DUBE7XHX, PONEDELJEK, S. DECEMBRA T9» Cono 10 din IBTO XV.f BTEV. M*Za- SLOVENSKI Izdaja Casopisno-zalotnlSbo podjetje 8ZDL »Naä tiska — Direktor: Rudi Janbuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva nllca S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva PIL telefon 23-622 do 23-62« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva nllca t, telefon tl-886, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-632 — Poštni predaj 20 — Tekoči račon Narodne banke 601-«T«-IU — mesečna naročnina 200 din IZ Dan 0DE0R0V GENERALNE SKUPŠČINE OZN Pobuda Jugoslavije pri reševanju korejskega vprašanja Jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej se je v političnem odbora zavzel za to, da bi se sporazumeli za skupno besedilo resolucije o korejskem vprašanju — Plodno delo ostalih odborov Generalne skupščine New York, 5. dec. (Tanjug). Jugoslovanski delegat v političnem odboru Generalne skupščine OZN dr. Jože Brilej je dal pobudo, da bi dosegli morebitno soglasnost v debati o korejskem vprašanju. Dr. Brilej je predlagateljem treh resolucij o korejskem vprašanju predlagal, naj bi se sporazumeli za skupno besedilo resolucije. Ta pobuda jugoslovanskega predstavnika je naletela na znatno zanimanje posameznih delegacij. Dr. Brilej je svojo pobudo utemeljil s tem, naj predlagatelji treh resolucij (sovjetske, indijske in resolucije 15 držav) zastavijo, vse sile, da bi svoja stališča zbližali in predložili odboru skupno besedilo resolucije. »Predvsem sem mislil na to,« je dejal dr. Brilej, »da i'ošnih potezah vse tri resolucije izražajo upanje ali pa priporočajo nadaljnje napore zainteresiranih držav, da bi napredovali k rešitvi korejskega vprašanja.« Nato je jugoslovanski delegat predlagal, naj sovjetska delegacija prekliče svojo zahtevo po sklicanju konference o korejskem vprašanju v sedanjem času. »Mislimo, da ne bi bilo koristno,« je rekel dr. Brilej, »da bi vztrajali pri pGsovaniu o predlogu za konferenco, kajti zdaj ne obstoje posoli za njen uspeh. Po našem mnenju je treba pred vsakim predlogom za sklicanje konference najti zadostno vza-jomno razumevanje v osnov-r:b vprašanjih, da bi kot popri uspeha bila zagotovljena v-aj konstruktivna diskusija.« Za jugoslovanskim delegatom je švedski predstavnik prmoročil. nai bi združili vsaj JndMsko resolucijo in resolucijo 15 držav. Kaže, da bo politični odbor počakal, kakšna bo reakcija ZSSR na jugoslovanski predlog. da bi lahko nato sprejel dokončni sklep. Debata o tem vprašanju se bo nadaljevala prihodnji teden. Pretekli teden je politični odbor končal obravnavanje spora med Indonezijo in Nizozemsko zaradi zahodne Nove Gvineje. Resolucija, ki jo je v tem vprašanju sprejel politični odbor na predlog osmih držav, med njimi tudi Jugoslavije, je zadovoljila indonezijsko delegacijo, ker ustreza njeni zahtevi po nadaljevanju pogajanj. V resoluciji je poudarjeno. da bo na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine podano o tem vprašanju posebno poročilo. Posebni politični odbor je ta teden spreiel poročilo o beguncih iz Palestine in strrejel sklep, da se agenciji Združenih narodov za begunce podaljša mandat za nadaljnjih pet let. Odbor je tudi končal Rim, 5. dec. (Tanjug). Italijanski ministrski svet, ki se je sestal sinoči pod predsedstvom predsednika vlade Maria Scelbe, je sprejel sklepe o omejitvi aktivnosti komunistič. in socialistične stranke. V sklepih se poudarja, da bo vlada z vsemi sredstvi, ki jih ji omogočajo sedanji zakoni, razvila aktivnost za obrambo ustavnosti države in sedanjih državnih institucij. V zvezi s tem bo preiskala politično prepričanje in aktivnost vseh državnih uslužbencev, odgovorne funkcije v administrativnem državnem aparatu pa bodo imele lahko izključno osebe, ki dajejo dovolj garancije, da ne bodo delale v interesu kominformovskih strank. Razen tega bo vlada preprečila vse dosedanje možnosti izkoriščanja Javnih ustanov in javnega imetja za aktivnost komunistične in socialistične stranke. V sklepih so navedeni ukrepi. ki jim je namen, da se pod-vzamejo finančni viri komunistične In socialistične stranke. debato glede vprašanja »prepovedi propagande v korist nove vojne«. Ta točka je bila postavljena na dnevni red na zahtevo Češkoslovaške. Dr. Jože Brilej V vseh ostalih odborih Generalne skupščine, je delo, ki je bilo predvideno za IX. zasedanje, v glavnem pri kraju. Poglavitna vprašanja so rešena in sleherni odbor bo moral le še proučiti nekatera vprašanja, ki pa njihova rešitev menda ne bo posebno vplivala na odložitev zaključka IX. rednega zasedanja. Po mnenju, ki prevladuje v Združenih narodih, bodo vsi odbori, razen političnega, končali svoje delo v tem mesecu, medtem ko kaže, da bo politični odbor zasedal tudi v januarju, New Orleans, 5. dec. (Reuter). Vodja demokratske stranke Ad-lai Stevenson se je sinoči zavzel za sodelovanje demokratske stranke z republikansko vlado predsednika Eisenhowerja. »Želimo, da bi vlada bolje opravljala svoje delo, toda nočemo njenega dela otežkočati,« je rekel Stevenson na svečani večerji demokratske stranke. Govoreč o odnosih med Vzhodom in Zahodom, je Stevenson delal, da je že »naveličan poslušati« argumente glede tega, kakšen smisel ima koeksistenca Vlada bo vzela koncesije vsem podjetjem, zadrugam in ustanovam, ki so s svojo finančno dejavnostjo dajale del svojega dobička komunistični in socialistični stranki. Ostri zakonski ukrepi bodo storjeni tudi proti tistim administrativnim ustanovam in davčnim komisijam, ki so z raznimi malverzacijami omogočile, da je komunistična partija prišla do znatnih finančnih sredstev. Izvozna in uvozna podjetja, ki so poslovala s Sovjetsko zvezo in drugimi državami vzhodnega bloka ter so dajala procente komunistični partiji, bedo razpuščena, izvoz pa bodo prevzela podjetja, ki jih bo določila država. Na prihodnji seji vlade bodo določili tudi ukrepe za omejitev propagande komunistične in socialistične stranke. Na isti seji je ministrski svet sklenil, naj italijanski zunanji minister energično protestira pri češkoslovaškem veleposlaniku v Rimu zaradi oddaj praškega radia v italijanskem jeziku. Ita- 0ZN da bi dokončal debato o ostalih točkah dnevnega reda. Med tem zasedanjem je bil najekspeditivnejši ekonomsko-finančni odbor. V odboru je bila zaključena splošna debata o ekonomskem položaju v nerazvitih državah in sprejeta resolucija o pripravi pogojev za ustanovitev posebnega fonda Združenih narodov za ekonomski razvoj nerazvitih dežel. Ta odbor je sprejel tudi resolucijo o vprašanjih agrarne reforme, resolucijo o nadaljevanju dela razširjenega programa tehnične pomoči članicam Združenih narodov, kakor tudi resolucijo o ustvarjanju ugodnejših pogojev za investiranje privatnega kapitala v nerazvitih državah. Hkrati je odbor začel proučevati vprašanje ustanovitve fonda svetovnih rezerv prehrane in ustanovitve mednarodne finančne korporacije, ki bi dajala posojila podjetjem v nerazvitih državah. Debata o teh vprašanjih bo končana v nekaj dneh; odbor bo moral nato proučiti samo še poročilo o gospodarski obnovi Koreje in poročilo Ekonomsko-sccial-nega sveta o ekonomski aktivnosti. Britanski delegat Alec Randall je danes dejal, da bo Velika Britanija sodelovala pri »ustanovitvi in delu« mednarodne finančne organizacije, ki bi pospeševala ekonomski razvoj nezadostno razvitih držav. Odbor za socialna, humani- s Sovjetsko zvezo. Svoje poglede na to vprašanje je Stevenson izrazil z naslednjimi besedami: »Če zaključimo rešitev z atomsko vojno, kakor tudi rešitev v obliki kapitulacije, nam ostane samo nekakšna oblika oboroženega premirja, ki bi jo lahko imenovali oboroženo koeksistenco ali kako drugače. Oborožena koeksistenca nedvomno ne nudi prijetne perspektive, toda vseeno je boljša pot neeksistenca.« Po Stevensonovem mnenju je Sovjetska zveza spremenila svojo taktiko in prešla iz »vojne lijanski zunanji minister je danes sprejel češkoslovaškega veleposlanika ter mu izročil protest italijanske vlade. Izjavil mu je tudi, da bo italijanska vlada prisiljena prekiniti diplomatske stike s češkoslovaško vlado, če le-ta ne bo ničesar storila za ukinitev oddaj praškega radia v italijanskem jeziku. Rim, 5. dec. (AFP). češkoslovaški veleposlanik v Rimu je sinoči, kakor se je zvedelo v obveščenih krogih, odpotoval v Prago, da bi češkoslovaški vladi izročil poročilo italijanske vlade, v katerem le-ta zahteva takojšnjo ukinitev protiitalijanskih oddaj praškega radia. Kakor se potrjuje, je italijanska vlada zaradi teh oddaj nameravala prekiniti diplomatske odnose s češkoslovaško vlado. Do odhoda češkoslovaškega veleposlanika je prišlo, kakor zatrjujejo v obveščenih krogih, po sestanku, ki ga je imel sinoči z italijanskim zunanjim ministrom Martinom, pred tem je imela italijanska vlada sestanek, na katerem je sprejela sklepe, ki jih bo storila za »obrambo demokratičnih institucij in preprečenje aktivnosti totalitarnih sil v Italiji«. tarna In kulturna vprašanja je pretekli teden končal proučevanje poročila ekonomsko-socialnega sveta in začel proučevati vprašanje svobode Informacij. Glede tega vprašanja se je pretekli teden začela generalna debata, v kateri mora sodelovati še 15 govornikov. Dosedanja debata o tem vprašanju je pokazala, da obstoje velike razlike v stališčih, vendar pa v odboru upajo, da bodo med zasedanjem dosegli določene konkretne rezultate, kakor je n. pr. razširjenje programa tehnične pomoči Združenih narodov na področju tiska in Informacij. To bi omogočilo dajanje štipendij študentom novinarskih visokih šol, pošiljanje novinarjev na prakso v tuje dežele, kakor tudi nabavo določenih tehničnih naprav, ki so potrebne za širjenje informacij. Med najvažnejšimi vprašanji, ki jih je rešil ta odbor, je sprejetje resolucije o nadaljevanju dela za konvencijo o pravicah človeka, resolucije o Mednarodnem otroškem fondu (UNICEF) in ustanovitvi Mednarodnega otroškega dneva, kakor tudi resolucije, ki regulira nadaljnji postopek in delo v vprašanju beguncev. Med važnejšimi vprašanji, ki jih mora še proučiti ta odbor, je položaj žene v privatnem pravu in priporočitev, da se odpravijo zastareli predpisi in praksa, kakršni so prodajanje neveste, nošenle feredže ter družbeno zapostavljanje in neenakopravnost žend. agresije« na socialno In ekonomsko polje. »Toda Eisenhowerje-va vlada,« je rekel Stevenson, »ni v polni meri dojela te spremembe in še vedno ravna, kakor da pomeni komunizem prvenstveno vojno nevarnost.« Ko je govoril o azijskih vprašanjih, je Stevenson dejal, da bi bilo noro misliti, da je mogoče na kak način povzročiti propast »svetovnega komunizma« s pomočjo uslug Cangkajška in Sing Man Rij a. »V Aziji so milijoni ljudi ugotovili, da beda, lakota in bolezen niso nespremenljiva človeška usoda. Ce ne bodo mogli napredovati s pomočjo prostovoljnih demokratičnih metod in s privoljenjem množic, bodo uporabili neprostovoljne prisilne metode, kakor je to Kitajska že storila.« Peking, 5. dec. (Nova Kitajska). Glede pogodbe o vzajemni varnosti in obrambi Formoze, ki sto jo sklenili vladi ZDA in Cangkajšek, poudarja kitajski list »Quang Ming Daily«), da je ta pogodba »provokacija ameriškega napadalnega bloka proti 600 milijonom Kitajcev«. List meni, da je namen ZDA, da bi Formoza in Peskadorski otoki še dalje ostali pod okupacijo ter da bi z njih kuomintanška vlada še dalja ogrožala Kitajsko. List dodaja, da gre pri tem za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske ter da se s tem povečuje napetost in ogroža mir na Daljnem vzhodu in v vsem svetu. Kitajski list zaključuje: »Kitajsko ljudstvo je odločeno, da osvobodi Formozo in zruši iz-dajniško Cangkajškovo vlado.