S«. 185 MMmMSl tNMMfflaa.
tsfca]a, pomleljek. vttk dan afrtisf.	tw. tffci n
AslSJnga Št 20, I. nadstropje. DopM na| v tv	- «redn»Vi pfsma se ne »prejemajo* rokopisi se Prof. F. Peric. — Ustnik tiskarna Edino*!
znaša za mesec L 7.—, 3 mesece L 1«J0,	rVealo leto L M,—
Za inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Tek.	m upem S. 11-57.
¥ v	ifcijo 1.
cDIN
Posamezna številka 20 cent
Letnik XLtX
#
ST
številke t Trsta ta ekoHd po 30 cent — Oflari a« rabmafo v HrokMtt CM kolooe (72 m.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent oamrtaico, zahvale, poslanic« «■ vabila po L L-, oglasi denaraik uvodov hm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L £ — Oglasi, naročnina In reklamacije ae poiiljajo izključno uprav* edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega »ev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57.
Ponesrečeni
poizkusi diktatur
Odkar so boljševiki planili na dan s krilatico «diktatura proletariata», od //tedaj slišimo ponavljati besedo diktaturo po vseh evropskih deželah. Zanimivo je pri tem dejstvo, da hočejo nasprotniki boljševizma ponekod pobijati pretečo diktaturo proletariata z diktaturo ene osebe ali ene kaste.
Zlom meščanskega režima na Ruskem je utemeljen po neznosnih razmerah, v katerih je živela ogromna večina ruskega naroda do oktobrske revolucije. Le ker so bili dani vsi pogoji, je morala zmagati revolucija. In revolucija na Ruskem je že prinesla pozitivne uspehe. V plus ruske revolucije je treba vendarle prišteti osvo-boienje in osamosvojitev ruskega mužika. To je pozitivna pridobitev ruskega kmet-skega naroda, te resnice ni mogoče ovreči, pa naj so sicer ugovori proti sovjetskemu režimu še tako tehtni in upravičeni. In naj se v bodoče razvije na Ruskem katerakoli državna oblika, eno je gotovo, to namreč, da si ne bo nobena vlada upala na en ali drug način vpreči ruskega kmeta v prejšnji jarem.
Poleg Rusije imamo danes v Evropi še štiri diktatorsko vladane države. Te države so: Italija, Španija, Grčija in Bolgarija. Španija in Grčija sta vladani po vojaški diktaturi, Bolgarija ima meščansko diktaturo, a v Italiji imamo diktaturo ene politične stranke, ki pa je poslušno orodje svojega voditelja, in je torej pravzaprav diktatura ene osebe.
Ako se ogledamo po vzrokih nastanka omenjenih diktatur, tedaj vidimo precejšnjo razliko med temi posameznimi novimi tvorbami.
Italija se je nahajala v prvih povojnih letih do nastopa fašizma v boljševiškem valovenju in je torej fašizem smatrati kot reakcijo proti levičarskemu ekstremizmu. •Fašizem se je polastil države, toda obtičal je v desničarskem ekstremu, živel je dalje v nezakonitosti. Posledica te neprožnosti je bila zadnja nesreča, ki je zadela fašizem z umorom Matteottija. Slučaj Matteotti je le povod, da je v italijanski javnosti završalo, zakaj kupa je bila prepolna in zadostovala je le ena kaplja, da je prekipela.
S tem pa nikakor nočemo reči, da ni bil umor Matteottija z vsemi okoliščinami sam na sebi tako strašen zločin, da bi mogel razburiti javnost ne glede na ostale z\otr.ie, ki so jih zagrešili nekateri pristaši fašizma.
Nastop fašizma v Italiji je vzbudil pozornost vse Evrope. Na splošno so smatrali v zapadnih državah fašizem kot neko potrebno zlo za Italijo, ki je veljala kot dežela nereda in anarhije. Fašizem kot tak pa se ni mogel prikupiti zapadnim demokracijam, ker je diktatura fašizma ravno tako nevarna demokraciji kakor diktatura boljševizma.
Vkljub temu si je mogel fašizem pridobiti simpatije v nekaterih ekstremnih stru-jah v- inozemstvu, kjer so ga skušali posnemati. Toda iz Italije presajeni fašizem ni mogel uspevati v zapadnem in severnem podn bju. Le v Nemčiji se je zdelo, da pojde fašizem v klasje. Toda državno-zborske volitve v treh velikih državah so pokazale, da je ljudstvo proti diktaturi, bodisi levi ali desni.
Slučaj Matteotti je ugled fašizma v inozemstvu močno cmajal. Zakaj toliko opevanj fašizem, ki so ga desničarske struje v vseh deželah stavile za zgled državi in narodu ob vsaki še tako malopomembni vladni krizi, se je izkazal, da ima tudi senčnate strani. Vsakdo je moral uvideti, da utegne biti diktatura majhne skupine ljudi pravo gnezdo korupcije in korupcija mora prej ali slej zglodati še tako močno diktaturo. Zakaj umor Matteottija je imel svoj vzrok zlasti v korupciji.
Ni dvoma, da si je Mussolini prizadeval in si še prizadeva odpraviti ilegalne izbruhe svojih podrejenih pristašev, toda njegova volja je preslaba, da bi mogla zaustaviti tisto vztrajnost fašistovskega ilegalnega gibanja.
In ravno v tem pogledu je velika razlika med diktaturo v Rusiji in med vsemi ostalimi diktaturami v Evropi.
Fašizem je prišel na vlado protipostav-no, predno je premagal vse ovire, se je posluževal protizakonitih sredstev, naru-šil je javni red, se pregrešil proti ustavnim svoboščinam, skratka, sama nezakonitost. Danes, ko je Mussolini na vladi, pa se mora posluževati istih zakonov in postav, ki jih je pred pohodom na vlado s svojimi fašisti vred kršil. V tem obstoja največja težava. Narušena avtoriteta se ne da tako kmalu povzdigniti.
V Rusiji pa je stvar malo drugačna v tem pogledu. Boljševiki so tudi kršili zakon, toda ta zakon je bil meščanski, ki ga oni niso nikdar pripoznavali in kar je glavno, ga tudi danes ne pripoznavajo in tudi ne uporabljajo.
Oni so napovedali boj do smrti vsem buržujskim zakonom, buržujski morali, buržujskemu družabnemu redu sploh. In ko so prišli na vlado so korenito izpreme-nili tudi vse postave in zakonodajo. In v tej doslednosti je moč sedanjega režima v R usiji. V Rusiji se je torej revolucija zares izvršila in izvedla, fašizem pa je nastal kot protirevolucijsko gibanje in ni izvršil nobene revolucije, zakaj gibanje, ki ne zapušča nobenih vidnih sledov v socialnem razvoju naroda, se ne more imenovati revolucija.
Torej fašizem m v Itrfji ni potfobO, da-
siravno je spočetka kazalo, da je velik plus za državo. Nikakor pa ni smeta roči, da ni fašizem nič dobrega storil za državo. To bi bilo zopet krivično.
V	Španiji se nahaja De Rivera v velikih stiskah. Njegova «rovolucija» se je izvršila v vojašnicah in preko vojašnic ni prišla. Ljudstvo se te revolucije ni udeležilo in se tudi drugače ne briga za politiona vprašanja. Izvzeti so delavci, ki so edini organi* ziranci in ki so edini nevarni vojaški diktaturi. De Rivera je prišel na kemiio vsled maroškega vprašanja. Vojaštvo, to ae pravi oficirji, so zahtevali, da se vojna proti upornim Marokancem mora nadaljevati do zmage. Danes pa se sam španski diktator bavi z načrtom, kako čimprej likvidirati maroško vprašanje, ki gleda slabe finance španske države. Razume se, da ima De Rivera tudi med častniki svoje nasprotnike, ki bodo padli po njem, kajcor hitro se bo odrekel svojemu bojevitemu programu, po katerem se je dokopal do oblasti.
V	Grčiji traja kaos dalje. Ravao zadnje dni smo brali, da se je moral minister vojne i Rusija pa tvori izjemo. Tam je revolucija mornarice odpovedati, ker so mu odrekli j zmagala in se ustavila ob ruskih mejah, pokorščino podrejeni admirali in oficirji.! Rusija ie svet zase. Drugačne razmere so Absolutizem vladarske hiše prej, zdaj pa! ustvarile drugačno gibanje. In kakor se ni vojaška samopašnost so upropastile Gr- mogel fašizem razširiti, tako se tudi boliše-
~	vižem ne bo ustalil na zapadnih tleh.
ker m ne mara udeleževati tekmovanja med raznimi «itfcivtki» domovine.
In ali je v Bolgariji boljše? Vlada Can-kova ae nahaja v stiskah. Kri umorjenih ministrov zemljoradnike vlade ni prinesla blagoslova novi vladavini na Bolgarskem. Neprestano se vrte po deželi nemiri, kmetje se upiralo vojaški in meščanski kamarili v Sofiji, komunisti pa so neprestano na delu. Ni čuda, če se šarijo govorice, da je Bolgarska pred revolucijo. Eno je gotovo, in sacer, da je nezadovoljnost ljudstva velika in splošna, in da je vlada sedanjega režima. Vzdržati se more le s pomočjo Makedoncev, ki so faktični gospodarji Bolgarske. Toda ravno ti uporni in nemirni makedonstvujušči bodo prvi žebeij v rake v sedanje bolgarske vlade.
To bi bila kratka sfika diktatorskih režimov v Evropi. Diktature ne morejo zaznamovati do sedaj nS'akih uspehov. Nasprotno pa vidimo v deželah demokracij napredek, ustaljenje razmer, bertjianje socialnih prilik, sigurnost v političnih smernicah.
čijo. In danes vodijo politiko v Grčiji vojaške stranke. Vsak dan vstane kakšen nov uniformiran prerok, ki obljublja, da bo rešil domovino. In edini grški sposobni državnik. .Venizelos živi v pregnanstvu,
apa
Boljševizem je specifično rusko gibanje in novi družabni razvoj v Rusiji bo tudi tam odpravil takozvano diktaturo proletariata, ki je začasna.
HtpričiSff&sfl Bistu §a. FbzHa o psltmlkah
fttaptn „tutea&n" ?
(»M
Mi sive pisat wfl. Fna«Ws - mit mi?
BUif 2kr roi strme m ftej
RIM, 2. Najvažnejša novost v polemikah včerajšnjega in današnjega dne je dejstvo, da se je nepričakovano zopet oglasil v javnosti bivši po dm ini s ter za notranje stvari posl. Finzi. Finzi je poslal včeraj posl. Farinacci-ju v Kremono pismo, v katerem zanika obstoj nekakega testamenta, ki da ga je napisal in izročil svojemu bratu pod pogojem, da ga odpre le v slučaju njegove smrti. Dragi Farinaccil — je rečeno v tem pismu — V nekaterih listih, posebno v «Popolu» od 30. in 31. p. m. čitam, da obstoja nekaka moja spomenica — imenovana testament — katera da vsebuje z drugimi odkritji vred izpovedi, ki da gredo za tem, da bi se odgovornost za umor posl. Matteottija navalila tudi na nekatere osebe v vladi. Prosim te, da objaviš v svojem listu, da pozivam le enega izmed 40 milijonov Itafijanov, da bi mi izvolil predložiti en izvod te moje sedaj že legendarne spomenice. Glede vseh drugih obrekovanj bomo potem poskrbeli z vso mirnostjo. Še vedno čakam, da bi nasprotniki izrekli preti meni določene obtožbe, fako da bi mogel dodati nova sodna postopanja k tistim, ki sem jih že začel proti «Tribuni», «Unita», «Avanti» in smotri «Italica».
