PRIMORSKI DNEVNIK
Leto V ■ Štev. 173 (1263)
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ^A TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
Čitajte na IV. strani
o borbi za dvojezičnost v zadnjih sto letih v razpravi
..JADRANSKI IREDENTIZEM"
Angela Vivanteja
TRST petek 22. julij a 1949
Cena 15 lir - 2.50 din
ConaB šncmmA
. Ko Pregledujemo delovni obra-CUn 2a Prvo polletje 1949, ki so ga re<Uttavniki ljudske oblasti podali W Vlil. rednem zasedanju okrož-* ljudske skupščine zg Istrsko se nam nehote vsiljuje Pomerjava s cono A Tržaškega Kemija.
z tega obračuna je jasno raz-.1 ’!Q okrb ljudsite oblasti za po-,e°e delovnega ljudstva in veliki . u> Iti jih kljub težavam in doseza v vseh panogah go-arske dejavnosti. Ce primerja-o uspehe prvega polletja 1049 s polletjem 1948, se nam že tej primerjavi pokaže gospo-<«nfci Polet cone B.
■ j11® nekaj podatkov: konservna -Ustrija (prva številka, se nana-na L polletje 1948, druga pa na 50fiS ,t5e 19i9): od 237.955 kg na ■	'«5 kg; sirupi, likerji; od 9.436
if)nnn7'^S9 ^ testenine: od 0 na -m kg; opeka: od 185-765 kom. ~	„ 90 kom.; pohištvo: od vred-
•	.820 jugolir na 10.324.33i)
54 7i~r; 0ra(^ja:	od vrednosti
iu2f iu°°Ur
ke** razdeljeno je bilo mo-
700.000.000
Preskrba:
l94sa tono v Prvem polletju
j g. n'	ton v prvem polletju
in 3|j25ro^a in testenin 121 ton
ton-
l°n; maščobe 133 ton in 192
koriVl?oa: ^ ton	ion;	slad-
1 ton in 444 ton. oliedelstvo; število
rte
goveje zwi-
'nlek dvi9niio za 30 odstotkov; 2n4,.“. Uvažajo 40 hi dnevno. V goue sektorju se je število od 4qC *ivine in prašičev povečalo ^ na 100 odstotkov, a jbi lahko nadaljevali, iz portf?ate^i itafi Ž8 P°zmjo skupš~-a o zasedanju okrožne našemr*’ ,c‘ ie bil° objavljeno v Pa j, . . u- 2e ti skromni podatki kako jalovi so izgovori Tiške	reakcije in anglo-ame-
Tržasu imperializma, češ da je nja ozemlje nesposobno življe-?a ’c e -1<L ce~° neprimerno revnej-?Pit>ro,a ,■ ^ordtretno dokazala kaj ievanju r?h,e’ Ce Pristopijo k re-resn.	problemov s stališča inte-
k"Hli,fiel°l;ne(!a '-iudstva, hi hoče ŽivUpn^u111 SL z delom izboljšati Za	P0?0je- Tu m Prostora
tlhnce °-Ce’- s?ekulante, črnobor-
tn podobne elemente, ki ™«\ m rueun naivnosti bližnjega. Zato v-,coni B 'Kanih1 orezposelnosti, ampak po-"ikanje delovne sile.
kjt^en Pd j« položaj v coni A,
‘Miš
sp,
tUii.
tj ."nglo-ameriška vojaška upra-Bf^eja tako politiko, ki naj bi tih 'vulstvo prepričala, do. je edi-k ^(s'tev vseh perečih vprašanj ha i- Pr'ključitvi celotnega ozem-k Italiji?
jejo le uprave ne nareku-lju^Jnteresi tržaškega delovnega Ha ji1'8, ompak interesi ameriške-*Uou ^rializma, ki ima s Trstom je, posebne račune. Razumljivo otirai. Se taka politika ne more 'kfstur8 P°trebe tržaškega gospo-r'ega • fmpak da je predmet nje-{or, j. *}'tnanja le tisti njegov selc-°°5P0(i 35 skladu s cilji ameriške ie, j ar*fce zunanje politike, to mno Marshallovim gospodarskim Ko st	Kakšna je tržaška stvar-
k ci ameriške zunanje politike, ®otcjc,!o povedal že polkovnik Koivnan’ ko je namignil, da je žešlce°?f' verovati v bodočnost tr-ri(ka mdustrije, če mora celo ame-t>a ces|n<iustrtja metati delavstvo
*a le ta politika glavni vzrok !1|)a."lp,!ac^0 tržaškega gospodnr-^Hrn °s.{e,d'Ca tega je, da je an-lia, ki^l ?lta cona tržaškega ozem-Ka, v' oi mogla biti visoko aktivni ttr,ef':oz‘ deficitna. to je. da ži-^^^radit^Na redni in izredni
^ let nrisilne^a t)el» Ulm fllietza
^ilbga liržavni tožilec
kredit. In ta kredit gre v desetine in desetine milijard lir, ki so potrebne za to, ker mora tržaška industrija počivati v interesu ameriškega imperializma.
Zato imamo visoko brezposelnost/prostovoljno in prisilno brezposelnost, lepo razvito prostitucijo, škandale v serijah in policijo na vsakem koraku. Trst je menda edino mesto na svetu, kjer mrgoli ljudi na ulici ob vsaki dnevni in nočni uri; kjer so vsi javni lokali polni ob vsaki tiri; kjer imaš gostiln, barov in drugih zabavišč na pretek in kjer se otvarjajo vedno novi javni lokali, medtem ko se število brezposelnih delavcev veča iz dneva v dan.
Taka je stvarnost anglo-ameri-ške cone Tržaškega ozemlja: zunanji blesk na kredit, ki ob stagnaciji tržaškega gospodarstva ne more prikriti črne mizerije brezposelnih, od katerih ni malo takih, ki prespijo noč na ulici.
Kontrast med cono B in cono A ne bi mogel biti večji. Ze v tej kratki dobi je ljudska oblast pokazala kaj zmore delovno ljudstvo, če dela načrtno s prekspekti-vo dviganja življenjske ravni ob vsestranskem gospodarskem razvoju. V bližnji bodočnosti pa bo ta kontrast vedno večji: medtem ko bo cona B stalno in v vedno hitrejšem tempu napredovala, se bo cona A pogrezala v vedno težjo brezposelnost, gospodarsko stagnacijo, kcrrupcijo in prostitucijo, če se tržaško delovno ljudstvo ne bo postavilo odločno v obrambo interesov tržaške industrije, ki je zanj eksistenčne važnosti.
giroi$& kršitev	z	Siaššjo
Za potovanje v Jugoslavijo zahteva VU
polni lisi ilalllansHe policiie iz liidma
Angloameriška vojaška uprava ja brez vsakršnega uradnega obvestila ukinila dosedanji način prehoda prebivalstva iz cone A v FLRJ ter zahteva od vsakega državljana iz cone A reden potni list republike Italije, čeprav je suverenost Italije nad Tržaškim ozemljem dokončno prenehala že 15. IX. 1947
TRST, 21. — Kakor smo v zadnjih dneh ponovno poročali, zahtevajo policijski organi cone A, ki so pod poveljstvom anglo-ameri-ške vojaške uprave na vseh prehodih iz cone A v FLRJ za vse prebivalce cone A, ki hočejo prekoračiti mejo, reden potni list in vsakogar pošiljajo na tržaško kvesturo v ul. 30. oktobra. Kakor smo poročali, uradniki na kvesturi o vsem tem niso nič vedeli vse do predvčerajšnjim. Sedaj pa so prejeli navodila, na podlagi katerih zahtevajo, da vsak potnik vloži preko tržaške policije prošnjo na italijansko kvesturo v Vidmu z vsemi potrebnimi dokumenti ter 1300 lir za stroške. Za sedaj — in ne ve se še za koliko časa — pa dovoli jo prehod meje na bloku pri Fernetičih izejmoma samo šoferjem, ki prevažajo mleko in časopise.
Poudarili smo že, da pomeni ta najnovejša praksa anglo-ameriške uprave ponovno grobo kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo. Su-
DEL0 VARNOSTNEGA SVETA OZN
Zapadne velesile nasprotujejo
sprejemu držav ljudskih demokracij v 0ZN
Delo gospodarsko-socialnega sveta OZN v Ženevi
LAKE SUCCESS, 21. — Varnostni svet je razpravljal včeraj na svoji seji vprašanje sprejema novih članov y Organizacijo združenih narodov, Francoski delegat je izjavil, da je nemogoče sprejeti v OZN države, ki ne spoštujejo osnovnih pravic človeka in svobode Pri tem jnu je Manuilski, delegat Ukrajine, omenil odnose med Francijo in Vietnamom, kjer prav gotovo te cenovne pravice niso spoštovane. Tudi sovjetski delegat je poudaril, da velesile ne spoštujejo pravic mnogih narodov.
