H atoll&k cerkTCn list. Danica iakaja vsak petek na celi poli. iu velj4 po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr.. t» pol leta 2 gld. 40 kr.. za eetertlrt.-. 1 g!d. 30 kr V tiskarnici aprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa Četert leta 1 gold ; ako »adene na ta dan praznik. izide Danica ________dan poprej. Tečaj XXVI. V Ljubljani 9. vel. travna 1873. Lisi 1»T X F. Mir Iz — močno srarito proti ne-zmernosti r Jedi in pifaei. .,Kristus je terpel v mesu, in ravno ta misel bodi vaše orožje; kajti kdor terpi v mesu. neha grešiti. I. Petr. 4, 1. Krist; an, kteri pazljivo premišljuje serce svoie in njegove želje, opazuje tu mnoge človeku sicer potrebne in prirojere poželenja, ki mu jih je Bog dal, ktere so se pa po napačnem obračanji pokvarile in popačile. Tako p. je človeku prirojeno, da si išče pridobiti in ohraniti premoženja, ali ravno to poželenje se pokvari rado v gerdo lakomnost in skopost. Tako potrebuje človek in poželi jedi in pijače, pa — kolikrat se popači to poželenje v nezmerno strast, v gerdo požrešnost m pijanost! Prirojeno poželenje jedi in pijače je sicer samo na sebi dobro, od Boga nam vdano in k ohranjenju življenja in zdravja našega neogibno potrebno. Prav zato je pa dal Bog človeku razum in zapoved svojo, da naj vse svoje telesne poželenja, toraj tudi prirojeno poželenje po jedi in pijači kroti in vravn&va po pravilih svojega razuma in zapovedi Božje, ter da naj jih posvečuje po nauku svetega križa. Tako razumno vredo-vanie onega poželenja se imenuje zmčrnost, in posebej glede na jelo ali pilo tudi zderžnost ali treznost. Poglavitno opravilo tej kerščanski zmernosti je, da bi jedli in pili le toliko, kolikor je nam k ohranjenju zdravja ter dušnih in telesnih moči potrebno in koristno, in da bi se po zapovedi svete cerkve nektere dni nekterib — mesnih — jedi zderževali, nektere pa si v jedi priter-govali, ali se postili. Kdor te zmernosti v jedi in v pijači ne goji ali ne spolnuje te kerščanske zderžnosti in treznosti, ta ravna pred vsim nerazumno in živinsko, ravnd kakor nespametna zver ali goved , ktera gre le o svojem poželenji, pa še gerše in hujše, ker celo rezumna živina, razun kacega goltnega psa ali kake požrešne svinje, pozna svojo mero. „Nesramni psi, ki ne vedč, kdaj so siti" — so taki požrešni ljudje, kliče v tem pomenu prerok Izaija (56, 11). Prestopek v je-denji ali pitji je pervič pregrešek zoper um in pamet, zoper ta veliki dar, s kterim je Bog človeka tako visoko povzdignil nad vse druge pozemeljske stvari. Toraj je djal že neki pogansk modrijan: „Zato vživajmo jed in pijačo, da si ohranimo življenje in zdravje, sej ne živimo za to, da bi le jedli in pili". „Kakor nam je jedača in pijača pripomoček k ohranjenju života, tako nam život sam služiti ima za sredstvo k dosegi tim veči duhovne in nravne popolnosti". Pa mnogi ljudje, Bogu bodi potoženo, živijo tako, kakor da bi ne imeli nobene druge skerbi, nobenega druzega namena in opravila, nobene blagejši radosti in veselosti kot vedno le jesti in piti, le s slastnimi jedili in pijačami gerlo si dražiti in napolnovati. Kolika sramota tebi, o človek! Kako napačno in kako zaničljivo ravna taki človek s darmi Božjimi! Drugič je nezmčrnost v jedi in pijači ali požrešnost in pijanost greh proti očitni zapovedi Božji, kakor nam to brezštevilnokrat spričuje sveto pismo; vzlasti a požrešnost in pijanost nasprotuje nauku svetega riža. Posebno po nauku svetega križa je svet spoznal kerščansko zmernost, zderžnost in treznost, kako naj se kroti in zatajuje preobilno poželenje po jedi in pijači. S križa se glasi ukaz Sina Božjega: „Kdor hoče biti moj učenec, naj zatajuje sam sebe" — to je, naj kroti in premaguje svoje nerodne telesne poželenja. S krita se nam glasi beseda Gospodova: „Človek ne živi le od kruha (jela in pila), ampak od vsake besede,' ktera pride iz ust Božjih". S križa se prav glasno odmčva svarilo Božje: „ Varujte se, da vase serca ne bodo preobložene v požrešnosti in pijanosti, da nanagloma ne pride nad vas dan maščevanja Božjega". (Luk. 21,34.) Nauk ta, da se meso ima krotiti in telo spravljati v služnost duha in zapovedi Božje, je bil svetu pred neznan; še le s križa Gospodovega se nam na tanko razlaga in pojasnuje. Kako dobro so ga razumčvali pervi kristjanje. Ne le zmerno so živeli vsi, ki so hodili po poti kerščanski proti nebesom, temuč silo terdo in ostro; tako trezno in zderžno so živeli pervi kerščanski puščavniki in redovniki po Egiptu, da se človek mora čuditi. Kako so krotili sami sebe, kako zatajevali in mertvili svoje meso! Korenje, razno sadje in zernje je bilo ves njihov živež, in voda njihovo pitje, fn koliko dni so se časih zderžali vsaktere jedi! Kako goreče so spolnovali treznostni nauk svetega križa, ka-koršnega še Bog tako ostro ne tirja. Po nauku svetega križa naj bi človek krotil svoje telesne poželenja, toraj tudi poželenje po jedi in pijači, ter vredoval po pravilih svojega uma in zapovedi Božje, ali kakor pravi sv. Pavel, tako, da „dčva telo svoje v služnost duha". To je pravi pomen kerščanskega nauka, da naj duh telesu, ne pa telo duhu ukazuje, ako se hoče človek zveličati. Razumni duh ni zato dan človeku, da telo ali mes6 gospoduje nad njim, marveč zato, da duh gospoduje nad telesom ter da po velevah človeškega uma in zapovedi vravnava njegove poželenja. Telo je duhu le začasno stanovanje in orodje; duh je vladar, telo pa naj duhu služi. Čim bolje toraj duh vladuje nad telesom, tem popolniši je človek; prava reva pak je človek, kterega duh je tako slab, da telesu ali životu v ničemur, celo v jedi in pijači ne more ukazovati. Kjer mes6 in njegovo poželenje ukazuje, tam je stan Člove- kov ves popačen in pokvarjen, ni več človešk, človeka po Božji podobi vstvarjenega dostojen; je prav za prav živinsk, nauku svetega križa nasproten; tam vlada ne-zmernost v vseh rečeh, poguba in smert. „Dolžniki 8mo — pa ne mesa, da bi živeli po mesu (t. j. po njegovem nerodnem poželenji); zakaj ako bote živeli po mesu, bote uroerli; ako bote pa dela mesa (njegove nezmerne poželenja) zamorjevali z duhom (po navdiho-vanji sv. Duha), boto živeli ; — kteri koli namreč so po Duhu Božjem gnani, ti so otroci Božji". (Rimlj. 