240. Številka. Ljubljana, v sredo 19. oktobra 1898. XXXI. leto ■shaja vtak dan svetor, isimfii nedelje io pravnike, ter velja po poeti prejem »n za a v str o oper ike dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 g!d., za četrt leta 4 gld.. z> jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano Lres pošiljanja na dom za vn leto 13 gld , za četrt let« .') gld. SU kr., za jeden mebec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanie na dom raćnna se po lO.kr, na meaec, po SO kr. v a Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitmna snaaa. — Na nar^cbe, brez istodobne vpo&iljutve naročnine, se ne ozira. Za oananil a plačuje ae od itiriilopne pet it-vrtite po 6 kr . če se ozuanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr. fce se dvakrat, iu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se .'".vole Prikovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravni stvu naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Teleicn 6t. 3^. Za vseučilišče. „Matiu;t Slovenska", društvo „Pravnik" in profesorski zbor ljubljanske bogoalovnice so vladi predložili naslednjo spomenico: Visoko c h s. k r. m i n i s t e r s t v o z a b o g o -častje in naakf Deželni ibor vojvodine Kranjske je v svoji seji dne 28. febravarja 1898. naredil na* sle J uje sklepe: 1. Visoka c kr. vlada se poživlja, da čim prej pri državnem zbora izposluje ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani, koja bi ustrezala zahtevam slovenskega naroda, ter bi, ustrezajo zahtevam celokupne države, združevala pod svojim krilom ukaželj no mladino Vseh narodov avstrijskega j "ga. 2. a) Deželnemu odboru se naroča: Visoki c. kr. vladi sporočiti, da je dežela kranjska pripravljena, k ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani pri« spe vat i znesek 25 0.000 gld., koji se izplača takoj, ko bode ustavnim potem zagotovljena ustanovitev vseučilišča. V ta namen porabi naj se pred vsem 50.000 g!- iz posebnega rezervnega fonda, katerega naložiti je bilo deželnemu odboru naročeno v seji dne 5. marca 1897. iz prebitkov naklade na žganje, v kolikor presegajo znesek, ki je bil za leto 1897. proračunjen; potem pa iz letnih prispevkov po 20.000 gld., ki naj se postavljajo v proračune let 1899. do 1908. Znesek 50 000 gld. naloži naj se takoj, letni prispevki po 20 000 gld. pa naj se nalagajo sproti obrestono8no. Narestle obresti porabijo naj se svojedobno za ustanovo elnS.itoljem ljubljanskega vseučilišča. Ko bi, pred no bode naloženih vseh 250.000 gld., bilo učni upravi potreba izplačati to svoto, pooblašča se deželni odbor, da se ne dotakne obresti j, najeti posojilo v onem znesku, ki ga bode za dopolnitev svote 250 00O gld. potreba. Fond, ki ae tako zalaga, imenuje naj se .Cesarja Frana Josipa 1. vaeučiliški fond". o) Ob jednem se naroča deželnemu odboru iz-poslovati svoječasno Najvičje dovoljenje, da se bode vseučilišče smelo imenovati ^Cesarja Frana Jo sipa I. vseučilišče". c) Deželnemu odboru se naroča razpisati za pripadnike slovenske narodnosti, ki bi imeli voljo habil'tovati se na mcdrcs!ovui ali pravoslovni fa kulte ti kacega avstrijskega vseučilišča za privatne docente, dvoje ustanov po 800 gold. na leto z iz rečnim dostavkom, da se bodo rtfiektautje na ti ustanovi morali zavezati, da sprejmo, ako *C bode nanje reflektiralo, prcfescrska mesta na vseučilišči, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. • Ti sklepi deželnega zbora kranjskega so obudili ne le po vojvodini Kranjski, temveč povsodi, koder prebiva slovenski narod, in nadalje tudi po ostalih pokrajinah na jnj.ru Avstrije veliko zadc-voljnost in navdušenje. Za idejo, ki jo je nas po kulturnem napredka tolikanj hrepeneči slovenski narod že tako dolgo nosil na srcu, ne je zavzel iznova deželni zastop kranjski, in sicer na način, ki mora vsakomur pričati, da gre tukaj za reBne potrebe in dalekosežne interese. Dasi je dežela kranjska uboga, dasi njeni prebivalci le silno težko prenašajo sedanja javna bremena, vendar bo njih zastopniki v deželnem zboru z radostjo votirali za vseučilišče v Ljubljani razmeroma ogromno svoto in so to storili, ne da bi jim kdo izmej davkoplačevalcev ugovarjal ali količkaj očital. Nasprotno dokazujejo ne brojne izjave in resolucije občinskih in drugih za-stopov ter javnih shodov, petem tudi s glasni sklepi narodovih zastopnikov iz vseh njegovih pokrajin, da vsa dežela, kakor rečeno, odobrava oklepe saojih zastopnikov, in da z ostalim slovenskim narodom, kakor tudi drngim prebivalstvom na jugu države vred hoče zastaviti vse moralne sile v ta namen, da se čimprej oživotvori vseučilišče v Ljubljani po zmislu navedenega deŽelnozborskega sklepa. Naravnost v dolžnost pa si Štejejo tudi na;-vdanejše podpisane korporacije, da k tema bolj nego kdaj perečemu vseučiiiškemu vprašanju označijo svoje stališče. V imenu profesorjev na tukajšnjem bogoslovnem knezoškofijskem zavodu, v imenu tukajšnjega znanstveno-literarnega društva „Slovensko Matice", katero je, delujoč že od 1. 18G4 , štelo !..