TLETJLoJJSJKIL 1122851 4 JUNIJ 1986 • ŠT. 12 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVII Razgovor z litijskimi borci o njihovi aktivnosti med vojno in danes Ob dnevu borca Pred nami je 4. julij — dan borca. Na ta dan je pred 45 leti politični biro CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita sprejel sklep, naj osvobodilno gibanje preide iz priprav v oboroženo vstajo. Začetna oblika vojaške organizacije naj bodo odredi, ki se bodo bojevali na partizanski način. Že julija 1941 so nastala v vseh republikah in pokrajinah prva žarišča oboroženega odpora, ki so prerasla v vseljudsko vstajo. Tudi na litijskem področju niso bili izjema. Mnogi so se kaj hitro odzvali klicem domovine. O tem kako je bilo takrat pri nas in kakšne naloge danes opravlja litijska zveza združenj borcev so pripovedovali: Ivan Belec-Beli — predsednik, Jože Benčič — sekretar ZZB NOV Litija in Viktor Semec — član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Ko so Nemci aprila pred lavce, izdajalce. S tem je so-45 leti zasedli Litijo z okoli- vražnik želel zatreti odpor, co so takoj izselili vplivnejše kar pa mu ni dolgo uspeva-Ijudi v glavnem v Srbijo in lo. Prve organizirane aktiv-zaprli delavske zaupnike, nosti in akcije proti okupa-hkrati pa pridobivali sode- torju so se na področju seda- Pivo Karamatijevič: Kolona (tuš) nje litijske občine pričele k oboroženem odporu proti oktobra 1941 leta, ko je bil v okupatorju in domačim iz- Litiji v Gorenčevi hiši na dajalcem. S tem so se začele Grbinu ustanovljen odbor akcije zbiranja orožja in osvobodilne fronte za litij- drugega materiala za parti- sko področje. Pošteni in ro- zanske enote, ki so nastajale doljubni Litijani so sledili v različnih koncih Slovenije, pozivu komunistične partije Nadaljevanje na 2. strani • Zaradi investicijskih del so zastoji v proizvodnji neizbežni. • Na seji delavskega sveta so sklenili: »Podpiramo vse sedanje in bodoče ukrepe, ki bodo pripomogli k odpravljanju slabe kvalitete izdelkov.« Razpravljali so tudi o težavah z delovanjem klimatskih naprav. • Primerjajmo se z ostalimi sorodnimi ozdi v Jugoslaviji. • Bralna značka za delavce Predilnice Litija — sodelujejo pa lahko tudi drugi. Akcijo vodi matična knjižnica dr. Slavko Grum — Litija. • Nov železniški vozni red. Pripraven je za v denarnico. Izrežite si ga! V tej številki »tr V Praznovali smo 30-letnico dela našega Industrijskega gasilskega društva. Dopoldan — tekmovanje desetin, popol-an — svečana seja. Na sliki: desetar naše tekmovalne delne Rudi Zupan predaja raport pred pričetkom tekmo-ja. Razgovor z litijskimi borci Nadaljevanje s 1. strani Že kmalu za tem, januarja 1942 so bili zaradi priprav na vstajo proti okupatorjem sklicani sestanki v Brdajsevi gostilni na Savi, V Potokarjevi hiši na Bregu in v Lindnerjevi hiši v Litiji. Kmalu nato so odšli prvi Li-tijani k partizanom; v aprilu kar petnajst fantov iz Gabrovke. Ko pa so začeli Nemci mobilizirati Slovence za nemško vojsko ali pa za delo bodisi doma ali v Nemčiji, se je konec leta 1942 pridružilo partizanom še okoli deset Litijanov in dvanajst Jev-ničanov. Narodnoosvobodilno gibanje se je širilo. Po bitki na Jančah, maja leta 1942 in s prihodom II. grupe odredov z 'Dolenjske, preko Gorenjske na Štajersko, se je na Moravškem področju, iz morav-ške čete formiral zasavski bataljon Lojzeta Hohkravta. Domačini, prebivalci naselij okoli Litije in drugod, so podpirali partizane in to je tudi prvo večje osvobodilno gibanje na našem področju. Takrat je bilo med partizani že čez 40 ljudi iz Litije in okolice. Njihovim svojcem so se Nemci maščevali z izseljevanjem, požiganjem, pobijanjem. Da bi se temu obranili, se je nekaj družin iz Jevnice umaknilo v hosto in nastal je civilni partizanski lo-gor, kjer so se ljudje lahko zaščitili pred okupatorjem in izdajalci. Največ so se zadrževali v okolici Štange. Ti ljudje niso držali križem rok. Skrbeli so za kurirske zveze, uničevali sovražnikove telefonske naprave itn. Krepilo se je zaupanje ljudi v NOV. Na našem področju je med narodno osvobodilno vojno odigralo — veliko vlogo organiziranje prehodov preko meje in Save iz Dolenjske na Štajersko. Na številne prehode preko reke Save danes spominjajo obeležja med Savo in Jevnico. Kljub močnim Nemškim postojankam je prešlo v tistem času na tem področju reke Save nad 10 tisoč ljudi in ogromno partizanskega materiala — orožja, hrane in zdravil. Ob koncu vojne je bilo iz Litijskega področja nad 400 aktivnih partizanov, še več aktivistov in internirancev. Mnogi se niso vrnili domov. Naš kraj je dal tudi nekaj pomembnih funkcionarjev. Narodna heroja Franc Poglajen-Kranjc in Jože Borštnar sta bila komandanta 7. in 9. korpusa. Jožetov brat, Robi Borštnar, je bil komandant 31. divizije. Padel je leta 1943 na Krasu. Mnogo je bilo še komandantov odredov, brigad . . . Kako pa je sedaj? Danes smo borci, aktivisti in interniranci med NOV združeni v občinski zvezi združenj borcev NOV. Vodi jo devet članov predsedstva, združujemo pa enajst krajevnih organizacij. Vsi člani so aktivni in vsi se udeležujejo sestankov in zborovanj. Pred nekaj leti ste se preselili v svoje prostore. Da. Preselili smo se v hišo, ki nam jo je zapustil naš član, France Krhlikar — Srakar — intendant Kamniško-Zasavskega odreda in njegova sestra Štefanija . Hišo smo prenovili in del prostorov odstopili tudi mladini. Hiša se imenuje — Dom borcev in mladine. V njem pa imajo prostor tudi druge dejavnosti. Še nekaj besed o vašem programu Na kratko: skrbimo za spomenike NOV na našem področju. Sodelujemo na proslavah, aktivni smo pri SLO in družbeni samozaščiti; naša dolžnost je pre- Od leve: Viktor Semec, Ivan Belec in Jože Benčič našati tradicije NOV na mladino, šolarje, zato tudi sodelujemo pri njihovih prireditvah kot npr. kurirčkova torbica in drugo. Skrbimo za zdravsteno stanje borcev, za reševanje njihovih socialnih problemov, skrbimo za borce invalide. Bolne in ostarele borce obiskujemo na domovih, in še bi lahko naštevali. Kako ste se vključevali v kongresne aktivnosti ZZB? Dva delegata iz Litije sta sodelovala na republiški skupščini ZZB NOV, kjer so imenovali delegata za jugoslovanski kongres borcev po enega iz vsake regije. Za našo regijo je bil delegat iz Domžal. Litjani nismo imeli posebnih stališč. Ob koncu naj še dodamo nekaj misli predsednika ZZB NOV Litija, Ivana Belca — Belija, ki jih je izrekel na letošnji volilni skupščini ObO ZZB NOV Litija »Kdo drug kakor mi borci smo dolžni, da budno pazimo na pridobitve NOB in tako izpolnjujemo zadnjo misel in željo naših padlih tovarišev. Branili bomo pridobitev NOV, to pa so, svobo- da, neodvisnost, bratstvo, enotnost naših narodov in narodnosti, socializem in samoupravljanje. Pojavi nacionalizma nas obvezujejo, da še bolj krepimo in izpopolnjujemo vseljudski odpor in družbeno samozaščito. Zaostriti moramo borbo proti kriminalu vseh vrst. Zahtevamo večjo osebno in kolektivno odgovornost, večjo efikasnost sodišč in zaostritev kazni. Krivci za sedanjo krizo pa bi vsekakor morali odgovarjati. Skratka dokler ne bomo z družbeno imovino ravnali tako kakor z lastno ne bomo dosegli za-željenih uspehov. Osnovna naša naloga pa je negovanje razvijanje in podruž-bljanje tradicij NOB in jih prenašati na mladi rod.