« London, 5. dec. (Reuter). Današnji londonski »Observer« izraža mišljenje, da bi se Britanija morala pridružiti ZDA v dajanju »defenzivnih garancij« Formozi. List trdi, da je pogodba med vlado ZDA in Cangkaj-škom izključno defenzivnega značaja in da je do nje lahko prišlo samo zato. ker je v ZDA na oblasti Eisenhower, ki ve, koliko stane vojna, in ki se je odločil, da bo delal za ohranitev miru. »Predsednik Eisenhower«, pravi list, »zasluži popolno podporo Velike Britanije v svojem prizadevanju, da bi odstranil nevarnost na Daljnem vzhodu, zaradi tega bi morala pri dajanju defenzivnih garancij Formozi sodelovati tudi Velika Britanija.« Itali janska vlada omejuje delovanje kominformovskih strank Vlada je sprejela celo vrsto sklepov o ukrepih proti delovanja komunistične in socialistične stranke — Protest italijanske vlade zaradi oddaj v praškem radiu Stevenson se zavzema za »oboroženo koeksistenco« Vodja demokratske stranke ne ceni Čang-kaiškovih in Sing Man Hijevih uslug — Odmevi v Pekingu in Londonu na pogodbo o obrambi Formoze Odmevi 'J itovega potovanja New Delhi, I. dec. (Tanjug). Intervju predsednika Tita indijski agenciji »Press Trust of India«., ki je bil danes objavljen na prvih straneh delhijskih listov, so delhijska javnost in delhijski politični krogi izredno ugodno sprejeli. Po besedah predstavnik« Indijskega ministrstva za zunanje zadeve »imala Jugoslavija in Indija enaka stališča v zelo važnih mednarodnih vprašanjih, ta stališča pa bodo nedvomno koristila poglabljanju prijateljstva in sodelovanja.« Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je dodal, da je izjava predsednika FLR Jugoslavije zelo dobrodošla in da je bila sprejeta kar se dä povoljno. Delhijska javnost je z zadovoljstvom vzela na znanje odločno stališče jugoslovanskega predsednika do kolonializma in pravic azijskih narodov, da sami rešujejo svoje probleme. Takšno obravnavanje azijskih problemov, poudarjajo danes v New Delhiju, ni samo dobrodošla novica iz Evrope, marveč tudi element, ki krepi prepričanje, da je možno sodelovanje med vsemi državami. Atene, 5. dec. (Tanjug). Atenski tisk z veliko pozornostjo spremlja potovanje predsednika Tita v Indijo in Burmo. Listi na vidnih mestih in z velikimi naslovi objavljajo vesti o potovanju »Galeba«, kakor tudi vesti o prehodu ladje skozi Sueški prekop. Tisk piše tudi o sprejemu, ki so ga predsedniku Titu priredili v Port Saidu, ter o bivanju na ladji odposlanca predsednika egiptske vlade. Čestitke Edvarda Kardelja Beograd, 5. dec. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je v odsotnosti predsednika republike Josipa Broza Tita poslal predsedniku republike Finske I. K. Pasikiviju brzojavko, v kateri mu čestita k finskemu državnemu prazniku. Seja evropske posvetovalne skupščine Strasbourg, 5. dec. (AP). Prihodnjo sredo se bo pričela izredna seja evropske posvetovalne skupščine, na kateri bodo razpravljali o londonskih in pariških sporazumih o oborožitvi Zahodne Nemčije. Na seji bo holandski predstavnik Van Naters podal poročilo o francosko-nemškem sporazumu glede evropeizacije Saara. Člani evropske posvetovalne skupščine bodo nato obveščeni o delu skupščine v preteklem letu ter dali svoje predloge za evropsko konvencijo o miroljubnem reševanju mednarodnih sporov. Gospodarski sporazum med Romunijo in Zahodno Nemčijo Bonn, 5. dec. (ĐAP). Včeraj je bil podpisan gospodarski sporazum med Romunijo in Zahodno Nemčijo, s katerim se je obseg medsebojne zamenjave povečal za vsako državo na trideset milijonov dolarjev. Vrednost dosedanje trgovinske zamenjave med obema državama je bila 16,400.000 dolarjev. Po tem sporazumu bo Ro- , munija izvažala v Zahodno Nemčijo žitarice, mineralna olja in les, uvažala pa bo tekstil, železo, jeklo In kemične proizvode. Po tem sporazumu je bilo doseženo tudi soglasje o ponovni uvedbi plovbe nemških ladij po Donavi v Romunijo. Arabska konferenca Kairo, 5. dec. (AFP). Konec decembra bo v Kairu konferenca predsednikov vlad arabskih držav. Sklep o tem so sprejeli med razgovori, katere so imeli zunanji ministri arabskih držav, ki sodelujejo na zasedanju Arabske lige. Ti razgovori so pokazali potrebo, da se uvede skupna politika arabskih držav. Iz uradnih krogov se je zvedelo, da so v Kairu že bili razgovori o skupni politiki arabskih držav, zlasti v pogledu obrambe Srednjega vzhoda in odnosov z Zahodom. VREME Vremenska napoved za ponedeljek: Oblačno in hladno vreme, ponoči sprva dež. deloma nevihtnega značaja, pozneje bo začelo snežiti tudi v nižinah. Cez dan §e manjše snežne padavine, vendar bodo nastopile pozneje delne razjasnitve, predvsem v severni Sloveniji. Na Primorskem bu-rja, ki se bo ponoči še pojačala. Temperatura med —4 In +2, na Primorskem do 5 stopinj. Predsednik Tito na »Galebu« predsedniku Tita »GALEB*, J. decembra. (Tanjug). Po petnajstih urah počasne plovbe skozi Sueski prekop je šolska ladja »Galeb* na drugi etapi potovanja v Indijo in v Burmo zaplula danes opoldne v Rdeče morje. V prvih dneh plovbe od Reke do Sueza je imel »Galeb* v spremstvu rušilcev »Triglav* in »Biokovo* v glavnem lepo in mimo vreme. Potovanje je bilo ugodno ter je predsedniku Titu in ostalim državnim voditeljem v njegovem spremstvu omogočilo nemoteno delo. Pri vhodu v Sueški prekop v Port Saidu sta predsednika Tita včeraj pozdravila egiptovski guverner sueške cone in jugoslovanski poslanik v Egiptu Nikezič s člani jugoslovanskega poslaništva. Jugoslovanski poslanik je ostal na »Galebu* vso noč in je danes popoldne v Suezu zapustil ladjo, potem ko je predsedniku Titu zaželel srečno pot. j Predsednikova eskadra je plula skozi Sueški prekop z zmanjšamo brzino; večina potnikov se je nahajala na pahebi ter je opazovala redka naselja vzdolž tega monumentalnega prekopa, ki loči afriško in azijsko kopno ter spaja Sredozemsko z Rdečim morjem. Pri stoštiriinpeideseiem kilometru prekopa, na mestu, od koder se najjasneje vidi nekdanje taborišče jugoslovanskih beguncev »El Shatt*, se je predsednik Tito s tovariši Aleksandrom Rankovičem, Kočo Popovičem, Jovanom Vesclinovim, Ivanom Krajačičcm in ostalimi tovariši iz svojega spremstva popel na zgornjo palubo ter izkazal čast padlim žrtvam, ki so pokopane v taborišču »El Shatt*. Poveljnik predsednikove eskadre viceadmiral Josip Čemi je odredil pozdrav z zastavo; druga za drugo so se zastave na »Galebu*, »Triglavu* in »Biokovu* spustile na pol droga, medtem ko so častne straže mornarjev z bajoneti na puškah izkazovale vojaške časti žrtvam v taborišču »El Shatt*. Vojaška godba na »Galebu* pa je zaigrala posmrtno koračnico. V taborišču »El Shatt* je bilo čez štirideset tisoč jugoslovanskih rodoljubov, povečini žena, otrok in invalidov iz narodnoosvobodilne vojne, ki jih je jugoslovanska mornarica devetnajstotriin-štiridesetega leta pripeljala z dalmatinskih otokov na okrevanje v varno zavetniško zaledje. Okoli tri stopetdeset oseb iz tega taborišča, ki ga je bilo organiziralo narodnoosvobodilno gibanje, se ni vrnilo v domovino. Nikovi posmrtni ostanki so zbrani na skupnem pokopališču, na katerem se dviga velik spomenik, natanko sredi puščave v azijskem delu Sueškega prekopa pod goro Sinaj. V Suezu, mimo katerega je »Galeb* plul pred 16. uro po krajevnem času, se je z ladje izkrcal pilot »Sueške družbe*, predsednikova eskadra pa je zaplula v Rdeče morje »GALEB*, J. dec. (Tanjug). Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito se bo sešel s predsednikom egiptovske vlade Naserjem verjetno v začetku prihodnjega leta. Predsednik Tito je včerajšnji dan prebil rta »Galebu* v Port Saidu ob vhodu v Sueški prekop, od koder je nadaljeval pot na uradni obisk prijateljski Indiji in Burmi. Včeraj dopoldne je predsednik Tito sprejel na vljudnostni obisk na »Galebu* egiptovskega guvernerja sueškega področja, ki mu je ob tej priliki sporočil pozdrave vršilca dolžnosti šefa egiptovske države predsednika vlade Naserja ter žebo egiptovskega premiera, da bi se osebno sestal s predsednikom Titom. Kahn- se je zvedelo, je predsednik Tito takoj sprejel ta predlog. Pričakujejo, da bo do sestanka med predsednikom Titom in predsednikom egiptovske vlade Naserjem prišlo verjetno v začetku prihodnjega leta, ho bo predsednik ELR Jugoslavije ob povratku iz Indije in Burme potoval skozi Egipt. »GALEB*, J. dec. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj sprejel na »Galebu* jugoslovanskega poslanika v Egiptu Marka Nikeziča s člani poslaništva. Jugoslovanski poslanik in člani poslaništva v Kairu so ob tej priliki zaželeli predsedniku^ Titu prijetno in ugodno potovanje v Indi;o in Burmo ter izrazili prepričanje, da se bodo s predsednikom vnovič sešli, ko se bo y začetku prihodnjega leta vračal v domovino. Predsednik Tito je prebil s svojimi gosti eno uro v prisrčnem razgovoru, potem pa jih je pridržal na kosilu. Burmanski finančni minister dospel v Beograd Beograd, 5. dec. (Tanjug). Danes je iz Ziiricha dopotoval v Beograd g. U Tin, burmanski minister za finance in obnovo. Po prihodu na zemunsko letališče je burmanski minister izjavil novinarjem, da gleda v svojem obisku še nadaljnji korak za poglabljanje prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Burmo. Dodal je, da se bodo razgovori, ki jih bodo imeli med njegovim tridnevnim obiskom v Beogradu, nanašali na ekonomska vprašanja, ki zanimajo obe državi. Naposled Je dejal, da bo svoj obisk v Jugoslaviji izkoristil za to, da bi se spoznal z uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla v svojem gospodarskem razvoju. V spremstvu g. U Tina so tudi predsednik burmanske zvezne banke g. U Kyaw Nynein, direktor burmanskih železnic g. U Kyi Win, ter visoka gospodarska funkcionarja gg. U Tha Dok in U Khin Manng. Skupaj z burmansko delegacijo je dopotoval tudi g. Basnesm, e ko. nomski svetnik delegacije. f 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / ST. 284 — 6. DECEMBRA 1954 Z MEDMESTNE TURISTIČNE KONFERENCE V LJUBLJANI Dajanje vzpodbud — temeljim naloga turističnih društev Prizadevanje za lepše lice naših mest in turističnih krajev, ustanavljanje informativnih birojev, zlasti v manjših turističnih krajih, organiziranje izletov v turističnem stilu, skrb za pravilno publicistično dejavnost ter turistično vzgojo državljanov in še marsikaj, so naloge naših turističnih društev Vas kaj zebe? — Verjetno, sedaj ko je pri nas zima ln mraz. Toda, če želimo, da bo kopališče v Portorožu, znanem letovišču Slovenske Istre, ki ga prikazuje naša slika, v sezoni polno gostov — v korist delovnim ljudem in s tem vsej naši skupnosti — Je sedaj ravno pravi čas, da mislimo na to. Tudi temu namenu je služila nedeljska medmestna turistična konferenca v Ljubljani. O cenah, nagrajevanju in drugih problemih na področju kmetijskih ln gozdnih gospodarstev so razpravljali na plenumu republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev ter uslužbencev Ljubljana, 5. dec. Zima in turizem sta pri nas zaenkrat še nekoliko sprta pojma. Naše obstoječe turistične naprave v glavnem namreč niso takšne, da bi mogli čez noč razširiti zimski turizem, ki temelji predvsem na določenih športnih panogah, tako kakor bi sicer želeli. Ne glede ua to zabeležimo lahko danes vendarle dogodek, ki je značilen: na pobudo Turističnega društva Ljubljana je bila sinoči in danes tukaj medmestna turistična konferenca z namenom, da si predstavniki turističnih društev naših mest izmenjajo izkušnje in točneje začrtajo svoj delokrog. V nasprotju z dosedanjo prakso zaostajanja v pripravah za turistično sezono pomeni torej današnja konferenca ravno že pravočasen korak za sezono v prihodnjem letu. O teh vprašanjih je podrobneje poročal sinoči, ko se je konferenca začela, dr. Fran Vatovec, živahna razprava pa se Je razvila danes dopoldne. Iz obravnavane problematike naj omenimo le tisto, glede česar so prišli udeleženci konference — teil je bilo okrog 30 — do soglasja. Ena izmed dejavnosti turističnih društev se je doslej očitovala v prizadevanju za olepša-nje zunanjega videza naših mest in turističnih središč. Po splošnem mnenju naj razvijajo turistična društva to svojo dejavnost tudi vnaprej. Dalje je pomembna naloga turističnih društev v organiziranju izletov. V ta namen sicer fe imamo razne izrazito komercialne organizacije (Putnik, potovalne biroje in