• isko leto 2-145 društvenikov, in v imenu društva ,Pravnika", katero združuje slovenske pravnike in izdaja strokovni organ „Slovenski Pravnik", se uaoja najvdaneje podpisani skupni odbor predložiti peticijo za vseučilišče v Ljubljani in jo ob jednem utemeljevati z naslednjo spomenico. I. Že sama po sebi je opravičena želja vsakega kulturnega naroda in torej tudi slovenskega, da ima v svoji sredi vrhovno in popolno izobraževališče, kakršno je vseučilišče, ozirajoče se na narodne posebnosti. Ne glede na idealne znanstvene namene, katere ima dosezati vseučilišče in katere gojiti je eposolen in željan tudi slovenski narod, in ne glede na to, da mora naša ožja domovina radi nedostatka visokih šol izgubljati svoje najboljše talente ter za svoje višje duševno in gmotno gi-banje dobivati največ le slab vnanji impule, je želeti narodu tudi iz praktičnih ozirov vseučilišča na trke m mestu, kamor je njegovim sinovom krajca in lažja pot in kamor 30 navezani po mnogih svojih domovinskih odnošajih. To mesto pa je jedino le Btolno mesto kranjske dežele, Ljubljana, koje že tako ves narod smatra svojim naravnim in kulturnim središčem. Narodnost siovenska, ki je razprostrta po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Grarfiščanskeiii, po Trstu in okolici, nadalje po Istri; narodnost slovenska, ki sega v tej drŽavi tudi na Hrvatsko in Ogersko, zasluži, da radi svojega števila in razširjenosti zahteva svoje samostalne visoko šo'e. (Dalje prih.) V I Jubilant, 19. oktobra. Izjava dr. Eaizla. „Poli tik* pozdravlja izjavo finančnega ministra dr. K. izla v seji nagodbe nega odseka in pravi: Nedvomno hoče vlada po« spešiti razpravljanja o nagodbi. Vlada pa mora skleniti prej račun z desnico, katere členi v na-godbenem odseku vztrajajo v najstrožji resarvi. Lil S rJEJKL. Kmetje. (Ruski spisal Anton Čehov.) (Dalje.) VII. „Gospod" je prišel — tako so imenovali v Belu deželnega svetnika. Kdaj in zakaj pride, so vedeli Beljaki že teden dnij. Žukovo je štelo vsega skupaj Harno štirideset dvorcev; a zaostali kronini in pokrajinski davki so znašali nad dvetisoč rabljev. Svetnik se je ustavil v traktirju, izpil tam dve čašici čaja ter šel potem pešice v hišo starostino, kjer ga je že čakala cela gruča kmetov, ki še niso davkov poravnali. Starosta Autip Sedjelnikov je bil vkljub svoji mladosti — imel je komaj trideset let — strog in je vlekel vedno z gospodo, dasi je bil sam ubog in plačeval neredno avoje davke. Očito se mu je zdelo imenitno, biti starosti, in zavest avoje moči, katere ni znal drugače pokazati nego s strogostjo, mu je ugajalo izvanredno. Pri zborih so mu izkazovali spoštovanje in pokorščino; zgodbo se je že, da je na cesti ali pri traktirju k-r meni nič tebi nič planil nad kakega pijanca, mu zvezal roke na hrbta ter ga vtaknil v luknjo. Jedenkrat je zaprl zelo staro babico in jo pridržal celih štirindvajset ur, ker je prišla namestu Osipa k nekakemu zborovanju in jela na glas psovati. V mestu ni bil Antip še nikdar; knjige ni nobene prečital, zato pa je imel na razpolago celo vrsto razumnih opazk, katere je spuščal zdaj pa zdaj v razgovor; in tako so ga čislali, ne da bi njegovo besede vedno umeli. Ko je stopil Osip s svojo davčno knjižico v starostino izbo, je sedel svetnik, slck, star gospod z dolgimi sivimi zalizci, v sivi suknji za mizo pred ikono in pisal. Izba jo bila čedna; vse stene so bile pisane od slik, kakoršne se izrezujejo iz Časnikov, in na najodličnejšem mestu zraven ikone je visela podoba Battenberžana, prejšnjega kneza bulgar-skega. Poleg mize, roke prekrižane na prsih, je stal Antip Sedjelnikov. „ Dolžan 119 rubljev, blagorodje", je dejal Antip, ko je prišel Osip na vrsto. „Preti vuzmom je plačal rubelj, odtedaj niti kopejke več". Svetnik je obrnil oči na Osipa in rekel: .Kako to, prijatelj?" „Usmilite se, blagorodje," začel je Osip razbuđeno. „Izvolite samo pomisliti: lani po leti mi pravi gospod Ljubovecki: ,Osip(, pravi, ,prodaj krmo, ajde, prodaj*. Imel sem jo baš sto pudov, in na travniku so kosile babe. Dobro; pogodila sva so. Kar pride Antip Sedjelnikov." — Pritoževal se je čez starosto ter se obračal v jednomer proti drugim kmetom, kakor da jih kliče za pričo. Obraz mu je zardel ter ae znojil, oči so ee mu zlobno iskrile. .Jaz ne vem čemu mi vse to pravišu, ga je prekinil svetnik. „Tebe, tebe prašam, zakaj ne pla-čuješ davkov! Vi vsi — nobeden ne plačuje, a jaz moram napraviti red! „Ne morem." „To so prazne marnje", je dejal starosta. „Ćikild-ejevi nimajo mnogo; a jaz bi jedenkrat samo druge rs d videl! Povscd ista bolezen : vodka in za-nikarnost! Svetnik je nekaj zapisal in rekel Odipu mirno, krkor da prosi kupico vode: „Zdaj le pojdi, prijatelj." Skoro nato se je odpeljal. Ko je lezrl pokaš-Ijuje v slabo teljago, spoznal si že iz tega, kako je držal dolgi, ozki hrbet, da že davno ne misli niti na Osipa niti na starosto ali druge žukovske davkov neplačevalce. Komaj je bil oddaljen vrsto od vasi, že je odnesel Antip Sedjelnikov iz Čikildjejeve izbe samo var; njemu za petami je tantala babica in kričala na vso grlo: BNe dam ti ga, no dara +! ga, mrhi ti!" iDaljc prib.) Mladočehi in Jugoslovani so sicer previeli nekaj referatov, a njihovo nadaljno postopanje je odvisno od odgovora vlade na razne, že predložena in bo-doče zahteve. CeŠki prememoria ima sedaj v pretresa ožji odsek m'adočeskih zaupnikov v Pragi. Posl. dr. Engel sporoči resultat praškega posvetovanja danes. Potem ima besedo vlada. „Nar. Listv* niso povsem zadovoljni s Kaizlovim govorom. „Priznamo11, pišejo ,N. L% „dobro voljo finančnega ministra, toda dnbov razburjenega ljudstva te izjave na morejo pomiriti. Ztkaj ni odklonil vsakaterega povišanja konsamnih davkov v času vladajoče draginje? Vseh teh povišanj mora biti konec. Davki so od rojstva dualizma narastli od 397 milijonov na 715 milijonov gld. Pred 30 leti so znašali koa-sumni davki 12, danes znašajo že 28 milijonov, nevštevši razue deželne, okrajne in občinske pristojbine. L 1867. so plačale dežele češke krone 93 milijonov državnih davkov, danes plačajo že 259 milijonov drž., dežel., okr. in občinskih davkov. Poleg tega znaša hipotekami dolg 1723 milijonov goldinarjev, ki požro na obrestih in amortizaciji 33G milijonov gld. Ali niso to vnebovpijoče razmere? Ali je sedaj pri veliki stiski ljudstva pravi čas, da se povišajo konsumni davki zopet ? Gotovo ne ! Proti dualizmu — bivši ministarski pred* •ednik Stari Kcloman Tisza, bivši predsednik ogerskega miuisterstva in sedaj mej najuplivnej4imi voditelji ogerske vladne stranke, se je izrekel proti dualizmu BDuilizem je star postal in umira radi ostarelo««t i. 30 let je jako dolga doba pri državnih pogodbah; skoro ni nobene starejše pogodbe kakor dualizem. Zato nam ne pomorejo nobeni zdravniki več. Dualizma ne reši nikdo.