« Na koncu so mi sogovorniki naročili, naj ne pozabim zapisati, da se toplo zahvaljujejo delavcem naše tovarne za večkratno pomoč, ki smo jo nudili, kadar so jo potrebovali, in ker vedo, da je tudi v bodoče ne bomo odrekli, če bo le v naših močeh. M. M. Pred 13. kongresom jugoslovanskih komunistov Zveza komunistov med dvema kongresoma Zveza komunistov Jugoslavije ima v času 13. kongresa nad dva milijona — članov, kar je 1,7 odstotka več kakor pred štirimi leti. To je najmanjše povečanje v zadnjih desetih letih. Manj sprejetih in povečan izstop; članstvo bolj izobraženo, toda starejše; znižano število delavcev, kmetov in mladine — to je sedanja »osebna izkaznica« ZKJ. Taka struktura v mnogočem odstopa od nalog sprejetih na 12. kongresu ZKJ, ko je bila predvsem poudarjena krepitev razredne osnove Zveze komunistov. V minulih štirih letih je bilo sprejetih 305.219 novih članov, hkrati pa je iz različnih razlogov (izključitev, črtanje iz evidence, samovoljni izstop) partijske vrste zapustilo 139.831 članov. Upadanje skupnega števila članstva Zveze komunistov je pričelo v letu 1983. V letu 1984 se je skupno število članstva zmanjšalo za 8 tisoč, leto kasneje za celih 15 tisoč. Tako je leta 1985 udeležba članstva ZKJ v skupnem prebivalstvu zmanjšana za 0,2 odstotka in znaša trenutno 9,3 odstotka. V medkongresnem času je zabeležila naj večje zmanjšanje članstva organizacija ZKJ v JLA — 16.6 odstotkov, potem ZK Hrvaške — 4,4 odstotka. ZK Slovenije — 0,8 odstotka, organizacija ZK v organih in organizacijah federacije — 0,2 odstotka in ZK Vojvodine — 0,1 odstotek. Razumljiva razlaga za zmanjševanje števila komunistov obstaja samo za JLA. To je posledica tega, da sedaj prihajajo na odsluženje vojaškega roka že s končano srednjo šolo, ko mnogi še niso člani Partije. Na spremembo strukture ZK v JLA vpliva tudi redna upokojitev. Nasprotno navedenim organizacijam, pa od 12. kongresa, Zveza komunistov Kosova beleži'rast članstva za 12,9 odstotkov. Podobno je tudi v Zvezi komunistov Makedonije — 9,2 odstotka, Bosne in Hercegovine — 8,8 odstotka, Črne gore — 7,9 odstotka in Srbije (brez obeh pokrajin) — 0,7 odstotka. Med dvema kongresoma je bilo v zvezo komunistov sprejetih 79.221 delavcev, kar je v primerjavi z obdobjem med 11. in 12. kongresom za 109.932 manj ali 58,1 odstotka. V tem času so delavci najpogosteje zapuščali partijske vrste. V štirih letih med kongresoma je izstopilo 60.454 delavcev ali 43,2 odstotka od skupnega števila tistih, ki iz vseh razlogov zapuščajo svojo avantgardo. Danes predstavljajo delavci 34,6 odstotka skupnega članstva ZK, kar pomeni v primerjavi s časom pred prejšnjim kongresom zmanjšanje za 1,2 odstotka. Tudi mladincev, mlajših od 27 let je manj. Ob koncu leta 1981. so le-ti predstavljali 31 odstotkov partijskega članstva, a ob koncu preteklega leta samo 23,4 odstotka. V minulih štirih letih se je ZKJ »postarala«. Povprečna starost je porastla od 35 na 37 let. Največ mladih je v ZKJ v JLA, v ZK Kosova, Bosne in Hercegovine in Črne Gore, znatno pod jugoslovanskim partijskim povprečjem je starost organizacij ZK v Hrvaški in Sloveniji. V Zvezi komunistov prevladujejo visoko izobraženi člani. Vsak drugi komunist je z visoko strokovno izobrazbo, partijsko knjižico ima šele vsak 16. zaposleni nekvalificirani delavec in vsaki šesti kvalificirani delavec. Tudi v tem medkongresnem obdobju se je težilo k enakomernejšemu sprejemu novih članov, pripadnikov vseh narodnosti, da bi se tudi s tem uresničevala politika narodnostne enakopravnosti, bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti. Medtem pa v določenem številu večnacionalnih okolij še vedno obstoja vidno nesorazmerje med na- rodnostno strukturo prebivalstva in članstva Zveze komunistov. V pogledu udeležbe v članstvu ZK, v razmerju na število prebivalstva najizrazitejše zaostajajo Hrvati, Albanci, Slovenci, Muslimani, Madžari, Turki, Slovaki in Romi. Višji odstotek udeležbe v članstvu ZK v odnosu na narodnostni sestav prebivalstva beležijo le Črnogorci, Srbi, Makedonci in Jugoslovani. Danes je vsak deseti Jugoslovan član ZK, vsak peti Črnogorec, vsak osmi Srb, vsak deveti Makedonec, vsak 11. Musliman, vsak 16. Hrvat, Slovenec, Madžar, Čeh in Slovak, vsak 19. Albanec, vsak 30. Turek in šele vsak 65. Rom. Že sedaj je jasno, da bo 13. kongres v pogledu krepitve socialne in razredne strukture partijskih obvez, ponovil naloge ugotovljene na preteklem in mnogih drugih kongresih. Ne le, da bi se izpopolnila podoba večine delavskega razreda v lastni organizaciji, temveč, da bi se izpolnili pogoji uresničitve njegove avantgardne vloge. Kajti, po več letih, beleži ZKJ padec števila skupnega članstva, posebno delavcev. Morda tudi tu lahko iščemo vzroke neures-ničitve še drugih ugotovljenih nalog. D. Majstorovic S seje delavskega sveta Kvaliteta v prvem planu Spopad na svetovnem tekstilnem tržišču je silovit in neizprosen. Spoznanje, da imajo in bodo imele razvojne možnosti le tiste organizacije združenega dela, ki se bodo sposobne prebiti na svetovno tržišče, ni novo. Vendar se cilji prepočasi uresničujejo. Kvaliteta in cena izdelkov sta tesno povezani in igrata glavno vlogo v ponudbi in povpraševanju. V ceno izdelkov bo treba postopno vgrajevati tudi višje osebne dohodke, saj je jugoslovanski tekstilni delavec z bruto tristo dolarji mesečnega zaslužka (na Zahodu 1300 dolarji) med najslabše plačanimi v svetu. Tudi zaradi tega bo treba spremeniti kakovost ponudbe, na prvem mestu kvalitete izdelkov. To velja tudi za prejo, ne glede ali jo prodajamo kot polizdelek direktno na tuje tržišče ali pa domačim kupcem, ki jo vgradijo v končni izdelek. Ponudba preje je na domačem in tujih trgih velika, zato prodaja ne bo lahka. Zaloge pa so hud bič poslovanju vsake delovne organizacije. Zavedajoč se te resnice, smo kvaliteti preje v naši delovni organizaciji že doslej posvečali veliko pozornosti. V srednjeročni plan za obdobje 1986—1990 pa smo jo uvrstili med glavne naloge in temu podredili tudi investicijska vlaganja, ki so v večjem delu namenjena izboljšanju kvalitete — po tehnološki plati. Ostaja pa še človeški faktor, sestavljen iz stotine drobnih pazljivosti in organizacijskih prijemov. Japonci, ki so po kvaliteti na konici svetovnega vrha, so postavili odnos do kvalitete na nivo religije. V samoupravni družbi postavljamo to kot zavest delavca, ki je odgovoren za poslovanje svoje delovne organizacije. Dosedanje reklamacije