Vaimosini svet ni mogel doseči sporazuma glede predlaganih reso-lucij ter je zaključil sejo s tem, da bodo predložili generalni skupščini OZN posebna poročila v septembru t. 1. Možno je, da do tedaj Varnostni svet ne bo več zasadal. Francoski, angleški in ameriški delegat so izjavili, da bodo glasovali proti sprejemu Albanije, Bolgarije. Madžarske, Romunije in Mongolije v
OZN. Isti delegati tudi niso pristali na sovjetski predlog, da bi poleg omenjenih držav istočasno sprejeli tudi Irsko, Fjortugalško, Transjor-danijo, Avstrijo, Finsko in Ceylbn. Do glasovanja sploh nj prišlo.
V Ženevi Pa je zasedal gospodar-sko-socialni svet OZN, ki j<j razpravljal danes zjutraj o sovjetski resoluciji glede svobode obveščanja. Proti resoluciji je govoril predstavnik Belgije. Predstavnik Kat-szuchy, delegat Poljske, pa je ostro kritiziral ameriški žurnalizem. Popoldne pa so razpravljali o tehnični pomoči Združenih narodov državam, ki bi hotele razviti svoje gospodarstvo, .Govoril ie ameriški delegat Thorp, ki je poudarjal, da so za to potrebne seveda velike investicije kapitalov. Delegat Brazilije pa je dejal, da je treba nuditi praktična jamstva za zaščito tujih kapitalov. Delegat Avstralije pa je dejal, da je sporazumen z drznim ameriškim načrtom.
verenost italijanske država je namreč nad Tržaškim ozemljem prenehala dokončno z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo, t. j. 15. septembra 1947. Zaradi tega vojaške oblasti cone A vse doslej za prebivalstvo te cone niso mogle zahtevati potnega lista, ki ga izdajajo oblasti sosedne republike Italije, ker bi to pomenilo, da je cona
llallja v objemu dolarja
Ponovno glasovanje za ratifikacijo atlantskega pakta
RIM, 21. — Na današnji seji rim. sitega parlamenta je poročal predsednik Gronchi, da bo treba ponoviti glasovanje treh zakonskih pa-črtov, ki so jih bili že izglasovali ob koncu prejšnje seje. To glasovanje namreč ni veljavno, ker je bilo prisotnih le 469 poslancev, v volivnih žarah pa so našli 546 glasovalnih listkov- Gronchi je priznal, da te nepravilnosti pri tajnem glasovanju niso redke, čeprav so bile v poprejšnjih primerah razlike malenkostne in so jih pripisovali pomoti. Sedaj pa je kar 68 glasov več in zato se je odločil, da obvesti o tem skupščino, ker gre za resno stvar, ki ji jemlje u- j gled. Ob 18.25 je Gronchi objavil ! rezultate glasovanja za atlantski j pakt, ki so ga opravili na današnji i seji. Navzočih 491 poslancev, gla- i sovalo 483, 8 se jih je vzdržalo, potrebna večina 242 glasov. Za ratifikacijo pakt? je glasovalo z «da» 323 poslancev, proti 161.
Diplomatski komentator radio Moskve je po ratifikaciji atlantskega pakta v rimskem parlarfcer.-ta med drugim izjavil: «Kljub zatrjevanju zapadnih sil, da bi prikrile resnično stanje, ne bodo uspeli skriti dejstva, da je Italija z ratifikacijo prekršila mirovno pogodbo«.
C lan izvršilnega odbora ameriških trgovinskih zbornic August Maffry je izjavil na neki tiskovni konferenci, da bodo dosegle investicije ameriškega zasebnega kapitala v Italiji za prihodnje leto najmanj 25 milijonov dolarjev. Za te investicije so se odločili, ker jim daje nova trgovinska pogodba med Italijo in ZDA, sklenjena februarja letos, dovolj ugodnosti -in jo smatrajo ameriški krogi za «vzor-no pogodbo«. Na taki podlagi bo pritok ameriških investicij v Italijo precej olajšan.
A še vedno pod suverenostjo Italije. Jasno je torej, da je 7. najnovejšo zahtevo glede potnih listov za državljane cone A, VU sklenila prekršiti mirovno pogodbo tudi v tem tako očitnem primeru in s tem storila korak dalje v svoji politiki dejanske priključitve cone A k republiki Italiji.
Zaradi te ponovne kršitve mirovne pogodbe najodločneje protestiramo in zahtevamo, da angloameriška VU od opisane zahteve italijanskih potnih listov odstopi, zlasti še zato, ker do sedaj ni izdala nikakršnega uradnega obvestila o tem.
sam	im rami
eiisitii eii
WASHINGTON, 21. — Ameriški senat je ratificiral atlantski pakt z 82 glasovi proti 13.
Enajst republikanskih senatorjev in dva demokratična senatorja so glasovali prot; ratifikaciji.
Jutri bo predsednik Truman zahteval od Kongresa, naj odobri «pro gram ;-a vojaško pomoč«
H P FRANCIJE prsti eilani. paktu
PARIZ, 21. — Politbiro komparti-je Francije je glede atlantskega pakta sprejel sledečo resolucijo:
«Politbiro KP Francije ugotavlja posledice, ki jih bo imel lahko atlantski pakt za Francijo:
1. znatno povečanje vojnih izdatkov;
2. podrejanje gospodarske in vojaške politike ameriškim imperialistom;
3. obnova nacistične nevarnosti.
Zaradi tega pozivamo delavce
komuniste, socialiste in katolike, demokratične rodoljube in partizanske borce, naj se združijo in povečajo svoje delovanje proti ratifikacij; atlantskega pakta, ki teži za tem, da bi Francijo uvrstil med netilce vojne«.
ZAM je pisala SFDM sledeče plsm e
TAJNIŠTVU
SVETOVNE FEDERACIJE DEMOKRATIČNE MLADINE
PARIZ
Po časopisju smo izvedeli, da je Svetovna federacija demokratične mladine povabila Zvezo antifašistične mladine (Vidalijevo frakcijo) na svetovni mladinski kongres in festival, ki bosta v Budimpešti.
Globoko prepričani, da zastopamo interese velike večine in se borimo za interese vse mJadine našega ozemlja, čutimo za dolžnost, da proti postopku, ki nudi le peščici ljudi možnost, da iznesejo svoje misli na tako velikih svetovnih mladinskih manifestacijah, najodločneje protestiramo iz sledečih razlogov:
1. Glavni odbor, ki je sprejel od SFDM povabilo na svetovni mladinski kongres, predstavlja samo de! demokratične mladine mesta Trsta. Ljudje, ki dar.es vedrijo in oblačijo v tem odboru, so s silo, z izključevanjem mladincev razbili organizacijo, se polastili naslova organizacije ter danes pod njenim imenom še nadalje spletkarijo in izdajajo interese mladine silam imperializma na našem ozemlju.
2. V istem odboru nima svolih predstavnikov mladina Istrskega okrožja, ki predstavlja večino članstva v Zvezi antifašistične mladine. V tem odboru nima svojih predstavnikov tudi oni del mladine cone A, ki je ostal zvest načelom ustanovnega kongresa ZAM in ciljem kongresa delovne mladine.
Zaradi zgoraj navedenih utemeljitev in zaradi dejstva, da predstavlja frakcionaški mladinski odbor le interese peščice nacionalistično nastrojenih elementov, zahtevamo od Svetovne federacije demokratične mladine, da povabi na kongres resnične predstavnike mladine Tržaškega ozemlja.
Da dokažemo zgoraj navedene utemeljitve in dejstva, bo pričela mladina cone A pod anglo-ameriško okupacijsko upravo in mladina cone B pod upravo jugoslovanske armade z nabiranjem podpisov, da podpre upravičenost iznesene zahteve. Število podpisov bo moralo služiti vodstvu SFMD kot merilo za reševanje razdvojenega stanja med demokratično mladino našega ozemlja.
Prepričani smo, da bomo pri ljudeh, ki vodijo 50 milijonsko mladinsko organizacijo, naleteli zaradi resnosti stanja, ki ga je povzročil v mladinski vrstah frakcionaški glavni odbor, na popolno razumevanje.