* Tako je govoril Tisza, ki ni uikak radikalec, ki pa vendar -ie hrepeni po neodvisni samostojnosti Ogerske. Kakšna načela imajo šele Košutovci! Afera Drevfus Koncem tega t-dna pride pred pariškim kasacijskim sodišlem na vrst.) javna razprava, ali je revizija Drevfusove obsodba postavno dopustna ali ne. Baje bodo smeh generalni proku-rator, referent kasacjskega dvora in odvetnik Drey-fusove družine povsem svobodo razložiti svoje argumente. OJvetniku se $a dovolilo pregledati v ka-8acijskem dvoru shranjene akte o zadevi Drevfusa. Kochefjrtu se zJi zategadelj vse Briasonovo mini sterst .o veleizdajsko. Saj so se izročile javnosti vse tajnosti organiziranega francoskega vohunstva. Potovanje nemškega cesarja v Carigrad ni bilo prijetno Viharji na morju so zadržali Lidijo, da je dospela dan prekasno v Carigrad. Nemška vladit se sedaj trudi dokazati, da ni vzlic razkriti zaroti v Kairu za življenje cesarja nobene nevarnosti, ker je povscd dovelj nemških in tujih policij stov. S daj se še po nebno povdarja potreba skupnega postopanja proti anarhizmu. Potovanje v Egipt se je opustilo baje prav iz strahu pred on-dotnimi anarhisti. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, dne 18. oktobra. Sejo, kateri je predsedoval župan TTribar, se je udeležilo 25 občinskih svetnikov. O verovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svet. dr. Krisper in dr. M a j a r o n. Župan Hribar je prečital dopis dež. vlade, s katerim ae sporoča obč. avetu Najvišja zahvala za povodom smrti cesarice izraženo sožalje in naznanil, da je iiuel pred kratkim priliko govoriti z velikodušnim slovenskim mecenom g. Gorućom, kateri mu je priporočal, naj bi se za steno nove mestne dvorane naročila primerna slika na kar je župan odgovoril, da se s takim predlcgcm ne upa pred obč. svet. Sedaj je gospod Gorup žopanu pikal, da da ruje svoto 1000 gld. za napravo take podobe, katera naj predstavlja tisti trcnotek, ko se jo občinski zastop pred mestno bišo poklonil cesarju. Slikar Germ je prevzel delo, katero se izvrši na podlagi Miillerjeve fotografije tekom jednpga leta. Župan je prosil, naj vzame obč. svet ta nov dckaz velikodušne naklonjenosti g. Gorupa na znanje. (Živahni Dobro klici.) Končno je župan povabil obč. svetnike, naj se udeleže otvoritve gospodinjske šole dne 20. t. m. Cita in odobri se brez ugovora zapisnik zadnje seje. Obč. svet. dr. Krisper je nas veto val nujno resolucijo, s katero ee obč. svet izreka za vseučilišče v Ljubljani in poživlja ljubljanskega drž. poslanca, naj iz eventuvalne odklonitve izvaja koose-kvence ter utemeljeval nujnont s posebnim ozirom na odgovor ministerskega predsednika deputacijama slovenskih odvetnikov. Obč. svet. di\ Majaron je podpiral nujnost stavljenega predloga rekši, da s« je obč. »vet sicer že pred meseci izrekel za ustanovitev vseučilišča, a tedaj, ko ie ni bilo dognano tisto stališč«, katero je potem preciziral deželni zbor. Kako se treba zavzemati za kako stvar, nam Cehi kažejo. Čehi imajo drago češko univerzo is takorekoč v žepu, a vilic temu prirede ssdaj zanjo veliko manifestacijo v Pragi. Obč. svet ima sedaj resen povod, da se zopet oglasi. Dal ga je odgovor ministertkega predsednika deputaciji slovenskih odvetnikov. Ta odgovor nss more vznemiriti, dasi je bil ministarski predsednik samo toliko časa apatičen, dokler ni bil informiran. Obč. svet je priznal dr. Krisperja predloga nujnost, na kar se je o njem takoj začela rasprava, Obč. svet dr. Krisper je naglasa I, da najvažnejša vseh slovenskih teženj je vseučilišče, ksr je od njega odvisna vsa kulturna in politična bodočnost slovenskega naroda. Vseučilišče js v prvi vrsti materijalnoga, praktičnega pomena. Že zdaj priman kuje na vseh koncih akademične inteligence, a kako bo šele v desetih letih. Vlada bo tedaj radi nedostajanja uradnikov gotovo v največji zadregi. Vlada bo v zadregi, škodo pa bo imel slovenski narod. Ministerski predsednik se ni izrekel za vseučilišče, ker je mislil, da zahtevamo vseskoz slovensko univerzo, dočim se v resnici poganjamo za utrakvistično vseučilišče. Deputacija je spoznala, da ima grof Thun pač voljo, biti tudi nam pravičen, da pa vseskoz slovenske univerze ns more ustanoviti, ker zanjo nimamo dovolj duševnih močij. Grof Thun ni bil dobro informovaa, a če se mu dokaže, da je utrakvistično vseučilišče možno, da je njega ustanovitev potrebna v interesa države, uprave in naroda, potem je bomo tudi dobili. Na to pa ni čakati, ampak treba je porabiti vsako priliko, da se odločilni krogi prepričajo, da naša zahteva ni utopija. Vseučilišče pa ni samo občenarodna potreba, tudi speciialno z ljubljanskega stališča je velike važnosti. Ljubljana se je sicer po potresu dvignila iz razvalin. Zgradile so se lepe hiše in palače, a vse je v dolgovih. Ljubljana mora nekaj dobiti, da si opomore. Vsaka vlada skrbi za mesta, katera je zadela velika nesreča, v nas se ni še ničesar storilo. Jedino