in zahtevana povračila odškodnin v odnosu na prodano prejo sicer niso velika. Odraža pa se v njih veliko nepotrebnih slabosti, ki bi jih bilo mogoče z organizacijskimi ukrepi in odnosom do dela povsem odstraniti. Z njimi izgubljamo ugled, tržišče in si nakopavamo dodatne stroške. Predstavljamo si, koliko stroškov in ugleda nas stane reševanje reklamacije preje, na primer v Nemčiji ali Angliji, posebno če naročnik zaradi slabe kvalitete prevzem odkloni. Samo stroški prevoza in skladiščenja bi stali več kot je vrednost preje, da o drugih problemih ne govorimo. Ali, koliko škode in težav nastane, če domači kupec nekvalitetno ali pomešano prejo vgradi v tkanino, namenjeno visokokva-litetnemu končnemu izdelku. Poleg dodatnih stroškov se poderejo tudi dobavni roki, ki so pomemben element v sodobnem poslovanju. Odnos do kvalitete mora postati sestavina vsakodnevnega dela. Zato akcije delavskega sveta, ki je pred obravnavo problematike kvalitete preje in reklamacij sprožil široko zasnovano aktivnost po samoupravnih delovnih skupinah, ne smemo jemati le kot kampanjo, temveč kot načrtno in trajno zasnovano aktivnost h kateri se bomo stalno vračali in njene učinke sproti preverjali. Prstančni predilni stroji TB-1, v fazi montiranja spodnjih raztezalnih rebrastih valjev. Klima za predenje in za delavca To vprašanje je in bo ostalo v predilnicah večna in najbrž nikoli dokončno uresničena težnja. Nekaj več za to lahko storijo v novih in primerno grajenih predilnicah ali v tistih na Zahodu, kjer predelujejo le nekaj kvalitet preje enakega porekla (bombažne, sintetične). V naši predilnici, zgrajeni pred sto leti in etapno dograjevani, pa kljub visokim vlaganjem, tega ne bo mogoče zadovoljivo rešiti, še posebno v poletnih mesecih. Pravzaprav obstojata dve možnosti: da na račun izboljšanja klimatskih razmer za delavce, bistveno zmanjšamo količinsko proizvodnjo. Tehtnica se je, pri obravnavi možnosti urejanja klimatskih razmer v proizvodnih oddelkih, na seji delavskega sveta tudi tokrat obrnila v korist nemotenega procesa predenja. Bistveno zmanjšane produkcije ne moremo prenesti, saj jo v poslovnem rezultatu ogrožajo že povečani izostanki z dela. Delavski svet je uvrstil obravnavo tega vprašanja na dnevni red zaradi tega, da bi delavci dobili celovit in odkrit odgovor na to, koliko je klimatske razmere v tovarni še mogoče izboljšati. In še posebej zato, ker delavci na številna vprašanja in pobude samoupravnih delovnih skupin niso dobili ustreznih odgovorov. (Upamo, da so delegati delavskega sveta z gradivom in razpravo seznanili sodelavce!) Iz pripravljenega gradiva za sejo je mogoče povzeti, da so bila investicijska vlaganja v uravnavanje klimatskih naprav ogromna, v zadnjem desetletju blizu desetih milijard starih dinarjev. Zadnja investicijska dela so še v teku in učinki še niso v celoti občutni. Pri menjavi zraka v oddelkih pa ima na regulacijo vlage in temperature velik vpliv zunanja relativna vlaga zraka, ki lahko zelo moti proizvodnjo. Prav tako kvaliteta surovine, ki je vse pogosteje »oplemenitena« z medeno roso, kar povzroča dodatne probleme pri predenju. Zato notranjo temperaturo oddelkov uravnavajo za kolikor toliko nemoten potek predenja, to pa ni vedno ugodno za počutje delavcev. Razprava delegatov je opozo- rila tudi na že prej znane po manjkljivosti pri organizaciji ii delu vzdrževanja in čiščenja kli matskih naprav. Zamašeni filtr in prezračevalni kanali, pokvar jena loputa ventilatorja, nepra vilno čiščenje strojev, opuščanje tedenskih in večjih kampanj skih čiščenj oddelkov, pa poslab šujejo še tisti del možnosti pre zračevanja, ki bi ga bilo mogoče z dobro organiziranim delon vzdrževati. To pa presega mož nosti in pristojnosti samih vzdr ževalcev klimatskih naprav temveč se bodo morali o tem (ta ko je sklenil delavski svet) teme ljito pogovoriti odgovorni delav ci sektorja vzdrževanja in proiz vodnega sektorja. Tako kot osta le dejavnosti v tovarni, bo mora lo tudi to delo potekati organizi rano, načrtno in brez zastojev, \ sodelovanju obeh sektorjev predvsem pa v korist delavcev kvalitete izdelkov in požarne varnosti, čemur pa je bilo mogo če doslej marsikaj očitati. Upaj mo, da bo zahteva delavskega sveta spodbudila čimprejšnje aktivnosti za ureditev tega pro blema. M. K. Zastoji v proizvodnji zaradi investicijskih del Smo sredi investicijskih del. Dosti je končanega, dosti načetega, nekaj del pa še čaka na vrsto. Gradbena dela so v glavnem končana. Skratka, investicijska dela so v polnem razmahu. Kako pa je in kako še bo vse to vplivalo na proizvodne rezultate? Vse montaže novih strojev, ki so že končane — DD sukalni stroji Allma, previ-jalni avtomatski stroji Savio in raztezalke Vouk niso bistveno ovirale doseganja proizvodnje. To pa zato, ker smo se na ta dela pravočasno pripravili — naredili smo vse potrebno, da so montaže hitro in nemoteno potekale. Večje težave nam povzročajo montaže in premontaže prstanskih predilnih strojev. Ze dve leti selimo te stroje iz oddelka v oddelek z namenom, da bi obdržali proizvodnjo na normalni ravni, v mejah načrtovanega. Ob tem pa je potekala montaža novih Textima in obnovljenih Kru-šikovih prstanskih predilnih strojev. Vse to povzroča težave pri organiziranju dela, nižjo produktivnost in negativno vpliva na kvaliteto izdelkov. Montaža prstanskih predilnih strojev se končuje in težave bodo manjše. Niso pa končana druga dela naše investicije, zaradi katerih bo prihajalo do novih težav. V bombažni čistilnici bomo montirali dve čistilni liniji v istem prostoru, na istih mestih, kot so sedanji stroji. To bo povzročalo v naslednjih mesecih izpade posameznih linij proizvodnje. Da bi se tem izpadom čimbolj izognili vsaj na začetku, smo že med prvomajskimi prazniki premestili stare stroje v čistilnici, s čimer smo omogočili, da se čistilne linije Riter že lahko delno montirajo brez zastojev. Težave, zastoji zaradi investicijskih del se bodo torej nadaljevale do konca tega leta, ko bodo končana. Vsekakor bo potrebno poskrbeti, da se kljub izpadom ne odmaknemo preveč od načrtovane proizvodnje, zato pa lahko pričakujemo v drugi polovici tega leta, v jesenskem času tudi nekatere dodatne ukrepe. Kje smo med 42 sorodnimi ozdi v Jugoslaviji Ne toliko številke, ki jih primerjamo, dosežene v letu 1985 z letom 1984, bolj zanimivo bo mesto naše DO v družbi s sorodnimi OZD v Jugoslaviji v letu 1985. Žal le-teh podatkov ne dobimo kakšen mesec prej, zato jih objavljamo šele danes. PRIMERJAINI KAZALCI REZULTATOV POSLOVANJA Z 43 SORODNIMI OZD V SFR JUGOSLAVIJI Povprečje podgrupe Naša DO Najboljša OZD Mesto PL v dejavn. I. KAZALCI po 140.členu ZZD 1. Dohodek na delavca (v din) in dohodkovna produktivnost 895 591 1 209 125 155 1 555 247 1 862 472 140 1 755 887 2 520 511 144 7 2. Dohodek v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % 41,5 56,4 88 ■75*2 ,90if 45,9 96,1 209 11 5. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca v din 615 445 916 278 149 V 060 968 1 465_460_ 1 186 552 1 825 627 154 5 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom ( v %) 22,6 20,2 89 54,6 1957 57.5 41.5 111 15 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom (v %) 52,9 26,7 81 &o5 . 57_ 48.0 52.1 109 16 6. Akumulacija v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v %) 9.4 7.5 78 25,5 9 59 5,5 52,5 929 11 7- OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) -mesečno povprečje 54 256 56 691 165 49 927 91 m 49 927 91 575 185 1 8. Čisti OD na delavca -mesečno povprečje 21 264 54 601 165 it m 177 52 075 56 795 177 1 II. KAZALCI po odloku ZIS 1. Izločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din) 7 821 15 616 174 10 886 20 458 188 10 886 20 458 188 1 2. Izločanje iz dhhodka na delavca ( v din) 215 560 199 592 95 272 265 597 015 146 465 510 446 717 95 2 5. Akumulacija in Amortizacija v primerjavi s 0 uporabljenimi sredstvi (v %) 15.4 15.5 99 56,5 20,1 55 10,5 42,2 410 9 4. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca (v din) 2 149 294 5 514 785 154 1 819 588 5 705 550 204 5 202 525 7 821 540 244 16 5. Celotni prihodek glede na porabljena sredstev (v %) -ekonomičnost 146,5 155,0 91 144,0 150,4 91 504,4 555,2 66 25 6. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi koef.obtoka 1,9 2*1 111 2,8 2% 8,0 8,4 105 14 7. Izguba na delavca 15 979 - : 8. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom (v %) 155.5 115.5 85 112,5 154,8 207,6 154 20 9. Del čistega dohodka v primerjavi z načrtovanim zneskom (v %) 112,9 155,4 118 102,0 12i3ii 111,4 541,1 506 5-9 Opomba: Prva vratiča v vsakem kazalniku kaže rezultate za leto 1984, druga vratiča za leto 1985» v tretji vratiči pa je izračunan indeks 1985/84. Po hitrem preletu moremo takoj ugotoviti, da smo — izjemoma enkrat — v vseh kazalnikih v gornji boljši polovici ozdov v Jugoslaviji, čeprav nastopajo primerjani ozdi v sestavih kombinatov ali DO s tozdi. Njihova notranja prerazdelitev ustvarjenega dohodka in oblika organiziranega delovanja vseh potrebnih služb more dokaj specifično vplivati na prikazane kazalnike, ne more pa toliko pokvariti povprečij podgrupe. V kazalniku ustvarjenega dohodka na delavca smo na dobrem 7. mestu in je tudi naš indeksni skok v leto 1985 boljši od povprečja podgrupe za 5%. Še boljši smo v ustvarjenem čistem dohodku na delavca kazalnik 3/1, saj smo na 5. mestu. Ob tem moramo povedati, da želimo ravno v tem času najti v Jugoslaviji enotne vire sredstev za zadovoljevanje splošne in skupne porabe, ker neenotno urejene dajatve npr. iz dohodka ali bruto osebnih dohodkov v naših republikah in pokrajinah vplivajo različno na nekatere primerjalne kazalnike. Najbolj seveda na kazalnika 1 in 2/II. To pa more vplivati tudi na kazalnik 5/1. V rentabilnosti smo nekoliko slabši (2/1), saj pristanemo na 11. mestu. Gotovo morajo biti pri tem kriva slabše koriščena poslovna (povprečna osnovna in obratna) sredstva na delavca, saj lahko vidimo v kazalniku 4/II, da smo šele na 16. mestu. Tako smo tudi v kazalniku 6/II — celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi na 14. mestu, kar pomeni slabše obračanje obratnih sredstev. Če pomislimo, da smo resnično prisiljeni vezati ogromna denarna sredstva v naših zalogah surovin, ki bi jih sicer mogli obračati, ne pa najemati »drage« kratkoročne kredite za naše tekoče potrebe, potem nam je razumljiva obrazložitev. Kot v izredno pomembnem kazalniku, kljub temu ugotavljamo, da sredstva bolje obračamo od povprečja podgrupe (2,8 in 2,7 v primerjavi z 1,9 oz. 2,1), nerazumljivo pa je veliko število obtoka najboljšega ozda (8,0 oz. 8,4). Delati mora brez nepotrebnih zalog, vprašanje je le, kaj ji to omogoča. Večje zaloge bi mogle zato ostajati v tozdu, ki jo oskrbuje s surovino?! V kazalnikih 4 in 5/1 smo nazadovali na 15. oz. 16. mesto, po izredno močnem padcu sredstev akumulacije v letu 1985 (primer- jajte rezultate v stolpcih kazalnika!). Boljši smo v kazalniku, ko primerjamo akumulacijo (to so od-vojena sredstva rezervnega in poslovnega sklada) s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (6/1), saj smo na 11. mestu, še boljši pa smo v kazalniku 3/II, ko primerjamo sredstva Ak in Am (akumulacije in amortizacije), to je sredstva reprodukci- Več poškodb pri delu V prvih petih mesecih smo imeli 28 poškodb, od tega 10 na poti na delo in z dela ter 18 obratnih poškodb. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta imamo letos 5 obratnih po-škdob več in tudi 5 poškodb več na poti. Obratne poškodbe so velikokrat plod neprevidnosti, neupoštevanja predpisov delavca ali sodelavca ali takšnega organiziranja dela, kjer ni v polni meri zajeto varstvo pri delu. Navedel bom nekaj primerov: — pri prenosu PVC cevi je v novi hali delavec stopil v nezavarovano odprtino in si poškodoval nogo; — med dogovorom o čiščenju stroja je delavec stopil na spro-žilno ročico ročnega viličarja, kar je povzročilo, da so vilice s tovorom padle sodelavcu na nogo in mu poškodovale nart; — delavka je zaradi čiščenja dvignila oz. odstranila mrežico iz podne odprtine klime. V to odprtino je pri posluževanju stroja stopila predica, ki na to ni bila opozorjena. Posledica je bila poškodba noge; — pri razkladanju novih strojev s kamiona je zaradi uporabe viličarja s premajhno nosilnostjo prišlo do poškodbe prsta delavca, ki je bil za protiutež na bremenu. Poškodbe so v porastu predvsem v nekaterih oddelkih, na kar bodo mojstri in vodje izmen posebej opozorjeni. Le-ti so dolžni: — da vsako poškodbo na delu najmanj 24 ur po nastanku prijavijo službi za varstvo pri delu. O težjih poškodbah morajo obvestiti takoj. — da organizirajo delo tako, da bodo varnostni ukrepi in normativi upoštevani v polni meri; — da poučujejo delavce o najprimernejšem načinu dela in seznanjajo delavce z varnostnimi ukrepi; — da usklajujejo dela z vodji posameznih vzdrževalnih del v svojem oddelku; — da poskrbijo, da so transportne poti proste; — da predlagajo uvedbo postopka zaradi kršitve delovne obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, posebej če gre za hujše kršitve. Za neupoštevanje varnostnih predpisov in normativov v oddelku so neposredno odgovorni mojstri oz. vodje izmen. A. Krhlikar je, s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Pozna se večje odvajanje sredstev v sklad amortizacije, po novem vrednotenju naših osnovnih sredstev. S tem si tudi želimo zagotavljati več lastnih denarnih sredstev za obnavljanje strojnega parka ali zgradb, kar je gotovo edino pravilno gledanje na naš bodoči obstoj oziroma razvoj. Če smo najboljši v Sloveniji, potem moremo biti najboljši tudi v Jugoslaviji v naši podgrupi v kazalnikih čistega OD na delavca (8/1) in OD in sredstev skupne porabe na delavca (7/1), saj so bojda