Liberalnih in opozicijonahuh listov Fin-zijevo pismo ni prepričalo. «Giornale d'Italia> trdi v svojih pripombah k temu pismu, da je nekdo, ki pozna ali trdi, da pozna ono spomenico ter je pravil o njeni vsebini vsaj še dvema drugima osebama. Razumljivo je, da se s Finzijevim pismom bavi tudi popolarski «Popolo», ki je bil od bivšega podministra naravnost imenovan. «Pop0lo» trdi, da je bil Finzijev testament napisan v šestih izvodih. Spomenico je pripravil za svojega brata z namenom, da jih ta poslednji v slučaju sn*rti svojega brata izroči državnemu pravdniku. V na-
list bivši podminister Finzi, Filippelli in odv. Olivieri s pomočjo genovskih brodo-lastnfkov. Vsakemu izmed treh imenovanih je pripadala po ena tretjina premoženja. Kmalu pa sta Filippelli in Olivieri Finzija iztisnila in sta postala sama gospodarja. F&ppelli je tedaj prevzel ravnateljstvo lista ter živel od tedaj skrajno razkošno. List je dobival iz Genove po 5©0.©00 lir podpore na mesec. Od teh je šlo le kakih 300.«00 v blagajno, ostalo se je porabilo za vzdrževanje raznih oseb, ki niso imele pri listu načesar opraviti. Luksus je bil toHk, da so We blagajne kljub velikanskim podporam ašalao prazne. Ko je bilo sklenjeno, da Ust preneha, se je ugotovilo, da je bilo v teku 10 mesecev porabljenih okoli 12 milijonov tir.
Danes popoldne se sestane fašistovski občni zbor. Mussoftni bo imel, kakor vse kaže, le kratek pozcfeaven govor. K otvoritvi bodo pripuščeni tudi zastopniki listov. Vsem sejam bo predsedoval Mussolini sam. Glasovalno pravico bodo imeli člani velikega fašistovskega sveta in pokrajinski tajniki fašistovske stranke.
OMni zbor ftfsfuske stranke
RIM, 2. Danes se je izvršila otvoritvena seja občnega zbora fašistovske stranke. Navzočnih je bilo kakih 400 oseb, med njimi mnogo senatorjev in poslancev, 74 pokrajinskih tajnikov stranke ter ravnatelji fašistovskih dnevnikov in tednikov. Ob 17. uri je vstopil v dvorano konsistorija on. Mussolini, zavzel svoj prostor na tribuni in kmalu nato otvori! občni zbor. On. Giunta je prebral pozdravne brzojavke, nakar je dobil besedo on. Grandi, za njim še Giunta in on. Roberto Forges D'Avanzati.
Nemčije. Francoski strokovnjaki so pri posvetovanjih glede formule o razsodišču izjavili, da ae uveljavi francoska koncesija, po kateri se v zadnji Instanci odloča posebno razsodišče o nemških neizpolnitvah samo tedaj, če se načelo stranke razsodišča ne prizna samo v vprašanjih neizpolnitev, ki zanimajo predvsem angleške in ameriške finančnike, temveč tudi glede odločitev transfertnega odbora. Ameriški zastopnik Logan je opetovano posege' ' debato ter izjavil, da bi bilo treba transfert-nemu odboru popolnoma, zaupati ali pa sploh zavreči Davresov načrt, v katerem je trans-fertni odbor nenadomestljiv faktor. Končno je posredoval belgijski zastopnik.
Nemčija proti odgoditvam vojaških izpraznitev
BERLIN, 2. Poluradna «Zeit» potrjuje napovedani predlog nemške vlade proti dovolitvi odgoditve kolnskega mostišča ter pripominja, da je nemška delcgacija trdno' odločena,
da ne bo sjrrejela nobenega predloga za podaljšanje nezakonite zasedbe kolnskega ozemlja in ruhrske kotline
do poletja 1926. Pričakuje se, da bo v tef točki borba med nenško delegacijo in zavezniki zelo srdita.
Jugoslovenska vlada proti povečanju bolgarske vojske
Hitra pomoč pogoreicem v Strumici
BEOGRAD, 2. (Izv.) Sinoči se je vršila od 16.-20. ure plenarna seja vlade. Po seji je bilo izdano sledeče uradno poročilo:
Ministri so podali poročilo o stanju ministrstev, katera so prevzeli. Notranji minister Petrovič je poročal o požaru v Stru-mici. V tem svojem poročilu je omenil, da je pogorelo četrt mesta. Požar pa ni povzročil velike stanovanjske krize, ker so bile prizadete večinoma le trgovine. Prebivalstvo, ki je ostalo brez strehe, se je naselilo v ostalem delu mesta in v okolici. Za pomoč pogorelcem je bil izvoljen poseben odbor. Prebivalci Strumice so prijetno presenečeni, ker jim je vlada tako hitro prihitela na pomoč.
Zunanji minister Marinkovič je poročal o zahtevi bolgarske vlade za zvišanje števila bolgarske vojske. Vlada je to zahtevo Bolgarije enoglasno odklonila z motivacijo, da mora Bolgariji ostati na mirovnih konferencah predpisana stalna vojska.
BEOGRAD, 2. (Izv.) Tudi davi se je
vršila seja vlade. Notranji in trgovinski minister, kakor tudi ostali ministii so izjavili, da so prišli na sled zlorabam v finančnem ministrstvu. Vsa ta odkritja bodo objavljena.
Zunanji minister je nato poročal o dogodkih na Bolgarskem. Jugoslovenska vlada je na stališču, da zahteva Bolgarska zvišanje svoje vojske samo za to, da bi zamenjala z novimi vojaki makedonstvy-jušče, ki bi morali potem oditi v Makedonijo. Vesti, ki jih je razširjala bolgarska vlada o komunistični zaroti na Bolgarskem, smatra beograjska vlada za tenden-cijozne in za brez vsake podlage.
Minister Kulovec v Ljubljani
LJUBLJANA, 2. (Izv.) Danes je prispel v Ljubljano ministre dr. Kulovec. Na postaji so ga sprejeli minister Sušnik, ki se nahaja v Ljubljani iz službenih ozirov, poslanec Kremžar in nekateri drugi njegovi somišljeniki. Vzrok Kulovčevega prihoda v Ljubljano do sedaj ni še znan.
Škeft in žrtve neviht
na Bavarskem in SolnogreŠkem
BERLIN, 2. Po dolgotrajnem deževju teh dni je reka Iser močno narastla. Sinoči se je položaj zboljšal, vendar pa prihajajo iz vseh krajev vesti o resnih škodah. Ceste in stranske železnice so pretrgane; mostovi in hiše zrušeni, po celih okrajih je vsa žetev uničena. V Miinchenu samem je več delov mesta pod vodo.
Na Solnograškem je voda odnesla znatne množine lesa, ki je bil last avstrijske države. V mestu Salzburg je utonilo več oseb. V prizadete pokrajine je bilo odposlano vojaštvo.	_
Vrednost nemških dajatev za reparacije
BERLIN, 2. Wolfov dopisni urad poroča, da je nemški ekonomist prof. Pertano, po natančnem raziskovanju ugotovil, plačala Nemčija do 31. decembra	v
drug, v katerih je včlanjena Četrtina vseh poljedelcev. _
Novi izredni komisar na Reki
REKA, 2. Danes je prevzel svoje funkcije kom. dr. Vivorio kot novi izredni ko--sr za reško občino. Dosedanji komisar kom. Boragno je bil imenovan za prefekta v Avellinu. _
Nižnjenovgorodski semenj otvorjen
MOSKVA, 2. Ob navzočnosti članov vlade je bil slovesno otvorjen veliki semenj v Nižnjemnovgorodu, ki po svoji razsežnosti ne zaostaja za predvojnim.
Pogajanja za novo posojilo v Ameriki NEW YORX, 2. Tukaj so vzbudila pozornost pogajanja, ki se ravno vrše med Jugoslavijo in newyorškimi finančnimi krogi za izplačilo 3 do 5 milijonov dolarjev da je' posojila za kratko dobo, ki bi služilo za 1922 v; gradnjo železniške proge v Split. Pogaja-
------- v	.	. Med grobno tišino je vstal nato on. Mus-
dal je vanju opisuje popolarsko glasilo vse- ; soHnif katcrega govor so zboroval« v njega
bmo Fmzijevega ^testamenta*. Bivši pod- glavnih pov£iarkih burno pozdravljali, minister pripoveduje v prvem delu, kako &
je bila ustanovljena «čeka», dalje komu je bila neposredno podrejena, katco se je finansirala itd. Finzi da navaja tudi imena organizatorjev posameznih nasilstev. Končno trdi popolarsko glasilo, da je Finzi
Automobil ruskega poslaništva zopet napaden
RIM, 2. «Sereno» poroča: Včeraj okoli 10.30 je bil ustavljen na vogalu ulice Vol-
sam pravil nekaterim osebam o vsebini j turno automobil ruskega poslaništva od svojega «testamenta». Potem pa je nakrat' skupine fašistov v uniformi državne milice obmolknil in ni več hotel govoriti.	i Eden izmed napadalcev je hotel strgati z
Nekateri listi se zopet bavijo danes in; automobila rdečo zastavico s sovjetskim včeraj z zgodovino lista «Corriere Italia- j grbom, a šofer ga je s pestjo tako treščil, no», čigar ravnatelj je bil odv. Filippelli, da se je zavalil med svoje tovariše. Po ki je sedaj zaprt kot obtoženec umora, posredovanju karabinerjev se je automa-«Sereno» pravi, da so ustanovili omenjeni bil mirno oddaljil.
Francoski uspeh m londonski konferenci
Nasprotja med Francozi in ameriškim zastopnikom. — Pred prihodom nemške delegacije.
LONDON, 2. Diplomatski poročevalec «Westminster-Gazette» poroča, da so strokov-
dne se vrši plenarna seja konference, ki bo razčistila vsa viaeča vprašanja, ker sta Mac-Donaid in Herriot trdno odločena, konferenco brez nadafjnega zavlačevanja zaključiti.
LONDON, 2. Dnevni red današnje plenarne seje londonske konference je sledeči: Poročilo prvega odbora, poročilo tretjega odbora, poročilo interpelacije juristov in sprememba Da-njaki odobrili načrt prvega odbora, ki odstra- wesovega načrta, d oči m ostane v veljavi bese-njuje glavno oviro za realizacijo nemškega po- 1 dilo povabila za Nemčija sojila.	*	—
PARIZ, 2. Posebni poročevalec «Matina» poroča, da se vrše oficijozna pogajanja Francije in Anglije, ki naj bi dosegla, da Anglija ne odstrani prej svojih čet iz koelnskega ozemlja, dokler Francija in Belgija ne storita istega v Porurju. To bi se moglo zgoditi šele eno ali dve leti po udejstvitvi Dawesovega načrta.
Listi soglasno ugotavljajo, da znači včerajšnji dan konference v Londonu pomembne uspehe za Herriota, ki kljub težkemu boju, ki ga je moral izvojevati, nikakor ni žrtvoval pravic in interesov Francije. Vsi listi naglaša-jo pomirjevalni duh, ki ga je dokazala Francija v teku kočljivih pogajanj, in dajejo izraza upanju, da je na podlagi francoskih predlogov sporazum na konferenci neposredno na vidiku. Tretji odbor je včeraj zopet povzel svoje
odišču, ki
retji c
delo. Razpravljal je o razsodišču, Id ga predvideva francoski Dredlog. Danes ob "t I. doool-
Po današnji plenarni seji se bo konferenca nekoliko odpočila« vsled česar je prva seja z Nemci začasno določena za tovek dopoldne. Le nekaj strokovnjakov bo med tem imelo razgovore % zastopniki angleškega vojnega ministrstva o vprašanja železnic v Porenju in o pogojih izpraznitve Porurja.
LONDON, 2. Ramsaj MacDoaald a« je sinoči odpeljal v Chequers na kratek oddih za današnjo plenarno sejo konference, ker je bilo na seji angleške delegacije ugotovljeno, da je bil prvi del konference glede sporazuma med zavezniki uspe ino zaključen.