8, 12—14.) — ,jAko v duhu živimo, tudi v duhu hodimo". (Galač. o, 25.) Tako razlaga nauk sv. križa o mert ven ji telesnih poželenj sv. Pavel in pristavlja: „Nikar se ne motite; Bog se ne pusti zasmehovati. Kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor seje tedaj v svojem mesu (v telesnem pregresenji, požrešnosti, pijanosti, nečistosti itd.), bo od mesa tudi žel pogubljenje; kdor pa seje v duhu. bo od duha žel večno življenje". (Galač. G, 7. 8.) ,,Smert" toraj in „pogubljenje" je nasledek tistega napačnega življenja, kjer meso in njegovo poželenje vlada duhu. In ktera smert ? Velikrat je telesna smert. Požrešnost in pijanost prikrajša in dostikrat šiloma pre-terga človeku pozemeljsko življenje (Sir. 37, 34). Brez števila zgledov je, da so pijanci, požeruhi in tim podobni sužnji svojega mesa naglo in nenadoma, časih grozovito p«»ginili vsled svoje nezmernosti. Navadno pa je tega ravnanja nasledek dušna sme~t, po kteri človek v sužnosti mesa oslepi in umre na duši, ne čuti nobenih duhovnih dolž .osti, in postane suho drevo, ktero se poseka, in verže v ogenj. Tako je takega življenja nasledek potem tudi večna smert ali večno pogubljenje, ktero je hujše in groznejše od smerti telesne. Te binerti spominja sv. Pavel v besedah: „Ako bote živeli po mesu, bote umerli" (Rimlj. 8. 13.;, in: „Kteri delajo dela mesa . . pijančevanje, požrešnost, kraljestva Božjega ne bodo dosegli". (Gal. 5, 19—21.) — Nauk o mertvenji in zatajevanji mesenega poželenja je tako bistven v kerščanstvu, da sv. Pavel pijance in požres-nike jokaje imenuje „sovražnike križa Kristusovega, kterih bog je trebuh, kterih konec je poguba" (Filiplj. 3, IX. 19.), in da jih prišteva med naj veči grelnike odrekovaje jim večno zveličanje: „Ne motite se, — ne malikovavci, ne prešeštniki, ne mehkužni, ne lakomniki, ne pijanei ... ne bodo posedli Božjega kraljestva. (I. Kor. <>, 9. 10.) Tako je sveti križ res močno ali živo svarilo proti požrešnosti in pijanosti. (Dalje prih.) Miaf /e folertmeSJa, ferpnosK in če fe ciapUMttji m. Jezikoslovno je beseda tolerancija izpeljana iz latinske besede „tolerare", prenašati, poterpeti, terpeti, dopustiti k^j, in pomenuje splošno pripuščenje ali ne-branjenje kacega zla. Tolerancja pa je ali bogoslovna, theolo-gica, ali pa deržavna, civilna. In civilna je zopet ali očitna (publica), ali pa zasebna (privata). Verska (dogmatična) tolerancija je tisto mišljenje in djanje, po kterem se sprejema ir velja vsaka vera, vsaka cerkev za dobro. Taka tolerancija, taka terpnost se mora naravnost in poj oln« ma zavreči, ker to je ver-b k a vnemarnost pndifferentizem); taka terpnost je nepravična do Boga, ker Bog, večna resnica, ne more zmote tako ljubiti, kakor resnico, — nepokoršine ne, kakor pokoršino. Kdor tedaj je v veri toleranten, ster-pen, komur ni nič mar, bodi si prava ali neprava vera, on žali večno Resnico, on sc hudo pregreši zoper Boga. V tem ga ne more izgovarjati nobena postava, nobena reč, ker do Boga, do resnice, do svojega več- nega namena ne more in ne smč vnemaren biti noben človek. Dasiravno toraj Cerkev vsacemu kristjanu zapoveduje vse ljudi ljubiti, kar je glavno načelo, veliki princip; vender mora Cerkev vedno za to skerbeti, za to delati, da zgubljene ovčice v svoie naročje zbira: „ut sit unum ovile et unus pastor". Da bo en hlev in en pastir. Cerkev je prejela neoskrunjen, naj čistejši nauk od Njega, ki je edini mogel reči: Ego sum via, veri-tas et vita". Jest sem pot, resnica in življenje; nikakor toraj ni in vekomaj ne bo mogoče, da bi Njemu ne bilo nič za to, če se ta nauk prav ali popačeno uči, ali pa čisto zaverže. On tirja od Cerkve in ovčic čist nauk, kakoršnega jim je izročil. Kakor večni Bog zahteva čistost v življenji, tako zahteva tudi neoskrunje-nost n^uka. Serce in um, um in serce — oboje mora z neomadežanostjo Njemu posvečeno biti, eno z vernim naukom, drugo z neoajadežanim življenjem. Premišljuj, kolikor koli si zmožen, nikoli in nikakor ne moreš priti in dognati do druzega sklepa, če si res pošten. Vnemarnost v veri je brezbožnost in vekomaj ne more biti po volji Božji, ki je večna in neodjenljiva resnica. Kako silno sedanji čas v tem greši, to je jasno in očitno. Kako more učenik, vradnik, časnik, kapitalist govoriti n. pr.: Moja reč ni vera, meni je vsaka vera enaka, „protestant sem ali tje" (v ,,Slov. Nar." Št. 99.), jest imam z drugimi opraviti, nimam časa na vero misliti itd. itd. Ni tedaj Cerkvi vse eno in ji ne sme in ne more vse eno biti, če ostane ona s svojimi verniki čista v veri, ali pa se pomeša z drugoverskimi zmotami, in kdor terdi, da je vnemarnost v verstvu opravičena, on s takim govorjenjem razodeva, da ne ve, kaj je vera, ali pa da je v sercu spačen in taji, kar dobro spozn4, ker ve, da vsled svojega pravega spoznanja mora tudi prav živeti, v kar pa se noče vdati — ravno ker je serce okuženo. Zastonj pa je tajenje, zastonj izgovori, zastonj umikanje. Zakaj kakor Kristus s tem, da pravi: „Jest sem pot" zahteva, da moraš po Njegovi poti hoditi in živeti, tako z besedami: Jest sem resnica" tebi zapoveduje, da Njegovo resnico moraš sprejeti (in ne kacih Lutrovih zmot, ne ka-cih Mohamedovih neslanost), in po njej moraš tudi življenje ravnati. Nespameten je toraj liberalizem, kteri dandanašnji hoče s svojo goropadnostjo Cerkev prisiliti, da bi odstopila od resnice in nrave in se vravnala po volji brezvercev. Cerkev zavolj svojega obstoja do konca ne more odstopiti od resnice, kakor gospodar ne od svojih hišnih in zemljišnih pravic, ker ve, da sicer gre na boben. Se ve, da to pri Cerkvi tudi ni mogoče, ker njen začetnik Sin-Božji ji je obljubil obstanek do konca sveta. Rimljanje, spoznavši, da je keršanstvo naravnost nevarno njih malikom in deržavi, ki je bila z maliko-vavstvom tesno sklenjena, so jeli kristjane preganjati, in v teh kervavih preganjanjih nam zaznamnuje zgodovina pervo nesterpnost, pervo intolerancijo. Ako je pa Cerkev vselej prepovedovala in