KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 20 (3) INDUSTRISKE SVOJINE' Izdan 1 jula 1933. PATENTNI SPIS ST. 10163 Fried. Krupp Aktiengesellschaft, Essen a. R., Nemčija. Samodelna sklopka s srednjim odbijačem. Dopolnilni patent k patentu štev. 10162. Prijava z dne 3. junija 1932. Veita od 1 decembra 1932. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 10. avgusta 1931. (Nemčija). Najdaljno trajanje do 30 novembra 1947. Izum se nanaša na samodelne sklopke s srednjim odbijačem po patentu št. 10162. izum namerava v prvi vrsti pritegniti v sklopljenom stanju z veliko silo medseboj sk'.'opilni glavi sklopke, ne da bi se zmanjšala lahko razklopljivost sklopke, v svrho, da ne bj mogl i skopilni glavi v obratu izvajati nikakšnih medsebojnih gibanj, katera povzročajo obrabo dotikatnih ploskev. Na risbi je predočen izvedbeni primer predmeta izuma in sicer kaže: Sl. 1 vodoravni podolžni presek in si. 2 in 3 skici 1 odgovarjajoče poglede pri drugačnem položaju posamezniih delov. Sklopilni gkavi A1 in A2 prijemljeta v skkpilnem položaju s svojima parkljema a3 v izrezi a4 protiglave. Parklja a3 in izrezi 5*а nekoliko klinasta, tako da glavi A1 in A2 pri zaprti sklopki čvrsto sedita druga v drugi. V ostallem stai obe glavi popolnoma enako izobličeni. V parklju a3 glave A1 je zakrenljivo vde-žajen vzvod B s pomočjo čepa G, ki sedi z velikim razgibom v glavi A k Na njegovem prostem koncu je prizgibljen zaporni vzvod C, ki se s svoijm prostim koncem c1 more upirati ob odbojno ploskev aB protiglave in v tem položaju sega skozi odprtino a8 skiopilne gllave. Razporedba je pri tem urejena tako, da koleno BC v tem položaju zavzema mrtvo lego. Odbojna plo- skev a5 in ploskev c1 zapornega vzvoda C sta izobličeni kot cilindrični ploskvi, katerih skupna os pri omenjeni mrtvi legi kolena leži v ravnini, položeni skozi vrtilni osi vzvod B in C. Na gfevi A1 se nahaja prekoračenje mrtve lege preprečujoči odbijač a7 za vzvod B, ki se v tem položaju upira ob upogibno pero K. Zaporni vzvod C ima nastavek c2, ki se mere priložiti ob vodečo ploskev a6 glave A1. Na kraku c3 zapornega vzvoda C je prizgib' jen dvokrak razklopilni vzvod D, katerega en krak d1 stoji pod v plivom tlačnega peresa E in katerega drugi krak d2 je izobličen kot ročnj vzvod, ki sega iz skiopilne glave A1. V vzvodu D sta predvideni izrezi d3 in d4, ki sta izobličeni tako, da se more vzvod d2 z njima polložiti ob čep F. Čepa G glav A1 in A2 nosita na znani način zunaj sklopilnih glav neokrogla koluta H, potom katerih se morejo pri zaprtih sklopkah prenašati vrtenja enega čepa G na drugega. V položaju, pripravljenem za sklopitev, zavzameta koleni BC in vzvoda D iz st. 2 razvidno lego, v kateri segata vzvoda C skozi odprtini a8 in sta izrezi d4 vzvod D v vprijemu s čepoma F. Ako se sklopilni glavi A1' in A2 sedaj na znani način premakneta k sebi, tedaj zdrsneta parklja a3 v izrezi a4 protiglav. Pri temi gibanju se iz odprtin a8 segajoča vzvoda C potisneta nazaj Din. 15. po protigllavi, pri čemer se zaporni vzvod C zavrti okrog svojega nastavka c2 in se vsled tega stisne pero E. Čim sta sklopitni glavi A1 in A2 dosegli medsebojno fego, (predočeno v sl. 1, potisne pero E koleno BC v njegovo mrtvo lego (sl. 1), tako da se vzvod C z veliko silo upira ob odbojno ploskev a5. Ker pa sta parklja a3 in pa izrezi a4 izobličena klinasto, se glavi svežeta med seboj togo in brez razgiba. Pri tem o-mogoča pero K korenu, da prekorači za mal iznos mrtvo Igo pod učinkom peresa E, dokler vzvod B ne dospe do naležajenja z odbijačem a7. Pri zak'opitvi sklopke se vzvod D ročno tako daleč zasuče, da se prilega