Razprave v hetjem odboeu so bile sinoči zaključene. Načeloma je šlo za vprašanje, da se rešijo nasprotja med francoskim in ameriškim naziranjem o prizivu proti odločbam transfertnega odbora, ki naj dobi pravico ustaviti nemška plačila zavetnikom, ako bi bila vsled niih otfroSena finančna živlienjazmočnost
dajatvah 41.5 milijard mark v IzLatu ba j nja se splošno smatrajo kot značilen znak račun vojne odškodnine. Nadaljne dajatve novega stališča ameriških bankirjev glede do 30. junija 1924 znašajo 540 milijonov, j denarnih posojil v Evropi. Istočasno pome-razen tega je treba prišteti še to, kar sta' ™jo ta pogajanja značilno spremembo stasi vzeli Francija in Belgija v Porenju in v Ušča Amerike napram Jugoslaviji, ker ruhrski kotlini.	svoječasno razpisano posojilo 100 milijo-
;	" ,	nov dolarjev, od katerih je bilo izplačanih
Dvajsetletnica bolgarskih zadrug samo 15 milijonov, ni uspelo. Ker so se SOFIJA, 2. Delegati zadružnih udruženj v aprilu t. 1. pogajanja glede fundacije na Bolgarskem so proslavili na slavnosten jugoslovenskega dolga napram Ameriki način 20-letnico ustanovitve prvih bol- končala z odgoditvijo, tolmačijo to dejstvo garskih zadrug. Častni predsednik zadrug, vplivni bankirji tako, da bi sedanja poga-glavni ravnatelj za statistiko Ciril Popovjjanja glede gradnje železniške proge je imel slavnostni govor, kjer je ugotovil, utegnila znova imeti za posledico pogaja-da obstoja danes na Bolgarskem 2390 za- j nja o državnem dolgu Jugoslaviji.
Publicist Hermann Wendel o Nikoli Pašiću
Hermann Wendel, ta priznani pozna-	sam v prilog. Četudi ne brez Človeških
valeč stvari na Balkanu, je priobčil v	hib, je bilo Pašićevo politično dr-Jovanje
«Prager Presse» zanimivo karakteristiko	pol stoletja — demokracija na pohodu! človeka in politika Pašiča ter njegove dr- j Moti pa se tisti, ki pri Pašićevih me-
žavniške minulosti. Veljavnost te ocenitve	todah misli na Bakuninov zarotniški ar-povišuje zlasti dejstvo, da je pisana mirno, stvarno in brez vsakih ostrin proti poli-
zenal. Pravo merilo za Pašićevo diplomatsko strategijo je marveč v minulosti tičnim nasprotnikom Pašiča. Ta izvajanja Srbije. Ta si ni le s svojimi boji 1. 1804. do
" 1813 in 1. 1875 do 1878, marveč tudi z dolgotrajnimi in spornimi pogajanji s turškimi gospodi priborila svojo svobodo.
niso polemika, ampak zgodovina na pod-nega uverjenja. Posnemljemo: bil mladi Pašič slušatlej inženir
skih znanosti na politehniki v Ziirichu, je; Tudi Pašić ni zatajeval dedščine tega bila Srbija mala deželica, ki ni segala niti razdobja. Rodom iz Zaječarja, kjer se zli-
do Niša, in turška vazalska država. Po štirih deseletjih pa je revolucijonarno razpoloženi Pašič, kot vodilni državnik Srbije, doživel izgon Turkov iž Evrope,
vata dru£o v drugo srbstvo in bolgarrtvo, je imel Pašič v svoji krvi več vztrajnosti in premišljenosti, ki se pripisujeta Bolgarom, nego pa lahke vzletnosti in južne
razpad habsburške monarhije in ujedi- domišljavosti Šumadinca. To ga je naučilo njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ven- veliko umetnost čakanja in ocenjevanja, dar so razlagalci usode človeštva in na-' Bolgarski pregovor; Počasi dozoreva me-rodov poizkušali, da bi po teh bajnih Iona — je bil temeljni nauk njegove po1!'-uspehih Pašiča njegovega življenja pot; tične modrosti. Čednost vstrpljivosti mu ie predstavili kot vrsto zarot bakuninskega podelila nadmoč napram nestrpnemu in (ruskega) kova. V tem je sicer zrnce res- vročekrvnemu narodu. Spoznanje, ki se ie niče, kolikor je bila misel jugoslovenskega vsekdar obneslo, da je namreč čas njegov ujedinjenja krščena z revolucionarnim najboljši zaveznik, je Pašiča varovalo, da
ognjem. Od svojega tovariša Svetozarja arkoviča, navdušenega apostola socijalizma in radikalizma med Srbi, je dobil mladi Pašič nauk, da morata narodno gospodarstvo in samouprava v notranjem in na zunaj v svrho srbsko-bolgarske zveze — kot prvi korak k zvezi balkanskih narodov in k uničenju turške in habs-burgovske sile —, biti cilj prave bodoče polHike. Ta nauk je bil Pašiču kompas in revolucijonarno je bilo delo, v katerega rezane kamene je vklesano njegovo ime. In to tudi v velikem zgodovinskem zmi-o delo ni le premaknilo državne meje in zamenilo vladarje, marveč je bil s porušenjem avstr0-0grškega in turškega fevdalizma dosežen tudi kos osvoboditve kmetov ter temeljita sprememba v razvrstitvi družabnih razredov širokim ma-
ni nikdar dvomil o sebi in svoji nalogi. V vseh osebnih in političnih viharjih je znal ohranjati duševno ravnovesje. Že neposredno po ustanovitvi radikalne stranke, ki ji je bil eden voditeljev, je moral v letu 1883 radi ustaje v timoškem okrožju bežati ter je do triumfalnega povratka živel v bolgarskem in romunskem izgnanstvu. Naslednje leto je bil že predsednik skupščine, a leta 1891. je bil prvič na čelu vlade. Potem se je izkazal kakor voditelj beograjske mestne uprave. Ko pa je v letu 1899. zadela bivšega kralja- Milana kroglja atentatorja, je izustal ta Obrenovič grožnjo: «Pašič, to mi poplačašf* In res so njega in druge radikalne voditelje postavili pred porotno sodni jo, ki jih je obsodila na dvajset let ječe — seveda le na papirju.
Tdđte me m pa pride, ko je v letu 1911 spor & Bolgarsko postal nepremostljiv; ko «e ▼ letu 1914. Berchtold grozil a profini ultimatumom; ko je 1915. antanta ■iHla k teritorijalnim odstopitvam Bolgar* pld r prilog; ko se mu je v letu 1916. moč srbskega naroda skoro zlomljena zrušila pred noge. AH vse to ni moglo ukloniti pleća postarnega Pašića. Tudi to, da so ga v nebrzdanem strankarskem boju obsipali z očitanji in obrekovanji, da so mu nasprotniki očitali sebičnost in pohlep po denarju, da so mu izračunavati, koliko milijonov da si je pridobil, koliko duš da je podkupil, da so ga označali za najkorupt-oejšega človeka, kolikor jih pozna srbska zgodovina: vse to ga je puščalo povsem hladnega v zavesti, da razpolaga z neizmernim kapitalom narodne naklonjenosti: Preizkuševalec in poznavalec ljudi, in pa tudi zaničevalec — ko je videl, koliko se jih zvija pred njegovo močjo: je Pašič dorasel v teku desetletij do najpopularnejšega pojava na beograjskih ulicah. Ko je, ne oziraje se okoli sebe, vzravnan in u-mcrjenega koraka stopal po ulici, mirnega očesa in brezstrastnega starčevskega obličja, so domačini tujcem kazali nanj: To je Ćiča Baja! Govorili so o špartansko priprostem življenju njegovem.
Največ anekdot pa se je širilo o njegovi prislovični zvitosti. Ni samo kmetska preprost verovala v njegovo preka-njenost. ki mu je omogočila, da je motal in mešal vso Evropo, da je le izbil kako korist za Srbijo: marveč so tudi naobra-ženci za molkom vedno «zapetega» Pašiča slutili tajno macchiavelističnih načrtov. In ko je Pašić izpregovoril, je zvenela njegova beseda prebrezpomembno, da ne bi prikrivala najgloblji pomen; njegova beseda je bila pre odkrit o srčna, da ne bi dišala po diplomatski neiskrenosti. Taka domneva pa je bila zgrešena. Nikoli ni mislil na to, da bi kako politično idejo poglobil v teorijo, ali kak politični cilj v problem. V resnici je bila njegova narava veliko ubožnejša na dvoličnosti in zakot-nosti, nego je mislil svet. Ni hotel biti zvit v velikih stvareh in njegove politične konstrukcije so bile genijalno priproste. In ko je sedaj njegovo dovršeno delo pred očmi vseh, se kaže kot pregleden sistem ravnih črt in geometriških figur.
Njegov neutajljivi oportunizem ni imel nič skupnega z nagnenjem h kompromisom. Ni se lovil za enodnevnimi uspehi in ni živel od roke do ust. Četudi je včasih — kakor v procesu I. 1899. — kazal sumljivo odjenljivost napram vladajočim oblastim, vendar ni nikoli zatajil velike vodilne misli svojega življenja in stremljenja: da pripravi svojo, radikalno, stranko do moči, da pospeši ujedinjenje južnega Siovanstva, Ko je bil v letu 1903. izveden prvi del njegovega programa, se je posvetil skoro izključno vnanji politiki, da privede tudi drugi del do srečnega zaključka. Dve temeljni načeli sta bili, ki ga nista pustili nikdar na cedilu: njegovo prijateljstvo do Bolgarov, ki ga je neomajno propovedoval skozi trideset let, in potem njegov oslon na Petrograd, ker je bil uverjen, da Srbija ne more biti obenem v tesnih odnosajih z Rusijo in Avstro-Ogrsko. Tega treznega človeka dejstev, tega hladnega fanatika resničnosti niso silili k taki orijentaciji morda čustveni razlogi. Ne iz romantičnega sanjaštva o jugoslovenskem krvnem bratstvu, ali slovanski vzajemnosti, marveč realno politično spoznanje mu je govorilo, da je najboljše za interes Srbije, če je bolgaro- in rusofil. Ker pa je usoda hotela tako, da je v času obeh vojen Srbov proti Bolgarom ravno on vodil državne posle, je Pašič pred začetkom vojne puščal velikega protektorja ob Nevi popolnoma v nejasnem glede tega, kar bi moglo priti ter ni mirne poravnave s podonavsko monarhijo nikakor izključal iz svojih načrtov. Tempa razvoja, ki je moral logično končati z jugoslovenskim ujedinjenjem, ni hotel Pašić nikakor prenagliti in dogodki leta 1914. so prihrumeli nadenj nepoklicano in nepričakovano.
Dolgo je bila podpora Rusije ena tajnost njegovega uspeha. Ker pa je svetovna vojna nastavila sekiro na koreniko habs-burgoveke monarhije, mu je usoda naklonila nekaj večjega, česar se ni mogel nadejati noben smrtnik: zlom caristične Rusije mu j^ ugladil polje, ki se je postavila nanje narodna zgradba Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne da bi postala moskovska vazalska država. Naj ga je tudi po letu 1918. zadela usoda Bismarcka, -ki mu je po dovršitvi zunanjepolitične naloge v notranji politiki manjkala srečna roka: vendar je z delom ujedinjenja Jngoslove-Nikole Pašiča spojeno za vse
■___
DOOO
t**
nov ime čase!
«Prager Presse», ki zavzemlje važno mesto v češkem tisku kot glasnica mero-dajnih krogov v čehoslovaški republiki,
Sripominja k tej WendeIovi karakteristiki fikole Pašiča: «Vodja radikalne stranke se je pokoril odločitvi krone in je izročil vladne posle demokratskemu voditelju. To pa ne pomeni še nikakor, da je Pašić izločen iz politične aktivnosti. Vsekako pa zasega ta sprememba sistema v fJblitično zgodovino Srbije, v kateri je Pašić tu opisan kakor najodločnejša nje osebnost.
M\ prvi novinarji
Nihče še ni spisal zgodovine slovenskega časnikarstva. Duševni profili naših prvih žurnalistov so docela pozabljeni. Včasih se nam zdi, da jih sploh nismo imeli, ali pa so bili zgolj okorni diletanti, politični pisači ali pisatelji, ki so zgrešili pot. Taka mnenja nastajajo iz napačnih analogij; kdor ne razume časa in razmer, ne umeje tudi ljudi. Res je, da nismo imeli Havlička, a tudi Čehi so imeli samo enega. Treba je razumeti bleiweiščino in nanjo se na-fdanjajočo dobo politično-kulturnih bojev, da razumemo nivo takratnih slovenskih
žurnalistov, Zomci, ki našo dobo z drugih vidikov, tudi o današnjih žurna listih nekoliko gačno mnenje nego mi sani Naši «bojevniki peresa* niso zapustili bogate dedščme in še danes veljavnih tradicij; vendar pa so bili ljudje svoje sorte, tipični za svoj poklic in za razmere, v katerih so živeli. Med njimi najdemo izrazite osebnosti, požrtvovalne ljudi, ki so se zavedali resnosti tiskane besede. Marsikdo je že govoril o hlapcih in kruhoborcih, a ni povedal nič drugega nego to, da so b£ti le otroci svojega časa, ko se je hlapčevalo na vseh koncih in krajih.