OD v drugih republikah in pokrajinah sorazmerno nižji v primerjavi s SR Slovenijo (to seveda ni pravilo!), zato pa tudi nižji življenjski stroški. Ce k temu pripomore naša visoka rast fizične produktivnosti (3,3 %), maksimalni izkoristek proizvodnih kapacitet (89 %), mnogo dela v podaljšanem delovnem času (zaradi izvoznih potreb) in drugo, potem ne moremo imeti slabe vesti kršiteljev panožnih sporazumov, ker hkrati le-to tudi nismo bili. Najslabši v podgrupi, na 23. mestu, smo v ekonomičnosti (5/H), kjer raste delež porabljenih sredstev v doseženem celotnem prihodku (ali obratno). Ko bi vedeli, zakaj je toliko boljših od nas, bi lažje pokazali na našo osebno krivdo, če bi izključili objektivne težave, na katere pa ne moremo vplivati. V. Keržan Oblike samoupravnega delovanja Kar zadeva vsebino samoupravnih aktivnosti, je bilo ves čas, že od vsega začetka, čutiti prizadevanje in stremljenje za višjo proizvodnjo in kvaliteto izdelkov, kajti od vsega tega je bil odvisen nadaljnji razvoj tovarne, osebni dohodki delavcev in njihova socialna varnost. Zato so delavci v vseh oblikah upravljanja z veliko vnemo obravnavali najbolj pereča vprašanja v tovarni, predvsem potrebe in odločitve za rekonstrukcijo strojev, posodabljanje tehnologije in širitev obsega proizvodnje, uvajanje novih vrst proizvodnje, širili obseg prodaje na tržišča drugih jugoslovanskih republik in v novejšem času tudi v izvoz. Takšna stremljenja so prisotna ves čas gospodarjenja z družbenimi sredstvi, saj med predilniškimi delavci ves čas prevladuje miselnost in spoznanje, da je sprotno in hitro prilagajanje potrebam trga za tekstilno dejavnost bistvenega pomena. Pa tudi to, da razvoj tovarne temelji edino na rezultatih lastnega dela in prizadevanj. Ves čas razvoja samoupravljanja so se samoupravni organi veliko ukvarjali in iskali rešitve in oblike čimbolj pravičnega in spodbudnega nagrajevanja delavcev za vloženo delo in v ta namen metode in oblike nagrajevanja izpopolnjevali. Pravilno naloženi kontejnerji Organi upravljanja so razumeli in podpirali potrebe za izboljševanje varstva pri delu in delovnih pogojev, za zdravstveno varstvo delavcev, kar pa v stari tovarni in tej zvrsti tekstilne proizvodnje ni dajalo vedno želj enih učinkov. Mimo organov upravljanja tudi ni šla potreba po izobraževanju delavcev, ki je kmalu dobila načrtovano vsebino. Več let je samoupravnim organom predstavljala velik problem ureditev družbenega standarda, kakršna je v delovni organizaciji uveljavljena v novejšem obdobju. Bilo je potrebno veliko odrekanj, da je bil pridobljen tako obsežen fond stanovanj, urejene počitniške zmogljivosti in družbena prehrana delavcev. Delavci in organi upravljanja pri gospodarjenju niso bili ozko obrnjeni vase in v svoje potrebe. Vedno so s posluhom sodelovali pri financiranju družbenih dejavnosti, pa tudi posamičnih akcij za izgradnjo cest, nadvoza, mostu, nove šole, zdravstvenega doma, kulturne dvorane in drugih objektov, pomembnih za vso občino. Sodelovanje pri upravljanju družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti Z ustavnimi amandmaji leta 1974 je bil začrtan nov sistem socialističnega samoupravljanja, s katerim je bila začrtana neprimerno večja udeležba delovnih ljudi in občanov pri odločanju o vseh vprašanjih družbenega razvoja. Namesto prestavniške-ga oziroma odborniškega sistema so bile nove skupščine družbenopolitičnih skupnosti zasnovane na delegatskem sistemu, oziroma rastejo iz njega. Prav tako za upravljanje sredstev, ki jih delavci združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih za posamezna področja. Prva delegacija za zbor združenega dela v Predilnici Litija je bila izvoljena na neposrednih volitvah 28. marca 1974. 19. novembra 1974 pa je bila izvoljena prva delegacija, in si- Odlomki iz almanaha 100 let Predilnice Litija, ki izide avgusta cer 25-članska, za vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Za samoupravne interesne skupnosti so delavci in sindikat izpopolnjevali in iskali boljše oblike dela in so zato kasneje oblikovali in izvolili posebne delegacije za posamezne interesne skupnosti zdravstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture, raziskovanja in zaposlovanja. Novi objekti v družbenih dejavnostih, predvsem v šolstvu, otroškem varstvu in zdravstvu, so v tem obdobju močno izboljšali družbeni standard občanov, povečali pa tudi stroške za izvajanje programov in vzdrževanje. Prav zaradi tega so delegacije za samoupravne interesne skupnosti pretežni del svojih aktivnosti usmerjale v to, da se ob sprejemanju programov ne bi pretirano povečale obremenitve združenega dela in delavcev, na katere je že z vso težo pritiskal zaostren gospodarski položaj ju- Tako se umažejo navitki pri skladiščenju prenapolnjenih kontejnerjev. Umazanija izvira s spodnje strani zgoraj naloženega aluminijastega kontejnerja. Zaradi takšnega madeža je uničen cel navitek. Prenapolnjeni kontejnerji v sukalnici. Posledica tega je padanje navitkov na tla kjer se umažejo, pomešajo itn. Primer pravilnega zlaganja kopsov v predilnici sinte-tike. Ob vsakem snemu je potrebno kontejner pokriti s povoščenim papirjem, kops z oznako kvalitete pa označuje vrsto preje. Potrebna je le še pazljivost sne-malke, da ne strese v kontejner napačne preje. goslovanskega gospodarstva. Tako se delegacije niso uspele enakovredno poglabljati v vsebino predloženih programov svobodne menjave dela, kot so se ubadale s finančno platjo teh programov in iz tega izvirajočih obveznosti. Tako torej tudi razvoj samoupravljanja, ki ga je uvedla povojna generacija delavcev, že pi- še prve liste zgodovine. Izvirala je predvsem iz velike želje po napredku, vključevanju delavcev v odločanje in entuziazma. Vsekakor je dosedanji razvoj trdna podlaga za nadaljnje dograjevanje in pričakujemo, da bo nova, marksistično izobražena generacija obrnila nove liste v nadaljnjem razvoju. M. Kralj 30 let delovanja našega Industrijskega gasilskega društva V počastitev jubileja smo najprej izvedli tekmovanje ženskih in moških industrijskih gasilskih desetin. Tekmovanje je bilo v soboto 14. 