prepoveduje tesno občenje z drugoverci, zmešane zakone, krivoverske botre itd., se ji pač to ne more šteti v nesterpnost; sej s tim v ničesar pravice ne sega, nikogar ne Daroerava žaliti, ampak le vero hoče čisto ohraniti, ona hoče, da naj njeni otroci dobe keršansko odrejo in dolžna je čuti, da vnemarnost ne spodjeda njene deržine. Versko terpnost zaveržejo tudi protestanški bogoslovni učenjaki. Stahl, vodnik pruskih protestantov, pravi: „Der Stern des Christenthums ist die Exclusivi-tat, seine Wirkungsart ist die Aggression gegen alle Religionen, die Propaganda unter den Voikern. Und wie konnte dies auch anders sein? Seiner eigenen gott-lichen Wahrheit gewiss, wie konnte es duldsam sein gegen den Irrthuro, dass Gott die Ehre und den Voikern das Heil entzieht?" Protestant Briickner pa piše: „Die Gleichberechtigung der Religionen, die man fordert, be-ruht auf Gleichgiltigkeit gegen die Religion, die man hat. Man streitet Ivir Freiheit der Religionsubung, meint aber damit das Recht der Religionslosigkeit". Ako je toraj Cerkev dobrotna in ljubeznjiva do oseb drugovercev, pa vender njih zmote ne more po-terditi in mora svoje verne otroke po zmožnosti zoper njo okovariti. V tem oziru je Cerkev vedno zapovedovala, kako se je obnašali njenim vernikom do drugovercev, le iz tega namena, da ne bi njeni otroci Škode terpeli,^da se krivoverstvo ne zatrosi med njih čisti nauk. Če je Cerkev kdaj v posebnih primerljejih rabila ostrejši pomočke zoper posebno nevarne krivoverce, jih izobčevala, prepovedovala vernim z njimi občevati ; storila je to le z ozirom na občno korist, ne pa iz pomanjkanja ljubezni. Iskala je le zgubljene ovčice zopet pridobiti v svoje naročje. In čudno je, da se ravno sedanji čas toliko vpije zoper nesterpnost Cerkve, ko ravno v novejših časih taki možje, ki vodijo očitne opravila, ostro prepovedujejo iz Hervaškega goniti kužno živino, in bere se, da bode ostro kaznovan, kdor se bode prederznil nasprotno ravnati. Zakaj to? Zarad varnosti. In kdo bo grajal tako počenjanje ? Ali mar tudi tukaj velji izrek: „Quod licet Jovi, non licet bovi ?" (Dalje nasl.) Iz Švice. (Dalje.) Tudi iz spodnjega Engadina in iz miinsterske doline, kamor se je bil podal o. Ignacij iz Bergama s svojim spremljevalcem, je bila avstrijanska vlada pregnala lažnjive pridigarje. Rudolf, vitez Plantovski (Ritter v. Planta) je precej kot nekak vladni komisar (pooblastenec) sporočil o tem nadvojvodu Leopoldu v Inšbruk; nadvojvoda je bil tega zelo vesel in je naročil Rudolfu, naj povsod streže misijonarjem, naj jim izročuje cerkve in jim preskerbuje živež. Planta se je tudi na vso moč prizadeval, da je ljudstvo hodilo k poduku, akoravno je bilo še veliko terdovratnih krivovercev, ktere je še bolj razkačila postava, po kteri so morali hoditi k misijonarskim govo rom. Misijonarji so se v začetku tudi mogli mnogo boriti s tujim jezikom. Gospod jih je vendar podpiral (toliko lože jim je bilo, ker so bili Italijani), da so kmalo začeli vspešno delovati. Ko se je bil misijon v Pretigavu, v En-gadinu in munsterski dolini nekoliko vterdil, sad rodil in dajal upanje, zopet pridobiti uboge zgubljene ovčice, se je podal o. misijonski prednik v Rim, da je sv. stolu poročal o misijonskem vspehu. Toda med tem, ko se je mudil v Rimu, se je bil upor na Pretigavskem vžgal, razširil, in sv. Fidel je bil zgubil življenje. Ob enem se je tudi vzdignil Engadin in miinsterska dolina z veltelinsko dolino, ktera je takrat spadala k Graubunškem-u (zdaj se prišteva Italiji). Da bi upor pomirili zlasti v tej zadnji dolini, je bila Grau-biinška katoliška vlada poklicala na pomoč francoskega kralja, kteri je tudi poslal vojsko pod vodstvom mejnega grofa Coures a. Ta je pa krivoverstvo skrivaj podpiral zoper voljo svojega vladarja ; toraj so se vernili s francosko armado tudi pridigarji v deželo in so hujskali na vso moč zoper misijonarje in zoper pokatoličene prebivalce. Poslednjič se je rovarjem vspešilo, da so se oo. mi- lanske provincije in tudi nemški, ko so vidili, kako jim zginjajo dan na dan tla spod nog, obupaje nad vsakim vspehom, vernili v svoje provincije. Stanovitni so bili le oo. misijonarji breške (Brescia) provincije s prednikom o. Ignacijem iz Bergama, ki se je bil med tem vernil iz Rima. Britko je jokal zavoljo pešanja misijona, vendar ni obupal. Berž je naznanil okolišine v Rim. Propaganda se je obernila do francoskega kralja, kteri je dal primerne povelja, da naj misijonarje podpirajo v njih pobožnem delu. To je sicer nekoliko pretreslo mejnega grofa Coures-a, mogel se je ravnati po ukazu; vendar je tudi večkrat pustil prazne kote za pridigarje, kteri so po svoji navadi počenja'i. L. H»24 so s silo pregnali kapucine iz njih stanovanj in cerkva, in z mnogimi so gerdo ravnali. Kapucini so se spet obernili do mejnega grofa in na Francosko. Coures je mogel vnovič zoper svojo voljo poslati pridigarje iz dežele na kraljevo povelje. — Ker so pa poznali misli svojega skrivnega priverženca, so kmalo zopet prilezli, ter se nekoliko časa privatno prikazovali, potem pa očitno. Vide, kaj Coures namerja, so se zdaj kapucini obernili v Rim do generala, in so že hoteli deželo zapustiti. Redovni glavar (general) je pa pisal predniku (prefektu), naj misijonarji poterpe, in se brez boja za nobeno stopnjo ne premaknejo iz dežele. Naznanile so se okolišine in početje mejnega grofa francoskemu kra-JjU) — prednik je osebno šel v Pariz vse razjasnit kralju. Svojega namestnika je imenoval za ta čas o. Hia-cinta iz Perseglije. Ta je šel k mejnemu grofu in ga je prosil, naj misijonarje varuje vsaj očitnega preganjanja in sramotenja. Priljudni diplomat je vse obljubil, odpustil prednikovega namestnika s velikim spoštovanjem in — kapucini so bili psovanju izpostavljeni, kakor poprej. O. namestnik je razložil reč apostoljskemu poročevalcu (nunciju) v Lucernu, kteri je prosil misijonarje, naj še poterpe iz ljubezni do Jezusa, in jih je potolažil s pomočjo, ki jo bo morebiti o. prednik v Parizu dosegel. Že proti koncu 1. 