Zgodovina slovenske žurnalistike bo začela posebno poglavje pri stari mariborski hiši v nekdanji Edmund Schmiedgasse, ki je po prevratu dobila ime po njenem nekdanjem stanovalcu, slovenskem žurna-listu in pisatelju Josipu Jurčiču. V tej hiši sta delovala dva moža, ki sta značilna za sodobno slovensko časnikarstvo: Anton Tomšič in J. Jurčič. Slednji si je postavil trajen spomenik v našem slovstvu, prvega pa bo najbolj omenjala zgodovina slovenskega časnikarstva kot enega izmed prvih naših žurnalistov. Ime Antona Tomšiča je domala pozabljeno. Življenje je prezgodaj zlomilo njegovo pero. In vendar je bil Tomšič ena izmed gibalnih sil našega preporoda, pomemben zlasti za Maribor in severno mejo vobče. Kot urednik prvega slovenskega dnevnika «Slovenski Narod» je bil ustanovitelj poklicnega žurnalizma pri nas na Slovenskem.
Na starem, tihem mariborskem pokopališču, ki ga nameravajo v doglednem času opustiti, leži grob tega slovenskega bram-bovca, ki so ga tamošnji Nemci nazivali: «windischer Heiland>. Na grobu je spomenik s sledečim napisom: «Anton Tomšič, rodil se v 26. dan maja 1842 v Dednem dolu na Dolenjskem, umrl v Mariboru 26. dan maja 1871. Hrabremu bojniku o svobodi in napredku slovenskega naroda postavili njega častilci 1875. leta.» Zanimiv dokument o Tomšiču mi je izročil g. Dav. Žunkovič, ki ga je našel med starimi listinami mariborskega okrajnega, glavarstva. Zanimiv je v dvojnem oziru: najprej nas seznanja z dejstvom, da je bil mariborski « slovenski izveličar» v očeh takratne c. kr. vlade zastopnik one nacionalne ideje, ki je danes utelešena pred nami. Drugič pa nam omenjeni akt podaja zadnje uradne podatke o Tomšičevi osebi in smrti
Graški namestnik Kiibeck von Kubau je pisal 9. februarja 1872. pod št- 298 preds. mariborskemu okrajnemu glavarju Juliju Seederju zaupno pismo, ki se v slovenskem prevodu glasi sledeče: «Vaše blagorodje! Vsled visokega odloka g. ministra notranjih zadev z dne 5. t. m., št. 675 M. I., prosim Vaše blagorodje, da mi prej ko mogoče sporočite, ali je po Vaših opazbah pokojni urednik Anton Tomšič kdaj potoval v Srbijo, zlasti pa, če je potoval lansko leto, aH pa če Vam je kaj znano o nekem drugem možu po imenu Tomšič, ki se je pri nas, posebno pa na Dunaju, izkazal kot političen agent in se je baje podal v Beograd, kjer so ga opazili v novembru lanskega leta. V pritrje-valnem primeru bi zelo želel natančen osebni opis imenovanega. Vaše blagorodje naj mi blagovoli zaeno sporočiti tudi dem smrti urednika Tomšiča, kakor tudi na kratko faktum njegovega samomora, ker je bila zadevna poizvedovalna listina mestnega urada v Mariboru že vrnjena. Gradec, dne 9. februarja 1872. C. kr. namestnik: Kiibeck s. r. — Njegovemu blagorodju g. Juliju Seeder, c. kr. okrajnemu glavarju v Mariboru.»
Na aktu je koncipiran Seederjev odgovor. odposlan dne 14. februarja 1872. pod št. 6 preds. Naj sledi v prevodu:
«V smislu visokega odloka z dne 9. t. m. št. 298 preds. udano sporočam, da so bivšega urednika Antona Tomšiča dne 26. maja 1. 1871» zjutraj našli mrtvega v njegovi postelji. Besede, ki jih je izrekel prejšnji večer v družbi Ivana Železnikarja in Martina Sarnika, vzbujajo sum, da je storil samomor. Zdravniški parere pa je na podlagi raztelesenja ugotovil serozno kap.
DNEVNE VESTI
Pranfe Umi
Tomšič je študiral na Dunaju, se je nekaj časa potikal pri svojem očetu, ki je bil takrat gostilniški zakupnik na Vrmiki, L 1867. pa je kot odvetniški koncipijent vstopil v tukajšnjo pisarno odvetnika dr. Dominkuša; 1. 1868. je prevzel uredništvo « Naroda* in ni znano, da bi bil v Beogradu ali v Srbiji. Tomšič je bil na dan svoje smrti star 29 let. velike, suhljate postave, kodrastih, svetlordečih las m je nosil rdečo polno brado. Kolikor sem mogel poizvedeti, ima Tomšič še enega brata, ki se je lansko leto ob času smrti urednika Tomšiča nahajal še na Dunaju, pozneje pa je baje odšel na Hrvatsko. Natančnejših podatkov nisem mogel dobiti, vendar pa ne bo težko še naknadno kaj poizvedeti, ker je Tomšičev oče gostilničar in posestnik v Stični na Kranjskem, Tomšičev ujec pa je c. kr. okrajni glavar v Ljubljani. Paick.
Podatkov o kakem drugem možu, ki se piše Tomšič in ki bi nastopal kot agitator, kakor omenja doposlani mi visoki odlok, pa nisem mogel dobiti 14. 2. 1872. (Šifra.)»
Anton Tomšič je bil prvi glavni urednik «Slov. Naroda». Pod njegovim vodstvom je delal v uredništvu za dve leti mlajši Jurčič, tačas že znan kot pisec «Jurija Kozjaka*, «Desetega brata* ter številnih povesti iz kmečkega življenja. Po Tomšičevi smrti je postal Jurčič njegov naslednik in je sredi julija L 1871. prevzel vodstvo «Slov. Naroda» v Maribora, dokler se ni v oktobru 1. 1872. preselil z listom vred v Ljubljano.
Ta članek bodi le skromen prispevek k Tomšič - Jurčičevemu poglavju zgodovine slovenskega časnikarstva.
B. Borko («Jutio»).
Ena lanilfnili zahtev oponcij« po umoru poslanca Matteotti-ja je bila zahteva po odpravi faiistovske mrace. Mussolini je to zahtevo v svojih zadnjih govorih ponovno odločno odklonil, pač pa je obljubil, da bo fašistovsko milico prilagodil državni ustavi. V to svrho je odobril ministrski svet na svoji seji od 1. t. m. besedilo kr. odloka o preuredbi državne miHce. V naslednjem poda jemo najgtavnejše določbe tega odloka. Predvsem določa novi odlok, da bo driavma milica tvorila sestaven del oborožene sile države. Prisegla bo kralju ter bo podvržena istim disciplinarnim in kazenskim predpisom kakor kr. armada. Državna mmca bo imela sledečo uredbo: na čelu glavno poveljstvo, dalje 12 poveljstev con, 3 poveljstva avtonomnih legijskiJh skupin in 95 legifskih poveljstev. Vsaka legija bo obstojala iz 3-5 kohort, kohorta bo štela 3 centurije (stotnije) in vsaka centurija po 3 manipule. Čini častnikov bodo sledeči: glavni konzul (odgovarja korne-mu generalu), konzul (divizijski general), prokonzul (polkovnik), senior (major), centurijon (stotnik), načelnik manipuia (podporočnik, oziroma poročnik pri tistih, ki so imeli ta čin že v armadi). Glavni poveljnik, poveljniki con, poveljniki avtonomnih legijskih skupin ter častniki in prostaki, ki so jim dodeljeni, so stalno v službi. Vsi drugi častniki in prostaki se smatrajo, da so na dopustu. Častniki in vojaki državne milice služijo prostovoljno ter so plačani, razen ravnokar omenjenih, ki so stalno v službi, samo tedaj, ko so pod orožjem. Vojaki državne milice se re-krutirajo izmed državljanov, ki napravijo tozadevno prošnjo, ki so telesno, moralno in politično! sposobni ter imajo vsaj 17 in ne več nego 56 let. Državna milica bo pod poveljništvom mini sirskega predsednika, ki jo bo uporabljal v notranjosti in v kolonijah za one naloge, ki jih bo smatral za potrebne. Stalna naloga državne milice pa bo predvojaška izobrazba armade. V tem delu svoje naloge bo podrejena vojnemu ministru. Milica se bo vzdrževala iz budžeta ministrskega predsedstva.
Listi so sprejeli načrt za preuredbo državne milice različno. Liberalni «Gior-nale d'Italia* pravi, da je treba priznati, da je načrt odloka dober, davno skrb pa je treba posvetiti po mnenju liberalnega glasila izberi častnikov. Častniki morajo biti vojaki in ne »trankarjL Le tako bo dano popolno jamstvo, da se državna milica ne bo mogla izrbaljati kot orodje za pritisk na druge stranke. Demokratski «Mondo» pa pravi, da si pridržuje sodbo do tedaj, ko bo končana vsa zakonodaja državni matici. Že sedaj pa daje izraza
italijanščino, ne da bi bila s tem izzvala nejevolje in tem manj sovraštva.
V ostalem dokazuje zaključek članka, da se je iz tega posebnega slučaja hotelo delati poleg političnega vprašanja tudi vpraianje trgovinske konkurence. — Fra-telli Fmzi.»
svojemu nezadovoljstvu nad tem, da bo državna milica še nadalje podrejena ministrskemu predsedniku. To pomeni, da bo milica tudi v bodoče strankarska armada.
Sokolski kroj
je prišel do časti in — čujte kje! Pri našem «Piccolu»! Prinaša namreč nekaj podatkov iz knjige znanega jugoslovenskega borca, profesorja dra. L. Pivka: «Karzanska noČ». Opozarjamo pa, da je o CanMinskih dogodkih že pred letom tdni Pivko sam najprej poročal v «Edmosti». Tedaj, seveda, se «Piccohi» ni zdelo primerno, da bi kaj zinil o tem, kajti kje bi bile potem njegove večne obtožbe o našem «avstriakant-stvu»?! Sedaj še le se je ofunačil, da razkriva svoje srce. Navaja Pfcrkov življenjepis in naglaša, da so Kvkove knjige proti Avstriji danes najbolj priljubljeno čtivo med Slovenci!! Obenem prinaša sliko stotnika v — sokolskem kroju! In bržkone se radi sokolske srajce v «Piccolu» ne podere nobena italijan. hiša v Trstu. Isto-tako se nam zdi, da ta kioj nikakor ne bi ogroža! velike Italije, če bi ga zopet dovolMa svojim slovanskim državljanom. Mi bi menili celo, da bi bilo to dokaz resničnega svobodoljubna in najlepše in sokolskemu pisatelja Pivku najljubše priznanje za zasluge, ki si jih je na fronti pridobil za Italijo! «Plccolo» poje pač hvalo neustrašnemu borcu in zarotniku dru. Pivku. Toda to je tudi vse! Činov pa, ki bi kazali simpatije do naroda, ki je Piv-kov in ki ga on ljubi z vsem žarom svoje duše — teh ne vidimo nikjer tn jih iščemo zaman. Simpatije in hvaležnost naj se ne izkazujejo samo z lepimi besedami, ampak tudi in predvsem z — dejanji.
Iz poglaola o spoštovanju naiega Jezika
Z o žirom na članek objavljen v »Edinostih od 22. jidija t. I pod naslovom « Tvrdka, ki odklanja slovenske dopise!* nam je poslala tukajšnja tvrdka FrateDi Finzi sledeči dopis:
«Pismo, v katerem smo prosili našega odjemalca na Krasu, naj nam piše v enem izmed treh jezikov, ▼ katerih običajno dopisujemo, ni bilo ne po duhu ne po oblika takšno, da bi moglo povzročiti nejevoljo slovenskega prebivalstva goriških Gor niti izzvati kako politično razpravo.