podobno), vendar je naloga turističnih društev, da dajejo takim izletom za svoje člane izrazito turistični stil. Med drugim je to mogoče doseči s tem, da se taki izleti ne končajo na večer istega dne, temveč da najdejo svoje nadaljevanje v organiziranju predavanj o izletih, predavanj, ki bi jih poživilo predvajanje ski-optičnih slik ali celo ozkih filmov, ki so jih društva posnela na dan izleta. S tem bi učinkovito razširili krog aktivnih članov turističnih društev kot idealnih ljubiteljev narave in lepot svoje domovine. Nadaljnja oblika delovanja je organizacija campingov, in sicer s koordiniranim delom turističnih društev z raznih področij naše ožje domovine. Turistična društva Maribora, Celja, Kranja, Ljubljane itd. bodo nedvomno dosegala lepe uspehe, če bo slonela organizacija campingov na prizadevanju, da se delovnim ljudem članom društev iz planin omogoči bivanje na morju, onim z morja pa ta-borenje v planinskih predelih. To je dokazala izkušnja letošnjega leta in po tej se bodo ravnala turistična društva v bodoče. Končno je zelo pomembna še publicistična dejavnost. Razprava o tem na današnji konferenci je pokazala, da je potrebno ožje sodelovanje, pa naj si gre za izdajanje pravilnih zemljepisno -turističnih prospektov (Savud-rijski rtič v Slovenskem Primorju ni Piran in obratno), ali za založbo tujsko-prometno pomembnih razglednic krajev, ki le zahtevajo določeno kvaliteto; kvaliteto, ki nas ne bi smela sramotiti ne pred domačimi ne pred tujimi gos«. Kar se tiče osnovnega značaja turističnih društev na sploh, je konferenca prišla do prepričanja, da naloga teh društev ne more biti v izvajanju čisto operativnih, recimo investicijskih nalog, temveč v tem, da daje pristojnim organom oblasti vzpodbude za izvedbo tega ali onega načrta, ki utegne koristiti kraju samemu, razvoju turizma v njem in s tem skupnosti sploh. Za primer naj omenimo organizacijo turističnih informativnih birojev, Mariborskega tedna, za obnovo katerega je dalo vzpodbudo mariborsko turistično društvo, in Ljubljanski festival, ki ga je prav tako zamislilo Turistično društvo Ljubljane in ki je kljub velikim začetnim težavam danes že postavka, s katero resno računajo tudi mestni ljudski odbor in vsi drugi (gostinski, trgovski itd.) činitelji, ki jim je ta festival tako ali drugače v korist. Konferenca je sprejela celo Ljubljana, 5. dec. V obrtniškem domu je ob polnoštevilni udeležbi danes zasedal upravni odbor republiške obrtna zbornice. Predsednik izvršnega odbora tov. Potočnik je v obširnem poročilu podal analizo dela izvršnega odbora od izvolitve ter vseh bistvenih problemov slovenskega obrtništva. Med drugim so bili omenjeni napori zbornice, da bi se doseglo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje obrtnikov. Dosedanji napori še niso rodili uspehov, zagotovljeno pa je, da bo prihodnje leto izvedeno obojestransko socialno zavarovanje obrtnikov, in sicer zdravstveno kot pokojninsko, vsako posebej. Obrtniki so pozdravili priprave za ustanovitev Zveze republiških obrtnih zbornic FLRJ, katere naloga bo predvsem zastopati republiške obrtne zbornice pred vsemi zveznimi organi ljudske oblasti ter ustanovami doma in v inozemstvu. Zbornica naj bi tudi sodelovala s predstavniškimi organi v pripravljanju zakonskih in ostalih predpisov, Odkritje spominske piešes padlim borcem tiJogrcjskega okraja Titograd, 5. dec. (Tanjug). Danes je bila v vasi Slap v titograjskem okraju odkrita spominska plošča 215 borcem tega okraja, ki so padli v narodnoosvobodilni vojni. Med njimi je 7 herojev. Spominsko ploščo je postavila okrajna organizacija Zveze borcev, odkril pa jo je predsednik Ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič. vrsto predlogov, od katerih so najpomembnejši naslednji: Turistična zveza Slovenije naj čim prej doseže, da pride v razpravo zakon o turizmu. Ta naj med drugim opredeli turistično takso tako, da bo vsaj v določenem odstotku služila turistični propagandi. Glede na mnoge nejasnosti naj sklice Turistična zveza Slovenije konferenco zastopnikov vseh društev, ki se ukvarjajo s turizmom ali sorodno dejavnostjo, z namenom, da se pravilno razmejijo naloge in potrebe. Izda naj se zelo potrebna knjiga o turistični vzgoji. Mestna turistična društva naj s katerimi se urejajo odnosi v obrtništvu. V poročilu so bili omenjeni tudi napori okrajnih in mestnih obrtnih zbornic, da bi se obnovile in sklenile nove kolektivne pogodbe, medtem ko so sindikalne organizacije obrtnih delavcev pri tem pretežno stale ob strani. Obrtniki so tudi z veseljem pozdravili priprave za obrtniški velesejem, ki naj bi bil po sedanjem predlogu v času od 2. do 18. septembra 1955 v novozgrajenih prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Glede priprav za gradnjo Doma slovenskega obrtništva pa je bilo sporočeno, da je delo iniciativnega odbora za gradnjo tega doma glede na predpisane pogoje za zbiranje finančnih sredstev kot upravljanje samih zgradb zelo otežkočeno. V kolikor bodo te stvari olajšane, bo iniciativni odbor takoj začel z delom. V obširni razpravi so se člani upravnega odbora dotaknili vseh perečih problemov, tako strokovnega šolstva in vzgoje vajencev, pri čemer je bilo poudarjeno, da predlogi za podaljšanje učne dobe vajencev, ki so bili že neštetokrat postavljeni, od pristojnih organov še vedno niso sprejeti Sušmarstvo, ki povzroča naši obrtni dejavnosti toliko težav in proti kateremu se borijo posamezni obrtni obrati in vse zbornice, je z novimi predpisi urejeno tako, da tisti šušmar-ji, ki delajo za državne, zadružne ali družbene organizacije in državne organe in zavode plačajo samo davek kot vsak drug obrtnik, če pa delajo za zasebnike, plačajo davek kot obrtniki z obrtnim dovoljenjem, poleg tega pa se skušajo nasloniti svojo dejavnost na materialna sredstva komun, in sicer tako, da bi ta društva nastopala kot pooblaščeni Investitor. Konferenca je še ugotovila, da so pokazali doslej pristojni organi oblasti vse razumevanje za utemeljene predloge turističnih društev. To dokazuje, da je dosegla decentralizacija našega javnega življenja tudi na tem področju svoj namen: pravilna vzpodbuda od spodaj najde vselej posluha pri pristojnih organih in pomaga, da se rešujejo tudi turistična vprašanja tako, kakor je najbolj prav za posameznike, ki delajo nesebično na turističnem področju, kakor tudi za vso našo skupnost. kaznujejo zaradi nedovoljenega opravljanja obrti. Omenjeno je bilo tudi, da so v zadnjem času začeli okrajni in mestni ljudski odbori posvečati nekaj več skrbi ustanavljanju novih socialističnih obrtnih delavnic, tako n. pr. Ljubljana, Maribor, Ptuj Itd. Precej so govorili tudi o potrebi čim prejšnje uvedbe pavšalizirane obdavčitve za manjše socialistične obrtne obrate, kar se ponekod že izvaja. Poudarili so tudi potrebo, da obrtne zbornice v interesu uspešnega razvoja obrtništva v čim večji meri sodelujejo pri razpravljanju in organizaciji komun ter komunalnih skupnosti. Toplo pozdravljen je o problemih obrti v koprskem okraju govoril tamošnji član upravnega odbora, ki je poudarjal, da je obrt na tsm področju še slabo razvita, posebno pa na podeželju in apeliral za pomoč obrtnih zbornic ostalih okrajev. Glede delovanja zbornic pa je bilo še posebej poudarjeno, naj bi v bodoče ne posvečali skrbi samo tehničnim, temveč predvsem tudi politično-ekonom-skim vprašanjem razvoja našega obrtništva. Stična, 5. dec. Danes dopoldne so v Stični slovesno odprli novo železniško postajno poslopje, ki je eno izmed najlepših na Dolenjski progi. Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki železniškega transportnega podjetja Ljubljana, med njimi predsednik upravnega odbora podjetja Alojz Bogataj, ki je v imenu železnice čestital graditeljem, projektantu in postajnemu kolektivu k tej Ljubljana, 5. dec. Plenum republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev je danes obširno razpravljal o vrati vprašanj s teh dveh velikih ln pomembnih področij našega gospodarstva. Tajnik omenjenega republiškega sindikalnega odbora tovariš Martinc je v uvodu povedal, da so hektarski odnosi na socialističnih — državnih in zadružnih kmetijskih gospodarstvih bili v danih vremenskih pogojih dobri in da bodo dosegli plan, na katerega so računali. Nekatera posestva, kot na primer Beltinci, so dosegla lepa rezultate: 25 do 30 met. centov ječmena na hektar in podobno. Plenum je ugotovil, da so za pospeševanje proizvodnje v kmetijstvu po eni strani odločilnega pomena olajšave, ki se obetajo z novim družbenim planom (zmanjšanje obrestne mero za osnovna in obratna sredstva, znižanje amortizacije v zvezi s korekturo ocenitve osnovnih sredstev itd.), vendar so po drugi strani še vedno velike notranje rezerve; že vedno Je Beograd, 5. dec. (Tanjug). Po poročilih zvezne uprave za investicijsko izgradnjo bo letošnji plan del na velikih zveznih objektih v glavnem izpolnjen, čeprav mraz in dež precej ovirata gradnjo. Zveza je po družbenem planu financirala iz svojih sredstev gradnjo prog Beograd—Bar in Knin—Zadar ter tovarne viskoze pri Ložnici, luke Bar in Ploče, železarn v Nikšiču in Skoplju, gradnjo cestnega mostu čez Savo in zgradb zveznega izvršnega sveta v Beogradu, nadalje gradnjo hidrocentral Mavrovo in Gornja Zeta ter pripravljalna dela za otvoritev rudnika bakra Majdanpek, in končno pripravljalna dela za izgradnjo prekopa Donava—Tisa—Donava. V hidrocentrali Mavrovo, železarni v Nikšiču In še nekaterih drugih objektih gredo gradbena dela h koncu in bodo prihodnje leto začeli montirati opremo. Od novih objektov so dela najhitreje napredovala pri Razstava skupino beograjskih slikarjev Beograd, 5. dec. (Tanjug). V Umetniškem paviljonu na Kale-megdanu so danes odprli razstavo skupine najvidnejših beograjskih slikarjev. Pedja Milosavljevič, Stojan Aralica, Nedeljko Gvozdenovič, Ivan Radovič, Ivan Tabaković ln Milenko Serban so razstavili vsak po približno 10 slik, ki so njihove najnovejše umetniške stvaritve. Po večini so to predeli Beograda in nekaterih drugih krajev naše države. delovni zmagi, predstavniki podjetja graditelja, predstavniki ljudske oblasti In drugih organizacij. Postajo je simbolično odprl predsednik ljudskega odbora Stična Franc Seme, direktor gradbenega podjetja tov. Nebec pa je izročil dolgoletnemu šefu postaje Ivanu Maroltu ključe poslopja. Na tej lepi prireditvi je sodeloval ženski pevski zbor stiske gimnazije in godba na pihala »Tine Rožanc* iz Ljubljane. marsikje slaba organizacija dela, nizka storilnost, slabo izkoriščanje strojev itd. Pretežen del razprave Je bil posvečen cenam. Ugotovili so, da so se cene kmetijskim pridelkom zvišale Iz različnih vzrokov: podpovprečna letina, manjša proizvodnja in zato večje povpraševanje na trgu, dvig cen industrijskih proizvodov itd. K zvišanju cen so prispevali tudi posredniki med proizvajalci in potrošniki. Kmetijska posestva socialističnega sektorja niso presegala planiranega dobička in so le s težavo krila lastne proizvodne stroške, poleg tega pa ne morejo uspešno vplivati na določanje cen, saj odpade nanje le 9 odstotkov celotne kmetijske dejavnosti. Kljub temu so se pojavljala na trgu z nižjimi cenami kakor zasebni proizvajalci. V razpravi Je bilo rečeno, da velikokrat govorimo o visokih cenah kmetijskih pridelkov, ne vprašamo pa se kakšen ekvivalent, kakšno protivrednost, dobi kmetijski proizvajalec za prodano blago. Na primer, za 1 liter gradnji tovarne viskoze, dočim dela pri gradnji železarne v Skoplju zastajajo, ker še ni končan projekt in investicijski program. Dobro so napredovala dela pri graditvi luke v Pločah, kjer je že končana potniška obala, nadalje pri graditvi mostu čez Savo, kjer bodo kmalu začeli tudi montiranje ter na progi Knin— Zadar, kjer je z zaključkom zemeljskih del na dveh deloviščih plan presežen, prav tako pa tudi pri graditvi proge Beograd— Bar. tj Črnomelj, 5. dec. Danes dopoldne sta bili v Črnomlju in Metliki odprti kmetijski razstavi, s katerima se je pričel Kmetijski