1626 se je po vernil iz Pariza prednik bogato obdarovan z obljubami in sladkimi besedami, ktere se pa niso spolnile, zakaj kralj se ni hotel nobeni stranki ravno zameriti. Komaj so to sovražniki zapazili, berž so se spustili kar očitno nad misijonarje, ki so bili brez varstva in brez orožja, in so jih preganjali in sovali iz samostanov in cerkva, ktere so bili oo. s tujimi darovi nekaj popravili, nekaj pa popolnoma na novo zidali, in s potrebnimi pripravami preskerbeli. Altarje in spovednice so razdirali, cerkvene oblačila, svete bukve itd. tergali in očitno sožigali. sreberne, zlate in druge cerkvene posode in lepotije so pokradli, in vsaktere hudobije počenjali na sv. mestih. — Ubogi pregnani misijonarji so se mogli skrivati po hlevih in skednjih, da so podpirali peščico katoličanov, kteri so bili zvesti ostali, in na skrivnem opravljali službo Božjo po svislih, tudi po gojzdih in jamah. Misijonarji, večkrat ločeni od svojih po celi teden, so se živili z zeliši in slabimi jedmi. Čez dve leti po premnogem terpljenji in prizade vanji je prišla še le pomoč — vsaj za spodnji Lngadin. Graubunško je sklenilo z nadvojvodom Leopoldom mir, med drugim' s to le pogodbo: V spodnjem Engadinu ostane katoliška vera kot edino veljavna. Da t i tudi za drugi Engadin in za miinstersko d'lino kaj dosegel, se poda prednik l. 1rerokoval (sej v resnici bolan ni bil, ampak samo „bo-ehen"), to pa je gotovo, da v grenko jezo babje verskih liberaluhov se je Pij IX od svoje bolehnosti ozdravil in sprejema brez števila zaslišanj, če tudi je Tagblatt še 26. apr. po druzih lažnikih okliceval papeževo „po 14dnevnem hiranji vzrokovano splošno oslabljenje 81 letnega starčka" . . . Kaj pa ko bi po Napoleonovi poti šlo še kake polne stotine papeževih sovražnikov *) S. Bern. Ep. CXC. (in med njimi tudi Tagblattov zasramovavec) pred Pijem IX v večnost, ter odgovor dajat za svojo zagrizeno sovraštvo zoper papeža in Kristusovo Cerkev? — Farizejski listi z veseljem oznanujejo „splošno oslabljenje" Pija IX, in ko se papež tako ozdravi, da dela kljubu človeku v močnih letin, išejo tudi njegovo ozdravljenje smešno delati. Pij IX je živ mučenec, pa bolj ga bolč rane, ki jih „novi judje in neverniki" vsekujejo Kristusovi Cerkvi, kakor pa psovanja, ki zadevajo njegovo lastno osebo. Slišal je Pij IX tope germeti 20. kimovca 1870 zoper njegov Rim ; slišal je kladva, ki so izseko-vale naj svetejše ime Jezus znad vrat vstava „Colle-gium romanum"; slišal rožljanje vetrihov, ko so tolovaji lomili v apostoljski dvor Kvirinal; slišal je zasramo-vanje in divje kričanje od razbojnikov najete derhali zoper junaške papeževe vojake; slišal je, ko so pretepali in celo po cerkvah nadlegali njegove zveste podložne, kadar so zanj molili; on sliši razsajanje liberaluhov od vsih strani; slišal je jok zvestih devic Kristusovih, ki so jih tatinske roke pahale na ceste iz njih lastine ; slišal je, da so mu že v njegovo poslopje streljali, da so tako rekoč pod njegovim cknom njegovo smert še živemu razklicovali. Slišal je Pij in slišali so Rimljani in vsa Italija, kako so Garibaldi, Gavazzi in toliko druzih izdajavcev psovali vero katoliške Italije, tajili celo pričujočnost sv. Petra v Rimu. Slišal je Pij IX, slišala in sliši vsa Italija preklinjevanje zoper samega Sinu Božjega J. Kr.; slišali so ploskanje novemu nejeverniku in goljufu Renanu, nasproti pa pravde katoliškim pridigarjem. Slišal je Pij IX in z njim vesoljni svet stotere ukaze za ugrabljenje samostanov. Sliši Pij IX in čuti vsa uboga Italija, s kolikimi davki je zraven tega tlačena in terta Italija, kako jo roparji (briganti) strahu-jejo in terpinčijo, celo ljudi ropajo, da potlej velike zneske denara za nje tirjajo. Sliši Pij IX in z njim Italija, kako nezmerno se množijo leto za letom tatin-stva, poboji in roparstva in vsaktere hudobije in bogo-skrunstva — vsled zaničevanja in preganjanja sv. vere*). Slišal je in sliši, kako krivoverci njemu čez vse ljubo mladino, uboge otročiče, z denarom v razne kri-voverske šole vabijo, da bi jih od prave vere odvernili. Ni tedaj čudo, ako bi bil Pij IX „splošno oslabljen" pri tolikih mukah, ki mu jih prizadevajo tisti, ki se ustijo z „omiko" ,,inteligencijo", „aufklarung >", obnašajo pa se gerje kakor zarod neke ,,pomalane živali". — Kaj je dandanašnji nevarno? Veči zmešnjave od babilonskih časov še ni bilo, kakor je v sedanji politiki. Liberalci na Nemškem in v Avstriji „jetiko" dobivajo od samega kriča, kako so verni, papežu pokorni katoličani der ž a vi nevarni; ravno ta čas pa liberalne derhali po Nemškem (v Frankobrodu, Viesbadenu, Mannheimu) kakor divjaki po ulicah kričijo, hiše napadajo, podirajo, pa hvalisajo ,,anektiranje" ter posilno grabljenje. Mirne katoličane liberalni časniki psujejo kakor nevarne „pajdaše internacijonalove", pred kaj časom že k smerti obsojeni možje pa sede po mi-nisterskih stolih in v druzih vradih — in niso čisto nič nevarni. Andraši je 28. aprila v deržavni delegaciji izrekel načelo, da vsak narod ima pravico si dati obliko vlade, samo čakati se mora, da je djanje pred očmi, ktero je narodovo voljo nedvomljivo razodelo; in to načelo se dr. Rechbauerju in drugim ni nič nevarno zdelo ; — nevarni so le katoličani, ki se branijo civilnega zakona, brezverskih šol in sploh pogubnega liberalizma. — Od Bizmarka do ljubljanskega „blatta" se je toliko slišalo, kako nevarna za deržavo je verska resnica o *) Pri vsem tem in takem, kar živi človek tajiti ne more, nam je povedal eden naših časnikov novico: Da so Italijani „dosegli zedinjenje in svobodo" (?!) papeževi nezmotljivosti. Oče opičar Gustav Vogt je pa te dni v Švici opičarjevičem čudne levite bral. Rekel jim je, da dogma o papeževi nezmotljivosti ni ne bolj umu nasprotna in ne bolj politično-nevarna, kakor dogma same Cerkvine nezmotljivosti, ktero vender priznavajo nasprotniki papeževe nezmotljivosti ; in da vriš, ki se v tej reči razodeva, kaže britkost slabih, ki kličejo vlado v posredovanje, da naj bi ona prašanje presekala v njih pomenu! Misel pa, da „in lege Christi reges (in to velji pri republikah, kakor pri monarhijah) sacerdotibusdebent essesub-jecti", kakor pravi