6. dopoldan, pri Kegljišču v Litiji. Rezultati: moški: 1. mesto: IGD BPT Tržič, 2. mesto: GD Litija, 3. mesto: IGD Predilnica Litija, 4. mesto: IGD Gorenjska predilnica Škofja loka, 5. mesto: veterani IGD Predilnice Litija, 6. mesto: IGD LIL Litija. Ženske: 1. mesto: IGD BPT Tržič, 2. mesto: IGD Predilnica Litija, 3. mesto: IGD Gorenjska predilnica Škofja Loka Istega dne popoldan pa je bila svečana seja IGD Predilnice Litija, kjer so bila podeljena republiška in občinska odlikovanja ter priznanja IGD Predilnice Litija. »Trideset let organiziranega delovanja našega industrijskega gasilskega društva (IGD) ne pomeni, da je gasilstvo v naši delovni organizaciji pričelo delovati šele pred toliko leti, temveč pomeni to le organizacijsko spremembo, ko se je 21. aprila 1956 predilniška gasilska četa odvoji-la od gasilskega društva Litija, ki je v lanskem letu praznovalo visok jubilej, 100-letnico svojega obstoja. To in pa dejstvo, da naša delovna organizacija praznuje 100 letnico, pomeni, da začetki našega gasilstva segajo precej dlje v preteklost«, je v uvodu svečanega govora, dejal predsednik našega IGD, Vojko Bizjak in nadaljeval: »Med okupacijo je gasilska dejavnost v naši DO nekoliko zamrla, dokler niso mlajši delavci pod prisilo ponovno začeli obiskovati gasilske vaje. Po osvoboditvi je bilo potrebno gasilsko službo v naši tovarni na novo organizirati. Tretjega marca 1946 je delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo v našem podjetju Jože Logar uvedel delovno mesto dežurnega gasilca in na to mesto določil Andreja Brajnika in Jožeta Avseca. Kmalu zatem, 10. maja 1946 je že bila ustanovljena gasilska desetina, ki je štela 12. članov. Organizacijsko je bila desetina vključena v GD Litija. Oprema desetine je bila pomanjkljiva, saj so imeli na razpolago le nekaj konopljenih cevi in ročnikov, po oddelkih pa so bili nameščeni tako imenovani »mini-maksi«, to so ročni gasilni aparati na vodo. Uprava podjetja se je trudila, da bi bila takratna gasilska četa kar najbolje opremljena, vendar je bila težava v tem, da domača industrija še ni izdelovala kvalitetne gasilne opreme in orodja. V letu 1958 je delavski svet naše delovne organizacije sprejel prvi pravilnik požarnovarnostne službe, katerega je 18. maja 1971, zamenjal pravilnik o požarnem redu. Temu je 1976 leta sledil pravilnik o varstvu pred požarom, ki je bil z določbami o požarnem varstvu v počitniških domovih DO dopolnjen 1982 leta. V letu 1985 smo izdelali tudi požarnovarnostni načrt za našo delovno organizacijo. Z ustanovitvijo našega IGD, 21. aprila 1956, smo dobili tudi prvega predsednika našega društva. To je bil Jože Boštjančič, ki ga je že 16. avgusta istega leta zamenjal Emil Koprivnikar. V tem mandatnem obdobju je bila ustanovljena tudi prva ženska desetina, ki je sodelovala na gasilskih tekmovanjih. Po odhodu Emila Koprivnikarja iz naše DO, je bil leta 1959 izvoljen za predsednika društva Maks Senica, takratni tehnični vodja naše DO. V tem času je naše društvo, ob 75 letnici obstoja naše DO, razvilo svoj prapor. Leta 1963, po odhodu Maksa Senice iz naše DO, je bil za predsednika društva izvoljen Lojze Pavliha, takrat obratovodja predilnice. V tem času je gasilska desetina IGD PL dosegla svoj naj večji uspeh, ko je osvojila prvo mesto v državi, na tekmovanju industrijskih gasilskih društev v Varaždinu. Lojze Pavliha je bil predsednik našega društva 10 let, ko ga je zamenjal Vinko Keržan, vodja oddelka za plan in analize. Pred tem je bil že dve leti tajnik našega društva. Za njim je bil leta 1979 za predsednika društva izvoljen Martin Strašek, obratovodja predilnice, ki pa je zaradi odhoda iz naše DO že leta 1980 prepustil to funkcijo Francu Maliju, referentu za SLO in družbeno samozaščito, ki je bil predsednik našega društva do leta 1984.« Za tem je predsednik Vojko Bizjak, naštel večje požare v tridesetih letih, v tovarni, katere so gasilci dokaj uspešno omejili in pogasili. Pri tem so sodelovali tudi drugi gasilci. Nato je poudaril velik napredek pri nabavljanju moderne opreme za gašenje in preprečevanje, ter javljanje požarov. Pri tem je velikega pomena tudi izobraževanje gasilcev. Ob koncu je še povedal: »Za dosežke na področju požarne varnosti, je prejela naša DO v letu 1982 posebno priznanje SIS-a za varstvo pred požari SRS. Naj omenim tudi to, da je ob koncu leta 1985 štelo IGD PL 204 člane. Ohrabrujoče je, da število članov našega društva nenehno raste.« Na koncu je še pozdravil vse navzoče in jim čestital ob 30-le-tnici IGD in 100-letnici naše tovarne. Čestitke veljajo tudi vsem sedanjim in prihodnjim delavcem naše tovarne, za katere je prepričan, da jim bo bogat obračun našega dosedanjega dela hrabrilna podlaga za uspešno delo v prihodnosti. M. M. Naša tekmovalna desetina tik pred startom trodelnega napada Naša moška tekmovalna desetina v akciji Sesalni vod bo kmalu položen. Tako tekmujejo zmagovalci - ekipa IGD BPT Tržič Nekdanji okrajni, republiški in državni prvaki zopet v vrsti Naša ženska tekmovalna desetina pred startom. De- Kasnejše zmagovalke — ženska desetina IGD BPT kleta so se na koncu odlično odrezala Tržič Danilo Cvetežar in Karel Mandelj napeto opazujeta, kaj bodo ugotovili sodniki Zbor pred razglasitvijo rezultatov Člana ekipe veteranov Hine Muljavec in Znove Elsner pri reševanju naloge »raznoternosti« Desetar zmagovalne ekipe iz Tržiča prejema zaslužena priznanja in čestitke Na drugem mestu je bila ekipa GD Litija. Predsednik IGD PL Vojko Bizjak predaja priznanje desetarju Marjanu Brežanu. Udeleženci slavnostne seje Industrijskega gasilskega društva Predilnica Litija (Foto: M. Š.) Upokojili sta se Rozalija Kazič in Jožefa Tomše (Foto: M. Š.) Pretekli mesec sta se upokojili dve naši delavki. Obe sta se odločili za predčasno upokojitev. Jožefa Tomše se je pred 31 leti zaposlila v Predilnici. Kot vsa mlada dekleta je tudi ona pričela snemati v oddelku predilnice. Že kmalu po zaposlitvi je obvladala po-služevanje prstanskega pre-dilnega stroja, zato je bila razporejena za predico. To delo je opravljala 16 let, nakar je bila razporejena za le-pilko vretenskih trakov. »Kljub temu, da v delovni organizaciji velja to delovno področje za lažje, sta teža in zahtevnost dela vseeno velika«, nam je v razgovoru povedala tov. Tomšetova. Zadnje leto pred upokojitvijo je na stroju čistila flyerske cevke. Železniški vozni red Velja od 1.6.1986 do 30.5.1987 Odhod iz Litije Prihod v Ljubljano Op. Odhod iz Ljubljane Prihod v Litijo Op. 4.35 5.10 3.40 4.10 4.57 5.35 A 4.30 5.02 5.10 5.45 5.00 5.32 5.40 6.15 A 5.40 6.12 B 6.07 6.40 B 6.30 7.02 6.41 7.15 8.40 9.12 6.59 7.35 B 9.40 10.12 7.31 8.05 10.40 11.12 8.31 9.05 11.40 12.12 B-D 9.31 10.05 12.40 13.12 10.31 11.05 13.40 14.12 11.31 12.05 14.05 14.37 B 12.31 13.05 14.15 14.47 A 13.31 14.09 B-D 14.40 15.12 14.32 15.05 15.15 15.49 B 15.31 16.05 B 15.40 16.12 16.31 17.05 16.35 17.07 17.31 18.05 17.20 17.52 E 18.31 19.05 17.40 18.12 18.56 19.30 C 18.40 19.12 19.31 20.05 19.40 20.12 19.52 20.25 C 20.40 21.12 20.25 21.00 C 21.30 22.02 B 20.31 21.05 22.40 23.12 22.31 23.05 23.18 23.50 B OPOMBE: A — vozijo samo ob delavnikih B — ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih C — vozijo samo ob nedeljah, razen 20. 7.1986, 30. 11. 1986, 26. 4. 1987, vozijo pa še 22. 7., 1.12. in 27. 4. 1987 D — ne vozi od 1. 7. do 29. 8. 1986 E — vozi ob petkih, razen 4. 7. 1986, 2.1., 1. 5. 1987, vozi pa še 3. 7., 31.12. 1986 ter 30. 4. 