Naša tvrdka je italijanska m ravno vsled tega spoštuje vsako narodnost in vsako pleme. Ne iaarablja kupčij v politične namene, temveč razvija čisto trgovsko delovanje.
Kar se tiče dejstva, ki je dalo povod za članek v «Edinosti* proti nam, je resnica ta, da so trgovinski odnošaji z Jugoslavijo poverjeni podružni tvrdki na Reki, katera dopisuje vsled tega tudi v jeziku omenfene države, medtem ko naša tvrdka, ki vzdržuje odnoiaje z drugimi državami, dopisuje samo v omenjenih treh jezikih. — S kraškimi odjemalci se nahaja naša tvrdka v kupčijskih stikih.že skoraj celo stoletje, pri čemer je vedno rabila
Prip. ur. Objavljamo ta dopis tvrdke Fratelli Finzi, ker hočemo ostati dosledni tradiciji lojalnosti, ki nam narekuje, da je treba dati možnost, da se sliši glas vseh strank, ki so na en ah drug način prizadete v razpravah objavljenih v našem listu. Prva dva odstavka gornjega pisma bi mogli brez daljnega vzeti na znanje kot izraz vsaj dobre volje za spoštovanje našega jezika v trgovskih stikih z našimi ljudmi. Zadnja ava odstavka, posebno predzadnji, pa vsebujeta na naslov našega lista očitanja in podtikanja, ki kličejo po odgovoru z naše strani. Vsled pomanjkanja
(>rostora v današnji številki pa smo pri si-jeni odložiti ta odgovor na prihodnjo številko.
Dlrtn za kapo dnevnika „Edinosti"
Pri današnji dirki so zastopana sledeča dru-itva s sledečimi dirkači:
S. D. «Adria»: 1. Pertot Milivoj, 2. Barič Roman, 3. Vergi-nella Drago, 4. Verginella Fran, 5. Obad Alojzij, 6. Kralj Josip, 7. Petelin Ludvik, 8. Perov-žek Stanko, 9. Sosič Albert, 10. Malalan Fran, 11. Budihna Viktor, 12. Kodrič Stanko, 13. Kalin Drago, 14. Rupel Milan, 15. Gomiljšek Zorko, 16. Gomiljšek Anton, 17. Kralj Anton, 18. Piščanc Danijel, 19, Maver Anton, 20. Maver Ivan.
S. K. «Po9tojna»: 1. Komar Ignaciji 2. Komar Ignacij, 3. Gaza-rolli Josip, 4. Mislej Guido, 5. Pucelj Edvard.
Š. K. «01ymp»: 1. Pršič Ivo, 2. Poščič Milan, 3. Kek Mase,
4. Munič Rudolf.
*
Opozarjajo se vsi dirkači, da se zberejo točno ob 2. uri in pol pri rumeni hiši v Barkov-tjah. Odhod dirftačev točno ob 3 popoldne.
Izlet na Nanos
Kakor v«ako teto, tako je tudi letos priredilo Planinsko Društvo običajni izlet na Nanoa. Ta izlet, ki ga vsled ogromne udeležbe štejemo med najlepše, nam je postal že nekaj tradicionalnega. Tudi letos, kakor druga leta, smo se imeli sestati v oni divni dolinici pod vrhom našega Na-nosa, ter preživeti par uric v sijajnem planinskem razpoloženju. Ni nam pa bilo nebo milo letos. Ze na predvečer, v soboto, je začelo deževati in dež je trajal vso noč ter vse naslednje jutro. Toda navzlic temu je prihitelo mnogo pJanink in planincev na vrh varuha Vipavske doline, prihiteli so iz Trsta, Gorice, Postojne, 11. Bistrice, iz cele Vipavske, Goriške in Krasa, celo iz Idrije. Okrog 150 se nas je zbralo na Nanosu. Nekateri so se ustavili pod streho cerkvice Sv. Hijeronima, ter sušili ob zvokih postojnskega tamburaškega zbora svoje mokre ude, drugi bolj korajžni so se podali na vrh, kjer so vrli Vipavci pripravili mrzle in gorke pijače. Nekateri so si upali na Plešo, navzlic temu da je neprestano deževalo, in tam uživali krasen razgled na zasnežene Karnske Alpe. Žal, da dež le ni prenehal, ter smo morali vsled tega prerano v dolino, kjer smo dobili preveč takih planincev, ki so raje spali v seniku, kakor bi se povzpeK na Nanos. Čeprav premočeni, smo ostali dobro razpoloženi in si pri razhodu klicali na svidenje prihodnje leto. —
Tudi varnostni organi so bili jako močno zastopani po kr. karabinerjih in vojakih pr. milice, kateri so pa morali ponovno ugotoviti samo naše vzorno vedenje.
Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja prava istrski Hrvat g. Ivo Ražem, tajnik Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu.
V nedeljo, 10. t m. vsi ▼ Bazovico. Pevsko društvo «Lipa» priredi ob priliki svoje 25-Letnice tm dan veliko vrtno veselico s sodelovanjem raznih pevskih društve. Za omenjeni dan so se priglasila sledeča pevska društva: pev. dr. «Venec» iz Kozine; pev. dr. «-SIavnik» iz Klanca; pev. zbor iz Drage; pev. zbor iz Gročane; pev. dr. «Gradišče* iz Vrhpolj; tamb. zbor iz Rocola; pev. dr. «Haidrih» iz Prošeka.
Program obeta biti bogat, z raznimi pevskimi in glasbenimi točkami Zatorej ta dan naj nihče ne manjlca na našem slavju, da si skopaj na senčnem vrtu ob zvokih naše mile pesmi segnemo z rolto v roko in vsaj za hip pozabimo vsa gorja in težave, katere nas tarejo.
Kogar pesem mika, Mar mu naroda je čast; Pridi k nam v nedeljo, Z nami tu boš vžival slast! Zatorej naj Vam vetja geslo: V nedeljo vsi v Bazovico! Spored veselice se objavi pravočasno.
Dijaki! Dijaški krožek N. Tommaseo priredi v pondeljek, 4. t. m. ob 5. pop. izlet na Nanos. Tem potom so vabljeni vsi dijaki in dijakinje. Pridite vsi in vse, ki ljubite razvedrilo! Prihitite, da se spoznamo da prebijemo skupno nekaj veselih ur dijaškega življenja. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na petek, 8. t. m.
ŠPORTNO DRUŠTVO ADRIJA vabi prijatelje sporta na vrtno veselico, ki jo priredi	na vrta Narodnega doma ^ri
Sv. Ivanu ▼ prid otroškemu vrtcu. Začetek veselice ob 5. uri. Prihod dirkačev ob 5 in pol uri. Ljubitelji sporta, pridite, da vidite naše mlade junake!
Tovarifi ČZ1 Dijaški krožek N. Tommaseo priredi v pondeljek, 4. t. m. ob 5. popoldne izlet mi Nanos, katerega se udeležimo tudi mL Zveze so za nas vse jako ugodne. Kar nas je iz Vipavske doline, se zbiramo v St. Vidu v pondeljek, 4. t. m. ob 5. popoldne. Naj ne bo med "mm nikogar, ki ne bi ta dan pohitel v naravo ▼ razvedrilo svoje in zabavo I V slučaju slabega vremena se bo vriil izlet v petek, 8. t. m.
late no vanje. S prvim avgusta j« imenovat* gospod Ferdinand Kenda, šolski voditelj v Doto* Ij ah, z« didaktičnega ravnatelja za k ome o-? sko Šolsko okrožje.
Tukajšnja uprava pošte in brzojava javlja: S 1. avgusta je bil količnik pristojbine za telefonske pogovore z Zadrom poviian od 365 na 370 od sto.
Združena odbora šentjakobske in magda~-lenske podružnice «Šolske ga društva» naV znanjata, da sta prenesla veliko vrtno^ veselico pri Tirolcu na 17. avgusta ter1 naprošata vsa ona društva, ki bi hotelar sodelovati, da naznanijo dotično pevsko točko g. Juliju Pavletiču, otroški vrtec pr* Sv. Mar Magd. Zg. št 145.
DruStvene vesti
«KOLO». Pevska vaja danes točno ob 2.3f popoldne.^ Radi nastopa pri popold. prireditvi
«Adrije» je prisotnost vseh percev neizogibno potrebna!
M. D. P. — Sv. Jakob ima danes ob 10. uri zjutraj v dvorani D. K. D. svoj VII, redni občni zbor. Tovariši in tovarišice naj se občnega zbora polnoštevilno in točno udeleže.
— Jutri ob 20.30 redni sestanek. Ker so na dnevnem redu važne točke naj se ga vsi člani z gotovostjo udeleže. — Odbor.
Žensko dobrodelno udruženje bo imelo v sredo, 6. t. m. odborovo sejo ob 5. uri popoldne navadnih prostorih. Prosi se točno udeležbo! — Predsednica. Udruženje srednješolcev. V sr.do 6. t. m. ob 10 h dop. odborova seja v prostorih i. Tommaseo. Corso Garibaldi 31/1. — Predsednik.
Godbeno društvo na Prošeku praznuje dne 31. avgusta svojo 20-letnico z veselio na prostem. Vsa glasbena društva, katera mislijo so-, delovati, se prosijo, da bi se čim prej javila.
D. K. «Vesna» Sv. Križ pri Trstu. Prcdsta-i va «Oče» se danes — kot javljeno — ne more vršiti, temveč se preloži n? nedeljo 10. avgusta ob 17. uri. — Odbor.
M. D. Zarja — Rojan priredi v nedeljo 1. septembra vrtno veselico s sodelovanjem M. D. P. — Sv. Jakob. Kraj in natančni spored se objavi pravočasno. — Odbor.
Javna knjižncca šentjakobske Čitalnice ]e
ot"orjena občinstvu vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne; posluje v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu, kjer se tudi vpisujejo novi člani. Ker so stroški za izposojevanje Hnjig neznatni, je vsakomur omogočeno, da se poslužuje knjižnice; posebno šolski mladini, ki ima sedaj obilo prostega časa, jo toplo priporočamo.
— Gospodična Nežika Lazek je darovala knjižnici 6 knjig. — Srčna hvala!
Iz tržaškega življenja
Podrobnosti o nesreči no trgu Oberdan. Kakor smo poročali včeraj, je bil šofer korijere, ki je predvčerajšnjim pred kavarno -Fabris* ,povozila in usmrtila delavca Antona Vidau, aretiran ter odveden na bližnji policijski komi-sarijat, kjer je bil zaslišan. Eisinger se je izgovarjal, da ni kriv nesreče; storil je vse mogoče, da bi jo preprečil; da je bilo njegovo prizadevanje zaman, je pripisovati le nesrečni okoJ-ščini, da je bil Vidau že preblizu avtomobila. Pri zaslišanju je mladenič opazil, da nima ve£ pri sebi listnice, v kateri je hranil 1000 tii, ki jih je prejel tekom dneva za voznino od potnikov. Očividno jo je v splošni zmešnjavi, ki je nastala po nesreči, izgubil, ali pa mu jo j^. v gnječi ukradel kak predrzni žepar.
Olajševalno za šoferja so pričali tudi nekr-teri očividci, med njimi tudi neki mestni stražnik, ki je povedal, da korijera je vozila razmeroma počasi. Kljub temu pa so ostale nekatere okolSčine še nepojasnjene, radi tega je bil Eisinge'r na zahtevo državnega pravdništva odveden v zapor v ulici Coroneo.
Lokomotiva podrla delavca. Včeraj popoldne se je pripetila v lesnih skladiščih poj Škednjem nesreča, ki bi bila skoro imela strašne posledice. Okoli 15. ure je lokomotiva premikala vozove na ti.u, ki je napeljan med skladišči, v katerih je bilo zaposlenih več delavcev. Eden izmed teh, 34-letni Anton Ur-sich, stanujoč na Vrdeli št. 124, je imel opraviti na drugi strani tira. Misleč, da utegne *e priti preko tira, je urno skečil. a prepozno. Lokomotiva ga je zadela od strani ter ga z veliko silo podrla na tla. Ubogi mož je obležal precej težko poškodovan. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da ima poleg poškodb po glavi, prsih in nogah tudi precej močno pretresene možgane. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 14 dneh, ako ne nastopijo kake komplikacije.