sv. Tomaž A k vinski, je splošna vsim vernim ljudem" ... in „pokornim biti Bogu bolj kakor ljudem, je načelo keršansko, in ne samo nezmot-ljivsko ..." — Se ve, da oče opičar ni imel namena tega govoriti v prid katoličanstvu, temveč njegov namen in misel gre na to, da naj zatiravci katoličanstva tega ne počenjajo z zlorabljen jem sebi izročene oblasti (da bi vernike terli in terpinčili s preganjanjem, s paragrafi, ukazi itd.), temveč „velike načela svobode naj se neoskrunljivo ohranijo". „Govorite jim na serce, na um", tako jih spreobračajte k liberalizmu; vse drugo liberalizmu več škoduje, kakor pomaga . . . Vse tisto šopirjenje deržavne oblasti v teh rečeh, od smešnega „Placeta" do zamerzne orožne sile, še nikoli ni bilo zmožno terdno-pravovernih katoličanov spremeniti v liberalne duhove. Tako modruje Gustl Vogtkaj pa poreče njegov učenec Tagbl., ki je tako močno zaljubljen v „kancel paragrafe" in v vse tiste „lepe železne okove" za usta in roke tistih, ki oznanujejo večno resnico. — Spoznajmo tedaj tudi katoličani, da bolj nevarni so volkovi v jagnjeta preoblečeni, kar svetuje opičar Vogt svojim učencem, kakor pa očitni volkovi kurjaki. Nevarni so pa tudi sovražniki „blattovskega rodu", ki skačejo v obeh podobah med katoliško čedo, zdaj kot pohlevne jagnjeta, zdaj kot togotne risi, kakor se pri-merniše zdi njih lisičnosti, ali pa kakor jih požene njih divja strast. — Ker je dr. Kosta „k mnogim presedništvom" sprejel tudi predsestvo pri odboru za zidanje nove cerkve sv. Jožefa, m a ,,Narod" nekako muhasto pritika, da „je res univerzalen". — „Narodu" v tolažbo bodi pojasnjeno, da to je ravno znamnje, da dr. Kosta pri Ljubljančanih, ki so se lotili tega na vse strani častnega in koristnega dela, ima več zaupanja, kakor pa ga mu marsikdo privoši, zlasti kakor Ljubljančan, ud obeh katol. društev in ker je iznajden v mnogoterih mestnih, vradnijskih in druzih zadevah, kar je k temu treba. — (Znamenito za ČČ. gg. duhovne.) Morebiti se bo kteremu izmed č. g. duhovnov vstreglo, ako se naznani, da se bo po gg. bogoslovcih pre važni poduk o s po vedo vanju vnovič dal litografirati. Sostavil ga je pred dvema letoma gosp. profesor pastirstva, derže se naj bol jih načel učenih in svetih mož, posebno Alfonz-a Ligvorija. Nauk je kratko in jedernato sostavljen, vsa bistvena vodila so naznanjena, kar je posebno dobro za večkraten pregled. Ako bi kteri č. g. duhovnov želel poduk imeti, ki bo obsegal okoli 16—17 pol, naj do 20. t. m. naznani četertletniku Č. g. J a k. Fe rj an-čiču, kteremu drugemu semeniških gospodov, ali tudi vredn. Zg. Dan. Cena bo prav majhna. — — Razstava cerkvenih paramentov v Ljub. kaže letos še veče število prelepo in mnogotero posebno umetno izdelanih cerkvenih oblčk in raznih naprav. Gospodičine, gospe, mnoge učenke, zlasti nunskih šol, se res ne morejo prehvaliti za toliko vnemo pri cerkvenih delih, da molčimo o p. n. gosp. vodju, kteri je daš* povsod in pri vsem in ima silo opravila, s temi rečmi skoz celo leto, posebno pa še o razstavljanji in razpošiljanji. — Šolsko- Na kranjskih gimnazijah in na realki je prosilo 218 učencev za novo ali pa nadaljno opro-stenje od učnine. Sto učencev izmed teh je dobilo polno, 32 pa polovico oprostenja, 15 prošenj je odvernjenih, 63 te je pustilo dosedanje oprostenje in osmerim se je odtegnilo. — Tudi peterim prosivcem na učeniški vad-nici je oprostenje učnine podeljeno. — V korist staršem in plačevalcem na vse strani je želeti, da bi se skazovala pri oprostovanji saj tolika radodarnost, kakor se skazuje pri poviševanji plače in deljenji priboljškov in prikiad za raznotero vradno in šolsko osebstvo. — Slišali smo nektere primerljeje, zlasti iz začetnih šol, da morajo uenino plačevati taki, ki se jim kaj terdo godi za vsakdanji živež itd.; pa tudi, da se je terdo iztirjevala učnina. Z Gorenskega. (V fjtomin rajnega gosjt. Jožef Bon-ce/j-a, fajmoitra Soriškega.) Sest in tridesetkrat si spremenila, spoštovana .,Danica", svojo naslovno številko od časa, kar si bila prinesla v svojem 34. listu lanskega leta sostavek: „Kedka slovesnost v Sorci"; danes pa boš gotovo tudi enake rade volje sprejela onemu veliko veselost popisujočemu sostavku čisto nasprotno žalostno sporočilo o zadnjih trenutkih, smerti in pokoju ondot-nega rajnega župnika gosp. Jož. Boncelj a, ki je na večer 28. aprila po sicer že precej dolgi, pa premalo čislani bolehnosti naglo zaspal v Gospodu. Nagiblje pa me k temu Daznanilu nekaj prepričanje, da ker je blagi g. pokojnik imel mnogo dobrih prijatlov po vsi škofiji, in tudi čez meje njene, oni gotovo radi kaj bolj natančnega o tej hitri smerti zvedili bodo; nekaj pa želim vsaditi majhno cvetko v skalni spomin na prezgodnji grob svojega rajnega iskrenega mladinskega tovariša in skoz ves čas življenja prijatelsko naklonjenega mi pobratima. Kot vvod svojemu naznanilu naj predstavim naslednje kratke verstiee iz njegovega življenja. Ranjki g. Jožef Boncelj se je rodil v Železnikih na Gorer.skem 24. februarja 1826. Šolal se je s pričetka v domači narodni učilnici; nemške Šole obiskoval je s prav dobrim vspehom v Škofji loki; latinske pa v Ljubljani. L. 1*48 jesenski čas v ljubljansko semenišče sprejet, je bil po skončanem 3. letu bogoslovja po raj-n« m prevzvišenem mlst. gosp. knezu škofu Antonu Alojziju Volfu mašnik posvečen ; jesenski čas 1. 1852 pa za kapiana poslan v gorsko faro št.-Vid nad Cirk-nico. Služboval je tudi pozneje na samih za duhovsko paMirstvo dovol j v težavnih farah v Polhovem gradcu, v (ernomlju, v Smartnu poleg Kranja, v Selcih, vTer-žiču in v Ribnici. Bil jo kot posebno dober, poljuden cerkveni govornik, ter enako dober »n marljiv spovednik ; pa tudi v družbi kot prijazen in dobrotljiv go-pod povsod obilno čislan in cenjen, in svest sem si, da je na vsih ravno imenovanih farah mnogo sere, katere je globoko vžalostila novica v zadnji „Danici" o njegovi zgodnji smerti, ter so globoko iz duše vošili blagemu rajnemu večni mir in pokoj v sv. raju. 