1987 Rozalija Kazič ima ob upokojitvi prav tako 31 let delovne dobe, vendar je bila od tega zaposlena v naši delovni organizaciji 28 let. Dvajset let je opravljala delo na izmenah, tudi ponoči, le krajši čas kot snemalka, sicer pa je posluževala prstan-ske predilne stroje. Zaradi bolezni je bila pred 8 leti razporejena k rezervi predilnice. Poleg čiščenja flyerskih cevk je opravljala še vsa ostala pomožna opravila. Za predčasno upokojitev se je odločila zaradi bolezni. PREDILNICA LITIJA V prijetni uri kramljanja smo se pogovarjali o tem in onem, o veselih in manj veslih trenutkih, ki spremljajo življenje. Večkrat se po takšnih razgovorih vprašam, če ne zvem največ o delavcu takrat, ko že zapušča delovno organizacijo. Ali ne bi bilo prav, da bi se znali z njimi pogovoriti tudi drugače, še takrat, ko živi v našem delovnem kolektivu. Tako pa nas večna bitka s časom omejuje le na nekaj vljudnostnih besed in le redkokdaj si najdemo čas za sproščen pogovor. Obema upokojenkama želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let, ob 100 letnici pa jima kličemo nasvidenje! V. B. < - ‘ > Akcija matične knjižnice Bralna značka za odrasle Bralna značka za odrasle je nova akcija knjižnice, s katero želimo knjigo približati tudi delavcem. Da bodo to delavci Predilnice, smo se dogovorili na lanskoletnih prireditvah ob stoletnici knjižničarstva v Litiji. Sestavili smo seznam 36 knjig, iz katerega boste prebrali pet del: — eno poučno knjigo — dve knjigi slovenskih pisateljev — eno knjigo pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti — eno knjigo tujih pisateljev. Mnenje o prebranih knjigah boste vpisali v posebne liste, ki jih boste prejeli, ko se boste odločili za sodelovanje. Akcijo bomo končali novemebra, ko boste vsi bralci povabljeni na srečanje s pisatelji. Prejeli boste tudi Grumovo bralno značko. Izmed bralcev, ki boste knjige prebrali do 15. oktobra, bomo izžrebali pet knjižnih nagrad in pet vstopnic za gledališče in kinopredstave. Knjige si lahko izposodite v Matični knjižnici dr. Slavka Gruma: — v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 11. do 18. ure in — v torek od 8. do 14. ure. V upravni zgradbi Predilnice bo knjige izposojala Zvonka Razpotnik vsak dan od 6. do 14. ure. Delavcem Predilnice, ki še niso člani knjižnice in bodo v akciji sodelovali, bo članarino poravnala delovna organizacija. Čas dopustov je tu. Izkoristite proste trenutke tudi za branje. Oglasite se pri nas, preglejte predlagane knjige in se odločite za branje. Matična knjižnica dr. Slavko GRUM LITIJA Seznam knjig za bralno značko Poučne knjige Mikeln, M.: Pekel 1941 Kajzer, J.: S tramovi podprto mesto Trstenjak, A.: Človek v stiski ali Človek v ravnotežju Mikeln, M.: Stalin, življenjska pot samodržca Sila spomina Craig, W.: Bitka za Stalingrad Kardelj, E.: Spomini Knjige slovenskih pisateljev Jurčič, J.: Deseti brat Mihelič, M.: Ure mojih dni Švajncer, J.: Sovraštvo in ljubezen Zidar, A.: Strasti v grapi Sivec, I.: Tedaj so cvetele češnje Cankar, I.: Podobe iz sanj Svetina, T.: Volčiči Vreg, R.: podeželska zdravnica Kranjec, M.: Povest o dobrih ljudeh Bevk, F.: Ljudje pod Osojnikom Munih, J.: Sovraštvo ni večno Ribičič, D.: Zaupanje Jančar, D.: Goljot Knjige pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti Nikolič, S.: Jeklo in gobelin Božič, M.: Kurlani Krleža, M.: Smrt Florijana Kranj čeca Kovačič, A.: V registraturi Aralica, I.: Koža za boben Božovič, S.: Tebi, moja Dolores Senoa, A.: Kmečki punt Knjige tujih pisateljev: Steinbeck, J.: Vzhodno od raja Remarque, E. M.: Na zahodu nič novega Kirst, H. H.: Zadnjo karto izigra smrt Dostojevski, F. M.: Bratje Kara-mazovi Pasternak, B.: Doktor Živago Christie, A.: Umor v Orient ekspresu Hasek, J.: Dobri vojak Švejk Zola, E.: Nana Gorki, M.: Mati Bili smo pokrovitelji regijskega tekmovanja mladih tehnikov Litijski mladi tehniki nad pričakovanji Od 29. septembra lani deluje klub mladih tehnikov, ki združuje kar 12 krožkov tehnične vsebine. Ne teče še vse kot bi moralo, a začetek je vzpodbuden in redno finansiranje preko TKS Litija je porok za še uspešnejše delovanje. Litija 17. maja — 4. srečanje mladih tehnikov Zasavja V začetku marca smo mentorji kluba organizirali razširjeni aktiv učiteljev tehnične vzgoje zasavskih občin. Skupaj smo določili datum regijskega srečanja in se dogovorjenega tudi držali. Še prej pa smo pridobili soglasje vodstva šole kot organizatorja in Predilnice Litija kot pokrovitelja. Ker se večina stvari začne in konča pri denarju, ne moremo mimo dejstva, da so prav delavci Predilnice »sokrivi« za uspelo srečanje, dobre rezultate in premostitev napačnega mišljenja o pomembnosti tehnične kulture. Niso toliko pomembna sredstva, kot občutek, da ti nekdo stoji ob strani, da te razume in je po svojih močeh pripravljen pomagati; pa ne z lepimi besedami in obljubami, ampak z nakupi učil in pripomočkov za izvedbo tekmovanja. Kar 40 starih milijonov je bilo potrebnih za najnujnejše, in polovico obveznosti je prevzel pokrovitelj. Drugo polovico pa so ali še bodo plačali ostali litijski ozdi, obrtniki, družbeno politične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Nekaj starih milijonov pa so bile vredne praktične nagrade, ki so jih za prva mesta prejeli tekmovalci. Bila sem udeleženka 10. kongresa ZSJ Zbrali smo se v Ljubljani, od koder smo se odpeljali s posebnim vlakom — spalnikom. V Zidanem mostu so se nam pridružili še delegati iz mariborske smeri in smo tako skupaj iz cele Slovenije odpotovali proti Beogradu. Izstopili smo na železniški postaji »Topčider«. Ta postaja je nekako v gmajni, od koder smo po makadamski stezi odšli do avtobusov, ki so nas čakali. Odpeljali smo se v hotel »Srbija«, kjer smo prenočevali. V hotelu smo dobili kongresne torbe z gradivom Ze sam pogled na mesto ni pokazal nobenih znakov, da se bo tu pričel 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, saj ni bilo razobešenih nobenih zastav. V dvorani je neki delegat vprašal, kje imajo zastave, so pa odgovorili, da jih nimajo. Isti dan dopoldan, ko smo prispeli, se je začelo plenarno zasedanje v dvorani doma sindikatov Jugoslavije. Komisije so se sestale v petih dvoranah. Komisija v kateri sem sodelovala, je bila v dvorani Skupščine SFRJ. Od več kot tisoč delegatov skupaj, jih je v tej komisiji sodelovalo največ, okrog 300 delegatov, in skoraj vsak drugi je imel razpravo. Točno povedano, 137 delegatov iz te komisije je stopilo na oder pred mikrofon; med njimi sem imela tudi jaz možnost, da sem spregovorila o problemih, ki tarejo tekstilne delavke-ce čeprav je bil čas odmerjen samo za 5 minut. Razprave so si bile ena drugi velikokrat podobne kot so: brezposelnost mladih, stanovanjski problemi, invalidnost. Tudi dvorana v popoldanskem času ni bila tako polno zasedena kot dopoldan, saj so bili tudi tisti odsotni, ki bi morali imeti še razpravo. Ni jih bilo, ko so jih klicali. Bil je primer, da so nekomu zamenjali torbo v kateri je imel gradivo za razpravo. Nekdo jo je pozabil na