Smrt fašizmu — svoboda narodu !
MESTNI ODBOR ZAM ZA TRST OKROŽNI ODBOR ZAM ZA ISTRSKO OKROŽJE
Državni tožilec je svojega govora na
2l-
fcbej JU6ku
tonu 'l1 Proti vojnemu zločincu O' 4orju .*?u, nacističnemu ambasa-1>ost„ P1'1 višijski vladi, dejal: «Vi
L
ktf' ,te?a.
rrekij kazen «jemcu ne
za-
,	.	ker	je	Nemec,	temveč
f vojni 1 le. d
zločinec. Vaša dolž Naj.
^rij^i- °a pravično sodite °<iHe n
Stavka v Londonu se nadaljuje
Komenlar &rs©sk©vsk©Qa radia o izabČenijju komunistov
Papež ni ekskomuniciral Hitlerja niti Mussolinija niti gen. Franca
ko so žorsli .KroiMtoriji, in noco izključovoti tistih, ki pozivnjo no novo vojno in uporobo otomske bombo
. n	n •	D •	•//•/.	ueizrez	izongregactje
Maspvotstua mod oovinom m (,ripijsom - oovin iscb nov izhod iz hnzo j julija pomeni nov dopru
na mrzli voini. Princi
\o(iiu'n' zahtevam je to, da g« na 20 let prisilnega dela.«
«Ne važna »
°&nska konferenca
h ntftIlNGT°N, 21. -- Truman 8Sa vs'Cfl razburjanja ameri-l'lvr>ega mnenja izjaviti na 11. tisk«vni konfe renči, da 8*lttc,Scia' ki so jo imeli prejšnji ve v Blair Ilouse ni bila kdo-Važna. Potem pa je rekel, ^rjatiSe *^rncl‘ičani ne smeli raz-i*h9j01 Zaradi tajnih sej, ki jih 'v zvezi z atomsko energijo.
A7 n
je
postavi jen red
21. — Po dneh
k‘ so sledili umori
^epih 'o Arane, poveljnika obo-
.’o y*«J . je v Guatemali zavla
‘‘ie. g). .8i zopet normalno življe-
.. 11 mrtvih in ranjenih še tu - "
LONDON, 21. — Danes se je število stavkajočih pristaniških delavcev povečalo na 15.664. Laburistično vodstvo ,ie sicer poskušalo uprizoriti miting stavkajočih, vendar pa se je zbralo lc nekaj sto ljudi, ki jim je nek funkcionar osrednjega prometnega sindikata prečital priporočilo naj se vsi in takoj vrnejo na delo. ter da so žrtev mednarodnega političnega gibanja, ki hoče rušiti gospodarstvo Velike Britanije. Toda zbrani pri-staniščr.iki so protestirali in odobrili splošen sklep, da bodo oo prekinjenju stavke odločali vsi pristaniški delavci, ki se bodo zbrali jutri na velikem zborovanju v Vic-toria-Parku.
Vlada si že nadalje pomaga z vojaki. ki jih uporabljajo za stavkokaze. Položaj je resen ter bo o njem razpravljal ponovno na jutranji seji vladni svet. Zdi se, da vlado skrbi, kakšen bo odgovor stavkajočih na nekakšen ultimatum, ki ga je včeraj izdal «Docksoffice». Razširili so
se tudi glasovi o demisiji ministra za delo Insaacs-a, ki jih je prinesel opozicionalni tisk. Danes je prispel v London tudi Harrv Davis, predsednik kanadskega sindikata pomorščakov, ki se vrača z mednarodnega kongresa pristaniških delavcev, ki se ie vršil y Marseille-u. Izjavil je, da mora nadaljevat; pot v Kanado, vendar pa bo skušal prispevati k razvozlanju stavke v londonskem pristanišču.
OMrena je pogodDa o Sueškem prekopu
KAIRO, 21. — Senat je včeraj zvečer sprejel v tretjem čitanju in po razburljivi razpravi pogodbo, ki je bila sklenjena 7. marca t. 1. med egiptsko vlado in družbo, ki
upravlja Sueški prekop. 61 senatorjev je podprlo vladni predlog, 14 pa jih je glasovalo proti.
Današnji londonski tisk se bavi predvsem s stavko. Laburistični kakor konservativni listi čuvajo vlado. ki se je včeraj skušala izogniti odgovornosti za ultimativni pritisk na pristaniško delavstvo.
Pariški krogi in tisk so med tem razširili vesti o nepremostljivih nasprotjih med Bevinom in Cripp-som. V Londonu pa trdijo, da so te vesti pretirane čeprav je gotovo, da gleda Bevin na mnoga gospodar-sko-politiqna vprašanja Velike Britanije popolnoma drugače, kakor zakladni minister.
Nasprotja so pa vendarle tako velika, da bo po vesteh iz Londona sedaj Bevin sam iskal- rešitev iz sedanje krize, ki bi jo sprejele ZDA ter bi bila do neke mere tudi za Crippsa sprejemljiva. Bližajo se volitve in laburistična stranka lahko zaigra vse.
Bevin, ki tudi odhaja na bolezenski dopust v Švico, se bo v petek zvečer ustavil v Parizu, kjer se bo posvetoval s francosko vlado.
Diplomatski urednik moskovskega radia Boris Isakov je komentiral danes vatikanski dekret o ekskomunikaciji.
«S tem ukrepom, se Vatikan raz-knnkuje za sovražnika miru in napredka. Niti Franco, ne Mussolini in niti ne Hitler sam niso bili ekskomunicirani, niti tedaj ne, ko so še žareli krematoriji v Ausch-vntz-u in Buchenvaldm. Isakov nadaljuje:
«Vatikan zavzema danes med reakcijo važen položaj. Niti na misel mu ne pride, da bi izključeval tiste, ki pozivajo na nove vojne in na uporabo atomske bombe, nič ne nasprotuje onim, ki pripravljajo vojno, skriti v glavnih štabih in zunanjih ministrstvih. Nasprotno, vatikanska hierarhija je popolnoma sporazumna s temi ljudmi. Papež je zadovoljen odobril atlantski pakt, ki je instrument vojne. O-| gromni propagandni apara.t katoli-I ške cerkve je v službi mrzle vojne I proti miru in demokraciji.
Dekret kongregacije z dne 13.
rinos Vatika-vojm. Princi katoliške cerkve poskušajo moralno razorožiti delavce in oslabiti njihovo voljo za pobijanje novih napadov, ki groze svetu: Zato izkoriščajo tradicije in čustva milijonov preprostih ljudi. Ti princi bi hoteli obsoditi sile, ki se borijo za mir in proti vojnim hujskačem, toda ta manever bo izpodletel. Široke ljudske množice namreč jasno uidijo, da lahko branijo mir samo če strnejo svoje vrste in če so združeni v fronti delavstva, ne glede na verska prepričanja. Enotnost borcev za mir je glavni pogoj uspeha in te enotnosti, ne mogel nihče zlomili«.
Uspehi grške
di:mokTatie:nu vojske
Bolgarski odgovor na obtožbe tajnika OZN
so izvršile ofenzivne akcije proti vladnim silam pri mestu Taksiarhis in drugod. Radio «Svobodna Grčija« javlja tudi, da so enote, XX. brigade napadle monarho-fašiste vzhodno od črte Xantia-DoVa-Te-pa tud; v vzhodni Makedoniji.
Bolgarska vTada odločno demantira obtožbo namestnika generalnega tajnika QZN, da so bolgarske oblast; mobilizirale grške begunce v cilju jačanja partizanskih odredov. Ta demanti se nanaša na pismo zveznih grških oficirjev pri komisij; za Balkan, ki je obtoževala bolgarslio vlado, da mobilizira tiste, ki so sledil; nemški in bolgarski okupacijski vojski v Grčiji pr; njenem umiku, žlast; pa prebivalce grške Makedonije. Namest-nik bolgarskega zunanjega ministra poudarja, da so proti beguncem bolgai-ske oblasti strogo ukrepale, da b; jim preprečile prehod grško-bolgarske meje in pravi, da je od 16. aprila do 2. junija 1949 Bolgarija razorožila in internirala 250 borcev grške demokratične vojske, ki so pribežali na bolgavsko ozemlje. Bolgarski zunanj; minister Kolarov je danes pri OZN protestiral proti novim kršitvam bolgarskega neba, ki so se izvršile 15. julija, in proti sistematičnim izzivanjem grške vlade.