naše upanje je vseučilišče. Obč. svet. dr Majaron js nasvetoval pre-membo dr. Krisperjeve resolucija v tem zmislu, da je vseučilišče potrebno ne samo za slovenski narod, ampak sploh za vse južne dežele ter za Bosno in Hercegovino, in predlagal tudi dodatek, naj župan, ki gre v tej zadevi na Dana j, in ki je v stanu informirati merodajne kroge, v imenu obč. sveta in formuje ministerskega predsednika grofa Thuna in tudi drage ministre. Obč. svet. dr. Krisper je akceptiral te nasvete in v tem smislu predrugač«! svojo resolucijo. Soglasno sprejeta resolucija se glasi: , Mestni zbor ljubljanski javlja svoje vznemirjenje nad odgovorom, ki ga je dal Nj. ekscelenca ministerski predsednik, grof Tbun, deputacijam odvetniko/ in nrtarjev, odklanjajoč zasedaj ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Mestni zbor ljubljanski slovesno izjavlja, da smatra ustanovitev vseučilišča, kakor ga je predlagal deželni zbor kranjski, za najnujnejšo potrebo, da Be csigura slovenskemu naroda in južnim avstrijskim deželam za bodoče dobra in zadostna uprava, za katero že danes jr man kuje naraščaja. Mestni zbor l,ubljanski pozove svojega državnega poslanca, naj se poteguje vkljub temu z vso močjo za ustanovitev vseučilišča in naj. ako se pogajanja odklonijo, iz t> ga izvaja politične konsek vence. Gospoda mestnemu županu se pa naroča, da osebno pri Nj. ekecelenci gospodu ministerskemu pred-edniku in eventuvalno pri drugih ministrih tolmači in podpira gorenjo izjavo. Mestni nadinžener Daffe je potem poročal o nekaterih neobhodno potrebnih popravah po mestnih šolah, katere so se radi nujnosti izvršile za časa počitnic in pri katerih se je proračunjeni izdatek prekoračil za 546 gld Poročevalec je predlagal, naj se izvršitev dotičnih del naknadno odobri in dovoli znesek 546 gld. — Sprejeto. Magistratni svetnik Vončina je poročal o opravilnem redu mestnega magistrata, katerega je obč. svet na predlog podžupana dr. vit. Blei vveisa sprejel en bloc. Obč. svet. dr. Stare je poročal o računskem zaključka regulačnega zaklada dne 31. julija 1898. V regulačne namene nakupljene hiše itd. so cenjene na 470 521 gld. 10l/, kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski zaključek odobri, naj se iz mestnega zaklada vrne za nakup sveta Jerneja Kalana izplačani znesek 5501 gld. in naj se od 1. januvarija plačuje stavbni preglednik iz mestne blagajne. — Sprejeto. Obč. svet. Senekovič je poročal o gos tašči ni za dobo prihodnjih desetih let. Doe 31. decembra poteče doba, za katero je bilo mestu dovoljeno, pobirati gostaŠčino. Od najemnine do 50 gld. se ni plačala nikaka goetaščina, od najemnine 50 do 100 gold. se je plačevalo po 2 kr. od vsacega goldinarja najemnine, od najemnine nad 100 gld. pa po 4 kr. Ker so še danes veljavni vsi tisti razlogi, vsled katerih je bilo pred 10 leti poLebno, pobirati go-staščino, je poročevalec predlagal, naj se za dobo prihodnjih dese+:h let pobira ista goetaščina kakor doslej. Župan Hribar j a pripomnil, da treba za sprejetje tega predloga kvaMikovane večine, in da je navzočih 25 obč. svetnikov. Poročevalcev predlog js bil soglasno sprsjet. Obč. svet dr. Hodnik js poročal o zahtevi hišnega posestnika Jaromira Haansa glede povračila za mestni občini odstopljeni svet Hanuš zahteva za dotični del parcele 300 gld., dr. Kopf iva pa za svoj del le 125 gld. Poročevalec j« predlagal, naj ss Ha-noša in dr.'Koprivi dovoli vsakemu po 195 gld. Obč. svat. dr. Starš je saatopal staliiče, da Haaniu in Kopfivi ne gre nobena odškodnina, ker morata za napravo ceste pred njiju hišama ležeči svet brezplačno odstopiti. Ako bi kdo na Kbunovi cesti zidal, bo moral mestu povrniti, kolikor velja svet za cesto v dolžini njegove hiše. Prav sa prav bi morala Hanuš in Kopf iva ie kaj doplačati k stroškom sa nakup sveta as cesto, zato naj se njiju prošnja odkloni. Obč. svet. Predovič je pritrdil predloga dr. Stareta in ga priporočal. Poročevalec obi. svet. dr. Hud ni k je pojasnil, da ne gre za svet, kateri leži pred hišo dr. Kopfive in Hanuša, ampak za parcelo, ki leži višje nad hišo. Župan Hribar je potrdil, da sta Hanni in Kopf iva odstopila mestu nekaj nad njiju hišama le-žečega sveta, in da ima občina pravico tisti znesek, ki ga plača Hanušu in dr. Kopfivi, iztirjati od tistih, ki bodo tamkaj sidsli. Ker nobeden stavljenih predlogov ni dobil večine, se vrne vsa stvar odseku. Obč. svet. Lenče je poročal o prošnji Jerneja Matevžeta, najemnika kopališča v Kolesij i, da bi se mu popustilo nekoliko najemnine in je predlagal popusta 50 gld. — Sprejeto. Obč. svet. Mally je poročal o prošnji uredništva „Unsere Monarhie" sa nakup nekaterih izvodov tega dela, ki bi bilo za nazorni pouk primerno, in je predlagal, naj se za vsako mestno šolo kupi po jeden izvod. — Sprejeto. Pod predsedstvom podžupana dr. vit. Blei-vveisa je poročal obč. svet S v e t e k o ponudbah raznih zavarovalnih društev v zadevi zavarovanja gorljivih delov mestne topničsrske vojašnice, v skupni vrednosti 149.200 gld. Najcenejšo ponudbo je stavila banka .Slavija", katera zahteva pro mille 40 krajcarjev, in dovoli popusta 20°/9, če se zavarovanje sklene na 10 let in ie 10% popusta če se zavarovalnina plača naprej, tako da bi znašala cela zavarovalnina 417 gld. 20 kr. Poročevalec je predlagal, naj se sprejme ponudba banke „Slavije". — Sprejeto. Obč. svet. dr. Hudnik je poročal o prošnji mestnega oficijala Ivana Kaliia, naj se mu dovoli za oskrbovanje mestne pehotne vojašnice nagrada za čas od 1. oktobra 1897 do 1. oktobra 1898 in naj se mu dovoli ta nagrada tudi za prihodnje, dokler bo