Vesti s Goriškega
Od 1. junija i. 1. nadalje posluje v Gorici poseben odsek uredništva in upravništva «Edinosti» za Goriško, ki ima svoje prostore v hiši «Goriške ljudske posojilnice*, v Via Carducci št. 7, I. Tam se sprejemajo vsakega dne med uradnimi urami od lu. do 12. predpoldne stranke, ki želijo bodisi ustmeno ali pismeno predati vesti za naš list. Islotako se tam sprejemajo naročnina in vsake vrste oglasi za naš list. Vesti in oglasi, oddani do 12. prednoldne, se objavijo v naslednji številki «Edinosti».
Iz Idrije. — (ŠimenČev koncert). V soboto se je vršil v prostrani Didičevi dvorani koncert tenorista Zagrebške opere našega rojaka g. Šimenca, kojega je spremljal na glasovirju tudi naš goriški rojak, g. Netfat. — Imeli smo po Rjjavčevem koncertu zopet lep umetniški užitek ter je občinstvo, ki je napolnilo dvorano, pokazalo, kako je željno slišati naše umetnike.
—	Želimo, da bi nas naši umetuiki še večkrat obiskali.
(Dramatična predstava). V nedeljo in četrtek so uprizorili naši diletanti Schonherrjevo dramo • Satanska žena*, ki je v vsakem oziru jako dobro uspela. — Igra je bila dobro naštudirana in vloge v pravih rokah. — Oba večera je bila Didičeva dvorana polna občinstva, ki je s tem dokazalo, kako željno je kulturnega užitka. Pri zadnji predstavi je bil navzoč tudi g. kr. komisar general Castellazzi. — Dobro bi bilo, če bi se merodajne osebe obrnile do g. kr. komisarja, da bi posredoval, da se da naša., društvom zopet na razpolago rudniško gledališče, ki je bilo iz hudobije zaprto ter je sedaj popol-nama prazno.
(Bomba). V noči od nedelje na pondeljek je nekdo vrgel bombo v bližini hiše bivšega župana g. Trevna ter je bilo razbitih velika množina šip na vseh bližnjih poslopjih. — S kakim namenom je bila bomba vržena, nam ni znano.
—	Osumljen, da je vrgel bombo, je bil zopet izpuščen na svobodo. — Tuk. fašisti so vpri-zorili pred gradom veliko demonstracijo in za-
htevali, da ae zaprtega fašista izpusti, kar Je tudi uspelo. Želimo, da bi se to m
več, ker mi želimo mir in ničesar drugega kot mirt — Dotičnega pa naj oblast eksemplarično kaznuje, da ga ne bodo imeli drugi fašisti priliko slaviti kot junaka, kar ss je zgodilo drugi dan, ko je bil na svobodi. — , Baška dolin« na Tolminskem. Neki popotnik se je sprehajal po baiki dolini in našel, da v Stržišču ljudje spijo in čakajo tistega, ki jih bode zbudil. V Zakojci so se že zbudili in delajo novo mlekarno. Vprašajte Zakojčane, učeni gospodje buditelji, kam so ili po vzorec za svojo mlekarno? Šli so v zaspano Stržišče. Zakaj? Zato, ker je v Stržišču mlekarna oskrbljena in urejena po najnovejšem švicarskem sistemu in se tudi izdeluje sir, katerega hvala gre čez mnoge druge. Ne samo iz Zakojce, tudi iz drugih krajev so prišli tukajšno mlekarno ogledovat. Ako pa hoče skrbni popotnik še kaj drugega ustvariti, naj pride pogledat naše razmere in naj pomaga z dejanjem, ne pa z zmerjanjem.
Kjer se ljudje režejo in pobijajo, tam je pro-bujenost. Kjer mirno živijo in na tihem napredujejo, tam je pa zaspanost. Lahko noč!
Veliko dela vas čaka tndi tam, kjer so D'Ot-onš. če vleče pogum in sreča naroda.
iz tržaške pokrajin«
Iz Sežane, Jubilejna veselica prostovoljnega gasilnega društva v Sežani, ki se je vršila dne 27. t. m., je vzlic neugodnemu vremenu prav dobro izpadla.
Že ob 14.30 so se začele zbirati množice od vseh strani. Točno ob 15. prisopiha vlak od Trsta, s katerim se pripeljejo društva s Prošeka in Konto vela ter mnogo drugega občinstva. Društva in drugo ljudstvo, na čelu jim godba s Prošeka, korakajo naravnost na prostor, kjer so imeli nastop z vajami gasilci iz Sežane. — Točno ob 15.20 da znamenje načelnik trobentačem, da je požar v poslopju g. Petra Pirjevec, katerega je treba pogasiti in ljudi z rešilnim prtom rešiti. Gasilci so bili na znamenje trobentačev takoj na licu mesta ter pričeli izvajati svoje težko rešilno delo. Delovale so tri brizgalne, velika lestva in rešilni prt, ki je rešil nad 20 otrok. Požar se je v teku pol ure pogasil. Ogromna množica ljudstva se je kar čudila gasilcem, ki so svojo težko nalogo tako hitro in precizno izvršili. Vsa hvala gre gosp. načelniku M. Škrinjarju, kakor tudi voditeljem posameznih oddelkov in vsem gasilcem. (Op. Z dobro voljo in orodjem se da veliko veliko napraviti in doseči bodisi pri požarih ali povodnjih itd.). Za red na cesti, trgu in veseličnem prostoru so skrbeli tukajšnji kr. orožniki, na čelu jim njih gg. poveljniki in maršal, za kar jim gre vse priznanje.
Po dokončani gasilni vaji odkorakajo vsa društva in drugo občinstvo z godbami na čelu na veselični prostor na vrt k Trem kronam, kjer so se izvajale nadaljne točke veselice.
Godba iz Sežane zasvira kr. himno. Za tem se predstavi na odru predsednik veseličnega odbora Fr. Bekar, ki pozdravi vse navzočne goste, obrazloži pomen 30-letne jubilejne slavnosti. Izvaja med drugim, da je bil ustanovitelj tega društva g. dr. Otokar Rybar leta 1894, s katerim sta sodelovala tudi tu pričujoča: sedanji načelnik g. Miho Škrinjar in gasilec gospodar društva Jo«. Merlak. Ta dva jubilanta sodelujeta pri tem društvu že nad 30 let. Po dokončanem zahvalnem govoru nastopi pevski zbor iz Sežane s pesnijo «Oj zbogom ti planinski svet» pod vodstvom g.da pe-vovodje Kranjca. Pevski zbor (društvo) s Kon-tovela je zapelo «Občutki*. Kot še mlado društvo je svojo nalogo prav dobro izvršilo. Godbeno društvo s Prošeka «Panoramo-pot-pouri» je povsem dobro izvršilo, zakar mu vsa čast in priznanje. Aplavzom od strani ljudstva ni bilo ne konca ne kraja.
Pevsko društvo «Hajdrih» s Prošeka zapoje «Vjetega ptiča tožbo* z občutkom in prav dobro, za kar gre vsa hvala gg. pevovodji, pevcem in pevkam.
Gas. pevski zbor iz Sežane zapoje «Posled-njo noč». Obe pesmi sta bili dobro podani, vsled česar so želi pevovodja Kranjc ter pevci in pevke zasluženo nagrado s strani občinstva. Šaloigro (Pantomino) sta g. Stolfa Fr. mL in Dreiček gasilec prav dobro izvedla ter dala navzočnim obilo zabave in smeha. Po koncu te predstave se je pričela prosta zabava. — Paviljoni so bili prav dobro preskrbljeni z jedili slaščicami, kavo, cvetkami, pivom itd. Zasluga, da je bilo vse to tako dobro organizirano gre gospem in gospodičnam veseličnega odbora kakor tudi vsem darovalcem raznih predmetov. Veselica je končala ob 24. uri, na kar se je ljudstvo mirno razšlo.
Društvo se zahvaljuje vsem darovalcem za ^replačila in darove. Gasilnemu društvu iz Slavine za bratsko soudeležbo, kakor tudi vsem obiskovalcem te veselice ter kliče vsem "Na pomoči in hvala. Preostanek gotovine se je izročil gasilnemu društvu za nakup orodja.
Dutovlje. Z dnem 31. julija je bila ustanovljena nova avtomobilna črta Dutovlje-Sežana-Opčina, katera ima pogojeno zvezo s tramvajem Opčina-Trst.
Vozi dvakrat na dan in sicer prvi odhod iz Dutovlj ob 6 zjutraj, prihod na Opčino ob 6.40 (zveza s tramvajem), odhod iz Opčin ob 12.40, prihod v Dutovlje ob 13.20; drugi odhod iz Dutovlj ob 18, prihod na Opčino ob 18.40 (zveza s tramvajem); odhod iz Opčin ob 20.20, prihod v Dutovlje ob 21 h.
Listki se lahko vzamejo poljubno ali na tramvaju ali na korijeri za celo črto.
S tem je dana zveza vsem vasem bližnje okolice z mestom, petkrat na dan, ako vzamemo v poštev Ferjančičevo korjero in železnico.
t
Vesti iz Istre
Iz Dekani. V sredo je imela naša vas raznik. Naš župnik č. g. Anton Slamič, i tu župniku je že 18 let, je ta dan praznoval svoj srebrni mašniški jubilej. In vaščani smo hoteli pokazati ta dan, kako ljubimo svojega dobrega župnika. Dekleta so okrasile cerkev s svežim cvetjem, da se je zdelo človeku, ko je stopil v hram božji, da je v gaju. Predvečer je bil zvonik razsvetljen in dolgo v noč je odmevalo slovesno pritrkavanje zvonov. V sredo zjutraj, ko se je slavljenec podal v spremstvu devetih duhovnikov-tovarišev, med njimi preč. g. kanonik Slavec v cerkev, da služi zahvalno daritev, ga je pozdravila pevka v imenu cerkvenega pevskega zbora in mu podala krasen šopek. Pevski zbor pa mu je zapel nalašč za to od domačega organista komponirano himno. Vidno ginjen se je župnik zahvalil. Pred župniščem je čakala domača godba in vse ljudstvo, ki so spremili sprevodov cerkev. Pri maši je pel, res lepo, domači cerkveni
zbor. Slovesnosti
v cerkvi g. A. Čokj In je fmiitč •
sti in težavah duhovskega stanu zlasti ▼ današnjih nemirnih dneh, razvil pred očmi poslušalcev tiho in uspešno delovanje Jubilanta v korist dekanskega ljudstva. Posebno je znana slavljenčeva skromnost, prijaznost, vsiužnost in gostoljubnost. Kjerkoli je služboval je zaradi tega pustil za seboj povsod najprijetnejši spomin. Po maši so prihajali posamezniki in deputacije častitat č. g. župniku, ki se je vsem zahvaljeval. Popoldne sta cerkveni pevski zbor in domača godba priredila pred župniščem koncert, ki se ga je udeležila vsa vas. Vse slavje, ki so ga Pekančani priredili svojemu župniku, je samo nov dokaz, kako naše ljudstvo ljubi svoje duhovnike, če ti ž njim čutijo in ga ljubijo in če mu zlasti ob težkih urah stojijo ob	s
svetom in dejanjem. Č. g. A. Slamič je bil ta dan pa tudi odlikovan od. tržaškega škofa, ki mu je v prisrčnem pismu čestital k 25-letnici in mu izrekel svoje zadovoljstvo ter ga imenoval za konsistorialnega svetnika.
Proslava 60-Ietnice bistriške Čitalnice. V nedeljo, dne 10. avgusta 1924, priredi Čitalnica v Ilirski Bistrici veliko vrtno veselico na občinskem vrtu v Bistrici v proslavo svoje 60-letni-ce. Vspored bo zelo bogat in raznovrsten. Opozarjajo se na to prireditev bližnja in oddaljena društva ter so, kakor tudi posamezniki, prisrčno vabljena, da se veselice vdeleže.
Iz Ocizle. Izobraževalno društvo «Zveza® v Ocizli priredi dne 31. avgusta na dan domačega opasila zaključno veselico na prostem, s petjem raznih društev in pevskih zborov, igro, bogatim srečolovom in plesom.