V Faleronski zaliv je priplulo 12 ladij, ki pripadajo VI. oddelku ameriške flo-te vzhodnega Atlantika in Sredozemlja pod poveljstvom vice-admirala Shermana.
ATENE. 21. (Tanjug) — Enote VI. div. grške demokratične vojske, ki operirajo v vzhodni Makedoniji,
Racionalisti« ooisHa Beli proti zapaflu
PEKING, 21. (Tanjug) — Agencija «Nova Kitajska« poroča, da osvobodilna armada napreduje proti pokrajini Hunan ter da je osvobodila važno železniško križišče. Kuomintangove čete bežijo proti zapadu.
V kitajski osvobodilni armadi so uvedli prva odlikovanja. Najvišja odlikovanj? bodo podelili tistim o-ficirjem in borcem, ki so se ude-
ležili velike bitke pri Sučaj-Eeng-pu lanske zime in pripomogli pri uničenju Kuomintangovih sil severno od Jangceja. Druga odlikovanja bodo dali tistim, ki so se udeležili prehoda čez Jangce v aprilu. Teh odlikovanj bo razdeljeno 1,400.000. Iz Hongkonga javljajo, da so v Tibetu nastali veliki neredi in da nacionalnistična kitajska vlada preučuje protikrepe. Uporniki se borijo proti nacionalistični vladi, ki teoretično nadzoruje Tibet in proti upravi lamov.
Iz Washingtona poročajo, da je demokratična vlada Kitajske zaprla ameriške konzulate v Šanghaju, Pekingu in Hankeu ter da je ameriška vlada proti temu protestirala, nakar pa kitajske oblasti
niso dale odgovora. V ukazu o za-tvoritvj ameriških uradov se poudarja nesmisel, da bi ti uradi še nadalje uradovali, med tem ko nima kitajska ljudska vlada še nobenih odnosov nit; diplomatičnih, niti konzularnih z ZDA. Javljajo iz Kantona, da je Cangkajšek odpotoval iz Kantona na Formozo na neki kitajski torpedovki.
luddnezija
BATAVIA, 21. — Uradno tedensko poročilo o vojaškem položaju v Indoneziji poroča o živahni aktivnosti upornikov na zapadnem delu Jave in o spopadih pri Madiu-mu v vzhodnem delu Jave.
fJuedklu atleti u IdjiiHjaiii
LJUBLJANA, 21. — Danes popoldne je bil v Ljubljani mednarodni lahkoatletski miting. Poleg švedskih atletov so nastopili tudi tekmovalci iz Ljubljane. Celja. Maribora, Zagreba, Subotice in Beograda. Tekmi je prisostvovalo okoli 3000 ljudi.
Goste je pozdravil podpredsednik Enotnosti Tone Stajdohar, ki jim je želel prijetno bivanje v Jugoslaviji.
V imenu švedske ekipe se je zahvalil za sprejem v Jugoslaviji še posebno pa v Sloveniji vodja Berg Winall.
Doseženi so bili sledeči rezultati:
Skok s palico:	1. Gallors (S)
3.90 m; 2. Vozelj (Litija) 3.20 m;
tek m 400 m: 1. Tuli (g) 50’6”; 2. Lukač 52’5”: tek na 800 m: Svensson (S) 1 min. 57’; 2. Ferluga (Celje) 1 min. 57’8”;
met krogle: Nilsson (S) 14.95 m; Furman (Enotnost) 12.16 m;
tek na 3000 m:	Svenlof Borg
8’54”8; J. E. Anderson 8’56”6;
met kopja: Ohlden (g) 63.52 m; Rojc (Celje) 48.66 m;
11 radn
znano. «Castna
m-
■'biciii Včeraj predala po i unr>tP'!stolske?a nuncija. Vo-rruk°v ao zbežali.
BEOGRAD, 21. (Tanjug) — Ob prvi obletnici V. kongresa KPJ piše «Borbo», da je ta zgodovinski kongres prekrižal vse upe tistih, ki so računali, na kakšno spremembo v Jugoslaviji, ki bi bila v skladu z njihovimi protirevolucionarnimi željami.
c.Dcvet dni kongresa je poteklo med nepozabnimi manifestacijami maršalu Titu in KPJ, manifestacijami, ki so se razširile po vsej državi in ki so bile odraz neraz-rušljive enotnosti ljudstva in enotne volje korakati vedno naprej ne glede na težave na tej poti. Ogromen doprinos kongresa sestoji predvsem v tem, da je bil sprejet nov program in nov partijski statut ter na ta način postavljene naloge nadaljnjega dela ne samo Za člane partije in delavskega razreda, temveč za vse delovno ljudstvo Jugoslavije. To
Ob obletnici V. kongresa KPJ
je hkrati omogočilo partiji, da utrdi in okrepi v organizacijskem smislu svojo vodilno vlogo v državi. In prav v tem statutu se odražajo boljševiška organizacijska načela, na katerih počiva KPJ. V tem statutu so našla svoj odraz vsa bogata izkustva organizacijskega dela partije. S tem sta-tutom je partija dala mogočno orožje za nadaljnjo krepitev svojih vrst.
Program partije, ki je izraz marksistično • leninističnih načel, apliciranih na posebne jugoslovanske pogoje, je uresničil socialistično revolucijo in nudi dragoceno izkustvo mednarodnemu delavskemu gibanju. Mi smo sc pre-
pričali, da se naši klevetniki, pa naj ta program priznajo ali ne, poslužujejo načel, sprejetih na V. kongresu KPJ, kar se najbolj jasno vidi v načinu, kako.danes tolmačijo smisel in bistvo ljudske demokracije. Na V. kongresu je bilo jasno in nedvoumno povedano, da se graditev socializma v neki državi lahko vrši v različnem ritmu pod različnimi pogoji, a da se pri tem prav nič ne spremenijo splošnj zakoni graditve socializma, ki jih vsebuje teorija marksizma-leninizma. Kljub različni praks; in različnemu razvoju, ostane splošni zakon nelzpre-Plenjen, kar je potrdila tudi borba KPJ, ki je pri svojem delova-
nju strogo pazila, da tega zakona ne bi pogazila.n
«Borban nato poudarja, da je bila ena glavnih nalog kongresa socialistična preobrazba pasi. Pozneje, na drugem plenumu CK KPJ je drugi plenum CK KPJ preučil in konkretiziral sklepe V. kongresa glede sociatistične preobrazbe vasi, potem ko je poudaril, da so pogoji za hitrejši razvoj socialističnega sektorja v kmetijstvu postali zreli. Predanost delu, ki je dosegla vrhunec med zasedanjem kongresa, je postala stalna praksa jugoslovanskih delavcev, ki jo hočejo ne samo ohraniti, temveč tudi povečati.
Izvršitev, prve polovice petlet-
ke in prve polovice letošnjega leta zelo dobro tolmačijo rezultate tega dela. Polletni plan vse jugoslovanske industrije je bil izvršen s 100,1%, na sektorju kmečkega zadružništva pa je bil tako rekoč Podvojen. Izvršena je bila prva polovica petletnega plana s 50,4%. Ti rezultati prav gotovo ne bi mogli biti doseženi, če ne bi partija ostala zvesta načelom marksizma-leninizma, če bi odstopila od svoje poti.
«Spričo protisocialistične in kontrarevolucionarne politike ZSSR in držav ljudske demokracije — poudarja ((Borba« — smo prisiljeni graditi socializem s svojimi lastnimi silami. Ta naloga ni
lahka. Toda KPJ jo je začela izvajati z isto gorečnostjo in s tisto odločnostjo, s katero je povedla leta 1941. ljudstvo v oboroženi upor. Kakor se v preteklosti KPJ ni nikdar ustavila pred težavami, ki jih je srečala na svoji poti tako se ne bo tudi sedaj upognila pred težkočami, temveč bo ravno nasprotno odločno šla naprej in jih premagala.
Ni težkoč, katerih ne bi s popolno pomočjo Ljudske fronte in drugih množičnih organizacij, s pomočjo milijonov delavstva vse države, mogla premagati čvrsta, monolitična in revolucionarna partija, kakršna je naša. Ta bitka, ki se vodi danes za socialistično izgradnjo Jugoslavije, bo dobljena kljub vsem težavam, kajti to borbo vodi partija, ki je večkrat dokazala, da je sposobna zmagati ob še tako težkih naporih in žrtoah.»
balkanska štafeta:	gvedska	3
min. 24’: Jugoslavija 3 min. 25”7.
gvedski atleti bodo obiskali Planico in Bled. Nato bodo odpotovali v Zagreb, kjer bo četrti nastop gvedov v Jukoslaviji.