avtobusu. Zadnji dan kongresa je bilo zopet plenarno zasedanje in kot je bilo slišati in tudi v resoluciji napisano, niso rešili naših problemov. Na plenarnem zasedanju so prevajali v več jezikov, tudi v slovenskega. Med bivanjem v Beogradu nam je Zveza sindikatov Slovenije pripravila »slovenski večer« pri Dunavskem cvetu. Na tej zgradbi je plošča, na kateri piše, da je bil njihov prvi gost tovariš Tito. Na srečanju smo se Slovenci med seboj pobliže spoznali. Obljubili so nam, da si bomo ogledali »Hišo cvetja«, pa je ostalo samo pri obljubi. V Ljubljano smo se vračali prav tako s posebnim vlakom —- s spalnikom. Ema Erjavec Med ogledom naših proizvodnih oddelkov. Nepričakovani uspeh tudi na republiškem srečanju Ni se še poleglo naporno delo z regijskega srečanja, ko je bilo potrebno pospešiti priprave in izpiliti pomanjkljivosti za nadaljnje tekmovanje. Kar 17 tekmovalcev in 5 mentorjev spremljevalcev OŠ Litija in Šmartnega je bilo v Zasavski ekipi mladih tehnikov. Tega ni nihče pričakoval in tudi finančna sredstva so bila porabljena. Na iniciativo SZDL so bila odobrena še dodatna, in mladi tehniki so odpotovali na srečanje v Celje. Do lani smo bili na republiški ravni še neopazni in le sem in tja nabrali kakšno točko. Letos pa so svoje znanje naši najboljši le potrdili in dokazali, da jim ekipne zmage v Litiji niso podarili sodniki in ocenjevalci, ampak da je to plod njihovega znanja. Tako smo tudi Zasavci opozorili nase in na premik na področju dela z mladimi, ter s 624 točkami zasedli 6. mesto v ekipni uvrstitvi. Dobili smo republiške prvake v sestavljanki Lesko modelar (Dariš, Andlovec), v mladih kemikih (Sirk, Drnovšek) in v ekipi mladih tehnikov obrambe in zaščite (Miglič, Konjar, Baš). Vso pohvalo zaslužijo tudi Aleš Jerant, ki je zasedel 3. mesto v Fischerju, Gregor Mavrič, ki je bil 5. v A-l, mladi fiziki, ki so bili 5 in računalničarji s 6. mestom. Od vseh nastopajočih v regiji so bili le 3 slabši od 10. mesta. Sodelovalo je 117 tekmovalcev iz Domžal, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Litije. Od 16 disciplin so v 10 zmagali domačini, 3 Zagorjani in 2 Domžalčank V ocenjevalnih komisijah, tehnični službi in v vlogi mentorja je sodelovalo okoli 40 ljubiteljev tehnike. Nadaljevanje na 10. strani Pogled na platno Počitnice 1986 Začele so se počitnice in za to smo se odločili, da v juliju in avgustu pripravimo poseben program za mladino, ki bo vsak teden od srede do petka. V okviru tega bomo prikazali vrsto otroških in mladinskih filmov. Toliko za informacijo, sedaj pa si poglejmo še program za prvo polovico julija; 9.-12. julij; CHARLIE CHAPLIN (ameriška humoreska) in SMUKCI (belgijski risani film) 12. in 13. julij: RIBE UBIJALKE (ameriška grozljivka) 16.-19. julij; BOJ ZA OGENJ (francoski spektakl) ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA (ameriški akcijski) 19. in 20. julij; MLADI BOJEVNIKI (ameriški akcijski) Filmi Ch. Chaplina so že zelo stari, pa še vedno navdušujejo občinstvo, zato sem prepričan, da si ga boste radi ogledali. Otroke pa vabim na ogled belgij- skega risanega filma o priljubljenih Smrkcih. Za ljubitelje grozljivk bomo prikazali ameriški film Ribe ubijalke. Vodja tolpe skrije bogat plen na dno jezera, v katerem kar mrgoli nevarnih rib, ki grozijo, da bo plen za vedno ostal last jezera. Boj za ogenj je zanimiv francoski film, ki prikazuje prve stike človeške rase z danes nepogrešljivim ognjem. Roparji izgubljenega zaklada je film v katerem ne bo manjkalo akcije in zabavnih scen ter bo tako ravno pravšnji za popoldansko sprostitev. O problemih mlade generacije v Ameriki pa pripoveduje film Mladi bojevniki. Mladi se v svojem okolju vse bolj zapletajo v konflikte s policijo in odraslimi, s tem pa postajajo vedno bolj agresivni in neprilagodljivi. Nasvidenje do naslednjič! G. M. Sindikat Sodišča združenega dela SR Slovenija je organiziral za sodnike in strokovne delavce strokovno ekskurzijo v našo delovno organizacijo, ki so jo obiskali v petek, 13. 6. 1986. Goste so sprejeli: Anton Primožič, Franc Lesjak in Andrej Kralj. Razložili so jim finančni položaj, proizvodni proces ter samoupravno organiziranost podjetja. Po razgovoru so si ogledali tudi proizvodne obrate. (Foto: M. Š.) Ekipa mladih tehnikov v obrambi in zaščiti — odpotuje na zvezno srečanje v Strugo (Makedonija) Nadaljevanje z 9. strani Na republiškem srečanju so izbrali tudi ekipe Slovenije za zvezno tekmovanje. Tokrat so med njimi tudi Miglič, Konjar in Baš iz OŠ Litija, ter fotograf Simon Tanšek iz Hrastnika. Čeprav si mladi tehniki iz litijske občine v začetku leta niso zadali tako visokih ciljev, je njihov uspeh toliko opaznejši. Poleg tekmovalcev pa se uspeha veselijo mentorji: Vinko Lo-gaj, Marija Bregar, Tone Kovič, Igor Parkelj, Janez Kobal iz OŠ DKT Litija ter Mili Drnovšek iz OŠ Šmartno. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi srečanja še enkrat iskrena zahvala, z željo, da nam tudi v naprej pomagajo. Pokrovitelju Predilnici Litija pa želimo, da bi kar najlepše proslavila svojo 100-letnico in še naprej dosegala lepe poslovne rezultate. Janez Kobal Prodam, zamenjam, kupim PRODAM KITARO TIP MEXIKO! Informacije po telefonu — interna št. 84. Oglas lahko brezplačno objavi vsak naš delavec ali upokojenec. Za en predmet naj ne obsega več kot dvajset besed. Oglase lahko pošljete po pošti na uredništvo Predilca, Predilnica Litija, Kidričeva 1, lahko ga vržete v skrinjico našega glasila ali telefonirate na tel. št. 881-411 (76). v_______________'_________________________________/ Letni sestanek tabornikov — odreda »Srebrni pajki« Letna skupščina odreda »Srebrni pajki« je bila v soboto, 14. junija letos v Lovski koči na Vačah. Ocenili smo opravljeno delo v lanskem letu in sprejeli delovni ter finančni načrt za letošnje leto. Novoizvoljene odbore vodi starešina Rihard Urbanc. Ob tej priliki smo si pod vodstvom tovarišice Rogljeve ogledali znamenitosti Vač in bližnje okolice ter po pešpoti GEOS prišli iz Vač mimo lovske koče do geometričnega središča Slovenije. Številni prometni zastoji in nesreče na cestni ožini v Strmo-lah so odpravljeni. V sredo, 11. junija so zapeljali prvi avtomobili po novem asfaltu na razširjeni cesti na tem mestu. S širitvijo ceste so pričeli jeseni 1985 leta gradbinci SCT, končali pa so jo delavci Gradisa. Poleg nove ceste so uredili še avtobusno postajališče Gradec. Gradnja ni bila poceni, saj bo cena teh del močno presegla 20 milijard starih dinarjev. Na sliki: cesta ob pričetku širitve (zgoraj), razširjena cesta, tik pred asfaltiranjem (spodaj). UTUSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva- Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografiie-Matic Malenšek -n, IJmzlodov881 411 (76)" LiSt dobij0 Člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk^TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: