. srbskega) iezika v govern in pisavi z l>udikoiolsko izobrazba »tarost do 16 let, spreim« ipedicijsko pod etje za takoj. Oferti na upravo lisia pod .Praktikant". 657	Deset let elara zanesljiva kobila se proda. Tattenbaeho v a nlica 5, gostilna. 66S
	Odda se soba za rospodižno s hrano ali brez. Trg svobode 3, 11. nadstr., levo, vrata 14 655
Gospodična, ki je dovršila 3-razr. a*ei£an<ke *ele, ter zmotna »lovenlfrne ia arbo-brTatiine, lif* primerne «lni-be. Dopisi pod „Za4etnica“ na npraro lista. 660	odda. Gosposka «1. *t. 46, vrata 7. 661
	Prvovrsine cepljene vinske Korenjake ima la na prodaj. Konrad Zn n d eri, Ma.lbor, Frankopaaova ul. U. 663
Močen mizarski vajenec st pprejme. Cankarjeva ubca 26 659	Zelenladne ssdlke vsake vrsle dobite v vrtnarstvu J. Jemec. Maribor. Razlagava al. 11. 663
Nobena zai«Ha več si tako zanesljiva, kakor je aalaganje tadi malih vlog <a zidaaie malih stanovanj pri kreditni-stavbni zadregi ,Mojmir‘,Ro-tovlk‘ trg. 6S9	Hlapec k govedi, oleajen, se takoj »prejme. Ponudbe na Oskrbniitvo Strnllče, poita p. Stmišie 666
	Za lično opremlj. sobico z elektr. razsvetliaro in pestret-be se iiče solidnega najemnika. 380 Din mesetne. .Naslov v opravi. 611
Trgovski pomočnik, samo prvovrsten mannlakturUt. s prv*vr»tBimi spričevali se sprejme pri Nabavbalni zadrugi di žarnih nslažbencev Maribor, Stolna ni. 6. Osebne predstave ned 16. i* ft, nro V ZSdlHŽaj »uarai, J43	
	Biioo olje na bučnega olja J, Hoch-»ailer. Mari bar, Pod mo.tom It. 7 Onim bieg Drarej, 631
Kolonija na žrebania- ^
ie za resae reflekt
'3?
w -	Ji	vi i®*	ni
■ hiše za resae reflekt»"jr zida novorganizirani irradk*5:
 _________ gra1
oddelek .Marstaa1*, Roto'-^ trg-_________________________
Prazna soba se lita *»
v bliiini gl. kolodvora ali Naalev r sprati.
Prodan hiša.
leznilki postaji Št. ^ Spodnjem Dravograda. 60.000 Din. Ponudba:
Carico, Trie*te, Via S;CT| tinl 6._______
PohlStvoj
vsakovrstno moderno, p°
ut. ■ V Q>.
   t PU
nižjih cenah, tudi na ob^°\ei
vabi na IN D*
nudi in
ŠERCER	.tr%
miiaratvo In zaloga pob* ^ Vetrinjska ui. 8, drorl*£5l-‘*‘*:
Brivec R .P*#
Marlbar, Aleksandrov*
je bil «od. deloiira«	«J.
brivec U.PIrc, Gregor****.. ,» *t«y /j,,., Šllerstr.), *™’ S* 2 Din in stri*e m i prijont* U. PIRC«
KT MairWBWFtf. JTrn« '4. aJprtla; 1926,
Likvidna prodaja
Velik* pomladanska prodaja se prične od i. aprila do 25. aprila po vseh oddelkih v
TRGOVSKEM DOMU
Prodajalo se bode vse modno volneno blago, moško sukno, za ženske obleke, kamgarn, kover*coat i. t. d. Svileno blago v nad 3OO novomodnih barvah. Praino blago, poldelen, katr-brik, plavina, (druck) zefir, najnovejši pomladanski vzorci.
KARO HODA
v volni, kotonu, zefirju, polsvili in svili, nad 5OO novih lepih uzorcev. Platno, šifon, robci i. t. d. ter vse vrste blago po že znano niški ceni. Pogled na velikansko razstavo „Po-mlad“ nudi vsakemu prijeten spomin na veletrgovino
Radi reduciranja In dolna addaja lokala v najom- se prodaja samo kratek čas pohištvo, posteljnina, preproge, linoleji, namizni prti in posteljna p ra* grinjala, pregrinjala za divane, blago za pohištvo, pllš, prevleka za ilmnice, otemane, divane, foteli, slike 1.1. d. Kakor tudi razna stanovanjska oprema
Cene 20 — SO % z n i ž a n e
Prost ogled — neobvezen nakup. Pošlljatve na deželo. Cenik brezplačno TRGOVINA POHIŠTVA IN PREPROG
KAROL PREIS, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20
Podpisana tvrdka naznanja ctnj. odjemalcem, da je začela z razpečavanjem svojega po monakovskem hičitra varjenega
mm petoec
tovarna za Izdelovanje H* ker Jev, dez. vin In sirupov
Maribor, Meljska c. 3
BOCK-PIVA
priporoča svoje naj finejše likerje vseh vrst, dezertna vina. kakor Vermouth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slirovica, brinjevec, rum ter konjak
predvojne kakovosti in najvljudneje o-o vabi na obilna naročila 613
Tomaž Gotz - pivovarna • Mor
■ TRGOVSKI DOM
Ji V MARIBORU.
Otvoritveno naznanilo!