PULJ, 21. (Tanjug) — Pred 3500 gledalci se je vršil boksarski dvoboj med Puljem in švedskim klubom «Oermen» iz Stokholma, Zmagal je Pulj z 8:6.
Koafere*?»ea
o Srednjem vzhodu
Danes se prične v zunanjem ministrstvu važna diplomatska konferenca o Srednjem vzhodu, ki predseduje Bevin sam. Nanjo je poklical vse britanske diplomatske zastopnike v teh deželah. Namen konference je razpravljati o gospodarsko političnem razvoju in razvoju, bodisi v zvezi s Trumanovo «četrto točko», kakor tudi z nastankom nove židovske države.
Treba je namreč doseči sporazum in vsklaniti področja na Srednjem vzhodu, ki naj pripadejo britanskemu, ameriškemu odnosno francoskemu vplivu v bodočem gospodarskem razvoju teh dežel. Petrolejska bogastva dajejo namreč o-gromne možnosti izkoriščanja v smislu Trumanove <(čctrte ločke».
Primirje med
Izraelom in Sirijo
LAKE SUCCESS, 21, - p„ nem zaključku pogajanj med Sirijo in Izraelom je posredovalec OZN v Palesiin; Ralph Bunche izjavil, da pomen; podpis premirja popolno likvidacijo vojne faze palestinskega spopada.
Priti Milni izdelan v Dliahiiorii
MARIBOR, 21, (Tanjug) - V d« lavnicah za popravilo železniški vagonov v Mariboru so izdelali prvi jedilni vagon.
1KZAS	ec:	i	r	1	3]	N		EV]	N	r:	i	:k
. 			 — 			-t															
PKOOHjS PROTI BORCEM ZA SVOB»BH»
Rtasti tast se ji izkazal s sneli rnadi
proti jugoslovanski armadi
Občina Devin-Nabrežina
še vedno nima župana
Ob tretjem glasovanja: Slavec (vidalijevec) sedem glasov in Kralj (0. Z.) sedem - Prihodnja seja v četrtek ob isti uri
Prvi na vrsti je bil včeraj zjutraj državni tožilec dr. Paolucci, ki je v svojem govoru tako mešal dogodke sedanj.ega procesa, da je pokazal popolno neznanje tedanjih dogodkov konec aprila in maja 1945. Po njegovem mnenju namreč so bili vsi deli obtožnice dokazani. Vendar pa je končno Ig moral pri znati, da se ni posrečilo dokazati obtežilnih okolišem. Tožilec je še dodal, da p.rav za prav ni bilo tako nujno, da bi se ta proces vršil pred porotnim sodiščem. Iz te izjave sa mega državnega tožilca Paoluccija ki je v takih procesih vse kaj drugega kot popustljiv, je razvidno kaj je prav za prav vsa zadeva No, na koncu svojega govora je tožilec predlagal sledeče obsodbe. Za Chersovanija in Vallija po sedem let ječe, za Vatto in Zennara po 9 let in 4 mesece ječe, za Santija pa 3 leta ječe. Vsakemu od teh pa naj bj sodišče odpustilo po 3 leta ječe. Ves svoj govor pa je dr. paolucci zabelil s cvetkami, ki smo j Ih navajeni tz političnih govorov. Predvsem je predstavljal zanj prihod JA v te kraje, ki jih je osvobodila «calata dalle montagne«, prihod JA je bil ilegalen in zato so bile tudi odredbe JA protizakonite. Najbrže bj po logiki državnega tožilca morale enote JA mimo gledati, da se tu mimo koncentrirajo ostanki nemške armade in kolabmaeioni-stičnih enot. Vsekakor je že iz teh izjav takega predstavnika, kot je tožilec, dovolj jasno, s kakšnim kri terijem sodijo na sodišču dogodke in obtožence.
Sledil je govor odvetnika Caro-berja, ki brani Vallija. Takoj na začetku svojega govora je poudaril na enostavnost vsega dogodka in na dejstvo, da so ga šele pozneje na vso moč napihnili in ga z na-ravnost politikantsko retoriko prikazali pred sodniki. Predlagal je popolno oprostitev Vallija, ker mu ni mogoče očitati, da je zagrešil kaznivo dejanje, če je tedaj izpolnil povelje, ki mu je bilo zadano. Preden je po od,moru začel govoriti odvetnik Girometta za Santija, se je oglasil rimski odvetnik. S patetičnim glasom se je pritožil na sodišče, da so ga te dni v dvorani mnogi napadli med govori, še mno-' go bolj da se čuti užaljenega, ker da ga je napadel tukajšnji tisk, posebej še neki jutranjik. Slovesno je mož izjavil, da bo zadevo že uredil in da bo zaradi tega ostal še nekaj časa v Trstu. Predlagal je sodišču, naj opozori tisk, naj bo zmeren. Stvar pa ni izzvala prav nobenega odziva, niti najmanjšega, kvečjemu to, da je iz množice poslušalcev, ki so te dni imeli priliko slišati govorniške akrobacije rimskega odvetnika, prišlo neko pritajeno, za govornika vse kaj kot prijetno mrmranje. Dobil je pač to, kar je iskal s svojo zgovornostjo.
Sledil je odvetnik Girometta, ki je na podlagi dosedanjega poteka procesa prišel do sklepa, da mora sodišče na vsak način popolnoma oprostiti Santija. Med procesom ni namreč nihče imenoval Santija, da bi ga kje videl pri akciji ali aretaciji in pri hišni preiskavi na Im-peratovem domu.
Na popoldanski razpravi se .e ponovno oglasil odvetnik Ambrosini. Njegov govor, ki naj bi po niego-vem zatrjevanju bil nekakšen zadnji odgovor obrambi in ki naj b' trajal le dvajset minut, se je zavle-
kel poldrugo uro. V kaksnejn slo- [ Nennija in Togliattija, ki la sta gu je bil ta govor sestavljen, naj j grešila v politiki kol njuni orivi-
bo dovolj, če omenimo, da so ga ženci, obtoženi, da so se iz nizkot drugi odvetniki označili za navad- nih namenov vrgli prav na neko
nj politični demagoški govor, brez kakršne koli zveze s samim procesom. Rimskj gost, ki je polovično prebavil argumente italijanskega šovinizma o osvoboditvi teh krajev s strani JA in o 40 dneh ljudske oblasti, je pustil ob strani saino zadevo današnjega procesa. Z dema-goškiinj tiradami se je ta mož, kaj pisane politične preteklosti 'n ambicij, lotil oporekali zakonitost prihoda JA v te kraje in zakonitost akcij partizanov ali borcev za svobodo, ki so se tej pridružili. Ker naj bi bil prihod JA protizakonit, so bile tudi odredbe te vojske protizakonite, brez vsakršne pravne veljave in tudi obtoženi jih ne bi smeli izpolnjevati. In tu je demagog v odvetniški togi spremenil sodno dvorano v čisto navaden lokal, kjer je doma dnevna politika. Najbolj žalostno in pomembno pa je, da je sodišče dovolilo tako kra mafijo. Slišali smo, naj sodišče ne primerja jugoslovanske zasedbe teh krajev z ono za časa republike iz Salo, ki da je bila vseeno drugačna, ko se je poceni jedlo in pilo in so vendar kljub temu obsodili generale, ki so ji služili.
Da pa b; te obtožene ljudi, ki so služili drugi državi, Jugoslaviji, oprostili, medtem ko so one prve generale, ki so »lužili republiki iz Salo, obsodili, čeprav je bila še vedno Italija. Tudi Espofiita ie privlekel govornik na dan. Sele on nam je generala Esposita prikazal kot primer domovinske ljubezni generala. ki je izpolnil svoje dolžnost in branil italijanstvo v Trstu, pa Je bil zato obsc-jen. Govorniški izbruh pa se tu ni zaključil. Lotil -e le
ubogo družino in ne na bogataše. Dalje smo slišali novo > rikntje, da so se tu končale rperacne prot! Nemcem že 30. aprila 1945. Kr sije naš rimski žongler po vseh tel: akrobacijah spomnil, da traja njegov govor že poldrag uro in da so ga odvetniki opozorili, da jr zajadral izven svojega podri.5ja, je mož kar v naglici zakijučT svoje govorjenje in predlagal *ako sodbo, k; bo prinesla mir Tržačanom in
domovini. Sreča je bila, da je sledil odmor in da se je tako dvorana prezračila.