'Konec prili.) Iz Haribora, O. maja. — Milostljivi gospod knezo-škot Lavantinski bodo mesca julija t. 1. v Videmski dek aniji delili zakrament svete birme in sicer: 2. v »Sevnici; 3. v Koprivnici; 4. v Reichenbergu ; 5. v Ar-tiču; 0. v Brežicah; 7. v Dobovi; 8. na Bizeljskem; i>. v Pišecih in 10. v Vidmu. Iz Tersta. Br atovšina vednega češčenja sv. Reš-nj«'ga Telesa pri nas prav lepo napreduje kljub našim liberaluhom in naprednjakom, ki so pa prav za prav nazadnjaki. Družba šteje že zdaj 2,918 družbenikov v Terstu in po deželi. Gospe imenitnih družin v Terstu so tej družbi na čelu: da so zvedene in da jo dobro vo- diti umejo ter se za napredek trudijo in za blagor revnih cerkev neutrudljivo delajo, nam je pokazala zopet letošnja razstava, ki je bila v prostorni zakristiji farne stare cerkve svetega Antona ali v„Marije Pomočnice" od bele nedelje skoz osem dni. Čudili smo se viditi toliko lepe robe, ktero je prava keršanska ljubezen v kratkem času skupaj spravila in so jo nežne ročice tih blagih dobrotnic za revne cerkve tako lepo vredile in obdelale za lišp in kinč cerkev v Božjo čast. Bilo je viditi 3 plajše za veČernice, 27 mašnih plajšev in kar zraven gre, 4 obramnice (vel. humeral), 24 mašnih srajc, 50 zavratnikov, 21 roketov, 105 korporalov, 112 purifikatorjev, 140 rečnih pertičev, GO pdl, 42 burs za sv. obhajilo in sv. olje, 13 predaltarnih pertov, 5 mašnih bukev, 14 blazin za altarje, 4 kerstnih stol, 1 lampa in 1 križev pot. Ako pomislimo, da je ta bratovšina pri nas še le v začetku, kajti ne šteje še celih dveh let, res moramo reči, da se je prav veliko storilo, in upati je, ko se delovanje bratovšine razglasi, da bode število udov od dne do dne rastlo, posebno tudi po deželi, kjer še zdaj ni povsod zadosti znana; in tako bodo ubožne cerkve naše Istre, v kterih večkrat tudi naj potrebnišega za vredno službo Božjo pomanjkuje, vsaj imele upanje eno ali drugo leto od te družbe kaj dobiti za olepšanje hiše Božje. Zatorej ne moremo opustiti pri tej priložnosti, da bi posebno duhovnim pastirjem na deželi, kterim so potrebe cerkev znane, gorko ne priporočili te bratovščine, ter jih prosimo, naj jo po svoji moči podpirajo, in med svojimi ovčicarai razširjajo, in sicer naj pervo zavolj duhovne koristi, ki izvira iz nje, potem pa tudi glede na prid, ki se ga zamorejo nadjati za svoje ubožne, skorej bi rekel, večkrat gole cerkve. Tukaj se Vam za čudo malo soldov daje prilika, poprimite se; ako sami nimate potrebe, boste pa drugim siromakom pomagali, in si tako zaklade za večnost nabirali. Drugo nedeljo po Veliki noči, zadnji dan razstave, so se podali tje presvitli škof in so blagovolili sami ogledati reči, ki so namenjene za službo Božjo; in se zdaj razdeljujejo med tiste potrebne cerkve, od koder so se o pravem času oglasili. (Konec nasl.) Miazfftert po svetu. Laško. K francoskim in španjskim zmešnjavam se pridružujejo tudi laške: Odpovedali so se laški ministri svoji službi, ker je zoper njih misel in prepričanje zbornica določila 23 milijonov za mornarsko orožarno v Tarantu*; (ministri so bili odmenili 6 V« milijona). Mi-nisterstvo pa se bode s tim izrezalo tudi iz zadrege v klošterski zadevi, ker tuja diplomacija menda vendar ugovarja zoper obravnavo v zbornici o tej reči, na kar mavtarstvo tako hudo tiši. Kralj je v zadregi zarad novega ministerstva. Ministerstvo je kralju nasvetovalo za novega ministerskega predsednika Pisanelli-a, ki je tudi sam z levičarji vred glasoval za 23 milijonov. On in druge politiške osebnosti se izgovarjajo s težavnimi sedanjimi okolišinami. Po noči od 30. apr. do 1. maj-nika so se ministri sošli — ne mara k Smarnicam se pripravljat? O kaj še! Spoznali so, da zadrege italijanske so mnogotere: politiške, vojaške, diplomatiške, gospodarske, verske. Sklenili so toraj iz obupnosti vtopiti *) Taranto, Tarent, mesto v ital. okrajini Terra d' Otranto, ob jonskem iuorji, z 19,100 prebivavci, ima zavetnik in grad. Nekdaj Tarentum, mogočna greška naselba na spodnjem Italijanskem s 300.000 prebivalei. — Zraven arzenala v Spcciji in v Benedkah ga hočejo novi Italijani tudi tukaj napraviti, ko bi imeli s čim. svoje ministerstvo v taranškem zalivu in potisnili so kralju nazaj v roke svoje pred tremi leti sprejete listnice. Kralj pa, je rekel Lanza 1. majnika, jih ni hotel sprejeti prihranivši si, da pozneje pove svoje misli. Ne vč se toraj še za gotovo, če je ministerstvo živo ali mertvo. Vender pa upa „Unita", da po vsaki ceni je ta padec milost, ki nam jo naklanja Marija; mesec ,,Auxilium christianoruui" (pomoč kristjanov) se pričenja dobro, in utegne se končati bolje. Ministri, ki so pričakovali smerti Pi ja IX, umirajo sami. Iz reči reč vstaja, in zmaga more Cerkvi dojti, kadar se naj manj pričakuje. Kdo je pričakoval padec minister-stva Lanza v taranški zaliv ? Rekli so vsi, da pasti mora, zakaj od Simna Copernika naprej sj se vselej stermoglavili sovražniki sv. Petra; d* bi pa po tej poti padlo, je bilo zoper vse pričakovanje. Postavimo pa, da še izleze iz morja na breg, bo padlo še bolj sramotno drugi pot. — Pa dobimo slabše ministerstvo, poreče kdo ... To je neraog >če (Op. Eden naših listov mu kadi — ne z ajdovieo, ampak z arabskim kadilom — imenovaje ga: ,,to pošteno ministerstvo". „Unita" pa pravi dalje:) Ministerstvo, ki je vlomilo Pijeve vrata, ministerstvo, ki je prišlo z vetrihi v Kvirinalov dvor, je naj slabše vsih ministerstev (il pessimo dei Mini-steri) . . . Serčnost tedaj, zaupanje in molitev! Mi hočemo le eno samo reč, zmago papežu in Cerkvi. — Gospod Bog nam je to obljubil in ne more nam odreči tolike milosti. Taranto nas spominja na imenitne čudeže Vsegaruogočnega. Ondi se je vzdigoval glasoviti velikanski Jovov malik, za Rodovim naj slovečniši kolos. Prišel je tje sv. Peter v tovaršiji s sv. Markom 1. 