opravljal oskrbništvo. Poročevalec je predlagal, naj se dovoli za minolo leto 150 gld., ostali del prošnje pa naj se odkloni. Sprejeto. Obč. svet dr. Hudnik je poročal o prošnji hišnega posestnika Karola Lahajnarja, naj se mu opusti delno povračilo stroškov za napravo opornega zidu pri njegovem vrta na Rebru in je predlagal, naj se prošnji, katera se nanaia na znesek 40 gld., ki ga ima občina tirjati, ugodi. Sprejeto. Obč. svet. dr. Hudnik je poročal o priziva hišne posestnice Josipine Selanove proti odloka mestnega magistrata v zadevi zgradbe grebenično jame in odpadnega kanala pri njeni hiši na Starem trgu in v zadevi tlakovanja prostora mej Plavčevo in n:eno hišo ter je predlagal, naj se priziv, v kolikor se tiče greznice in kanala, zavrne, ugodi pa naj se mu v toliko, da Job. Selanovi ni treba tlakovati sveta mej njeno in Plavčevo hišo. V debato so posegli obč. svet. dr. Krisper, Žužek, dr. Hodnik in župan Hribar ter obč. svet. Gogo I a, ki je naglašal, da je občina nekoliko kriva, da je Joa. Selanova prišla ob kanal ter predlagal, naj občina plača polovico troškov za novi kanal. Obč. svet je odklonil Gogolov predlog in sprejel poročevalčevega. Obč. svet. Klein je poročal o prizivu Ivana Grajžarja v zadevi Btavbe hleva na njegovi parceli ob Dunajski cesti. Obč. svet je bil v zadnji seji sklenil, naj se Grajžarju dovoli stavba tega hleva, a župan je ta sklep ustavil in vse akte predložil stavbinskemu odseku z obširnim dopisom, v katerem je stvar vsestranski pojasnjena Poročevalec je naznani), da se stavbinski odsek ni posvetoval o županovem dopisu, ampak da je sprejel sklep obč. sveta, proti kateremu je naperjen županov dopis in predlaga, naj ae prizivu ugodi. Župan Hribar je naglašal, da je bila dolžnost stavbenega odseka, se posvetovati o njegovem dopisu, a ker se to ni zgodilo, zato je vso stvar odstavil z dnevnega reda današnje seje. Obč, svet. Pavlin je poročal o zgradbi skladišča za premog pri mestni elektrarni in je predlagal, naj se zgradi skladišče po predloženem načrta in naj se v to svrho dovoli kredit 2200 gld. Ostale točke dnevnega reda pridejo na vrsto v prihodnji seji. Javni seji je sledila tajna seja, v kateri se je sklepalo o prošnjah za podporo iz potresnega zaklada in o prošnjah za predujme. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. oktobra. — (Iz državnega »bora.) V včerajšnji seji poslanske zbornice je dr. Fer j ančič podil naaled« nji predlog: .Visoka zbornica izvoli skleniti: I. G. Jki. vlada as poživlja, ds o priliki regulacije dohod 'kov v kategorijo slog »padajočih državnih uslužbencev uredi in primarno svila dohodke pri eraričnem radnika v Idriji nastavljenega nsdiorniftkega osebja in poskrbi, da stopi ta ureditev ob istem časa v veljavo, hakor zakon o dohodkih državnih slug. II. C. kr. vlada se pozivlje, da pri eraričnem rudnika v Idriji proti dnini službujoče mašiniste, kurilen in izpravljalce vode zaradi njihove, po strokovnih skušnjah posvedočene sposobnosti in zaradi njihove odgovornosti polne službe, uvrsti v katege rijo nižjih državnih uslužbencev. V smislu § 31. opr. naj se odkaže ta predlog proračunskemu odseku, kateri se ravnokar posvetuje o zakonskem načrtu glede uredbe dohodkov aktivnih državnih slug." — Zbornica je predlog odkazala proračunskemu odseku. — Posl. dr. Laginja je v včerajšnji seji podal nujni predlog glede podpore raznim okrajem v Istri. — (Oaobna vest.) Gospod dr. K a r o 1 Za-k r a j š e k je imenovan sekundarijem dež. bolnice. — (Gostovanje gospe Borštnikove.) Za „Fedoro", v kateri nastopi gospa Bor št niko v a v petek, 21. t. m, zopet kot gost pred svoje rojake, vzbuja se mej občinstvom naj živahnejše zanimanje. Kakor znano, je »Fedora" mej najboljšimi in najefektnejšimi vlogami gospe Borštnikove ter doseza z njo vedno najpopolnejši umetniški vspeh. Ko je igrala gospa Borštnikova 1 1894. v tej igri na slovenskem odru, se je priznavalo splošno, da ima dramatična umetnost v tej vlogi malo jednakih. Partner g. Borštnikove bode g. režiser Inemann, ki igra veletežavno vlogo grofa Lorisa Ipanova prvikrat na našem odru. V izložbi g. Schwentnerja je razstavljena poslednja slika gospe Borštnikove. — (Parmov večer) OJbor ,Dramatičnega društva" v Ljubljani priredi v nedeljo, 23. t. m., po gledališki predstavi na čast dičnemu skladatelju g. V. Parmi v Čitalniški kavarni časten supe. K temu so vabljeni vsi čestilci in vse čestitke Par movega genija. Predstava S9 začne že ob sedmih zvečer. Ker bo ta častni Parmov večer na nedeljo, nadejati se je prav obile vdeležbe. Gostje z dežele naj blagovolijo naznaniti svojo vdeležbo na dopisnici gospej šešarkovi v Šelenburgovih ulicah. — (Slovensko gledališče) Z .Martinom Smolo" se je tudi včeraj občinstvo prav izborno zabavalo. Gledališče — ki je pa bilo slabo ob iakano — je kar odmevalo od smehu in ploskanja. Vendar se ni igralo najbolje. G. Prejac je prvikrat igral Martina Smolo boljše nego včeraj. Bil je sinoči prezaspan in premalo podkovan. V tretjem dejanju so mu besede kar pošle. Že zadnjič smo morali grajati g. Prejca, ker se svojih vlog ne uči ter je, kakor vse kaže, prevzel po g. Danilu čudni renome, da svoje vloge nikdar ne zna. G. Prejac je prišel ravnokar iz dramatične šole, torej je šele začetnik, ki se mora — zlasti glede mimike in gestikulacije — še mnogo učiti. Ako pa se ne nauči ■iti svojih vlog na pamet, potem ne bo v igralskem oziru dosegel nikdar nič posebnega ter se navzlic veliki svoji sposobnosti ne bo povzd gail mnogo nad sedanji m v O svojega Še prav diletantovskega začet ništva. Boljši kakor zadnjič