Zadnji je bil na vrsti odvetnik Roillucci, ki brani Vatto. Opozoril je sodišče, da je bilo tedaj povelje za preiskavo, ker so padli streli v bližini Imperatovega stanovanja. Zato je podlo vsakršno koli namigovanje, da je sledila aretacija iz nizkotnih namenov. Zaradi tega ni mogoče obsoditi Vatto. Proces se nadaljuje danes zjutraj. Govorila bosta še odevtnik Kezich in Zen-naro. Pozno zvečer bo najbrže izrečena sodba.
Včeraj popoldne je bila prva seja občinskega sveta za izvolitev župana in upravnega odbora. Po dveurnem zborovanju in volitvah ni dobil noben kandidat potrebne večine, zato se bo občinski svet ponovno sestal prihodnji četrtek ob isti uri na sedežu občine.
2e od samega začetka je bilo videti, da se bo prva seja končala brez uspeha, ker so vsi vztrajali na svojih pozicijah. Kakor je znano, je pri občinskih volitvah dobila Ljudska Ironta tri odbornike, Vidalijeva lista sedem, dolarska zveza šest in zveza Italijanov štiri odbornike.
Sejo je vodil Ado Slavec, ki je pozdravil prisotne, obrazložil način volitev ter ožigosal šovinistične1 izpade na prvi seji sveta tržaške občine.
Glede uporabe jezika je bilo so-
Neuspeh lleiai/she zbornice
n h uspeli i/čcrajšnji stai/ki defai/k Beltrame
Tudi delavke, včlanjene v Delavski zbornici, obsodile njeno delovanje v škodo interesov delavskega razreda
Včerajšnja stavka delavk podjetja Beltrame je popolnoma uspela; uspeh te stavke je velik, še prav posebno zaradi tega, ker so se je udeležile tudi skoraj vse delavke, včlanjene v Delavski zbornici ter tako ponovno dokazale, da obsojajo postopanje te tako imenovane sindikalne organizacije, ki ne zamudi prav nobene prilike, da ne bi priskočila na pomoč — delodajalcem. Od 60 delavk, ki so usluž-bene pri podjetju Beltrame kot šivilje, se je stavke udeležilo 55; to se pravi, da samo pet delavk ni razumelo resnosti položaja in potrebe po skupni borbi za rešitev še tolikih perečih vprašanj. Na skupnem sestanku, ki so ga imele
delavke Beltrame včeraj zjutraj v ul- Imbriani, je od 55 navzočih 54 delavk odobrilo resolucijo za ukinitev akordnega dela, medtem ko se je ena vzdržala glasovanja.
Morda se naši čitatelji še spominjajo, ko smo v našem časopisu še pred časom na dolgo pisali o razmerah in delovnih pogojih, ki vladajo v delavnicah podjetja Beltrame. 2e takrat smo naglasili, da je nadaljevanje takega položaja popolnoma nemogoče ter smo pozvali sindikalne organizacije na odločno borbo za rešitev tega problema. Toda, če je bil takrat položaj slab, se je v vseh teh mesecih še mnogo poslabšal. Gospodar podjetja Beltrame se menda ni za-
V nedeljo vsi na javno
zborovanje upokojencev!
V nedeljo 24. julija 1949 bo na Garibaldijevem trgu ob 10 zborovanje tržaških upokojencev vseh kategorij.
Takoj po končanem zborovanju se bo razvila s trga povorka vseh udeležencev. Konec povorke bo na trgu Unita, kjer se bodo udeleženci zborovanja razšli.
Upokojenci e upokojenke!
Delavci - delavke!
Brezposelni!
Udeležite se zborovanja in povorke v čim večjem številu, da boste tako pokazali odgovornim oblastem svoje ogorčenje ter protestirali proti njihovemu stališču do upravičenih zahtev najbolj zatirane kategorije tržaških delavcev - upokojencev.
Dolžnost vsakega upokojenca kot tudi članov njegove družine in prav tako tudi vseh aktivnih delavcev in brezposelnih je, da se udeležijo tega zborovanja ter tako dokažejo svojo solidarnost v borbi za obrambo interesov tržaškega delavskega razreda.
Zborovanje bo vodil tajnik Zveze ES za upokojence dr. Žbogar, ki bo imel tudi glavno poročilo o celotnem položaju kategorije upokojencev.
Seja predsedstva cone
Tedenska seja predsedstva cone pod predsedstvom prof. Palutana je bila v sredo 20. t. m. in je bila posvečena razpravljanu argumentov redne administracije. Med temi so sklenili, da bo dobil Silos telefonski aparat ter pristali na nekaj sprememb v proračunu letošnjega leta za občino Devin—Nabrežina. Končno so tudi dovolili repentabor-ski občini sklenitev najemninske pogodbe, s katero bo dala neki kamnolom za 10 let v najem italijanski tvrdki «Societa Miniera« iz
Izvedeli smo, tja je Vojaška uprava sicer dovolila zborovanje tržaškim upokojencem, ki bo v nedeljo 24. t. m. na Garibaldijevem trgu, a odbila je prošnjo za povorko, ki naj bi se vila po glavnih ulicah mesta ter končala na trgu Unita.
Odgovornim oblastem bi bilo seveda nerodno dovoliti povorko tržaških upokojencev, ki bi prikazala v resnični luči položaj našega gospodarstva. Bilo bi seveda zelo težko vskladiti vsebino poročil, ki jih pošilja gen. Airey Varnostnemu svetu s prizorom, ki bi ga nudili javnosti delavci, ki so žrtvovali svoje zdravje delu i» napredku
ilfmiajisoioolieiioisiiilie
v veži hiše v ul. Toti, v zvezi z zločinom?
Zločin, ki je bil pred dnevi izvršen v Ul. Toti in katerega žrtev je postal zlatar Anton Vouk, je o-stal za policijske oblasti še vedno velika uganka. Kljub temu da vodijo policijski organi zelo vestno in podrobno preiskavo, niso mogli do sedaj zaslediti niti najmanjšega sledu, ki bi dal slutiti, kdo je zločinec in kdo so njegovi morebitni pomagači. Med včerajšnjim dnem je inšpektor Stefani, ki vodi preiskavo o zločinu, ob pomoči drugih policijskih organov zaslišal precej ljudi, med katerimi tudi Karla Corazza, ki je videl na stopnicah hiše, kjer se je izvršil zločin, okrog II moškega visoke postave, zelo sumljivega obnašanja. Inšpektor Stefani mu je po tej izjavi razkazal vse slike policiji že dobro znanih zločincev, med katerimi Pa Corazza ni mogel izslediti moža, ki ga je videl usodnega dne na stopnicah. Zato policija sumi, da je zločin izvršil nekdo, ki policiji še nj znan, morda tudi ob podpori že kakšnega bolj izkušenega «tovariša».
Včeraj zjutraj pa je policija izvedela za novo podrobnost. Stanovalci hiše v ul. Toti so namreč videli prav istega dne okrog 9 v veži neko mlado žensko, ki je, kot oni zatrjujejo, nadzorovala prihod in odhod ljudi iz hiše. Nihče od teh pa ni vedel opisati zunanjost te ženske, tako da bo tudi preiskava v tej smeri še zelo otežkočena Policija upravičeno sumi. da mora biti tudi ta mlada ženska povezana V zadevo zločina in to zaradi tega. ker so se do danes javile na policiji že vse osebe, ki so se tistega dne nahajale po kakršnih koli o-pravkih v hiši v ul. loti, medtem ko o tej neznanki ni bilo do sedaj
našega ozemlja, a prejemajo v za- ne duha ne sluha. Morda je bila hvalo sedaj 2 do 3000 lir,	njena naloga nadzorovati vežna
vrata, da bi lahko naznanila zločincu ali zločincem odhod gospodinje, pri kateri je stanoval Vouk?
Policija sicer ni izdala nikake-ga poročila, vendar upa najti prav po tej novi poti sled za podlimi zločinci.
Iz pripovedovanja stanovalcev
hiše v ul. Toti je razvidno, da je bil zlatar Vouk še živ ob 11.05, ker ga je takrat še obiskala neka njegova kljentk«, ki je prinesla v po-pravilo zlato uro. Od takrat naprej ga nihče več ni videl.
Delo policijskih organov je nekoliko otežkočeno zaradi tega, ker so bila vrata v sobo zlatarja vlomljena od agentov civilne policije, ki so no zahtevo stanovalcev hiše prihiteli na lice mesta.