45, in poglavar apostoljski pogleda raalika, naredi znaranje križa, in bil je v šibrah kolos, visok dobrih 40 vatlov, občudovano Lisippovo delo. Tarantini so se nato k veri spreobernili, in zidali so ob bregu eno Cerkev Mariji D., drugo sv. Petru med mestom in pečino imenovano „sv. Peter v Galatini", in tretjo sv. Marku. — Kakor je protestiral v Rimu kardinal namestnik zoper brezbožnost bogoskrunskega časnika „Capital", tako protestirajo pri ministerstvu drugi škotje po Laškem zoper pohujšljive časnike. Te dni je razglasila ,,Unita" slovesno oporeko osmerih modeneških škofov. Ako tudi morebiti mavtarski ministri malo poslušajo take proteste, posluša jih pa toliko bolj verno ljudstvo, ktero glas svojih škofov sprejema kakor glas aposteljnov, in kdor ima le še kaj malo vere, se zderži branja, pred kterim ga svarijo visi pastirji. Med drugim povdarjajo modeneški škotje nevtajljivo resnico, kako razuzdano Časništvo ne škoduje le samo Cerkvi, ampak sploh družbinstvu. — In če ministerstvo ne odvrača škode od družbinskega občinstva, kakošno je tako ministerstvo? — Francosko. Pariz si je med tremi poslanškimi po-nujavci izvolil rudečkarja Barodet-a v narodno skupšino. Izmed 457,000 glasovi jih je vojak Stoffel dobil 27,0S8, minister Remusat 135,407, komunist Barodet pa 180,146. Ne more se sicer od deleč na tanko soditi, vender čudno se lahko marsikomu zdi, kako da so konservativci ljudolovcu Barodet-u nasproti postavili vojaka in ministra za poslanca! „LJnita" misli, da ta rudečkarska zmaga se zamore misliti kakor velika nesreča za Francijo in za Evropo. Ako se Francozi še niso dosti zmo-drili pred dvema letoma, kdo jim more pomag-iti? Takrat mesca aprila je komuna gospodovala v Parizu. 6. apr. je bil v ječo djan vikši škof, predsednik Bon-jean, opat Dugnerry in 63 druzih, ki so jih v začetku imeli za poroke, potem pa so jih rabelsko postrelili. 8. majnika je Thiers v razglasu Parižane rotil, da naj se umaknejo trinostvu ,Romunskemu", in^ le ta se je masevala nad njim ter mu hišo požgala. Šestnajst dni pozneje so požgali Tuilerije (cesarski^ dvor), „Palait Royal" (kraljevi dvor), Louvre, dvor Častne legije itd. Stermela je vsa Evropa slišavši strašne naznanila iz Pariza, in čutiti je bilo, da se streznuje in da liberalizem se je zadosti razodel v svojih končnih nasledkih. Toda stermenje je terpelo le neke trenutke, ter se je zdajci vse pozabilo. Hujskanje zoper Cerkev se je nadaljevalo. Kapital, inteligencija, časništvo — silo veliko jih je tako slepih in zagrizenih, da niso zmožni se strezniti; spregledati utegnejo še le, ko jih petrolej iz-žene iz njih kas, iz njih sovražnih skupšin, iz pisarnic in tiskarnic. — Tisti v Parizu izvoljeni B irodet je bil kdaj mestni župan v Lijonu iu je velik prijatel Gam-bett»v ter strančar ,,koinunški", kakor ga popisujejo. Barodet svojim volivcem, ki se jim je serčno zahvalil, pa tako govori: „Mi hočemo republiko staviti na spoštovanje postav, na naj viši veliavo vesoljnega glasovanja . . . Moja kanditatura ni bila kanditatura vojske ... Prijatla se kaže rednosti, zmernega republikanca; toda „Unita" se boji v njem preoblečenega volka. Sad bo pokazal, kak šno je drevo. Rimsko {Svetinje ss. Filipu in Jnkopri ntfojs-gii.) Pred nekaj ča->om srno omenili, da so v Rimu pri popravljanji zadevnega altar a prišli do svetinj *s. Filipa in Jakooa. ,,Osse: vatore Romano" je prinesel zdaj natančno naznanilo o teh svetinjah 2d. in 27. apr. v dveli številkah. To naznanilo je od učenih bogoslovcev. fizikov in starinosl «vcev, ki so v cerkvi 12 aposteljnov najden? svetinje vestno preiskali v ta namen, di je skazalo, če so res pravi ostanki od t.»h aposteljnov. Izmed mnozih svetih ostankov, ki so shranjeni v raznih posodah, naj opomnimo, da pod podolgasto okroglim steklom je desna noga sv. aposteljua Filipa, ohranjena nestr -hnjena z vsimi kitami, čutnicami, hrustančevino (eartilagj) in kožo. O tej nogi govo-i Siguorili s pri-stavkom, da je bda pri zadnji Večerji od /veličarja Jezusa Kristusa umita in kušnjena. V dveh druzih velikih steklenih posodah pa je prah z drobninami kosti teh ss. aposteljnov, in še v druzih posodah druge svetinje. Sv. Jakop mlajši, zavolj velike svetosti tudi „Pra-vičai" imenovan, je bil nazarejic, dokler ni bil apo-stelj izvoljen. To so bili taki ljudje, ki so samotno živeli, niso vina pili, las si ne strigli, in druge spokorne dela so opravljali. Sv. Jakop razuu o veliki noči m nikoli mesa jedel, vina ne pil in je bil revno oblačen, ter je posebno veliko molil. Ker je bilo veliko vernikov, ki so nauk sv. Pavla o opravičevanji po veri nipčno razumevali, kakor da bi ne bilo treba dobrih del, je 1. 59 sv. Jakop mlajši pisal list, v kterem je priterdoval potrebo dobrih del. Luter je bil tudi ta list sv. Jakopa zavergel, ker mu blezo niso kaj dišale dobre dela, posebno pa zatajevanje ne. Judovski veliki svet ga je bil obsodil , da bodi karnnovan. Pred smertjo so ga peljali na tempelj in ga zapeljevali, naj ljudstvu reče, da se je svoji veri odpovedal. On pa je očitno in serčno Kristusa spoznal pred vsim ljudstvom. Pismarji in farizeji so bili na to strašno razdraženi in so ga z verli tempelj na na cesto vergli. Sv. Jakop pa je še pokleknil in molil za morivce, in neki valjavec ga je s kolom po glavi udaril in vsmertil 10. apr. 1. 61 po Kr. — V jutru 25. aprila ob 11 so sv. Oče sprejeli zraven druzih imenitnih osebstev prečast. škofa sekov-skega gosp. Jan. Ker s t. Zwergerja. Potem je mons. Zwerger sv. Očetu skazal tudi poslanstvo stirnajsterih katoliških pruskih mladenčev, bogoslovcev na vseuči-liših v Inomostu in Vircburgu. — (Naključje, ki ni nakljačje). Časnik ,.Frusta" pripoveduje, da pretekli petek je v Rimu nanagloma in neprevidoma umeri marmorist za starinarstva, ki je imel svojo prodajalno ob cerkvi sv. Luka, v oddelka. „Campo Vaccino". Bil je prostomišljak in zapisan v „komuno". V petek tedaj, ravno ko je odperl prodaj-nico, se je usedel, pa ni več imel časa usta odpreti, tako nanagloma je bilo po njem. Imel je navaao na vratih stati, pa vse duhovne in mnihe zasramovati, ki so memo šli. (Liberalna „omika!") Kadar je vidil memo iti kako žensko z bukvami k sv. maši, jo je zasraino-val z naj geršimi primki, ki se zamorejo misliti. Pripoveduje se, da poprešnji petek pred smertjo je prav gerdo zmerjal dva memogredoča pasijonista. Nesli so gerduna pokopat brez križa, brez luči; spremljale so ga neke rudečkarske zastave — slabo tolažilo! Njegova mati hodi