je bil včeraj g. Danilo. Takisto pohvalno so igrali g. Inemann, gospa Danilova ter gdč. Ogrinčeva in gdč. Slavčeva. Najbolj pa se je sinoči odlikoval gosp. Ver o v še k, ki je Žel kot at'et Pateron na odprti sceni poseben aplavz. — (Občni zbor društva »Gospodinjska šola,*) vrši se jutri, 20. t. m. ob šestih zvečer na fiimski cesti (nova Gorupova hiša). — Poročilo o prošlim društvenem letu se že razpošilja vsem drufitvenikom. — (Gospodinjska šola.) C. kr. kmetijska diužba nas prosi objaviti, da je vstop k slavnostni otvoritvi kmetijske šole, ki bo jutri 20. t. m. do peludne ob 10. uri v MarijanišČu, dovoljen vsa kemu, ki se zanima za to šolo. Slavnost se prične ob 10. uri s s v. mašo, katero bo daroval gospod knezoškof v kapeli v MarijanišČu. — (Izpred sodišča.) Vsled pritožbe drž. pravdništva je kasacijski dvor odločil, da se mora vršiti nova obravnava proti nekaterim udeležnikom znanih demonstracij pred kazino. Obravnava bi se bila morala danes vršiti, a se je preložila in se bo vršila v božičnem času, ko bodo kot priče poklicani visokošolci doma — (Kartel prodajalcev premoga.) Z ozi-rom na premnoge slučaje osleparjenja premog kupa-jočega občinstva je magistrat odredil, da se mora premog prodajati v plombiranih vrečah in da mora imeti vsak voz tehtnico, da kupljeni premog od tehta. Ta odredba je bila v eminentnem interesu občinstva. Naperjena je proti hlapcem, kateri so občinstvo slepariji, a — glej čuda — uprli so se jej prodajalci premoga sami, dasi bi jim kot poštenim ljudem morala prav sa prav ugajati. Prodajalci premoga so naredili kartel in sklenili, da -premoga ne bodo več vozili od hiše do hiše, dokler 88 rečena odredba ne razveljavi, a ker si s tem prihranijo nekaj stroškov, so — po čudni logiki — tudi sklenili, svišati ceno premoga sa 50 kg od 50 na 56 kr., torej kar za 6 kr, dasi ho že doslej doslej imeli pri premogu prav pošten dobiček. Občinstvu je to seveda na veliko škodo, zlasti revnejšim slojem, zato pa je z veseljem pozdraviti, da hoče podjeten someščan kljubovati kurteliranim prodajalcam premoga in premog prodajati po prejšnji ceni ter ga voziti od hiše do hiše. Pričakujemo, da mu pojdejo občinski organi na pomoč. Draginja je v Ljubljani že itak prevelika in kar nič ni treba, da bi krdčansko-socijalni agitator Erzin dokazoval občinstvu svoje krščanske in socijalne nasore s podražitvijo premoga. — (Vinarji) Iz trgovskih krogov se nam piše: Nekaka čudna praksa udomačila se je v novejšem času pri tukajšnji državni blagajnici; poši Ijajo namreč k nam razne stranke večinoma z dežele, ki prosijo, naj jim menjamo vinarje, katerih „cesarska kasa" ne menja, kajti dutičui blagajnik jim pravi, nesite jih v „štacuno", jaz jih ne vzamem. Ker tega doslej ni bilo, misliti si moramo le dvoje: Ali je to le skrajna komoditeta dotičnega blagajnika, ali pa je postavnim potom poločeuo, da ces. blagajnice niso vezane menjati vinarjev. Slavno uredništvo nam bo jako vstreglo, ako mu je mogoče pam dati v tem slučaji kako pojasnilo. Opomba uredništva: Ako se prav spominjamo, izšla je pred štirimi ali petimi leti precej obširna naredba finančnega ministerstva gle Je kronske veljave ; kakor hitro jo najdemo, pojasnili bomo to zadevo, ako naredba o tem kaj določuje. — (Raz streho padel) Ivan Bizjak, krov-ski pomočnik pri Linhartu, padel je včeraj popoldne raz streho Moschetove hiše v Frančiškanskih ulicah in se tako težko poškodoval, da so ga prepeljali v deželno bolnico. — (Tat mej pasaži rji.) V Ceanovarjevi gostilni v Kolodvorsaih ulicah ukradel je dane« zju traj jeden pasažir tam prenočujočemu potniku Abrahamu Salamonu Frankelnu. trgovskemu pjtniku z Dunaja 32 gld. in jo pot^m potegnil. — (Umrl) je v Gorici umirovljeni profesor, kanonik Andrej Marušič, jeden najutarejšh in najzaslužnejših goriških rodoljubov. — (Znanstveno leposlovni klub akt d tehn društva „Triglav' v Gradou) priredi prihodnjo soboto, 22. t. m. zabavni večer v spomin slovenskega pesnika Ivana Vesela Koseškega, povodom stoletnice njegovega rojstva, s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav klubovega reditelja, t. jurista Slavka Krmavnarja. 2. Slavnostni govor: govori t. jurist Mikso Pirnat. S. Pevnke točke: proizvaja si. kvartet društva „Triglav". Ztčetek ob 8. uri zvečer. Lokal: gostilna „Kavbe", Heinrich-strasse, št. 8 K zabavnemu večeru se vljudno vabijo vsi členi in starešine društva „Triglav", kakor sploh vsi graški Slovenci. — Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju) priredi v soboto, dne 22. t. m. svoj 1. redni občni zbor z nastopnim vzporedom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanja zapisnika bratskega društva „Triglava". 3. Poročilo odborovo: a) predsednikovo, b) tajnikovo, c) blagajnikovo, d) knjižni-carjevo, e) gospodarjevo, fj arhtvarjevo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Poročila klubov. 6, Volitve : a J predsednika, b) šestih odbornikov in dveh namestnikov, c) treh preglednikov. 7. Sprememba poslovnika. 8. Slučajnosti. Zborovanje se vrši v restavraciji Robitschek I. Wipplingerstrasse 37. Začetek točno ob uri zvečer. Slovanski gosri dobro došli! — (Razpisane službe) Razpisuje se met^o poštnega odpravnika pri ces. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Kokri, okraj Kranj, proti pogodbi in kavciji 200 gld.; letna plača 150 gld., za oskrbovanje poštne službe, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 120 gld. in uradni pavšal 40 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * (Velikanski požar) V Astra han u so imeli te dni velikanski požar. V neki tove^nu i za petrolej je eksplodiral stroj, ki vlači petrolej izpod zemlje. Užgali sta se dve sesalki in zgorelo je 7 bark in 300 000 pudov nafte. Trije ljudje so zgoreli, več jih je bilo obžganih. Požar je trajal več dnij. * (Samomor ponarejevalca pol milijona mark.) Višji faktor nemške državne tiskarne, Pavel Hugo Grtlnenthal je ponaredil oziroma natiskal za pol milijona raznih bankovcev in vrednostnih papirjev. Te dni bi se bila vršila sodna obravnava. Ko pa so šli predvčerajšnim v preiskovalnem zaporu bivajoči delikventi v cerkev, je skočil Griiaen-thal iz druzega nadstropja stopnišča v pritličje ter se ubil. * (100 let v ciganskem vozu) Angleškinja Ana Smith je bila rojena na vozu, ki ima podobo hišice, s kakoršnimi potujejo komedijanti in raz-kazovalci raznih „znamenitosti)*. Navzlic svoji starosti more starka še vedno gospodinjiti in hoditi iz voza. Imela je 16 otrok, katerih živi še 7. Najstarejši otrok je star 80 let in ima tudi 16 potomcev. * (Najstarejša koleaarioa) je menda 93-letna Angležkinja, živeča v Dunmovra. Vozi se večkrat na trg b kolesom ter pravi, da bi Glad-•tone gotovo ne bil umrl, če bi bil kolesaril. * (Velika tatvina.) Vojvodinji Sontherland* je bila v železniškem vozu napoti is Pariaa v Amiens ukradena šstula, v kateri je bilo nakita in dragotin za 700 000 frankov. Knjiiavnost. — „Truli dom". Drama u tri čina. Napisao Srgjan pl. Tuci d. (Preštampano iz „Vienca").— U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare 1898. Mladi pisatelj „Povratka", ki je dosegel tudi na ljubljanskem slovenskem odru toli lep vspeh, je napisal novo, iz kmetskega življenja Rusov zajeto, sila efektno dramo. „Truli dom" se je predstavljal že v Zagrebu z najlepšim vspehom. Tudi v Ljubljani se uprizori še tekom te sezone. O tej igri prinesemo v listku daljše poročilo. Delo je posvečeno dru. Stj. pl. Miletiču. — Molba. Rieči Slave Soj a ta, uglasbio Karlo Pienta. Komisijonalna naklaba knjižare D ooičke tiskare u Zagrebu. Cena 50 kr. Ta mična skladba je vredna toplega priporočila. — Slobodna zidari j a v obče i u nas Od god. 1717 do godine 1848. Napisao dr. Mirko Marchetti. Zagreb. Naklada piščeva. Tisak Antuna Seholza 1898. Telefonifena in brzojavna poročila Dunaj 19. oktobra. Posl. dr. Strausky je dobil iz Ljubljane brzojavko, v kateri se mu izreka zahvala za odločne besede, katere je izrekel o postopanju graškega nadsodišča. Podp sani bo mej drugimi: župan Hribar, podžupan dr. vit BIeiweis, dr. Tavčar, Murnik, Perdan, dr. Hudnik, dr. Krisper, dr. Majaron, Dimnik, Gogola, Plantan, dr. Tekavčič, Kušar, Pire, Žužek, Pavlin, Civha, Fleteršnik, Uutar, Levstek, Vilhar. Iz Celja je prejel dr. Stranskv naslednjo brzojavko: Za presrčne goreče besede, b katerimi ste kot zastopnik bratskega naroda češkega protestovali zoper postopanje graškega nadsodišča proti ravnopravnosti slovenskega jezika, izrekamo Vam najtoplejšo zahvalo. Bog Vas živi! — Celjski Slovenci. Dunaj 19 oktobra. B Slovanska krščansko-narodna zveza" se je v štiri uri trajajoči seji posvetovala o položaju in o svojem razmerju k vladi. Do dtnnitiuiega sklepa sicer še ni prišlo, vender so se razmere tako v tem klubu kakor v drugih klubih znatno izboljšale in pride gotovo do po razum ljenja z vlado. Dunaj 19 (ktobra. V nagodbenem odseku začeli so Nemci obstrukcijo z vso silo. Menger jo je otvoril z govorom, kateri je trajal ves dopoldan in kateri hoče nadaljevati popoldan tako, da ne pride nihče drugi do besede. Lecher je naznanil, da bo imel govor, kateri bo trajal štiri cele seje. Menger si je delo olajšal na ta način, da je precizoval najprej različne gospodarske teorije in jih potem pobijal. Dunaj 19. oktobra. Danes opoludne je zavladala taka tema kakor ponoči. Nastal je vihar in utrgal se je oblak. Tudi iz Gradca in iz Trsta so došla poročila o silnih vi harjih. Dunaj 19. oktobra. „Neues Wiener Tagblatt" javlja iz Omiša pri Spletu, da je podjetnik Gregorson z ozirom na hrvatsko prebivalstvo in na željo županstva odslovil vse italijanske delavce. Budimpešta 19. oktobra. Elizabeta Kalman je padla v Donavo. Njen brat Josip je skočil za njo, a dekle se ga je tako krčevito oklenilo, da sta oba utonila. Reka 19, oktrobra. Potapljavec Nikolaj Skripja se je v morju zadušil. Pariz 19. oktobra. „Matin" javlja, da namerava ministerski predsednik B r i s s o n odstopiti in da postane njegov naslednik B o u r-geois. PariE 19- oktobra. „ E c h o de Pariš" javlja vzlic uradnim dementijem, da se delajo v vojnem pristanu Toulon najobsežnejše vojne priprave, kar tudi drugi listi potrjujejo. Berolin 19. oktobra. Razni listi poročajo, da je cesar za slučaj kake nesreče z ozirom na odsotnost princa Henrika ter mla doletnosti prestolonaslednika določil velikega vojvodo Badenskega svojim namestnikom. Drugi listi prerekajo to vest. London 19. oktobra. Vojvoda Devon-shire je v Glasgowu izjavil, da po njegovi sodbi se radi angleških uspehov v Sudanu ni bati vojne b Francijo. Avstrijski apaoljalitata. Na lelodcu bolehajoči« ljudem priporočati je porabo pristnega ,,M»ll*vej»» S*»idiitz-•ratka", ki je presknseno domače zdravilo in upliva na •elodec krepilno ter pospeSilno na prebavi jenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljira 1 gld. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ev preparat, zaznamovan c varnostno znamko in 8 podpisom. Direktna posiljatev ne pod 2 Skatljiei. 