PEKARNA JE GORELA
Včeraj zvečer se je v pekarni Renr.er vul. S. Cilino vnel ogenj, katerega so pa gasilci takoj pogasili. Škode ni nobene.
NAŠLI SO NEZAVESTNEGA
Na barkovljanski rivieri so kopalci našli na tleh advokata Piera Ciese-ja. Poklicali so takoj rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnico.
NA LEPEM GA JE HOTEL OKRASTI
Ko se je včeraj Sumboros Jor-gen, ki je prišel z neko potniško ladjo v Trst, sončil v bližini prefekture, je prišel mimo 23-letni Švara Marino in mu kar na lepem izmaknil iz žepa denarnico K sreči ni bilo v njej drugega kot nekaj dokumentov, katere pa mu je stražnik, ki je stal v bližini in vso stvar opazil, takoj vrnil, tatu pa odpeljal na policijo.
dovoljil s svojim prvotnim sistemom dela, ki mu ni prinašal zaželenega dobička zato je uvedel v svoje delavnice še ostrejše pogoje za izvrševanje akordnega dela, ki so prisilili delavko, da je morala hiteti z delom kot stroj, ne da bi se mogla ustaviti za južino ali drugo. Čeprav je gospodar od svojih delavk zahteval mnogo več naporov, se mu seveda še sanjalo ni, da bi jim za to tudi povišal plačo.
Zaradi tega nečloveškega ravnanja z uslužbenkami se je nezadovoljstvo med njimi iz dneva v dan večalo, dokler se niso obrnile do svojih sindikalnih predstavnikov ter od njih zahtevale, da prično odločno borbo proti nadaljevanju akordnega dela in proti tako nizkim plačam. Ker prva pogajanja niso prinesla zaželenega uspeha in ker se je položaj potem še poslabšal, so delavke pred dnevi stopile v stavko. Predstavniki Enotnih sin. dikatov so se takoj postavili na čelo stavkajočim delavkam ter so se obrnili do vodstva podjetja, od katerega so zahtevali, da ugodi zahtevam svojih uslužbenk ter ukine nečloveške delovne pogoje. Voditelji Delavske zbornice, ki bi morali v tem trenutku pokazati vso svojo solidarnost s stavkajočimi delavkami, saj je bilo med temi tudi precej članic te «sindikalne» organizacije, so že takoj v začetku potegnili z gospodarjem podjetja ter zagovarjali pred delavkami njegovo stališče. Trdili so, da bi stavka lahko samo škodovala njihovim interesom ter so na vsak način hoteli dokazati kako g. Beltrame skrbi za njihove interese. Delavke, ogorčene nad takim postopanjem in ravnanjem so ogorčene nastopile proti predstavnikom Delavske zbornice ter so jih ožigosale za to, kar v resnici so — hlapce kapitalistov. Sklenile so borbo nadaljevati tudi brez «pomoči» vsezmožne Delavske zbornice.
Voditelji Delavske zbornice so morali sprevideti, da so v tem primeru zelo netaktno postopali ter so hoteli svojo napako popraviti s tem, da so v zadnjem trenutku pristopili k včerajšnji protestni stavki, kar pa mnenja delavk ni moglo več spremeniti.
«Voce libera«, ki vedno skrbi, da z raznimi članki poveličuje delo Delavske zbornice, je hotela tudi tokrat pokriti «fiasco», ki ga je ta doživela, ter je objavila, da je Delavska zbornica pristala na protestno stavko, čeprav ne odobrava stališča Enotnih sindikatov, ki hočejo doseči ukinitev akordnega dela. Članek je imel samo en namen — prikazati Enotne sindikate kot netilce tega stavkovnega gibanja oziroma kot voditelje stevke, medtem ko so bile prav delavke podjetja tiste, kj so stavko pričele ter jo tudi izvedle
glasno sklenjeno, naj vsakdo govori v svojem jeziku, medtem ko se je tržaški občinski svet izrekel, da «ni pristojen odločati o tem«. Kakor vidimo, je bil pravi vzrok le to, da italijanski šovinisti in fašisti v Trstu hočejo za vsako ceno preprečiti dvojezičnost v tržaški občini.
Eri prvih in drugih volitvah ni dobil noben kandidat enajst potrebnih glasov. Zato so ponovili Volitve v tretjič, za izbiro med dvema kandidatoma (Slavec . Vidalijeva lista in Kralj - dolarska zveza), ki sta prej dobila največ glasov. Toda pri tretjih volitvah sta dobila oba kandidata vsak po sedem glasov.
Seja je potekala v miru, le ob zaključku je prišlo do kratkega besednega spopada med svetovalci Marizzo, Kraljem in Bandinijem. Prisotni so pri tem opazili, da predstavnik «edine slovenske liste« Kralj Oton, dosedanji župan, v takih primerih kar nenadoma pozabi svoj materin jezik in mu bolj teče po italijansko. Moč navade. Pa se je vse kmalu pomirilo, ker je predsednik zaključil sejo in povabil prisotne na drugo sejo.
Seji je prisostovalo precejšnje število domačinov in predstavnikov tiska. Kinooperaterji pa so snemali na trak važnejše prizore, le glavnega niso utegnili, ker so jim to preprečile glasovnice.
Zidarski delavci stopili danes v protestno stavko
Včeraj dopoldne so predstavniki obeh sindikalnih organizacij napovedali protestno stavko zidarskih delavcev, ki se je pričela danes zjutraj in bo trajala ves dan. Stavke se ne bodo udeležili le delavci, ki so uslužheni Dri odseku za javna ekonomska dela in katerih položaj je precej različen od položaja ostalih zidarskih delavcev.
Zopet rja hitrico določena protestna stavka — zakaj? Zato ker so včeraj stopili v protestno stavko tudi italijanski zidarski delavci. Zveza enotnih sindikatov, ki je postala zvesta agencija italijanske delavske zbornice CGIL, seveda ni mogla kaj, da ne bi na vrat na nos sklicala protestne stavke. Kot pač višji ukazujejo... Ce bi ukaza še ne bilo, bi interesi zidarskih delavcev lahko še nekoliko počakali.
V sredo zvečer so imeli zidarski delavci, včlanjeni v Enotnih sindikatih, svojo skupščino v ul. Conti, katere se je udeležilo tudi precej delavcev, včlanjenih v Delavski zbornici, ki se ne strinjajo z njenim ravnanjem v vprašanju reševanja raznih upravičenih zahtev.
MM
Petek 22. julija Marija Magdalena, Pribina Sonce vzhaja ob 4.36, zahaja ob 19.45. Dolžina dneva 15.09. Luna vzhaja ob 0.43, zahaja ob 17.27.
Jutri sobota 23. julija Apolinarij, Brana
SPOMINSKI DNEVI
1944 se je sestal v Helmu začasni poljski parlament Krajorva Narodovim, na prvi javni seji. Tega dne je bil izdan Manifest, ki govori o bodoči Poljski. Ta dan velja za dan ustanovitve nove Poljske in zato poljski narodni praznik.
1944 Zavzeti postojanki Rihemberk in Saksida. Sovražni posadki popolnoma uničeni.
UPOKOJENCI
Seja glavnega odbora ES. Jutri ob 16.30 bo na sedežu zveze seja glavnega odbora in vseh rajonskih zaupnikov upokojencev ES.
Ples v Skednju. Zveza upokojencev ES priredi v nedeljo 24. t. m. ob 19 do 24 plesno prireditev v Skednju. Igrala bo godba in bo preskrbljeno za jedačo in pijačo. Cisti dobiček za sklad upokojencev.
Zveza upokojencev ES. V soboto 23. julija bo imel glavni svet, obenem z vsemi okrajnimi zaupniki Zveze enotnih sindikatov za upokojence sejo, ki bo ob 16.30.
Starši, poslušaile danes radio Nooer
Svojci otrok, ki so na počitnicah v Sloveniji v koloniji v Logatcu in na Viču, poslušajte danes radio Koper (valovna dolžina 241 m) ob 13.45. Slišali boste pozdrave svojih otrok.
Krajevni odbor OF Prosek in krajevni odbor OF Kontovel obveščata prijavljence za izlet v bolnico «Franja», ki bo v nedeljo 24. t. m., da je odhod z avtobusi ob 5.30 izpred Prosvetnega doma «Ivan-Vojko« na .Proseku. Bodite točni!