poslušat odpadnika Gavazzi a, in ko je zaslišala, kako prenesrečnoje sin sklenil, je rekla: „Zdaj vidim, da je Bog". Is STete dežele. Francoski konzul v Jeruzalemu je od turškega poglavarja v imenu Sultanovem pridobil posestev ene cerkve in veliko razdjanj na okrog — blizo Abu-Goša — ob potu med Jafo in Jeruzalemom. Rasse novice „ Unita" piše, kako je Andraši na Dunaju dal eno pod nos Janezu Lanzu v Rimu. Inter-peliran je bil menda o volitvi naslednika za Pija IX; Andraši pa je rekel, da je prašanje „neprimčrno" (in-oportun) in ni hotel odgovoriti. Lanzu v Rimu se pa ne zdi neprimčrno pred očmi Pija IX obravnavati o zatrenji cerkvenih redov, in še dosti druzih nepristojnost. — Pruski „maulfreihe»tlerji" so kake 4 cerkvene redove našli, ki se jim zde v sorodu z jezuiti in jih namerjajo iz Nemčije pregnati. Naj bi raji Bizmark naravnost povedal, da je katolikenfresser in ne samo „je-zuitožirec", zakaj kdor hiši stebre spodmikuje, se zastonj izgovarja, da ne misli hiše podreti. V Rimu je šel na boben tisti železniški tergovec, ki je bil 1. 1870 s včtrihi odperl vrata apostoljskega dvora Kvirinala, da ga je potlej v posest vzel Viktor Emanuel, pred kterim ima pa toliko strah, da si je bil raji drugo poslopje za denar najel, kakor da bi tukaj prebival. Huda vest!! Od tistega časa tedaj so naj znamenitiše rimske der-žine zapustile tega tolovajnega pomagača, in pričela se je zanj verstiti nesreča za nesrečo. — Na Spanjskem vsak dan nekterekrati do čistega raztepejo Karliste — časnikarji, telegrami in republikani; pa jih je vetder zmiraj več. V Barceloni je general oklical te dni: Karo-lovci so toliko kakor Čisto zaterti in princ Alfons za-poden na Francosko; precej drugi dan se je naznanilo, da je Alfons v zmagoslovji sprejet v Katoloniji, da njegov general Sabals v Geroni streže na republikanske kardela. V Geroni in Leridi je karoliška glavna moč. Tudi Bilbao Karliti obsedajo. Maršal Serrano je na Portugalskem. Njegovo hišo v Madridu so federalistiški republikanci oplenili. Koliki blagri „zlate svobode" pa se vživajo pod liberalno-republikansko vlado, so ti možje v Madridu pokazali na pervi migljej; tamkaj namreč mora človek imeti potni list, pos, ako hoče iti iz mesta, in ako popotnik iz kacega vzroka ne izide zaznamnjani dan, pos ne velja nič. Razni §§§ sicer povsod kažejo, koliko vinarjev je vredna liberalaka svoboda, naj bolj so jo pa blezo vender v Berlinu in v Madridu zadeli. — V Fuldi so bili 2. t. m. zbrani škofje pogovore dokončali ; pričakuje se od njih skupni pastirski list in pa spominica zadevajoča nove pruske cerkvene postave. — 3. t. m. se še nobeden izmed tistih, ki so bili k kralju klicani, ni hotel lotiti opravila, da bi so-stavil Lahom novo ministerstvo. Po posled. nazn. mini-sterstvo ostane. — Liberaluhi v Soloturnu pripravljajo nove pomočke za pregan janje Škofa Lachat a. Is Ijubljaie. Zarad direktnih volitev je sicer te dni izvoljen izverševalni odbor, ki bode po svoji zmožnosti pripomogel, da se pravi možje volijo; toda glavna reč je vender le ta, da narod sam s pomočjo rodoljubov po deželi odmčni za poslance take može, ki so vsestransko vneti za korist našega naroda. Nikakor se ne smč pozabiti, da kandidat mora pošteno besedo dati, da bode delal celotno za naš katoliško-slovenski narod, ne le za tako imenovano narodnost, ampak tudi za njegovo vero in Cerkev; ker radi se brezverci že zdaj šopirijo, kako bojo po zgledu prusa-kov in lahonov še dalje segali v liberalizmu ter rogo-vilili zoper vero, nosove vtikali v zakristije, namesto da bi res skerbeli za blagor cesarstva in njegovih narodov. Tedaj glejte do časa, na ktere može se je zanesti, in ne volite nikogar, kteri ne da moške besede, da bode pošteno delal: za vero, cesarja, domovino. — V izverševalni odbor so izvoljeni gospodje v Ljubljani : Dr. J. Bleiweis, dr. Kosta, P. Grazelli, vrednik Jeran, Karol Klun, J. Murnik, Mih. Pakič, Ant. Perme, V. Petričič, Tom. Pirnat, dr. Poklukar, dr. Zarnik. Ešuhormke spremembe. Y Ljubljanski škofiji, č. g. Telijan Al., oskerb-nik goteniške lokalije, je dobil faro Stari log na Kočevskem; č. g. Babnik Jan., kapi. v Dolenji vasi, pa faro v Soteski. — C. g. Jaklič Juri., adm. v Spodnjem logu, je prestavljen kot administr. v Gotenico. — Umeri je 4. t m. za boleznijo na možganih, previden s 88. zakramenti, č. g. Fr. Lesjak, c. k. profes. na učiteljski pripravnici v Ljubljani. R. I. P. ¥ Lavantinski Škofiji. Č. g. Matija Sternad je postal župnik na Ljubnem. ¥ Teržaški Škofiji. Prestavljeni so čč. gg.: Flor. Zalokar iz Lokve v Drago; And. Martinčič iz Drage v Divačo; Karol Mazek iz Divače na Barko; Jan. Rekar iz Barkve v Lokvo; Vin. Zamlič is Kastve v Beršec; Al. Brozovič ostane vMosčenicah, mesto njega gre Božič Depiera v Momijan. Mšobrolni darovi. Za sv. Očeta. Štiri osebe na Selih poleg Sumberka 4 gld. 24 kr. — lz št. Ruperta 3 gld. Prosimo blagoslova sv. Očeta. — Dve sestri 6 gld. in prosite sv. blagoslova za srečno zad. uro. — Iz št. Ruperta 3 gl. — Po g. Križnarji neimenovana roka 1 gld. sr. — Neimenovana 1 tol. za 2 gld. st. d. za vezilo k Njih godu, naj bi jih Bog še dolgo ohranil in bi dosegli zmago. — Dve osebi iz Kranja, ena tol. za 2 gld. st. d., druga 1 gld. a. v. — G. A. S. v L. 6 star. dvajset, s prošnjo sv. blagoel. za srečno zadnjo uro. — Iz neimenovanih rok 2 gld. 20 kr. Blagoslovite jih, sv. Oče, v dušni in telesni blagor. — Iz Kamnika 1 cekin v zl., 1 gld. sr. st. den. in (50 kr. a. v. Za Kalvarijo in za cerkev sv. Jožefa. Neža Slovša za Kalv. 2 tol. po 33 kr. star. den.; in za cerkev 1 gld. v sr. (tol.) — Neimen. 10 gld. (5 za Kalv. in 5 za cerkev). — Dve sestri 20 gld. (10 za Kalv. in 10 za cerkev). g. Jož. Vode 1 gld. — G. Jož. Regali za zdaj 5 gld. a. v. — G. M. Močnik za zdaj 5 gld. a. v. — Za varhe Bož. groba. Iz štv-Ruperta 4 gld. Za preganjane duhovne v Švici. Iz Kamnika 5 gld. Za sv. Detinstvo. Po g. Dolencu 80 kr. Za Bosno. Iz Kamnika 4 gld. 25 kr. a. v. in 1 gl. sr. — Iz neimenovane roke, altarni pertič. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jozel BlaziliLovi dediči v Ljubljani.