teden v Bedi krajini. Ta teden je organiziralo Društvo kmetijskih Inženirjev in tehnikov LRS skupno z OLO in okrajnim odborom SZDL Črnomelj v počastitev desete obletnice prvega zborovanja kmetijskih strokovnjakov na osvobojenem ozemlju 5. In 6. aprila 1944 v Dobličah. Obeh razstav se je udeležilo veliko število domačinov ter gostje s predsednikom Društva kmetijskih inženirjev ln tehnikov Slovenije univ. prof. ing. Levstikom ter tajnikom Društva prijateljev Bele krajine direktorjem Kmečke knjige ing. Jožetom Berkop-cem. Na obeh razstaviščih je ves dan zelo živahno. Številni obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo kmetijske stroje, orodje ter zaščitna sredstva, ki jih razstavljata Kmetijski magazin in Agrotehnika iz Ljubljane. Tudi vzorci semen ter povojni kmetijski tisk, ki ju razstavljata Semenarna in Kmečka knjiga, imata polno obiskovalcev. Prav tako tudi razstava belokranjske domače obrti. Z večernim vlakom je prispelo v Črnomelj okrog 80 kmetijskih, veterinarskih, gozdarskih In drugih strokovnjakov, ki so se zbrali na skupnem posvetovanju, kjer jim je predsednik mleka dobi 14—15 din, za 1 kg otrobov pa mora plačati 18 din. Koristen primer Je navedel tovariš iz Bohinja, ki je povedal da so »bohinjski sir« prodajali vsepovsod, pristni bohinjski sir pa Je ostajal v Bohinju in ga zadruga ni mogla prodati. Odločili so se in v Ljubljani odprli lokal: v enem mesecu so prodali 1000 kg in sicer po ugodnejših cenah, kakor če bi ga prodali posrednikom, potrošniki pa so dobili kilogram pravega bohinjskega sira 50 din ceneje. Da bi se ustalile cene, bo treba povečati proizvodnjo in urediti odkup, za kar bodo morale zadruge angažirati slehernega svojega člana. Dosedanji sistem nagrajevanja delavcev resda ni bil stimulativen. Približno polovica delovnih kolektivov v kmetijstvu in gozdarstvu je plačana na uro, polovica pa ima vsaj za važnejša del uvedeno nagrajevanje po normah. Na kočevskem posestvu, v Apačah, Beltincih in še ponekod so dosegli Izredno velike uspehe z nagrajevanjem po učinku. To so bili na posestvu Kočevje plačani na primer po kilogramu vskladiščenega sena. spremembe v plačilnem sistemu, marveč tudi organizacija znotraj podjetij, nagrajevanje po učinku, lahko privede do veliko večje zainteresiranosti proizvajalcev, povečanja delovna etorilnosti itd. V zvezi z nagrajevanjem je bilo omenjeno, da je bil zanemarjen strokovni kader. Predlagano je bilo, naj bi strokovnjaka plačevali po premijskem sistemu (primer: če doseže določeno proizvodnjo, prejema določeno plačo). Ker je za strokovnjake na posestvih slabo preskrbljeno (stanovanja, kar velja tudi za druge!) se tam le neradi zaposlujejo. Tako imamo upravnike KZ največ dobre trgovce, medtem ko bi morali Imeti oredvsem kmetijske strokovnjake. Tako je razpravljal danes plenum republiškega cdbora sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev, ter sprejel ustrezne sklepe. OLO tov. 2unič prikazal gospodarske razmere Bele krajine ter zaostalost tukajšnjega kmetij • stva. Po živahni razpravi so se navzoči strokovnjaki porazdelili v terenske delovne skupine, ki bodo v tem tednu obiskale belokranjske vasi, tovarno Belsad in državna posestva ter proučili možnosti uspešnejšega razvoja belokranjskega kmetijstva. Posebne skupine bodo v tem tednu predvajale kulturne in strokovne filme ter prirejale strokovna predavanja. 10. in 11. decembra bo v Črnomlju skupno proučevanje problematike, ki jo bodo terenske skupine strokovnjakov zbrale. V nedeljo 12. decembra bo ob osmih zjutraj v Domu kulture v Črnomlju zaključeno skupno posvetovanje o napredku kmetijstva v Beli krajini, popoldne pa odkritje spominske plošče prvega zborovanja kmetijskih strokovnjakov na osvobojenem ozemlju v Dobličah. Za Kmetijski teden v Beli krajini vlada med domačini pa tudi med kmetijskimi strokovnjaki in ekonomisti veliko zanimanje, saj je to prvi primer, ko se naši strokovnjaki sestajajo na terenu, da skupno s kmetovalci proučujejo vsa pereča vprašanja zaostale belokranjske kmetijske proizvodnje ter predložijo nato stvarno dokumentiran in argumentiran predlog za hitrejši razvoj gospodarstva Bele krajine. mmmmi mzbohouu Zbornico naj posvečajo vasjo skrij politično-ekonomskim vprašanjem razvoja obrtništva Novo železniško postajo v Slišni so izrodili svojemu namenu Letošn ji plan del na zveznih objektih bo izpolnjen V Beli krajini se je danes pričel „Kmetijski teden“ ZA SKRITIMI „ ZAKLADI NASE ZGODOVINE Tisto ponedeljsko jutro Je bila Ljubljana kot vedno v jeseni, zavita v gosto mlečno meglo, ko nas je avto potegnil proti Štajerski skozi prijazni topli Maribor na Pohorje. Cilj naše poti je bil, najti 50 lovskih pušk, ki jih je borec Šercer-jeve brigade Drago Jamšek, doma iz Loža pri Vipavi skril nekje na Pohorju takrat, ko se je brigada po napadu na Ribnico leta 1943 umikala čez Pohorje. Iskanje zgodovinskega materiala, ki so ga številni borci ln aktivisti skrili pred sovražnikom, ni lahko. Posebno pa je težko najti tisti material, ki je skrit v globinah gozdov, kajti priroda se je v desetih in več letih toliko spremenila, da je marsikje zabrisala sledove. Po, od zadnje velike poplave močno razriti poti, smo se pripeljali v Ribnico na Pohorju. ko je bil že trdi mrak. Med potjo smo srečavali delavce, Id so se vsi posuti z zlatoru-menimi drobci žaganja vračali z dela domov. Ribnico smo si izbrali za izhodiščno točko, kajti od tu je vodila pot do tistega mesta, kjer so skrite puške. Drago Jamšek, ki je bil z nami, je za kotiček, kjer je puške skril, dobro vedel, vendar mu pot, po kateri je hodila brigada, ni znana. Kako tudi, sai je brigada napadala Ribnico ponoči in prav tako tudi ponoči krenila naprej. Najti smo morali domačine, ki bi utegnili poznati to pot ali pa celo vedeti, kje je brigada po napadu prvič počivala. V Ribnici smo poizvedovali po borcih in aktivistih. Zvedeli smo za imena mnogih tovarišev, ki jih je bilo treba obiskati v njihovih domačijah v Hudem kotu. Hudi kot ni morda strnjeno naselje. Razprostira se okrog in okrog Ribnice, njegove domačije so raztresene po skritih globelih, druga od druge oddaljene po uro in več hoda. Obiskali smo Pečenika, Kralja in Samčevo družino, ki je bila zelo aktivna med NOB. Sam- čeva hčerka je vedela za vsakega partizanskega krojača in čevljarja, za slehernega kurirja. Toda o Sercerjevi brigadi ji ni ničesar znanega. Obiskali smo tudi kmeta Urbanca, prehodili vse razdrapane poti, se povzpeli čez »frate«, kakor pravijo Pohorci posekam, preskakovali hudournike, sem ter tja po vsem Hudem kotu, tja gor do Pesnika, kjer smo' poizvedovali pri Javoršniku in drugih. Vse zaman. Od časa do časa je Daki, ki že več kot leto dni vztrajno zbira zgodovinski material za muzej narodne osvoboditve, razprostrl pred seboj specialko Pohorja in ugotavljal smer, da ne bi zašli. Povsod so nas prijazno sprejeli. Govorili so o svojem delu med narodnoosvobodilno borbo, vendar zaželjenega nismo mogli zvedeti. Če smo naleteli kje na kakega borca, je bil to prav gotovo borec Tomšičeve brigade, ki je vedel povedati le o tej. Šele po dveh dneh brezupnega stikanja za pravim človekom, nam je iskrioa upanja zasvetila tako močno, da smo se že videli natovorieni z iskanimi puškami. V gostoljubni in topli Završ-nikovi domačiji na Pesniku, smo zvedeli za nekega Pohor-nika, ki je bil borec Sercer- jeve. Ko nam je Završnik natančno opisal pot, po kateri pridemo do Pohomika, smo se hvaležno poslovili in bolj stekli kot hodili čez grape, strmine in hudournike na južno stran Ribnice, spet do enega kotička neizbežnega Hudega kota. Jože Ledinek, po domače Pohomik, naj je sprva sprejel dokaj nezaupljivo in beseda mu ni šla kaj lahko iz ust Bolj zaupljiva 'in jasna so bila njegova razlaganja, ko je Drago Jamšek začel s podrobnostmi. Težko sta se razumela. saj je eden govoril v pristnem primorskem, drugi pa v pristnem pohorskem narečju. Skupno obujanje spominov se je ujemalo do sleherne steze, goličave in poseke, čez katere je hodila Šercer jeva brigada tisto noč po napadu na Ribnico. Še dogovor o snidenju za jutrišnji dan in dogovor o plačilu za uslugo, in že smo zadovoljni stekli nazai čez strmine in grape, skozi temno noč v Ribnico. Ajdovi žganci in mleko pohorskih krav, so nam ta večer šli čudovito v slast. Med večerjo smo dali duška svojemu zadovoljstvu nad končnim uspehom in govorili, kako bomo rešili puške dolgoletne pozabe. Le Daki je z mračnimi očmi godrnjal nekaj o naši veliki naivnosti. In imel je prav. Izkušnje so bogastvo, ki jih ni zameta vati. In takih izkušenj je Daki poln, saj že leto in več stika za trofejami Pohornika, ki nam je obljubil, da nas popelje do kraja, kjer je počivala Šercerjeva brigada, naslednje iutro na dogovorjeno mesto ni bilo. Čakali smo ga in čakali — zaman. Kakor se temu lepo po domače reče, nas je povlekel za nos. »Smola se nas drži, smola«, je nekdo pritegnil. Daki pa je resnobno pripomnil: »Ali vam nisem pravil, da iskanje zgodovinskega materiala ni preprosta stvar. Koliko ga leži še skritega! Kako bogat bi bil muzej narodne osvoboditve, če bi ga našli«. Kljub vsemu, upanja nismo izgubili. Poizvedovali smo še naprej. Minil je tretji dan. Komandir postaje Ljudske milice v Ribnici nam je poslal dva tovariša, oba nekdanja borca. Nekje je kljuvala misel: »Najbrž spet kak borec Tomšičeve brigade«. Toda glej veselja, eden od njiju Andrej Pečnik je spoznal v Dragu Jamšku svojega komandirja. Drugo jutro, to je četrti dan našega pohoda, smo krenili iz Josipdola na deseturni marš proti Pesku. Andrej le pripeljal s seboj živahnega in žilavega Poborof, 56-letaega očka Miho, ki so mu znane vse pohorske poti in sleherni še tako skriti kotiček. Z njemu lastno duhovitostjo nam je krajšal pot. Pripovedoval nam je, kako je vozil ranjene partizane skozi viharne in mesečne noči v partizanske bolnišnice, z grčavo palico nam je kazal mesta, kjer je še kot divji lovec »podrl« marsikaterega gamsa in v gorskem potoku vlovil dosti postrvi. V bližini Urbančeve domačije, kjer je imel štab XIV. divizije v času napadov njenih brigad na Pohorju, svoj sedež, in kjer je bila tudi divizijska ambulanta, smo si ogledali grob dveh neznanih partizanov, ki zapuščena in pozabljena počivata med mladimi smrekami. Daleč gor pod Kozjakom nas je očka Miha popeljal v skrito globel in nam pokazal partizansko bolnišnico, ki prav tako zapuščena in pozabljena razpada. Deseturni marš nas je vodil po čudovito lepih pohorskih poteh, čez 1177 visoki Kozjak in 600 m višji Kazjak, mimo Planinke in dalje na 1405 m visoki Pesek. Hodili smo skozi šumeče pohorske gozdove mimo smrek, ki so na gosto ovite z dolgolasnatim lišajem, da izglodajo kot pravljični povodni mož. Z velikim obžalovanjem smo ogledavali kupe strohnelih debel, ki ležijo povsod naokoli. S Peska smo krenili po novo zgrajeni cesti, ki pelje proti Oplotnici in zavili levo v gozd. Tu pod Peskom mora biti tisti prostor, kjer je počivala Ser-cerjeva brigada, in kjer so med smreko in skalo skrite puške. Sproščeno, kot dva gamsa, sta se pognala Drago in Andrej naprej proti kraju spominov. Toda globoko v gozdu je Andrej Pečnik onemel. Vse okrog njega je bilo tuje in neznano. Tam, kjer je bila prej goličava, je zdaj obraslo grmovje, tam, kjer so rasle prej vitke smreke, je zdaj goličava. Kultura je v desetih letih in več tako korenito spremenila svoje obličje, da ni bilo spoznati ničesar, kar bi pokazalo pravo sled. Presnavljanje prirode je storilo svoje, človek je temu dodal. Nikjer več goličav, nikjer smreke in skale. Po več kot triurnem kroženju okrog ali pa celo po prostoru, kjer je brigada počivala, nas je zapustilo vsako upanje. Pot, ki vodi do skritih zakladov naše zgodovine je res zapletena. Priroda in človek sta po njej zgradila pregrade, ki iih moramo premagati v dobro našega bodočega rodu in čast naši bogati in lepi zgodovini. p Ö t IT h sl •poro «MiiiiBefS®« Šahovsko potovanje po zahodu Me kor đ: v 12 dueli 2500km In 7 tekem Pravkar končano