izreza! d4 ob čep F (primerjaj sl. 2). Ako se iz tega položaja potegneta glavi A1 in A2 narazen, se zaporni vzvod C po odbijaču a5 tako daleč potisne nazaj, dokler popolnoma ni zgini1! v glavi A1. Čim sta se glavi A1 in A2 od sebe popolnoma odločili, se koleno BC vsled peresa E vodi nazaj v svojo prvotno lego. Da se dovede gonilo v položaj, ki ovira sklopitev, se vzvod D potisne iz položaja glasom si. 2 navzdol, doker njegova izreza d3 ne prime čez čep F (s!r. 3). Pri tem gibanju vzvoda D dospeta k njemu pripadajoča vzvoda B in C istotaiko v položaj glasom st. 3, in (gibanje vzvoda B se prenese potom gonila H na vzvod B druge škropilne glave. Pod pritiskom peresa E se priloži ena (v zgornjem delu snike 3 spodnja) stena izreze d3 ob čep F in prepreča si tem vrtenje vzvoda D napram gonilu BC. Pri tem položaju delov se moreta sklbpilni glavi A1 in A2 brez nadaljnega potegniti: narazen; pri zopetni pomaknitvi glav k sebi se pa ne izvrši nikaikšna sk'opitev, ker gonila BCDE ne segajo iz odprtin. Glavi učinkujeta potem samo še kot odbijača. Z ročno prestavitvijo vzvoda D se gonilo zopet dovede v svojo izhodno lego. Patentni zahtevi: 1. Samodelnai sklopka s srednjim odbijačem po zatentu št. 10162, označena s tem, da je za zapahnitev po dveh skupaj spadajočih sklopilnih glav (A1, A2) v sklopillnem položaju predvideno privojno zapirao, katero je izobličeno kot ročični gonilo (BC) in se v sklopilnem položaju nahaja vsaj v ibližini ene mrtve lege. 2. Sklopka s srednjim odbijačem po' zah-tevu 1, označena s tem, da je ročično gonilo (BC) tako razporejeno, da je v sklopilnem položaju (primerjaj sl. 1) svojo mrtvo lego prekoračilo za ma'1 iznos in da mu je nadaljno prekoračenje mrtve lege preprečeno po odbijaču (a7). 3. Sklopka s srednjim odbijačem p0l zah-tevu 1, označena s temi, da je v privojno zapirallo vklopljeno pero (E), katero skuša zapiralo (BC) dovesti v sklopitni položaj (primerjaj sl. 1). 4. Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu I, označena s tem, da je ročica (B) ročičnega gonila (BC) vrtljiva okrog v sklopilni glavi (na pr. A1) vtležajene osi (G) in da drugi vzvod (C), ki je prizgib-Tjen na prostem koncu ročice (B), poseduje uporno ploskev (c1), s katero se more prj zaprti sklopki položiti ob odbojno ploskev (a5) protiglave (A2). 5. Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 4, označena s tem, da sta odbojna ploskev (a5) protiglave (na pr. A2) in z njo sodelujoča ploskev zapornega vzvoda (C) izobličeni kot cilindrični ploskvi enake krivini. 6. Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 1, označena s tem, da se ročica (B) ročičnega gonila (BC) upira ob prožen člen (K). 7. Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 1, označena s tem, da je na enem členu (na pr. C) ročičnega gonila (B, C) vl'e-žajen razklopiini vzvod (D), s pomočjo katerega se more zaporni vzvod (C) premakniti jz sklopiinegai položaja (primerjaj sl. 1). 8. Sklopka s srednjim odbijačem po zah-tevu 7, označena s tem, da pero (E) tako učinkuje na razklopilm vzvod. (D), da se — potem ko sta se sklopilni glavi (A1 in A2) potegnili narazen, pri čemer se vsled odbojne ploskve (a5) protiglave (na pr. A2) uvede razklopiino gibanje — dovede iz razk opilnega položaja (primerjaj sl. 2) nazaj v skopiitni položaj (primerjaj sl. 1). 9. Samodelna sklopka s srednjim odbija, čem po zahtevu 1, označena s tem, da so drug v drugega prijemajoči deli sklopilnih giläv izobličeni klinaisto, tako da se glavi (A1 in A2) potom privojnega zapirala (BC) pritisneta brez, razgiba druga v drugo. Adpatent broj 70763, ■ ' v - \ - ; ■ Ad patent broj 10163. Fig. 3.