Vese/e Velikonočne praznike
želi
vsem cenj. gostom kavarna .Bristol* Maribor, Vetrinjska ul. 30 662	Kat/ca	Kotnik
Gospod dr. Karol Zakrajšek, zdravnik bolniške blagajne v Mariboru, me je zdravil prilikom moje težke bolezni- pljučnice. Njegova nad vse požrtvovalna skrbnost in ljubeznivost me je rešila gotove smrti. Z hvaležnim srcem se mu zahvaljujem tem potom in "3 priporočam prav toplo vsem trpečim bolnikom. Maribor, dne 20. marca 1926.
620	Martin	Podlogar
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem kupnim >tn prevzela gostilno „Pri zelenem travniku" v Melju, fo otvorim na velikonočni pondeljek.
Točila bodem pristna vina iz Slovenskih goric, ‘Jeana in dalmatinca. Preskrbljeno bo z raznimi to-
11	m mrzlimi jedili.
Postrežba točna in solidna, cene nizke.
Priporoča se
Podpirajte Jugoslovansko Matico
VABILO
Maribor, v bližini parka. Vsako nedeljo in praznik koncert z začetkom ob 16. (3 uri popoldne). Olvorjena jc tudi zabavna vožnja z čolni. Za obilen obisk se priporoča
65n gostilničar
'zdelavo precizijonskega orodja. Le resnično ^ostojne, debre moči naj se bljgovolljo glasiti pri SploSni stavbeni družbi Tezno 5	pri Mariboru.	o-o
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
kateri se vrši v x pondeljek, 19. aprila 1926 ob 11. ari
dopoldne v ravnateljstvu tiskarne,	£
Maribor, Jurčičeva ulica 4, I. nadstr.	4~f
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva in eksekutive o poslovanju za I. 1925 in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1925.
2. Poročilo nadzornega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1925, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnega sveta.
4. Volitev upravnih svetnikov namesto po- § 10 d. p. iz-stopivših članov upravnega sveta.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Sklepanje o eventuelnih, pravočasno predloženih predlogih.
Upravni svet Mariborske tiskarne d. d., Maribor.
>lepse in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
" TEMPEL"	„STYRIA“	„DONA T"
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
SEZONA: MAJ — SEPTEMBER,
p
*ne zmerne. V pred- in po sezoni znaten popust. Koncertira vojaika godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne.
Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
^OiBaaDHoaoaauananmnMDBanDnaaDnMMMCTiCMCMoacMCMDBn
Konc««. Instalacijsko podjetje za elektrotehniko §
Po § 27 d. p. imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, pri ravnateljstva Mariborske tiskarne ali pri Mestni hranilnic! v Mariboru.
§ 26. Vsakih 10 delnic daje pravico za en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru lahko vsak delničar izvršuje osebno ali pa po pooblaščencu.
Najstarej
Podjetje te vrste v mestu. Aleksandrova ccsta 1 B, se priporoča za nove instalacije in popravila:
Naprav za razsvetljavo in gonilno moč.
Brzojavne, varnostne in telelonske naprave.
Namestitev strelovodov in njih preizkušanje.
Tozadevne priglase prosim čim prej izvršiti.
Elektro-zdravnlškf aparati.
Manometri in popravila.
Vsakovrstna popravila ur in gramofonov.
Elektro-materija! za močni In slabi tok.
Priznano solidne cene.
Pojasnila In proračuni vedno radevotje na razpolago.
kt se odlikuje po izrecno obilni peni ter jako temeljito in hitro očisti perilo.
pet<? In podprti so napra»l triWtaSSSS surovine, varujejo Vaše obuvalo,«?
kotusnje m Vam omogočajo ela* tično hojo. Ni raskošje, ampak neobhodna potreb*
i	..	vsakega	človeka.	^
OBM5IZDtLAVA-VZDRŽlJIVO/r ^v/E l/POPOLNJENO.
RUJAV!	Dl N
Sfcran
»TAHORc
V	Mairifom. dne 4. aJprila 1926,
Vse te lepe stvari:
lepe čeveljčke, torbice in druga darila lahko kupite, ako najdete v
milu „Gaezla“
milu „<5aezla“
samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mita vtisnemo namreč po 1 zlatnik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli.
Upoštevajte to ter pridno perite le z
milom
III
S Samo 6 dni čez morje — Dobra hrana in pijača bfGZpISČnO
Cie Chargeurs Ršunis, Sad atlantique,
TRANSPORTS —MARITIMES
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Paolo. — Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
Ivan Kraker v UubUani
Kolodvorska ulica štev. 35. 371
■■■a,
— i.ny
Vinotoč
Jerič v Počehovi
odpre! 630
r-
Frankenhausen
Ing: š«u u iTto in .trojegTmdb«, «l«ktrot»holki>. PoMtni oddelki u polj«d«l. »troj« in irakoplorao t«h»
Podpirajte sokolski tiski
V vinofolu v Pek!u
za lajtersberSko opekamo se toči prvovrstno novo in staro
vino po 8—14 Din
Ob velikon praznikih pri lepem vremenu vrtni koncert. Za obilen obisk se priporoča Andrej Janžekovič.
614
Potovalne kovčke, kasete
damske torbice, gamaše, nahrbtniki in razne torba rske izdelke v veliki izbiri '	j
..ESBPT.oCa
IVAN KRAVOS
Aleksandrova cesta 13.
*	Maribor^J£«ktaviiik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, tto tluu, ladaieloLii Koaiomli »3
Jekaelav Sala dl« a mlnar. y*i * AUriheim.