5 (5—14) lOO.OOO kron, 25.0OO kron in 1O.0O0 kron bo glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega areč-kanjii. Opozarjamo lastite bralce na to, da se to dobitke isplaćuje tudi v gotovini z 20% odbitka. Žrebanje bo dne 22. oktobra Is9& Iz uradnega Usta. iBvrallue nI 1 rkirkntlvne driiftbei Nepremičnina vlož- Štev. tJ'J, kat. obe. Dol, cenjena l»Jy gld., dalje nf premico na vlož. štev. 40 kut. obč. Zolek s pritiklino, cenjena 4^4 gld. BO kr. in 18 pld. 50 ki*., in nepremičnina vlož. štev. 126 kat. obč. Stari trg, cenjena 25 gld., vse tri ♦dne 21. oktobra v Črnomlju Tršo Dre Kar posestvo v Zidanem mostu, cenjeno iM5 gld. in 8 pld., dne 21. oktobra v Radečah. Antona K rži s ti i k a posestvo vlož. Stev. 27 kat. obč. Kostanjevica, cenjeno lT;ifi gld dne 22. oktobra v Kostanjevici. Posestvo vlož. Stev. 117 in 243 kat. obe. Stojanski vrh, cenjeno 900 gld , dne 24. oktobra v Kostanjevici. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3o6'2 m. Oktober ' Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a 2 £3 Vetrovi Nebo ca -a •S g B 5 a s 18. 19. • 9, svečer 7. zjutraj 2. popol. 721 5 724 0 722-7 13 l 120 124 sr. zahod hI ssvzhod si. vzhod dež nevihta dež 176 Srednja včerajšuja temperatura normalnrn. — Po noči bliskanje. 13 unaj — Ob 4. uri 2 m. popoludne osotmi vlak v Trbiž. Deljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rad, L^nc - Oastein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz ; čez Klein-Keirling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzouj Marijin« vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prva:** v Moro iiir*t<% I« » I4<>-**v)e. Mešani vla^i: Ob «». uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob K. nri M u. zvečer — 1'rlho«! * LJubljano j. k. Prog* Ia Trhli*. Oh 5. nri 46 m zjutraj osobni vlak z Dauajt via Amstetten, ia Lipskega Prape, Francovih varov, Karlrvih varov, Heba, Marijinih varov, Pl/.nja, Budejevic, Solno^raila, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna. Celovca, Behaka, Fransensfeate. — Ob H. uri 17 m dopoludne osobni vi >\ z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejovic, Solnoprada. Linca, Steyra. Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pou-tabla. — Ob 4. uri f>7 ra. popolodne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Sel/.thala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovi-a Pontabla — IV«;« t* Nov«w* menta In Krečili Meiani vlaki: Ob 8.nri 19 m.zjutraj, ob 2. uri 32 m , popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Otllio«! ta l«|nt»-IjMue d. k. v Kamnik. 0r 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 ui in ob 10. uri 2r> min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in prauiikih v oktobru. — Prtho«! v l.]ul»!(tt:n» d. k. it. Hnuiuikn. Ob ti. uri 5ti> m. zjn trai, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. ari 10 m. in ob 9. uri 50 Diin. z.vpčer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044) Važno za gospode! Modna trgovina Recknage (1619—2J Mestni trg št. 24. Ceno na prodaj! , LJublJanikl Zvon'4, vseh 17 letnikov (1881—97), kakor novi, se posamezno ali skupaj ceno proda. Pojasnila daje iz prijaznosti Iv/. Bona6-a trgovina papirja in knjigoveznica v Ljubljani. (1624—2) Podpisano npraviteljstvo posestva Hyacintjevo in Pretkovec Iftče ia jauo In okolico primernega (lti03—2) zastopnika za prodajo svoje doma žgano Sllvovlce. Upraviteljstvo posestva Hyacintjevo in Pretkovec. na drobno razsekana, v poljubnih množinah na željo na dom postavljena oddaja žagarski zavod GiTdnnies« Za parno žago blizu Kočevja izprašan kurilec z mesečno pla'o 35 gld., gozdni manipulant z mesečno plačo 45 gld (1600-2) najmočnejša naravna, arsen in železo so-driuječa mineralna voda .1238—7) priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pituo z«lrtft*lf«-iif npornblj« Me akozl celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Cene 5? trboveljski premog: ako se naroči: (UJ14—1) 50 klgr.......56 kr. 500 lOOO skupaj 54 „ 50 klgr. 52 „ 50 „ Prodaja so v plonibovanih vrečah. Voz premoga« kolodvora na mtnici ttlitan a 50 klgr. po 50 kr. in plača sa \sgo. I Izvrsten ceMk.1 iKilelek* Semilske tkanine 2'.i metrov, fine za gld- 4*60, 23 metrov, močne za f> — ni.Aiija franko proti povsaijl mooh tkal-oovna Bratfl Hamaćku v Bemlloch (Če*ko| Vzorce brezplačno in liani;o. (1483-10) katerega ae je na svetovni razstavi v Cbloagll prodalo ey— — — _ nad 2' .t milijona, ae dohi zdaj pri nas za nizko ceno a m jjsar ie gid. i.2o -gaj ti *Tg ako se vpoSlje naprtj gld. 1.80 franko, po 'JB y*_7~ ^^JlCi W7" ^Ia-^^. P°vz,,'jn ^0 kr. več). Prednosti tega rrnkro-M.EJL JL JtiSL M. \& WmW!m>Mm skopa ko. da se lahko vidi vsako stvar okolo luno krat povekšano, torej se pokažejo pralni atomi in in ohI IJ ii i 1 Tal>orNlraNNe IS 11. [1686) I Žrebanje 1 že v soboto! 3 (ir.f2-ioj 1. glavni dubitek |Q0.Q( 2. glavni dobitek 25.0C 3. glavni dobitek fO.Ol X :;iinniiii odatotkov otiniiitii KO 11 101| M _ ■ I v | ^\ priporoča 1 i Oonajske srečke ji 50 m. \%ssr V osno kreditno društvo Dvorni trg št. 3 sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4V//0 polumesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (G ir o-ko nt o) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 31/." „. Rentni d.a.^rels: plača, društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5l/a°/o in po 5°/oi brez vsakih troškov ali prispevkov. Postno-hrttJL'.ilničae položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po podti. (I5«»">—7) Člani se sprejemajo Iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnin deležev po lOO gld. se želi. Uradne ure od 9.-12. dopoludne in od 3.—5. ure popoludne. asas m Izdajate)j in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodno Tiskarne". 5508