dvanajstdnevno potovanje naSe Šahovske reprezentance po Zahodni Evropi je bilo važno predvsem zaradi dvoboja z Zahodno Nemčijo. Leta 1952 so namreč Nemci v Zagrebu premagali naše oslabljeno moštvo (brez Gligoriča, dr. Trifunoviča in Rabarja) z 11 in pol : 8 In pol, leta 1951 pa smo mi v Krefeldu s srečo komaj zmagali 11:9. Tako smo bili Nemcem dolžni revanšo, poleg tega pa smo morali dokazati, da smo kot moštvo na desetih deskah za Rusi na drugem ali tretjem mestu na svetu (poleg Argentincev), ne pa da bi se nam v Nemcih pojavil nov nevaren tekmec. Bili smo dobro pripravljeni, zato Emo v svojih težnjah popolnoma uspeli, čeprav so Nemci skrbno določili najmočnejšo postavo in seveda upali na svojo zmago. Prvi dan smo nasprotnike tako rekoč pregazili, saj smo dosegli kar 6 zmag in 3 remije ob enem porazu. (Izgubil je Rabar, ki še vedno ni v svoji stari formi.) Rezultat 7 in pol : 2 in pol nam je praktično že zagotovil tudi končno zmago. V drugem kolu pa je prišla do izraza naša stara napaka: prevelik optimizem in PODCENJEVANJE NASPROTNIKA, zlasti pri mlajših igralcih. Tako smo dosegli samo rezultat 5:5, pa so bili vsaj Nemci zadovoljni, da so v celoti častno podlegli. Edino Milič in Fuderer sta dobila svoji partiji (slednji iz izgubljene pozicije) in dosegla tudi edina sto odstotkov v obeh partijah. Dr. Trifunovič je poskusil tudi kot črni premagati Pfeifferja, pa je preveč tvegal v otvoritvi in izgubil. Matanoviču je prepasivna igra na remi tudi škodovala. Ivkov bi bil lahko dr. Lehmanu pobral celo damo, pa je zaradi svoje stare napake, časovne stiske, dosegel samo remi. Celotni rezultat 12 in pol : 7 in pol je za nas seveda kljub temu zadovoljiv, saj kaže skoraj razred razlike. Videli smo, da sta nam izmed Nemcev samo Unzicker in L. Schmid enakovredna nasprotnika, na nižjih deskah pa smo izrazito premočni. Prireditev je bila v »Opelovem mestu« Russelsheimu pri Mainzu. Bila je mnogo bolje organizirana kot ona v Krefeldu pred tremi leti. Bili smo zelo gostoljubno sorejeti. Doživetje pa je bil ogled Ooelovih avtomobilskih tovarn. Ogromno podjetje, ki se razteza na področju dveh kvadratnih ki- lometrov, je bilo med vojno do polovice porušeno, sedaj pa je z ameriško pomočjo na novo zgrajeno in dela z ameriškim kapitalom, lastnika pa sta General Motors in Ford. Zaposluje 25.000 delavcev in proizvaja 700 avtomobilov na dan, tako da je vsake dve in pol minute izdelan nov avtomobil! Pred nami so žerjavi spustili prazno karoserijo na tekoči trak. Nato so ji vstavili motor, kolesa itd., tri minute pozneje pa je šofer pred nami sedel v novi avto in ga odpeljal v svet. Ogledali smo si tudi gradnjo novega velikega objekta, kjer bodo investirali nadaljnjih 300 milijonov mark. Stali smo na vrhu štirinadstropne, še prazne zgradbe, ki je velika kakor pol Litostroja. Gradbena dela na zgradbi so sedaj končana, čeprav so začeli šele pred dvema mesecema, dotlej pa je bil tam travnik! Tekmi z Luksemburgom in Posarjem sta bili s2mo ekshibicijskega pomena. Zato se je Fuderer že iz Russelsheima vrnil domov, da ne bi zamudil izpitov na univerzi. Naše gostovanje v teh državah pa je bilo za tamkajšnje šahiste, kakor so sami poudarjali, »največji dogodek v njihovi šahovski zgodovini«. Zanimanje za naš nastop je bilo izredno. Tako n. pr. so v Luksemburgu nabrali dva in polkrat VEC vstopnine, kakor so pričakovali. Mi pa smo se tudi potrudili, da smo se jim pokazali v najboljši luči. Tekmovali smo med seboj, da dobimo vse partije in revež je bil tisti, komur se je po naključju ponesrečil remi. Zabaven je bil za nas zlasti rezultat s Posarjem. Na ollmpiadl so nas namreč Posarci premagali 2 in pol : 1 in pol. Tokrat pa so se v 20 partijah mo- rali zadovoljiti samo z dvema. Posarci imajo na prvih treh deskah igralce mojstrskega razreda, toda imeli so težave s sestavo ostalega moštva. Luksemburžani imajo samo enega močnejšega igralca, saj štejejo samo 250 organiziranih ša-histov pri 300.000 prebivalcih. Potovanje nam je dalo priložnost za bežen ogled pokrajin, ki jih doslej nismo poznali. Posebno nam je ugajal res lepi Luksemburg, poleg Gibraltarja naj večja naravna trdnjava na svetu. Presenetil nas je izredno živahen avtomobilski promet v mestu, saj ima Luksemburg nad 60.000 avtomobilov! Luksemburžani se ponašajo, da imajo najvišji življenjski standard v Evropi (in tudi najnižje cene!). To je možno, ker mala državica proizvaja 2 do 3 milijone surovega železa in 2 in pol milijona jekla letno. Iz Luksemburga v Saarbrücken smo se peljali kar z avtobusom skozi prijazno poljedelsko pokrajino, brez kontrole potnih listov in brez carinskega pregleda. Ta olajšava velja sicer samo za državljane Beneluxa. toda kontrolni organi očitno niso mislili, da je bil tisto jutro avtobus zaseden od samih JUGOSLOVANSKIH SAHISTOV. Na meji pa smo le dobili oboroženo spremstvo posarske policije. Sele ko smo bili v Saarbrückenu, so nam povedali, da na tej cesti razbojniki z brzostrelkami vsako noč ustavijo kakšen avto, izženejo potnike in vozilo odpeljejo neznano kam! V Saarbrückenu smo prav jasno občutili negotovi sedanji položaj Posarja. Eni so nam hvalili sedanje stanje: polovico višje plače kot v Nemčiji, nič brezposelnosti, nič zasedbene vojske. Drug so tarnali nad visokimi davki, nad veliko draginjo ter nam ponavljali že iz časopisov znane krilatice, -da so Francozi z dohodki iz Posarja plačevali vso vojno v Indokini (Posarje daje 27°/o francoske proizvodnje premoga, 19*/» surovega železa in prav toliko jekla). V vseh mestih smo bili slovesno sprejeti pri županih. Hočeš nočeš smo se tako navadili, da smo dopoldne prav radi pili šampanjec — na zbližanje med narodi in na svetovni mir. S športnega stališča smo tudi dosegli rekord. V 12 dneh smo igrali 7 tekem in prevozili okoli DVOBOJ V JUDO AJK : LJUBLJANA 10:6 V dvorani Železniške direkcije v Ljubljani je bil v soboto zvečer prijateljski dvoboj v Judo-do med Ljubljana in «akademskim Judo klubom iz Ljubljane. Zma-gaiii so študentje v razmerju 10:6. Največ zanimivih trenutkov v borbi sta pokazala Mohar (AJK), ki Je premagal Macilovška s petimi točkami razlike in Vučič (Lj), kateremu Mlakar v težki kategoriji ni bil kos. Lep napredek ie pokazal Zidarič, medtem ko se Je Križman boril zelo požrtvovalno pnoti Brančiču. Rezultati: Pretnar (LJ) ni imel nasprotnika v bantam kategoriji. Brančič proti Križmanu (peresno lahka) 0:2, Skrabar : Zidarič (peresno lahka) 0:2, Pogačnik : Žižek 0:2 CesaT : Danovič (vsi lahka) 2:0, Macilovšek : Mohar (srednja) 0:2, Krajšak : Bida (ipoltežka) 0:2 brez borbe, Vučič : Mlakar (težka) 2:0. L. V, KOLEDAR Ponedeljek, 8. decembra: Vlado- vita KINO __ 6. decembra 1938 Je umrl slo- Vu?« J venski skladatelj Emil Adamič. Svojo skladateljsko pot je začel v romantiki »Novih akordov«. Zapustil pa je staro tradicijo in se predal novim tokovom. Jedro njegovega ustvarjanja je zborovska skladba, v kateri pa čutimo nekak razcep: na eni strani lahki zbori v narodnem duhu, na drugi pa umetniško občuteni, zreli zbori. Zapustil je nad tisoč vokalnih skladb. Adamič Je bil prvi slovenski skladatelj, ki je pisal za mladinske zbore. Med samospevi je znan ciklus »Nočne pesmi«, med r_ simfoničnimi deli »Suita iz moje Bozon feo tekmoval dalje Po vesteh iz Pariza je bivšega fi akvareli«. 2.500 km. Vasja Pirc francoskega svetovnega rekorderja Gilberta Bozona, ki je hotel zavreči športno amaterstvo in oditi služit denar med Drpfesio-nale. pred kratkim sprejel francoski športni minister Jean Pierre Lanet in mu dal pri tej priložnosti potrebna jamstva, da bo _______________________________^ vlada s pomočjo njegovih n eno- 8 deležil tudU tovariš Tito. srednib športnih vodstev uredila njegov ekonomski položaj. Bozon se je s to izjavo zadovoljil in zagotovil, da bo v najkrajšem času spet začel trenirati. Cejprav se ta rešitev zdi še dovolj zadovoljiva, vendar po vsej verjetnosti tudi v tem primeru ne pomeni dokončne rešitve. Kajti šport za denar vabi vedno bolj ... Kaho Uaj Daten jsleem delaj*» na Letošnja Skupščina Šahovske zveze Slovenije je res po pravici ugotovila, da je šahovska igra vse bclj priljubili ena pri nas. To se opaža tudi na Dolenjskem in Primorskem. kar je tembolj razveseljivo, ker sta bili ti dve pokrajini glede te igre nekoliko manj razviti. Zal je bila pomoč, ki sta jo dobivali iz središča, do zdaj premajhna, navdušenje samo pa je bilo vendarle premalo. Tako v Novem mestu še vedno ne morejo kupiti šahovskih ur in jim jih je zadnji čas šele na prošnjo posodila Šahovska zveza. Neugodno je tudi tu. da se mo- Najslavnejši atlet letošnje sezone ¥ trail letib petintridesetih tekmah Petindvajset let je star angleški srednjepro^aš Rogger Bannister, ki s svojim načinom dela daje prav mišljenja tistih, ki — po pravici ali tudi ne — nočejo verjeti, da mora najboljše pri človeku izvirati samo iz množine. Nedvomno je ta atlet več kot nadarjen za svojo posebno disciplino in obenem dovolj dobro vzgojen, da zna ceniti oblike in vidike, katere je mogoče upoštevati v življenju, pri vsem tem pa mn le ne dopušča, da bi so svoji priljubljeni športni panogi posvečal več kakor nekaj mesecev na leto, bolj ati manj samo tedaj, kadar ga ne zadržuje > troVn ati »e vsaj eri v»;1 ji, da resno trenira. samega »ebe pereprifiati, da je bil vreden te izbire. Leta 1950 je Bannister na evropskem prvenstvu v Bruslju na 800 m zasedel tretje mesto s časom 1:50.7 — samo za dve desetinki sekunde slabše od zmagovalca. Konec istega leta je na Novem Zelandu postal prvi atlet, ki je pretekel miljo v krajšem času od 4:10 ... na južni polobli. Na helsinški olimpiadi je Bannister dobro premislil svoje načrte glede na to, da »ta bila na sporedu dva teka, najprej predtek in potem finale z odmorom enega dneva med obema. Ker ie bilo udeležencev preveč, so morali prireditelji vriniti še polfinale, tako da so morali udeleženci teči 15C0 m kar trikrat v treh dnevih. To je bilo za Bcnnistra preveč, fn to je bilo krivo, da se je moral v odločilnem teku zadovoljiti s četrtim mestom, čeprav je bil samo za 9 desetink slabši od zmagovalca in je moral zadnji krog teči na zunanji progi. Takrat so začeli r Angliji razmišljati o tem, katera od obeh metod priprav za take nastope je uspešnejša — ali Bann ist rov a, ki traja le nekaj časa, ali pa metoda ostaiih, ki smotrno zajame daljšo dobo. Ti kritiki >o postali že glasnejši leta 1953, ko je Bannister še manj prihajal v ospredje, saj se je bolj ali manj omejeval na poskuse za zrušitev rekorda na eno miljo, ki pa so vsi propadli. Toda izjemni rezultati, ki jih je ta atlet dosegel letos, najsi bo proti kronometru ali proti raznim nasprotnikom, so spet načeli staro vprašanje, da je za posameznega itleta vsaka metoda treninga dobra, če ga le pripelje do končnega cilja. Bannister je letos končal medicinske «tudije in je sedaj nameščen v ent londonskih bolnišnic. Kdor ga pozna bliže, potrjnje, da bo v kratkem uvrščen med najboljše športne zdravniške strokovnjake v svoji državi. V tej stroki se misli tudi raijo Šahisti ra Igranje stiskati po gostilnah ln kavarnah, kar je včasih združeno z nevšečnostmi. osvoboditvi je šah na Dolenjskem še), močno v širino. Zal vrsta društva, ki so bila ustanovil ein a od tedaj niso zaživela. Letos se je tu ali tam. prebudilo nekaj novih, saj je ha letošnjem prvenstvu Dolenjske nastopilo kar rekordno — deset moštev. Med boljšimi moramo po tej strani pohvaliti društvo v Stični, dalje šahovsko sekcijo Svobode v Straži, v Krškem iftd. Vsekakor ni prav, da se te enote niso organizirale, kajti le tako se bodo lahko vključile v redno tekmovanje. Pa tudi članstvo po enotah po Dolenjskem se je povečalo. Številni turnirji so razgibali nove kroge prijateljev te igre. Tako se je v novomeško društvo pred kratkim Vključila celotna sekcija invalidov, ki je doslej samo životarila. Bežen pogled v članske statistike bi pokazal, da je v Okrajnih središčih vkjučemo v šahovska društva nad 200 članov, ki so vsestransko ativni. . . _ . i