Ker bo ta veselica letošnje prireditve na prostem zaključila v našem bližnjem okolišu, pričakujemo obilne udeležbe. Natančnejši spored se bo objavil pravočasno.
Ctasg)odarstvo
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Poljska, vrtna in cvetlična semena, umetna gnojila: Duperiosiat, kalijevo sol. Čilski soliter, angleško modro galico, žveplo, škropilnice, zalivalnike, kose, grablje, gnojne vile, šape, pipce (fovče) za rezanje zelenjave, klajno apno, med v vrčkih po pol kg, in dr. kmetijske potrebščine. — Tržaška kmetijska dražba v Trstu ulica Raffineria št. 7.
Gospodarski vestnak.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima na razpolago vse dosedaj izišle številke Gospodarskega Vestnika.
Kdor želi imeti vse, ali posamezne številke tega poučnega, izključno gospodarskega lista, naj jih naroči pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu ulica Raffineria št. 7.
Istotam se dobijo tudi novoizišle Številke.
Franc Spangher
star 64 let, je danes ob 1 ponoči, po kratki bolezni, v mestni bolnišnici mirno v Gospodu preminul.
Žalujoča soproga Filotnena, otroci Anton, Artur (odsoten), Franc, Atili), Marija,
Emilija. EJka v imenu ostalih sorodnikov, naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem in znancem.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pondeljek ob 15. uri iz mestne bolnišnice na pokopališče v Barkovlje.
TRST-BARKOVJLE, 2. avjEjusta 1924.

Poslano*)
Podpisani preklicujem izjave, tičoče se gg. Leopolda Dekleva in por. nacijonalne milice BagagHo, ki sem jih nepremišljeno spravil v javnost. Pri tej priliki izjavljam, da nisem na noben način nameraval škodovati ugledu omenjenih gospodov.
BUJE pri Čepnem, avgusta 1924.
Fran Logar, posestnik in gostilničar.
ZaHVALA
Podpisani se zahvaljujem si. zavarovalni družbi in njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Barkovelj, za točno izplačano odškodnino pogorelega poslopja in premičnin.
TOMAJ, 28. julija 1924. (486)	2vab Mirko.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja usod* oiitvo t* toliko kolikor mu tak on veleva.
Mali oglasi
IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15. do 25.
avgusta 1924. Popust 30% na italijanskih 50% na jugoslovenskih železnicah. Vizum na potni list stane samo 10 dinarjev. Legitimacije Din 50.— dobavljajo se pri Ćehovinu, Trst, XX Settembre 65, Banca Adriatica, Banca Venezia Giulia, Banco Bollafio.
978
pri upra vništvu.
srjMftJ
lav
990
____rje, zlato po
aajvSjft cenah. Prodajalna dragocenosti, via Borsa 2, telefon 12—97.	954
M koran Ms v Hat*
ST ARIŠI, ki pošiljate študirat otroka v Ljubljeno, in ne dobite stanovanja, obrnite ae na | g. Likar, Poljanska c. §7 «Vila Bergaaan*, kjer boste dobili naslove zanesljivih in dobrih stanovanj.	914
poroštvom
ŠIVILJA, diplomirana, izdeluje in prenavlja obleke po nizkih cenah. Poučuje v rezanju, šivanju in vezenju. VaBe Roso! 686.
vcHkfl HkvtrinOa
vabi m
OBUVALA
(4)
SOBA, majhna, se da v naj
21/V.
Via Ginnastica 980
KOLO «Stiria», v dobrem stanju; je na prodaj. Lože št. 19 pri Vipavi.	981
STARE KROGUE za igro, vporabne za deželo, v dobrem stanju, ae prodajo po nizki ceni. Delavsko kons. društvo, Trst, Campo S. Giacomo 5.	975
POSTELJA se odda poštenemu mladeniču v
Via Molino a vento 52.	986
SLUŽKINJA se išče za družino. Via di Chia-dino 644 vila.	937
G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Pokmio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka^	16
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	968
unajn
(tik kinematografa Royal)
Najshraga tartka v Trsta. - Ustanovljena lata 1t7t,
Moderao obuvalo za gospe v vseh vrstah in hakovoatl. — Izbera moškega obuvala. Velika Izbera otroških čevljev In sandalov za moške, ženske kakor tudi za otroke.
B Prove, Mjnižje tene o Trstu *
Trm	rr
KĐOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. v
Ljubljani, Wolfova ulica 1.	36/2
UGODNA PRILIKA ZA NAKUP MLINSKE OPRAVE. V opuščenem valjčnem mlinu na Količevem pri Domžalah se proda vsa mlinska oprava, ki je še v dobrem stanju, po nizkih cenah. 5 valjčnikov 340/200, 500/240, 500/420, 650/240, 300/200, 2 para umetnih in navadnih kamnov 110 cm, razni snažilni in čistilni stroji z mešalnico, cilindri z vsemi pripadajočimi deli. Proda se skupno in posamezno. Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. Domžale pri Ljubljani.	878
SOBO in kuhinjo z marmorji (eventuelno po--samezne kose) prodam. Solitario 4AI.
967
LJUBLJANSPA KREDITNA BANKA PO-DRU2NICA V TRSTU prodaja vstopnice za
Ljubljanski velesejem po Din 50.— komad, ki dajejo pravico do vizuma po znižani ceni Din 10 in 3055-ni popust na italijanskih ter 50%-ni popust na jugoalovenskih železnicah.
972
V SREDINI Krasa se proda veleposestvo z velikim poslopjem (v najboljšem stanju) in krasnim vrtom, pripravno za vsako obrt. Kraj je od zdravnikov priporočen letoviščar-jem. Cena ugodna. Naslov pri upra vništvu.
977
Zlato, srebro« krona, platin, zobovje
kupuje
Zlatarna Albert Potil
Trst, Via Mazalni 46 (25 1
Sola Berlitz
Trst — Via Torro blaaca it. 21.
NOVI TEČAJI
ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITALIJANŠČINE NEMŠČINE ŠPANŠČINE PORTUGALŠČINE SRBO-HRVAŠČINE SLOVENŠČINE Vpisovanja; ob delavnikih 9-21.
NA OBROKE-
Moške obleke, izdelane in po meri, dežni plašči, obuvalo, taillcurs in ženski Izdelki, blago volte, vsakovrstno perilo itd. Itd.
KoflkHreatie cene. Hijbiltfi moli.
Krojačnica I. reda
Vla XXX ottobre 3/L - Tel. 29-20
Prodala na obroke.
ratoi občni zbor
ki se bo vršil
tac 10. avgusta 1924, ob UO ptpaMtt
v lastnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predstojništva.
2.	Poročilo nadzoraištva.
3.	Odobritev računskih zaključkov za leta' 1921, 1922 in 1923.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev predstojništva, nadzormšiva in namestnikov.
6.	Slučajnosti.
(487)	ODBOR.
Naia zavarovalnica A
„UNION"
le nejveila svetovna zcvarevataitn
Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi Čez 70 Miljardov Fr.
Ustanovljena 1828.
Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, 1. ***
— Zastopniki se še sprejemajo. —

Geti«, Corso Verdi 36.
| S 1. avgustom se je odprl | tečaj italijanskega jezika za učence slovenskih srednjih šol. — Cene zmerne. Reflektanti so naprošeni,, ^^da se javijo čim prej."
Kadar otroci
da jih boli v želodcu m so nagnjeni k bljuvanju, tedaj je gotovo, da so se vgnezdile v črevesju gliste. Da se te iztrebijo brez balečm m hitro, naj se da otfoku čokoladni bonbon „ARR1BA". Otrok vzame to zdravilo jako rad, ker ne najde v njem nikake razlike od navadne čokolade. Dobiva se v vseh prodajalnah po L L
Pridejano je tudi navodilo.	re)
10 DOBRIH ČEVLJARSKIH pomočnikov se sprejme. Matej Pahor, Via Aroata št. 19.
986
ORKESTRON, v dobrem stanju, s plesnimi komadi, se proda ali da v najem. Udine 20, vrata 10, pondeljek.	969
VAJENCA, 14 — 151etnega, iščem za trgovino jestvin. K ob al, Via Giuliani 25.	963


Kakor je javljeno,
bo družba „BLOCCHISTI MILANESI" s sredo 6. avgusta zaiaSRO zaprla lastna skladišča v Trstu Corso V H t. Eltl. lil Štev. 25
ter jih bo odprla v najkrajšem času z velikimi partijami svilenin, blaga,
platna, bombaževine itd. itd. itd.
Samo še malo blaga po vsaki ceni!!
Kdor ne obišče naših skladišč v teh zadnjih dnevih, ne dela v
lastno korist!!!
476
O
H9
PODLISTEK
W. Celima:
BREZ IMENA

Roman.
LEPA, novo zidana hiša, za dve družini (ali eno veliko), velik vrt in nekaj zemljišča, blizu tovarn in šole. pol ure od Maribora, v lepi ravni legi, 18 let davka prosto, stanovanja takoj na razpolago, se takoj proda. Cena Dinarjev 70.000.—. Več pri lastnika F. Podlipniku, Teza o 37, Maribor, Jugoslavija.
985
HARMONIKA na 3 vrate, se proda. Vrdela — Sv. Ivan 1100.	982
•Samo še neka}t» je odgovorila. »Poizvedite, če ostane gospa Lecount, hitna upraviteljica, v službi gospoda Noela Vanstoneja ali ne.»
Nj^p glas se je nekoliko tresel, ko je izgovorila besedo Lecount. Je pač dovoli bistrovidna, da goji nezaupanje do upraviteljice.
«Moji stroški bodo kriti kot navadno?«
« Kakor navadno.*
«Kdaj naj ae podam v Brighton?*
«Cim prej je mogoče.»
Vstala je in ik iz sobe. Po kratkem premisleku sem se odločil, da sprejmem naročilo. Ker ni nobenih ovir sa potovanje, grem že jutri.
9.
Munij).
9. junija. Vrnil sem se včeraj s svojimi informacijami, ki jih tu zapisujem v morebitno bodočo rabo.
Gospod Noti Vanstone je zapustil včeraj Brighton in se podal po opravkih v London, kjer a« je nastanil v neki prasni hiši svojega očeta ▼ VanxhaU Walk. Lambeth. Da si ie
tako bogat človek izbral takšno stanovanje, dokazuje, da se gospod Noel Vanstone težko loči od denarja.
Gospod Mihael Vanstone je bil dovolj čudaški, da je umrl brez oporoke kakor njegov brat Andrew; samo s tem razločkom, da je mlajši brat zapustil neveljavno oporoko, starejši pa sploh nobene. Najbolj trdni značaji imajo svoje slabosti, in gospod Mihael Vanstone je imel bržkone to slabost, da se je bal uvaževati možnost svoje smrti. Njegov sin, hišna upraviteljica, njegov pravni zastopnik so si zaman prizadevali, da bi ga pripravili do tega, da bi zapisal svojo zadnjo voljo. Dva zdravnika sta bila pri njem tekom njegove bolezni ter sta ga opozorila, da je prestar, da bi okreval, toda njuno svarilo je bilo zaman. Izjavil je odločno, da noče umreti. Njegove zadnje besede na tem mestu (ki mi jih je povedala strežnica, katera je pomagala gospe Lecount) so bile: «Z vsako minuto se bolje počutim; dajte napreči takoj moj voz in ne s i te me doli, da se popeljem na izprehod.»
Se tisto noč se je izkazalo, da je bila smrt trdovratnejša od njega in da je postal sin, edini otrok Mihaela Vanstoneja, zakoniti dedič vsega premoženja. Nihče ne dvomi, da bi bil izid isti, če bi bil umrli zapustil oporoko, zakaj oče in sin sta se vedno dobro razumela.
Gospa Lecount ostane tndi prt sinu za
hišno upraviteipco kakor pri očetu in šla je
z njim v novo stanovanje v Vatuthall Walk. Zdi se, da je bila ona prikrajšana vsled gospodarjeve trme. Ce bi bil gospod Mihael Vanstone napisal oporoko, bi ji bil zapustil vsekakor precejšen legat. Zdaj je odvisna od hvaležnosti gospoda Noela Vanstoneja in kolikor se meni zdi, ne bo pustila, da bi ta čut hvaležnosti v njem zamrl. Karkoli namerava moja lepa nečakinja, zapoveduje-1 ji, da bo imela v osebi gospe Lecount strašno oviro.
Do tu moje informacije. Gospića Vanstone jih je sprejela z najnehvaležnejšim nezaupanjem naprain meni; nič mi ni rekla kakor: lepa hvala. Prebrisana punca, zelo prebrisana} Vendar pa so sredstva, s katerimi je mogoče tudi njo ujeti, in ta sredstva pozna Wxag^c.
Niti besedice o predstavah, niti besedice o tem, kdaj zapustimo sedanje bivališče- Dobro, stavim glavo, da se bo začela pogajati s sinom, kakor je skušala z očetom, in predno bo mesec pri kraju, bo pisala gospodu Noelu Vans-toneju.
21. junija. Danes je oddala na pošto obsežno pismo, zakaj prilepila je nanj dve znamki, (Privatna opomba zame: Pazi na odgovor)j
22., 23., 24, junija. Privatna opomba dalje* Pazi na odgovor.
25. junija. Odgovor je prispel. Kot bivšj vojak sem kajpak napravil pravcati bojni načrt in uspeh, ki je vedno plačilo za resnično vztrajnost, me je poplačal, pismo.
SPORT
Dane« točno ob 9 ae ttH na prostoru pri
Prošeku (pri Brištikih) nogo—hii liiiiiu med četo M. D. P. Opčine dn italijanskim, nogometnim klubom «Scoglietto Trst». Ker i« tekma velike zanimivosti, vabimo k obilni udeležbi Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. — Načelnik.
lOfiBiSišB
Loterijske Številke
izžrebane dne 2. avgusta 1924.
Bari
Fir&aze
Milano
Napo li
Palermo
Roma
Torino
V enezia
33	44 74 3	16
40	52	67	47	24
59	78	55	61	87
67	38	77	37	34
15	74	31	10	46
43	70	72	35	86
6	42	77	60	80
63	29	65	56	46
DAROVI
Dne 13. 7. zbrani na Dobi o vem v gostilni Šfiligoj Rudolf L 2. Šfiligoj Franc 2, Šfiligoj \ inko 5f Šfiligoj Emilij 1, Šfiligoj Milko 2, Šfii.:goj Franc 1, Šfiligoj Anton 1, Šfiligoj Alfred 2. .Jos p Drnov 5, Mlkulin Ivan 2, Samčič Va-lerko 5, Marinič Anton 1, Kožlin Alojzij Bilja-na 2, Sirk Dragotin 1, Sirk Anton 1.20, Sirk Josip 1, Marinič Anton 1, Cukjati Henrik Me-dana 2, N. N. 4.
Naši vrli Tomajci, kateri ne zamudijo no-oene prilike, da bi sc ne spomnili naših malčkov so dne 27. 7. zopet zbrali za Š. D, L 32 pod geslom:
«Čeravno je vroče, da ves se poti, Za malčke vseeno Tomajc poskrbi».
Darovali so gg.: Novak Kazlje L 5, Rebec Dolenjavas 5, Žgur Kazlje 5, Križman Kazlje 5, Orel Kazlje 5, Vran Tomaj 5, Vidmar Kopriva 2, skupaj L 32.— Želeti bi bilo da bi tudi druge vasi in trgi po deželi posnemali vrle Tomajce, ter zbirali za naše prekoristno sko društvo« kadarkoli nanese prilika.
Mesto cvetja na grob pok. Antona Turk daruje družina Pahor L 10.— za «Šolsk. društvo*.
To m ono
Visokošolska vprršzmja v Rusiji. Zadnja številka »Vidovdana* prinaša prav za-nimivo poročilo o visokošolskem vprašanju v sovjetski Rusiji. Tu je naglasa, da je sedem revolu-cijsklli let v mnogih ozirih neugodno vplivalo na ruske visoke šole, ki so zadobile povsem drugo obliko, kot jih imajo zapadne. Prvotno so bili pripuščeni na visoke šole vsi, ki so dovršili 16. leto, ne glede na to, imajo li kako predizobrazbo ali ne. Posledica tega je bila, da je število slušateljev silno naraslo in da je tudi nivo predavanj padel na mejo znanstvenega minima.
Pozneje je bila tudi organizacija ruskih visokih šol temeljito izpremenjena. Predvsem so bili ustvarjeni novi visokošolski tipi. Vse teološke fakultete so bile ukinjene. Ustanovljene pa so bile posebne strokovne visoke šole, ki so v manjših mestih pripravljale mladino na razne praktične poklice. Tako so nastale visoke šole za medicino, poljedelstvo, rudarstvo, tehniko itd. Sploh je bilo tekom revoluciie ustanovljenih veliko število novih visokih šol, tako da znaša sedaj njih število 91, a poleg teh je še 10 visokih šol za umetnost. Njih porazdelba je sledeča: 20 univerz, 27 poljedelskih, 22 tehnično-industrijskih, 15 pedagoških in 6 medicinskih visokih šol. Dalie socijalno-ekonomska akademija in omenjenih 10 visokih šol za umetnost. V tekočem ietu so štele vse visoke šole 170.000 slušateljev.
Univerze imajo, v nasprotju z našimi, gotove posebne potEze, ki so jih zadobile vsled .evolucije in nadaljnjega razvoja. Razdelitev in število fakultet je na posameznih univerzah prav različno. Največja moskovska univerza ima samo tri fakultete, in sicer medicinsko, fizikalno-matematično ter fakulteto za družabne vede s sledečimi samostojnimi oddelki: pravo, gospodarstvo, vzgoje-slovje, literatura, umetnost, etnografija, jezikoslovce, statistika, arheologija in oddelek za diplomacijo.
Poseben revolucijonami pojav je ustanovitev delavskih fakultet. Šolska uprava je uvidela, da je treba nadarjenim delavcem omogočiti obisk visokih šol. Zato so bili ustanovljeni na visokih šolah posebni triletni tečaji, ki jih vodijo najboljši pedagogi. Z ustanovitvijo teh tečajev je bila izvršena proletariza-~ija visokih šol.
Sovjetska uprava pa je kmalu uvidela, da ;o pogoji za obiskanje visokih Šol preveč primitivni in zato je krenila polagoma na povsem nova pota. Prosti pristop na visoke šole je bil ukinjen in uvedeni so bili strogi sprejemni izpiti. Te izpite pa so morali polagati samo absolventi srednjih šol. Absolventom delavskih fakultet jih ni bilo treba polagati. Tako je bilo dliaštvo razdeljeno v več kategorij, ki so neenako pripuščene na visoke šole. Za šolsko leto 1924.-1925. je določenih 13.000 prostih mest. Tretjina je rezervirana za absolvente delavskih fakultet, za ostala mesta delegirajo 48 odst. dijakov politične in strokovne organizacije. Izmed teh je pridržana določitev dijakov 25 odst. osrednjemu odboru komunistične stranke, 15 odst. komunistični mladinski organizaciji, 35 odst. strokovnim organizacijam ter 3 odst. vojaški upravi. Na ostala prosta mesta imajo pravico: 10 odst. izmed kmetov in invalidov, 40 odst. je odplat-nih, tako da ostaneta za absolvente srednjih šol samo 2 odst. (350 mest).
Tudi sestava sprejemnih komisij je najboljše jamstvo za to, da se predvsem izvede proleta-rizacija visokih šol. V teh komisijah se namreč nahaja po 1 zastopnik komunistične stranke, komunistične mladinske organizacije, dijaške zveze, visokošolskega sveta in dotične visoke šole. Proletarizacija visokih šol stremi za tem, da pridejo do visokošolskih študij predvsem delavci in kmeti. Ti dobfvaio državne štipendije ter prosta mesta v dijaških domovih.
Vsa znamenja pa kažejo, da razvoj visoke šole še ni zaključen. V tem pogledu bo prišlo še do novih in velikih reform.	___
□
trn
Halo.... Halo.... Kako ? Kaj pravite ? Da nimate BRILL-a ? Kakšen mirodilničar pa ste? Ne, nočem niti slišati o drugih znamkah, hočem BRILL, razumete? Edino BRILL.
mu
flHB . .. .
D. ****
..I I ...»
:::: □
= □

n
Biser čistil — Napravi čevlje bliščeče	ll
!Hiil!lili:illlf!Hi!iSIHIUHIttttt!MIH^	£lfil!l!I!!IIIIQI!H!!!III»jlii3
Jllo kvarijo mi obrez
moiottki madeži
trd trice evetfs bute tvori
Trcvižska, kakor tnal esaksorstna Mina semena za jesensko setev, ^fijsko m Id pran „Caffaro14 zBsa kot nmmšam Biilieraiec nrteseo m trtah Id suhem Jreelu
prodaja
Sever & Comp.
Trat, M8(bi2Vttlll 13. (490)
in vsi v to vrsto spada joti kotei izbruhi« ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z artifelklično vodo «Pe&rtinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prGdaj v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna: «AlIa Madonna delia Salute» Trst, Sv. Jakob.
Zaloge: Videm, lekarna Filipnzzi, Gorica, lekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, Pula, lekarna dr. Rodinis, Via CarduccL	(6)
Borzna poročila*
Tuja valuta na tržaškem trgu.
	. . . 002*10	0*0310
avstrijske krone......		0.0330
češkoslovaške krone ....	• . . .6H.20	6*60
dinarji ••••..••■	. . . .27.55	27.75
leji ...........	9 • « • 9*75	10.85
oiarke ..........	• • • •	—.—
dolarji .	. . . 2303	28,13
francoski franki ...•••<	. . . .119.25	119.75
švicarski franki......	. . . .427.50	[429^0
angleški funti papirnati . . «	. . . .101.75	101.95
Tvrdka
Trst. Via M, vogal Via l Mik
Velika prodaja ob priliki
BIRME
vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd.
— po tovarniških conah —
it ABADIE?
Evo! Naposled M je vendar po-
vrntl izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5
Zobozdravnik
dr. Lojz Kr
specialist za bolezni v ustili in na zsbeh
»njeni u vsa uMavBiški ii ntctetsiška t$rarJ2
v Gorici, no Travniku 20 (Piazza fella Mm n
od 9-12 in od 3-5.
127
MIROBILNICA
MARKO FERLiN
Sv. H. Mand. zgornja 2 BIvIs. Tel. 774
prodaja na debelo in drobno. Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement
sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilafh potrebščin.
Dajajte prociftesf
Najboljši ššvafni stroji so
mm*\ materij. Rojve:je iflnrcivo.
I. R. I.
inseriraite v „Etosr
Brezplačen pouk v vezenju. Posebni steoji za šivanje mi veienje Ij 570.—, za-kiopni z dvema predaloma L 720.—. Izbe ta inozemskih strojev po najzraer-
nepih cenah. Zaloga šiveinih strojev in potrebSf n
24 Cerueiiini, Trst, Via G. camucci 27
Na zahtevo se pošljejo ccniki.
LJUBLJANSKA KR
tirala ta nzmltadN S8.8ffl.or-
T»l«fo. i S—18, 22—rn
E
1 PODRUŽNICA V TfiSTU
BANKA
CENTRALA V LJUBLJANI
Glaraiu iii mm Blcarjev g0.0QD.DD9'
Telefon: 5—18, 22-98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. jI
Podru2oicc: GORICA, Bcežtce, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor
HBjpriKMnejSg mm z Jugoslanllo
Blagajna je odprta od 97,-127, in od 147,-16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::

I plača do L 2.—
I ALOJZ POOH
p. GarmaMi i
Paslte na naslov ŠIRITE EDINOST"
□
□	I
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
a
a □
□
a a
D
□
a
BANCA
t-.k^V
Ustanovljena leta 1905. W Delniška glavnica Lit. 15.OOO.O0©.— popolnoma vplačana. Glavni sedež s TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ŽARA.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme •30SZ na blago, vrednostne papirje.
*	JfrsH** italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite
*	~	v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
OtftHi akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Uršk Is Dinarjih tor jih obrssftujs najbolja po dogovoru. — Sprejema m vloine knjižice ter jih obrestuje po 4 •/. netto.
pporf'opooooopoonpqqppopaDnnanaaaaaoDaaanD	° a a ° o