t s v ; Čeprav je bil letošnji program specializirati. Prispeval je že nesaj dovolj pisan, ni mogoče reči. da opaženih strokovnih člankov. ne bi j-h-ko še boljši, če bi bila društva imela več sredstev nmn na najboljših pogojev za napredek. Najboljše jamstvo pa, da postane šah res množičen, pa Je težnja, da bi z njo začeli že pri pionirjih. v Novem mestu Je ta način širjenja po zaslugi prof. Dobovška žel prav dobre sadove. Mislimo. da bi bilo treba tako pričeti tudi po drugih krajih na Meniškem, kajti enote v Kočevju, Stični itd., so še vedno brez pravega naraščaja Seveda pa tudi šahovsko življenje na Dolenjskem ni brez senčnih strani Tako se je na primer v Kočevju razpaslo šahiranje za denar, kar je treba z vsemi sredstvi zatreti. V Novem mestu so se pojavih šahisti, ki nočejo nastopati za društvo, čeprav so bili že večkrat pozvani, vse take »zvezdnike« je treba seveda izločiti iz vrst organiziranih ša-histov. pa bo tudi v tem pogledu zavladal red. Prav gotovo razvoju šahovske igre ni v korist, ker so posamez- Danes 12 let Je bila v Bosanskem Petrovcu prva konferenca AF2 Jugoslavije. Na konferenci se je prvič jasno izrazil zgodovinski prelom, k; je nastal med osvobodilnim bojem v gibanju jugoslo-vaskih žena. Zborovanja se je u- Ites odlično sredstvo za čiščenje štedilnikov je kromov prašek. Polira kovinske dele tako, da z najmanjšim trudom Imaš vedno vzorno čist štedilnik. Kozmetični salon Dvorni trg 3, tel, 23-330 neguje ln osveži Vaš obraz. je univerzalno čistilo za kuhinjo! Prepričajte se sami, da krema »POUK VOUS« polepšuje Vašo kožo. KONCERTI Jutn ob 20.15 bo v Filharmoniji koncert slovenske simfonične glasbe, ki ga priredita Društvo slovenskih skladateljev in Slovenska filharmonija. Diulgiira Jakov Cipci, solista sta pianist Primož Ramovš in klarinetist Miha Gun-zek. Spored obsega Concertino za klavir Primoža Ramovša. Simfo-nietto za godala Jurija Gregorca, Suito za klarinet in orkester Pavla Šivi ca in L simfonijo Matije Bravničarja. Slednja bo na sporedu namesto H. simfonije Mile Cipre, katere notni material ni dospel pravočasno. Vstopnice od 150 din navzdol. Zlata Gašperšič, absolventka solopevskega oddelka Srednje glasbene šole, razred prof. Novak- 7 . , _ • S Kušej Ksenije bo imela svoj kon- povezana certni nastop danes ob 20. uri v med seboj kak^r tudi z okrajni- ^ mali dvorani Slovenske filharmo-mi ..ahovskjmi odb*»n. To ima za ^ nije. Pela bo dela skladateljev: organizirano delo samo nevšečne > j. s. Bacha W. A. Mozarta, R. posledice m marsikatera pobuda • schumana, P. šlvica, M. Kozine, ^7x^raI1^aScyJe?a+neK da Lipovška, P. I. Čajkovskega. J« treba pehva-r &preinl1ala Jo m klavirju Im 1 if et?r šestil, L prof. Šivic, violina Rok Klopčič. ki je opravilo levji delež tekmo- ^ ______- ____ velneg3 de!a in pripravi j a še za .< E de cologne NARTA 777 -prihodnje nekatere večje turnir- - Eau de TO,ogne NARTA 777 - je. Vsekakor bi bilo koristno, da lotoiuji so ga dogoctiti p---------- proti -velikemu avstralskemu na- 23 brzoturnirjev In še več drugih sprotniku Johnu Landyju, ki je 011 gahovskih tekmovanj. Prav gotovo kratko pred tem pretekel miljo v čimpogostejša tekmovanja eden času 3:58. Morda nikoli nobena atletska tekma ni bila tako dramatična kakor ta. V dobrih, toda vendar ne idealnih podnebnih okoliščinah ßta šla na progo. Land v je že kar takoj začel tako, kakor da bi hotel odstaviti svojega nasprotnika davno pred zadnjimi metri, da ne bd imel z njim bi začel delovati okrožni ša- hovski odbor za Dolenjsko, ki bi gotovo bolj vskladil prizade- $ va-nja vseh resnih in napredka« željnih šahistov na Dolenjskem. 8 m. - Eau de cologne NARTA 777 777 Hvegerjeva gre med profesionale nn.VC-U» nfrt.m'ko bo nainevarneiäe Dve nenavadni novici sta prišli diskvalificirala, češ da je bila *e Baoaistate Pridno te“\ sldvojim ‘e dni iz Holandske: znani water- takrat nekoliko koketirala s pro-SiÄW5..PÄ. mb“ VS Kuua van Feggelen In pla- regionalizmom - Predvsem med dalje (tnđi do 8 m je bil včasih za- J1HvegBr zapuščata - v . . J a 1 amaterske športne vrste in poj- deta s prihodnjo sezono med profesionale. daj), toda v zadnjem krogu, ko so že vsi videli Landyja v zadnjem begu in na cilju kot prvega, se je Bannister pognal, kako-r bi ga ustrelil. V zadnjem ravnem delu jiroge Srednji napadalec holandskega moštva in kapetan waterpolu je pridobil toliko, da je imel na Van Feggelen je 39 let star ln bo cilju okrog 5 m naskoka. To je bila odslej naprej «pomagal trenirali ena njegovih fenomenalnih rraag s nacionalno reprezentanco v Ba-časom 3:58.8 za eno miljo. To je šila ta vij i. v svoji amaterski športni milja tega stoletja na igrah Britan- karieri je odigral 89 tekem za drskoga imperija, hkrati pa sta na tem žavne barve, in sicer je začel le-mitingu kar dva atleta pretekla mi- ta 1946 proti Danski v Kodanju, Ijo v času pod 4- minutami (Landy nehal pa je letos septembra v Zaje zabeležil čas 3:59.6). dru — po končanem evropskem prvenstvu v Torinu — v dvoboju Nekaj jih te bilo tudi Se potem, ž Jugoslavijo. Holandska ekipa v ki so se bah, da Bannister na ev- waterpolu Je bila postala evropski ropskem prvenstvu v Bernu ne bo prvak na Dunaju in zmagala v opravil mnogo. Toda njegova zmaga tekmovanju za pokal Italije leta na 1500 m v Švici je šila mnogo 1949. vojno, ko so jo v te namene malone prisilili okupatorji. Leta. 1950 je bila Hvegerjeva z vsemi častmi rehabilitirana in je dala potem danskemu plavalnemu športu še mnogotera zadoščenja, čerprav seveda ni bila več na višini kakor 10 ali 12 let poprej. Vsekakor so jo tudi leta 1952 poslali na olimpiado v Helsinke, kjer je zasedla drugo mesto v predtekmi in šesto mesto v semi-finalu na 100 m prosto in pripomogla še k nekaterim zvenečim izidom za svojo domovino. Labodji spev je Ragnhild, ki Je medtem postala Že gosrpa Andersen, odpela v bazenu na evropskem v Torinu letos septembra. Ostala je pod svojo formo na progi 400 m prosto, medtem ko je na 100 m prosto le prišla v finale in se častno držala tudi v tej preizkušnji. Seveda ni bila več takšna, kakršna je bila leta 1938, ko so jo slavili kar kot trikratno evropsko prvakinjo; na 100 m prosto s časom 1:06.2, na 400 m prosto s časom 5:09 In v štafeti 4x100 m prosto s 4:31.4. Kje in kako se bo zdaj uveljavljala med profesionalk se iz te prve vesti žal ne da razbrati, verjetno pa njena cena tudi zdaj ne bo prav nizka. lažja, kakor so računali. Seveda m) bili njegovi evropski nasprotniki mnogo šibkejši od Landyja. Za najnevarnejšega se je konec koncev izkazal Danec Nielsen, ki pa je navsezadnje na cilju vendarle še za štiri metre zaostal za njim kot zmagovalcem, ki so mu zapisali čas 3:43.8. Po svojih trojnih zmagah v Oxfor-du, Vanoouverju in Bernu je Ban- nister za nekaj mesecev že spet pozabil na atletiko. Prihodnje leto ga bomo gotovo spet videli na tekali- Mal Whitfield Ta svojevrstni atlet svetovnega Imena je v zadnjih treh letih nastopil vsega samo petintridesetkrat, ali v podrobnem dvanajstkrat leta 1952, enajstkrat leta 1953 in dvanajstkrat leta 1954, se pravi, da je vsega pretekel komaj 46 km v treh sezonah. Pri 'vsem tena je treba upoštevati, da ima vsako sezono samo dva ali tri take nastope, ki mu nalagajo — največje napore, saj gre za poskuse novih rekordov. Bannister združuje danes tiste nekdanje atlete, ki so bili .veliki »gospodje« in so trenirali ter nastopali po mitingih samo za zabavo ia so zato rajši do kraja napenjali svoje sile ob naj-redkejsih priložnostih ter današnje prvake znamke Pirie ali Peters, ki »e mučijo od prvega do zadnjega dneva v letu, da bi lahko dali največ od sebe. Kadar pride trenutek, da je treba resno misliti na nov rekord ali težke tekme na prvenstvenih ali v mednarodnih arenah, se Bannister zbere za svojo nalogo s fenomenalno pozornostjo. Kar je zanj še posebno šču, vendar je treba račnati s tem. da bo svoje najboljše sile hranil za leto 1956, ko pojde v Melbourne na olrmpiado, kjer se bo moral spet spoprijeti s svojim letošnjim nasprotnikom Landvjem in še z Američanom Santeejem, ki mu oba strežeta po tej atletski kroni. Hvegerjeva. ki je zdaj 34 let stara, je največja plavalka vseh časov na svetu. Ce bi hoteli našteti njene rekorde v podrobnem, bi to presegalo okvir te kratke beležke. Zato recimo samo, da jih jo v svoji športni karieri postavila — reci in piši — nič manj kakor 44 s svetovno vrednostjo. Nekateri med njimi so bili pozneje izbrisani iz seznama mednarodne plavalne federacije,- ker so bili postavljeni na razdaljo, id jih oficialno ne vodijo v evidenci. Zanimivo je, da Hvegerjeva ni nikoli dobila nobenega najvišjega olimpijskega naslova. Leta 1936 Je bila še premlada, leta 1948 pa Jo je domača plavalna federacija MTV mm Argentinski atlet Reynaldo Gorno je zmagal na velikem mednarodnem tekmovanju v maratonu, ki je bil v To kiju in je porabil za to progo Sunderland : Manche dve uri 24 minut in 55 sekund. Dru- Tottenham t Everton 1:3, VVolver ▼ tekmovanju prve angleške lige v nogometu so bili doseženi tile rezultati: Aston A'ila : Cardiff 0:2, Blakpool : Arsenal 2:2, Charlton : Sheffield United 3:1, Hadersfield : Burnley 0:1, Manchester United : Leeds 3:1, Portsmouth : Bronwich 6:1, SheffUed W. : Newcastle 0:3, Manchester City 3 ~ gi je bil Karvonen (Finska) 2:25,10, tretji Puolaka (Finska), 4. Coj (J. Koreja), 5. Isikava (Japonska) itd. Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti so bili doseženi tile boljši rezultati: 200 m prosto: Nyeki 2:09,2, Demeter 2:09,4; 200 m prsno: Utasi 2:41,3; 400 m prosto ženske: Gyenge 5:19,1 itd. hampton : Chelsea 3:4. * Za tekmo Madžarska — Škotska ki bo 8. t. m. v Glasgovru, so bil določeni tile madžarski reprezentanti: Farago, Komaros, Buzanski. Lorant, Lantos, Karpati, Bozsik, Soj ka, Kota», Sandor, Kozsis, Hideg kuti, Puskas, Csibor, Palotas. »UNION«: amer. film »Zaznamovana«. Brez tednika. Predstava samo cb 16.30. Zadnji predstavi odpadeta. V glavnih vlogah Ingrid Bergmanova in Garnn Grad. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 15 dalje. •KOMUNA«; amer. film »Najboljša leta našega življenja«. Brez tednika. Predstave ob 15, 18 in 21. V glavnih vlogah: Fredetic March, Myraa Loy, Harold Rui-lil in Virgenija Mayo. Prodaja vstopnic cd 9.30 do 11 ter od 14 dalje. »SLOGA«: franc, film »Državni sovražnik št. 1«. Tednik Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavnih vlogah: Fernandel in ZSA-ZSA Gaber. Ob 10. matineja amer. filma »Najboljša leta našega življenja«. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—19, za popoldanske predstave pa od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. »SOCA«: amer. film. »Najboljša leta našega življenja«. Brez tednika. Predstava samo ob 17. — Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 16 dalje. DOM JLA: franc, film »Umor«, ob 20. uri. •SISKA«: angl film »Crn! člo- vek« in tednik, ob 16, 18 in 29. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: angleški film »Crnl človek in tednik ob 20. Ob 16 in 18. uri ameriški barvni film »Ostržek« in tednik. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. •LITOSTROJ«: jugoslovanski film »Daleč je sonce« ob 20. PTOda.ia vstopnic eno uro ored pričetkom predstave. Danes zadnjikrat. DOMŽALE: ameriški barvni film »Čarobni fižol«. BLED: francosl-ci film »Državni sovražnik št. 1«, ob 20. CELJE «UNION«: amer bsrvnl film »Na rivieri«, ob 18 in 20. CELJE »DOM« • angl film »Pikova dama«, ob 18.95 in 20.15. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »Viharni zaliv«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »Charlijeva tetka« in tednik, ob 16, 13 in 20. Danes zadnjikrat! KRANJ »SVOBODA«: angl. barvni film »Moulin Rouge« in tednik, ob 17 in 19. Danes zadnjikrat! GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Ponedeljek, 6. dec. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Abonma S. Torek, 7. dec. ob 20: B. Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju. Sreda, 8. dec. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Abonma U. Četrtek, 9. dee. cb 20: Goldoni: Laznik. Abonma A. Petek, 10. dec. ob 20: B. Shaw: Candida. Abonma T. Sobota. 11. dec. ob 20: Goldoni: Laznik. Izven in za podeželje. Nedelja, 12. dec. ob 20: B. Shaw: Candida. Izven in za podeželje. OPERA Ponedeljek, 6. dec. zaprto. Torek. 7. dec. ob 15: Verdi: Ri-goletto. Zaključena predstava za gimnaziji Litija in Zagorje. a Sreda, 8. dec. ob 19.39: Musorg-ski: Soročinski sejem. Abonma red C. četrtek, 9. dec. ob 19.20: Donizetti: Lucia Lamrnerer.ocrska. Abonma red F. ; Petek, 10. dec. ob 15.30 Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Abonma red Petek popoldanski. MESTNO GLEDALIŠČE — Ljubljana, Gledališka pasaža Ponedeljek, 6. dec. ob 20: LuigJ Pirandello, Sest oseb išče avtorja. Izven. — Gostovanje Mestnega gledališča Celje. Torek, 7. dec. ob 20: Hans Tie-meyer Mladost pred sodiščem. Izven. Gostovanje Mestnega gledališča Celje Sreda, 8. dec. ob 20: Mira Mihelič. Zlati oktober Izven Četrtek, 9. dec. ob 20: Norman Krasna: John v zadregi. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. MILI OGLASI TOVARNA BATERIJ »ZMAJ«, Ljubljana, Scnavtinska cesta 23, sprejme v službo strojnega inženirja z več letno prakso za šefa konstrukcij s-kega cddelka. Prav_ tako sprejme nekaj strojnih inženirjev ali strojnih tehnikov. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbami dosedanje zaposlitve poslati na upravo. 2C053-1 PREKLICUJEM ŠTEVILNO bloka 242CÜ, izdanega v komisijski trgovini Kranj. Vukarieič Zivo-jin. 12S5S-U 3I01010IOIOIOIOBOIOIIO|3IOIOIC3IOIOIOIOIOIOI( Kakor Mal Whitfield, tako tudi Bob Richards Sloviti ameriški atlet Bob Richards Je znan kot eden najresnejših športnikov in dobrih atletov. Tudi letos je v celoti opravičil svoj sloves. Dovolj je, če povemo, da Je na letošnjem ameriškem prvenstvu v juniju dosegel najboljše mesto v skoku ob palici z znamko 4.66 m (to je tudi njegov osebni rekord), potem pa je moral nemudoma zapustiti areno, ne da bi mogel vsaj dalje poskušati, ali ne bi šlo še više, kajti mudilo se mu je... Zunaj stadiona ga je že čakal __ _ avtomobil, ki ga je prepeljal na značilno, je to 'da je' eden' redkih letališče in nekaj minut pozneje med svojimi velikimi nasprotniki, ki je že sedel v letalu ter se od-l:i:iko pred še tako pomembno pre- peljal v Kalifornijo. Naslednje daljino 6.98 m, pretekel llo m z ovirami v 15.9 in zalučal kopje 56.61 m daleč. V skoku v višino se je Richards pognal do višine 1.75, vendar ni mogel skakati še naprej, ker ga je dolžnost klicala že na drugo mesto stadiona. Splošna sodba je, da sodi Richards danes med najbolj popol- 0 GB 0 ■ 0 a 0 B 0 ■ 0 TRGOVSKO PODJETJE Petrol LJUBLJANA — Cankarjeva 5-H. skušnjo mirno zbere svoje živce in se vsakokrat tedaj z neokrnjenimi silami spusti v najbolj zahtevno borbo. Po velikem dvoboju z Lan-dvjem v Vancouver ju smo brali, da bi bil Avstralec lahko potem, ko je končal svoj tek, pretekel še enega ali več krogov z zmanjšanim tempom, medtem ko je bil Bannister dobosedno izčrpan do kraja. Pr* jutro je prispel še ravno pravočasno, da se je udeležil dveh porok in sodeloval na neki športni konferenci. Tudi zadnje tedne Je bil Bob Richarda močno zaposlen. Enako kakor Mal Whitfield je dobil tudi on od ameriške atletske federacije nalogo, naj obišče nekatere narode, ki jih je treba po vsem tem pa je poučno in pomembno, atletskih vidikih imeti za »manj da jc bil zmagovalec tega zgodovin- obdelano področje«. Njemu so v sk r = *i 7.-. Ivica Horvat eei ogrožati njihovega naleta, po katerem so končno zmagali 5:3 (3:1). Gole za Dinamo so ustrelili Čajkovski in Be::ko 2 ter Dvomič, za E ;K pa so J»iii strelci Antič, Markovič in Jur teko. Dinamo je zaigral izvrstno in je dokazal, da je najresnejši kandidat za osvojitev naslova jesenskega prvaka. Čeprav ni imel velikega nasprotnika, je v vseh delih moštvo zadovoljilo in je njegova zmaga povsem utemeljena. Največ zasb’C zanjo ima srednja vrsta z odličnim Horvatom kot vodjem. Izkazal se jc tudi vratar Kralj, pa tudi napadam» kvintet je prikazal zelo koristno igro. Najburnejše so bile zadnje minute tekmo, ki so potekle skoro v peklenskem tempu. Žoga je bila zdaj pred tcy zdaj pred drugim golom, toda rezultat se ni menjal vrč. BSK ie igral povprečno in morda celo |.**'b5e kakor bi mogel, saj je zadovoljil le v začetku in na koncu tekme po e^trt nro. Tudi z n Psrlizsns -samo ena leska Novi Sod. 5. dec. Prvenstveno srečanje med Vojvodino in Partizanom se je končalo neodločeno 1:1 (1:1). Vojvodina je po daljšem času zaigrala ebnes zelo dobro. Čeprav je lit 1 a posebno po odmora v očitni premoči, si je priborila eno satao točko. Partizanova obramba je dobro opravila svoje delo, v napadu pa je pilo čutiti odsotnost Bobeka in Valoka. Itrra jc bila živa in precej ostra, pa tudi dovolj razburljiva. Partizan je že po štirih minutah po zaslujri Zobca prešel v vodstvo, kar pa so domači že v 14. minuti nadvjaiestili z golom Belica. Pozneje je bilo še mnogo nevarnih za,pletov rta obeh straneh, toda žo-e so šle druga pota. Odločitev glede druge točke je višeta v zraku malone prav do konca, toda slednjič je le ostalo pri izida prvih 45 minut. LESTVICA I. LIGE Diramo n 8 2 2 23:21 18 Hajduk 12 6 4 2 30:18 16 Sarajevo 12 6 3 3 28:14 15 Crv. zvezda 12 6 3 3 27:15 15 BSK 12 7 1 4 28:23 15 Partizan 12 5 3 4 26:18 13 Vojvodina 12 3 7 2 17:14 13 Spartak 12 5 2 5 26:24 12 Zagreb 12 3 5 4 13:16 11 Radnički 12 4 2 6 13:14 10 Proleter 12 3 3 8 16:22 9 Vardar 12 2 3 7 12:20 7 Željezničar 12 3 1 8 15:32 7 Lokomotiva 12 3 1 8 12:30 7 enega najboljših svetovnih tekačev na dolgih progah in nado angleške atletike Ken Norrisa. Mihalič je pretekel 9 km dolgo progo, ki je vodila skozi gozd, v 30 minutah ln 7 sekundah, Norris pa 30 minut ln 21 sekund. Tudi ostala dva jugoslovanska tekača sta se razen Segedina, plasirala med prvo desetorico (Štritof je 44., Pandurovič pa 10.) in tako dosegla, da je naša ekipa zasedla najvišje mesto. Z zmago v Lilleu, kjer se je zbralo več najboljših evropskih tekačev krosa, je Mihalič znova potrdil svojo visoko vrednost na tovrstnih tekmovanjih in pokazal dobro formo pred tradicionalnim novoletnim tekom v Sao Paolu. Francoski časopisi hvalijo Mihaliča in ga omenjajo kot daj, ko brazilske oblasti niso dovolile nastopa svetovnemu rekorderju Emilu Zatopku. Po tej zasluženi zmagi Mihaliča nad Angležem Norrisom, so atletski strokovnjaki izjavili, da je to velik uspeh Mihaliča, saj je bil Norris premagal samo enkrat, in to od svojega rojaka Pirieja in Francoza Mimcuna. Norris je bil letos v zelo dobri formi in je v oktobru pretekel 10.00C m v času 29:35,4, kar je boljše od jugoslovanskega rekorda, ki ga ima Mihalič. Rezultati: 1. Mihalič 30:07, 2. Norris 30:21, 33. Ranger (Anglija), 4. Štritof (Jugoslavija) 30:31, 5. De Toyer (Eelgija) 30:40, 6. Addech (Francija) 30:54, 7. Ver-heuven (Belgija) 31:10 itd. 'MNE ZANIMIVOSTI V KMEM Pariz, 5. dec. Naš rekorder Franjo Mihalič je triumfiral danes v Lillu, kjer je zmagal na V nogometnem prvenstva Madžarske vodi še zmeraj budimpeštanski Honvcd, ki jc včeraj premagal Vasas 4:0. Honved ima sedaj 35 točk ia 6 toč naskoka pred ostalimi. ♦ Zaradi odpovedi zagrebške Lokomotive v finalnem tekmovanju za prvenstvo države v rokoborbi, sta nastopila samo Partizan iu Proleter. Helija : Argentina 2:9 {1:0) Odred: Kladivar 6:4 (4:3) Celje, 5. decembra. — Začetek današnje .prijateljske nosem etne tekme med ljubljanskim Odredom in domačim Klad!jv ar jem je kazal, da bo Kladivar visoko poražen. Brezar je že v peti minuti izkoristil n apako dcunače obrambe in mimo presenečenega vratarja jv‘slafl žogo v mrežo. Dve minuti pozneje je Odred že vcdSl z 2:0, ko Je Krgin mojstrsko preigral sroieiro — presenečanj dneva Splita 5. dec. V današnji tekmi Z3. točke je Sarajevo poskrbelo za naj večje presenečenje tega kola, ko ie v enakovredni igr: zasluženo zmagalo nad Hajdukom sredi Splita, kar se že dolgo, dolgo n,; zgodilo. Jgi 'a ni bila kđo ve kako lepa, vc-n r: ’.Or* je tila po ; zaslugi ;rtvo- vorn :h S 3^*?. :ev ■* * * * vanov razgibana in p. v". 13. Sit-i soj ije s o se hitro ra e- nj av sle . tO. L •a žara đi nesposobno- sti nap adal r •Ih vrst ; na obeh stra- reh. n! L bit -> : rete: nih pravih do- po® ov 'ECI': ni rci dneva je zadei Jr-rkov; v tp. T n:ruti. V osta- lem T>3 ie p n1: i oV. rezervni v ratar v v:: č ro”T d.v a skoraj neiz- bežn ;a Sola. Proti koncu so Faj- Ewsds v za Izenačenje Druga beograjska tekma med Crveno zvezdo in Zagrebom tudi ni prinesla domačemu moštvu več kakor eno točko. Tekma se je kohčala neodločeno 1:1 (0:1). F-roz Mitiča. Spajiča. Diaiiča in Coklča Ovene zvezda danes ni mogla dob1 M več kako** eno točko. Zagrebčani so zaigrali zelo lepo. tako da se ie morala domača e naj stok-c a nekaj časa celo borit* zn izenačeni e. Beograjski napad ni kombiniral samo jalovo, temveč tudi napačno in nesložno, medtem ko se ie obramba omejevala ie na zadrževanje narorotnih napadalcev. Sredina igrišča je bila ves čas skoraj nezasedena, tako da so gostje brez posebnih spretnosti lahko igrali enakovredno z domačini. Zaigrali so solfd-dno. Čeprav med njimi ni bilo posameznikov, ki. bi jih bilo treba hvaliti. Vidoševič je dal naj-le-pši gel dneva za Zagreb. medtem ko Ton-lnk nj izkoristil enajstmetrovke zaradi foul a nad 2iva-n c vičem. dukovci po vsej sili hoteli doseči izenačenje, kar pa je uspešno preprečevala odlična sarajevska obramba. Sarajevčani dragi’'1 «speštii Sarajevo. 5. dec. Enajsterica domačega Željezni čar j a je danes premagala Radničkega iz Beograda 2:1 (0:0). Zmaga domače enajstorice je popolnoma zaslužena. Razen kratkega odlccrJka v drugem polčasu so domačini: stalno napadali, medtem ko se je moral Radnički le krčevito braniti, kar mu je tudi precej uspelo. Samo tako je treba namreč razumeti, da ni odšel lz Sarajeva poražen še huje. Med gosti se je razen ožje obrambe odlikoval Petakovič, ki pa tudi ni mogel rešiti vsega. Strelci golov Pošle in Radonič za Sarajevo, Rade Jovanovič pa za Radnički. Sams enkrat - in Š3 to iz 11 metrov Zagreb, 5. de.c. Prvenstvena nogometna tekma med Lokomotivo in Vardarjem se je končala 1:0 ki jo je streljal Dobrajc, Je mladi Brezar lr^p ujel. Konični rezultat je postavu v 35. minuti Vogrič. Igra je bila lena. Odlikovali sta so napadalni vrsti, slabi pa sta bili obrambi, posebno vratar Kia-divarja Klajnšek, v moštvu Odreda je bil najboljši Krgin, pa tudi Brezar in Zdravkovič sta bila zelo uspešna. V vrstah KI »livarja pa moramo or hvali ti Caterja in bivšega igralca Zagreba Sante&a. Igra je bila sicer prijateljska, toda kdaj pa kdaj vse prej ket pravo športno merjenje sposobnosti. V surovih prekrških sta se zlasti odlikovala domačina Dobrajc in Pavlič, ki ju je večkrat spodbujal še del gledalcev, ki na igrišče ne spada. Nasprotno pa sp gostje zapustili vtis discipliniranega moštva. V dvoboju s Pavličem je bil težje poškodovan Krgin, ki je pred časom moral zapustiti igrišče. Ri»n, 5. dec. Po mnogih neuspehih, ki jih je doživela italijanska nogometna reprezentanca v zadnjih letih, je danes zapisala v anale svoje doslej največje zmagoslavje, saj je odpravila slovito argentinsko enaj-storico 2:0. Za to srečanje, ki sicer ni bilo v okviru tekmovanj FIFE, zaradi česar je smel nastopiti za »azzurre« tudi novopečeni »Italijan« Sehiaffino — pravzaprav po poreklu Argentinec — so se Italijani marljivo pripravljali, hkrati pa napovedovali, da je zdaj nastopil čas za vsaj delno rehabilitacijo nekdaj slovitega nogometa. Zmaga je popolnoma zaslužena, saj so bili Italijani učinkovitejši, hitrejši in prodornejši. Prednost domačih je bila dosežena že v prvi minuti, ko jc poslal Sehiaffino usnje daleč naprej srednjemu napadalcu Galliu, le-ta pa je takoj podaljšal do Frignanja. Slednji je iz nič kaj lahkega položaja ustrelil žogo tik pod gredo. Po tem golu so prevzeli fjobudo Argentinci, toda ne za dolgoT saj so Italijani spet nato zagospodarili do konca polčasa. Po odmoru so se Italijani vnovič z vso silo zagnali v borbo, pri čemer se je Gaili spretno prebil med dva Argentinca in z akrobatskim skokom čez glavo ukanil argentinskega vratarja — 2:0. Tudi po tem golu so imeli Italijani absolutno premoč in nekaj časa resno zaposlili več igralcev in porinil usnje v mrežo. Kljub terrmi domači niso klonili. V osmi minuti je Virant lepo podano žogo poslal v gol in zmanjšal rezultat na 2:1. V sredini prvega polčasa je Marinček rezultat izenačil na 2:2. Temu golu je botroval slab branilec Medved, ki ga je v drugem polčasu zamenjal Rupar.. V 3ž. minuti je bil zopet uspešen Krgin in Odred je vodil 3:2. Sledila je zopet Kladi varjeva pobuda, v kateri je zablestel Dobrajc. Silovito streljana žoga s kakih 25 m. je obsedela v mreži in rezultat je bil 3:3. To je bil tudi' najletpžl gol na tekmi. Dve minuti pred koncem pa je Brezar zopet izkoristil napako domače obrambe in dosegel vodstvo 4:3 za Odred. Lepa in hitra Igra, v kateri ao bili gostje tehničoP boljši, domači pa požrtvovalnedši, se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Kladivar je izenačil že v prvi minuti po lepi kombinaciji Ma-rinček-Do-braijc, iz katerega je slednji dal četrti gol. Brezar je malo pozneje tx>vedel svoje moštvo v vodstvo 5:4. Za tem so imeli Celjani a:pet priložnost za izenačenje. Toda enajstmetrovko SEZULTÄTI Crv. zverjla : Zagreb 1:1 (0:1) BSK : Dinamo 3:5 (1:3) Lokomotiva : Vardar 1:0 (1:0) Hajduk : SSBfiJEVO 0:1 (0:1) Spartak : Proietsr 0:1 (0:1) Vefvodina : Partisan 1:1 (1:1) Željezničar : Radnički 2:1 (0:0) solidno argentinsko obrambo. Sele pred koncem tekme so Italijani opustili taktiko napadanja in se raje umaknili v obrambo, da bi ohranili rezultat. Toda Argentinci vzlic temu niso kdo ve kako resneje ogražali italijanskega vratarja. Najboljši del italijanske enojsto-rice jc bila napadalna vrsta, v kateri sta imela glavno besedo desno krilo Boniperti in Galli, ki sta spretno menjavala mesti. Prav dober je bil tudi branilec Ferrorio in vratar Viola, medtem ko Sehiaffino ni izpolnil pričakovanja. Argentinci so bili glede tehničnega znanja boljši, vendar so igrali zelo počasno na kratke pasove, Italijani pa so jih postregli s hitro in prodorno igro. Tekmo je sodil Avstrijec Steiner. Boksarji Proletarca lz Zagorja so v tekmovanju slovenske boksarske lige premagali Rudarja Iz Hrastnika 13:7. Smučarsko društvo Celje je priredilo včeraj na terenih za Jožefovim hribom tekmovanje pionirjev v slalomu na suhem. Nastopilo je 315 mladih tekmovalcev. V posameznih skupinah so zmagali pionirji do 8 let Ulanec do desetih Mežnar!č, do 12 Sok, do 14 Kuzman. Med pionirkami pa do 8 let Ulanec,. do 10 Jankovič, do 12 Slemenšek in do 14 Regala. V soboto so imeli suhi slalom člani, med katerimi Je zmagal Janko Cetina, nad bratom Petrom in Nučičem. Zmagal je Partizan s 5:3 in tako postal letošnji ekipni prvak v roko-bo rbi. * V Mariboru je bilo končano srednješolsko prvenstvo v rokometu, na katerem je nastopalo šest reprezentanc srednjih šol. — Zmagala je II. gimnazija pred I., učiteljiščem, itd. Zmagovalna ekipa je prejela v dar lep pokal, ki ga je podaril Branik. * Ladislav Sara iz Novega Sada je nov državni rekord v d vitezi s potegom 95 kg. V SKOPLJE jc bil sestanek predstavnikov upravnih odborov nogometnih zvez Srbije in Makedonije, na katerem je bilo sklenjeno, da bo v četrti nogometni coni tekmovalo 12 ^članov, in sicer neposredno prvi trije iz makedonske in trije iz jnžno-srbske lige. Ostala mesta bedo izpopolnili: Vardar, če bo izpadel iz prve lige, ter Napredak iz Kraševca in Rabotnički iz Skoplja. če bosta zasedba 3—7 mesto v drugi ligi. Ostali člani sc bodo plasirali v to tekmovanje po kvalifikacijah. Sedež te četrte nogometne cone bo v Skop-Iju. Jugoslovanski košarkarski klub B3K je na turneji po Turčiji odigral že dve tetami in obe izgubil. Frvi poraz so Beograjčani doživeli v igri z Galata Sara), ki Jiii je premagal 53:55, v drugem srečanju pa ga Je premagal Fener Bakče z 49:38. * Prijateljska tekma v hokeju na ledu med Partizanom in Crveno zvezdo, s katero je bila odprta letošnja sezona, se je končala z zmago Partizana 7:0 (3:0, 2:0, 2:0). Gole za zmagovalno moštvo- so dali: David 2, Belič 3 ter Fiperski ln Revnaud po enega. Obe ekipi sta pokazali slabo Igro. TELEGRAMI I»ia iss I- I i». / 4» *4 ' 'A » .s." KABTDM, 8. dec. (AFP). Narodni poslanec Sudana Goža Malual je bil aretiran pod sumom, da je sodeloval v zaroti proti življenju predsednika vlade El Azharija. Preiskava je ugotovila, da je sodeloval pri poskusu atentata na predsednika vlade, ko je konec oktobra obiskal Sudan. Goža Malual bo v torek postavljen pred sodišče v Kartumu. TUNIS, 5. dec. (AFP). Francoske oblasti v Tunisu so sinoči prepovedale demoustracije, ki jih je organizirala Generalna zveza tuniških delavcev ob obletnici uboja vodje te zveze Ferhata Hnsscda. Ta zveza je največja sindikalna organizacija v Tunisu. LONDON, 5. dec. (Tanjug). Chri-stofer Hinton, eden izmed vodij britanskega urada za proizvodnjo atomske energije, je izjavil, da bodo čez dve leti spustili v Veliki Britaniji v pogon atomsko centralo. TEL AVIV, 5. dec. (AFP). Predstavnik izraelske armade je danes sporočil, da so oboroženi jordanski vojaki prodrli sinoči na izraelsko ozemlje pri luki Eilata ob Rdečem morju. Napadli so izraelsko patruljo in ranili nekega vojaka. DAMASK, 5. dec. (AFP). Predsednik sirijske vlade je zaprosil egipt-sko vlado, naj pomilosti funkcionarje »Muslimanskih bratova, ki jih je v soboto dopoldne sodišče v Kairu obsodilo na smrt. NEV YORK, 5. dec. (AFP). Generalna skupščina Združenih narodov je sinoči sprejela predlog, naj se nekateri uradni dokumenti v Združenih narodih prevajajo tudi v arabščino. NEV YORK, Ä. dec. JTanjug). Generalna skupščina Je včeraj sprejela resolucijo o ustanovitvi odbora 18 oseb, ki bo izdelel skupno defiui-cijo agresije. AMAN, 5. dec. (AP). Jordanska vlada je danes protestirala pri francoski vladi zaradi »nasilja v arab« skem Alžiru«. Protestno noto so 12* ročili francoski ambesađi v A manu. BERLIN, 5. đec. (Tanjug). Na današnji tiskovni konferenci se je kancler Adenauer izjavil proti pogajanjem s predstavniki Vzhodne Nemčije, likrati pa je izjavil, da Je za direktne diplomatske zveze i Sovjetsko zvezo. BERLIN. 5. dec. (Taniuc). Predsednik^ vzhodnonemške vlade Grote-wohl je na tiskovni konferenci izjavil, da bi ustanovitev vzhodnonemških oboroženih sil pomenila odgovor na ustanovitev evropske armade. KAIRO. 5. dec. (Tanjug). Revolucionarni svet je uradno sporoči!, da je organizacija »Muslimanski bratje« razpuščena. Felafci se predajajo Tunis, 5 .dec. (Reuter). Danes so uradno sporočili, da je več kot osem sto felahov odložilo orožje. V prizadevanju francoske vlade, da bi pomirili ta severnoafriški protektorat, je njen poziv, naj uporniki odlože orožje, sprejela že več kot polovica skupnega števila felahov. »Ljubim, uf!« Beseda je zamrla v skomizgu ramen in izbruhu gorjupega smeha. »Kdo neki govori pri tem o ljubezni? Nisem rekel: ,Ljubim jo,’ marveč: ,Ne morem živeti brez nje.’ Eden izmed razlogov, zakaj je tak pogovor izguba časa, je v tem, da ima beseda ljubezen sto različnih pomenov in nikdar ne veš, o katerem pravkar govoriš. Ljubiš boga in ljubiš crepes suzette,8 ljubiš svojo mater in svojega psa, zaljubljen si v Rembrandta in v vroče kopeli. Näk, Marie ne ljubim, če ti že gre za to. Koprnenje, da bi jo v mesečini držal za roko ali da bi koval zanjo sonete, mi je tuje. Pač pa sem zaljubljen v njena usta, v njene prsne bradavice ir način poljubljanja. Hkrati pa jo sovražim, bolj sovražim, kakor sem kdaj koga sovražil. Že od prvega trenutka, ko sem jo srečal, me vse njeno govoričenje, vse njeno početje spravlja v besnost. Že njene prve opazke ...« Osupnilo ga je dognanje, da mu izpoved o njej prinaša čudno olajšanje, še več: neko zanosno prešernost. Opisal mu je nočno snidenje z njo, pripetljaj s Patoujem, njen način, kako je pod kandelabrom dejala: ,Moj bog, kako si grd,’ njeno abotnost, njeno grobost in lakomnost — in pa omamnost njenega mesa. »Ne sprašuj me, kako je mogoče, da neko žensko sovražiš in si je hkrati želiš. Tega ti ne bom znal razložiti. Vem samo eno: sovraštvo je nemara najučinkovitejše dražilo k spolnemu občevanju in ljubezen, ki poteka v navalu jeze, je morebiti najbolj vznemirljiva, kar jih pozna svet.« Za trenutek je uprl pogled v strop. »Edina, toda zato tem hujša tegoba, ki jo takšna ljubezen pušča v človeku, je ta, da ne nasiti njegovega poželenja, da mu ne prinese niti miru niti sprostitve in...« Sedel je pokonci, povlekel skozi nos dim cigarete in si mirno natočil kozarček... »...In te polagoma spravi ob pamet.« Maurice je počakal, da je Henri zlil konjak vase In postavil prazen kozarček na okensko polico. »Kaj pa je v njej takšnega, da se ji ne bi mogel postaviti po robu?« je vprašal nato Maurice in s svojimi mirnimi, modrimi očmi osuplo pogledal Henrija. Okoli Henrijevih ust je zatrepetal utrujen, malce porogljiv nasmešek. »Vedel sem, da mi boš zastavil to vprašanje. Tudi v moji glavi se je porodilo že najmanj tisočkrat, a mu še zdaj ne vem odgovora. Vidiš, Maurice, brž ko začneš vrtati po spolnosti, ti skoraj ko j zmanjka tal. Sploh ne veš več, kje si, nimaš pred seboj jasne slike in gabi se ti celo to, kar doženeš. Domišljaš si, da si docela normalen, najbolj zdrav človek pod soncem, nenadoma pa odkriješ, da si se kar mimogrede sprevrgel v sadista, posiljevalca, homoseksualca ali pa v enega izmed tistih blaznežev, ki so stalni gostje maisons de speciality s. Spolnost me spominja na brezmejne globine oceana, kjer vlada večna tema in koder se plazijo pošastna, nam še neznana bitja. Od kod Marie takšen čar, da se mu kar ne morem ustavljati? Vnovič ti moram povedati, da tega ne vem. Saj nikomur drugemu ne pomeni niti približno toliko. Od svojega štirinajstega leta dalje že spi z moškimi, a še nikomur ni nikoli prišlo na misel, da bi napravil zaradi nje kakšno neumnost.« Prisiljeno se je zahihital. »Razen meni.« Oprl se je na komolce in se napeto zastrmel v prijatelja. Za lečami so mu sijale velike rjave oči. »Nori za nekim cepcem, izkoriščevalcem in zvodnikom, a se ji ne posreči niti to, da bi ga navezala nase! Od kod potemtakem ta njena moč do mene? Tega ne morem razumeti. Sprva sem mislil, da utegne biti vzrok izredna milina njenih gibov: prirojena ji je namreč neka plastična ljubkost kretenj, ki me razvnema. Živeti z njo se mi zdi kakor živeti ob kaki figurici iz Tanagre. Iznenada se je ustavil. »Razumeš, kaj mislim povedati? Je v mojih besedah sploh kaj logike? — Nemara pa je vzrok njena mlačnost. Njen način, da me gleda, kakor da me ne vidi: način, ki me spravlja ob pamet. Ne verjamem, da me boš razumel, zakaj ti nisi pohabljenec in dekleta niso nikoli gledala nate s takimi očmi. Vendar pa, verjemi mi, Maurice: če je pod soncem kaj globljega, zamotanejšega mimo spola, potem je to ponos. Ne mislim družbenega ponosa, marveč ponos človeka, da je človek. Ona pa gleda name, kakor gledaš ti na črva ali krastačo, kakor da sem nekakšna smešna kreatura z brado, ki nosi krinko človeka. In taka pcdsmehljiva, žaljiva brezbrižnost te hitreje spravi ob pamet kakor kar koli drugega. Nekoč sem bral opis prvega vzpona na Matterhorn. Sedemkrat je plezalec napadel to .strašno’ goro, kakor jo nazivaj o Švicarji. Ko se mu je naposled le posrečilo doseči njen vrh, so ga ljudje spraševali, kaj ga je napotilo, da se je leto za letom vračal in neštetokrat tvegal glavo. In veš, kaj je odgovoril? ,Ker se je ta preklemana candra norčevala iz mene.’ In prav takšni so moji občutki do Marie. Draži me, ker jo lahko imam, a ji ne morem vcepiti niti trohice čustva do sebe. Obsedla me je pač, postala je moja idee fixe, utelešenje brezčutnosti, usmiljenega prezira, ki sem ga občutil že od neštetih drugih žensk.« Sobo je zagrnila tema. Onkraj velikanskega okna je bilo videti, kako se nebo prepreza z vijoličasto barvo. »In zdaj?« je mirno vprašal Maurice.