Pregledi otrok za poCilniSke kolonije
Podporno društvo za počitniške kolonije obvešča starše, da se bodo vršili zdravniški pregledi otrok namenjenih za II. turnus v počitniške kolonije po sledečem redu:
Danes 22. t. m. ob 17 v SALE2U pri Obadu za Samatorico, Zgonik. Gabrovec in Briščke.
Pregledi otrok iz mesta in za vas Plavje bo danes od 10 do 11 v ul. R. Manna št. 29.
Izlet v Vojsko 14. avgusta
priredi potovalni urad «ADRIA-EXPRESS», ul. F. Severo 5 b - tel. 29-243. Vpisovanje do ponedeljka 25. t. m.
PROSVETNI KROŽEK - OPČINE
priredi danes 22. I. m. ob 21 v kinodvorani na Opčinah KOMEMORACIJO velikega slovenskega pesnika OTONA ZUPANČIČA Vabimo vaščane! Vstop prost!
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico. Na občne®
zboru Dijaške matice, ki je bil * nedeljo 10. t. m. so navzoči člafl nabrali za sklad Dijaške matid 23.768 lir. — Vsem najprisrčnejš hvala!
Kočna služba lekarn
Cassa Provinciale di Malatt*1 viale XX Settembre 4; Godina, trt Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Veneš* 2; Zanetti, ul. Commerciale 26; H* rabaglia v Barkovljah in Nicoli t Skednju imata stalno nočno služi!®
TRŽAŠKA BORZA
Napoleondor 6550, zlati šterlinl 8000, papirnati šterling 1750, tek grafski dolar 624, dolar 619, Švica? ski frank 156, 100 francoskih fr*®" kov 180, avstrijski šiling 25.50, d* to 1030.
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
Razbijači v ZDI V nočejo priznati istrskih športnih društev
S tem hočejo razdeliti cono A in cono B tudi pri športu
Sinoči je imel glavni odbor ZDTV sejo, na kateri so razpravljali o kongresu ZDTV, ki bo 7. avgusta t■ l. Na tej seji so se zopet izkazali Vidalijevi razbijači, ki so po navodilih in vzorcu, ki ga je priobčil «11 Lavoratore«, v. katerem pravi:	«AU’assemblea delVUCEF
funzionera il bisturi» («Na občnem zboru ZDTV bo delal obrezovalni stroj«), Ze ob samem začetku se niso strinjali, da bi. se občni zbor vršil po statutu ZDTV, Kršili so, ker niso hoteli priznati, rfa bi, kot zahteva statut, vodil občni zbor posle vodeči podpredsednik ZDTV. Preglasovali so z volivnim strojem in določili, da bo vodil občni zbor Jaksetich, ki je izvolitev odbil, ker ni bila soglasna. Nato so tovariši, ki se borijo za ljudski množični šport, predlagal! kompromisni predlog, da občni zbor izvoli predsednika občnega zbora, ako se ne strinja s posle vodečim podpredsednikom. Predlog je bil po Jaksetl-chevi odstopilvi sprejet.
Tudi glede kraja ,kje naj bi se vršil občni zbor. so se po dolgi debati odločili, da bo kraj do sobote
Torina.
  .....................................................................................................................................................................................
FINŽGAR
FRANCTftEK
Ko se je Tracan vrnil do Hilbu-dija iti mu sporočil, kar ie videl, se poveljniku celo m zvedrilo. Nezadovoljen je bil, ker bo imel bržkone premalo posla in plenitev mu je bila zoprna.
((Ropanje po šegi barbarov, cesar-Ju na ljubo, da napase nekaj lačnih tolp, ki se pridreve tez zimo v mesto. Za neumni cirkus, za veselice se trošijo milijoni!«
Legel je Jezen na travo. Vojaki so ga strahoma gledali in se pogovarjali samo šepetaje.
Sredi poldneva Hilbudij vslane in da povelje na odhod.
Težko oborožene čete — z velikimi ščiti, sulicami in meči, vse v železnih oklepih — so korakale spredaj. Za njimi je jahal Hilbudij, ob njem nekaj konjiče, da bi ji dal hitra povelja, če bi bilo treba. Zadaj so šli lokostrelci in pračarji, ki so bili zelo nevarni v boju iz daljave. Na okroglih palicah so imeli pritrjene usnjate prače, s katerimi so nedosegljivo spretno metali po-dolgaste, na koncu priostrene svin-čenice, imenovane ezelode«; kogar
grmih prve oddelke. Razburjenje je kipelo, treba je bilo velike sile, da se ni utrgal ta plaz mladih, boja in krvi žejnih Slovenov. Iztok je čepel na skali — okamenel. Mogočni lok je stal pokonci, najboljša strelica je sedela na tetivi, mišice na desnici so se vzvalovile, srce mu je pla-lo, da se je (resel jermen na prsih, ki je nosil tul. Težko oborožene čete so bile že pod njim. Lahko bi bil sprožil, ali oko mu je iskalo Hilbudija, iskalo ga je in zasledilo. Na ovinku se prikaže prvi jezdec v je želod dobro zadel, ni vec ganil ]epem oklepu s šlemom na hrbtu, v boju.	|	Za	njim jezdijo drugi po dva in
Vojska se je počasi premikala pojava.
J L U STR / R A M. BAMBIČ
globeli. Sonce se je nižalo in se z izredno gorkimi jesenskimi žarki upiralo četam v hrbet. Hilbudij je
Poveljnik! Hilbudij! Sam jezdi, brezskrbno in zamišljeno. Vedno bolj se bliža Iztoku. Se petdeset-
jahal zamišljen. Malomarno mu Je i st0pi konj, vojskovodja bo pod visel šlem na rdečem jermenu po njjn,
hrbtu. Tudi drugi jezdeci in mnogo peščev Je odpelo jermene in spustilo sleme. Le-tl so se veselo svetlikali in na kamenčkih Hilbudijeve-ga kriza so plesali pisani sončni trakovi.
Pod milim nebom grobna tihota.
Iztok prime trdneje za lok, tetiva se prične napenjati, lok se krivi — še deset korakov.
Iztok se dviga izza vej, lok je upognjen do skrajnosti. Drlnk, tetiva je zapela, po zraku je zasičala strelica, spodaj pa je kriknil s stra-
Vojaki so molče stopali drug ob sanskim glasom Hilbudij «Kyrie drugem. Le šum korakov .le donel po globeli in potok Je enakomerno curljal.
Sonce se je polagoma bližalo zatonu. Dolina se je stisnila, sence so se zgrnile nad čete. Bližali so se tesni soteski.
V mladih Slovenih, ki so prežali na rebri, .ie kipcia kri. Culi so šum, včasih je zarožljal meč. Vsaka roka je segla po strelici in jo položila na lok, prsti so krčevito držali za škrto, ki Je že sedela v tetivi. Kmalu so zapazili skozi presledke v
eleisonhi, zakrilil z rokami po zra ku, segel k sencu, kjer je tičala ost, pa omahnil-in padel s konja. V tistem trenutku je zažvižgalo in zašumelo v bregu, oblak strelic se je utrgal in posul Bizantince. Razlegal se je krik, da je vztrepetala gora, Hilbudijevi vojaki so padali in z divjim krikom pulili strelice iz ran. Ali hipoma je bilo zmešnjavi konec. Stotniki so velevali, vojska se je strnila, ščiti so se nagnili kot streha nad četo, strelice so pokale in odletavale od bronastih na-
h'
3
buhov na ščitih. Kakor snežni plug se je obrnila vojska, vsa pokrita s ščiti, in nastavila svoj rilec proti napadnikom pa navalila vkreber. Pračarji in lokostrelci so se usuli cez potok na na orotni breg; cepali so in padali, ker o strelice predirale lahke oklepkr, ali drevili so se v hrib, da bi vrnili od ondod napadalcem s svinčenim želodom. Prvi ščiti so bili že blizu, dvajset korakov nod Iztokom, nobena strelica se ni več prijela, svinec je de/eval od nasprotnega brega; marsikateri mladec je kriknil, lok mu je padel iz roke, sam se je zRrudil in zakotalit po bregu. Izlok je izprevidel, da morajo bežati. Ali tedaj zabuče divji rogovi na nasprotni strani.
«Krokt(, pomisli Iztok.
Svinčeni dež je hipoma ponehal, razleglo se je rjovenje in kriki, trušč in ropot. Krok je kakor divji merjasec navalil z brega na pračar-je in lokostrelce. Klin Bizantincev, ki Je prodiral proti Iztoku, se je ustavil; spoznali so, da so obkoljeni. Krokova divja drhal se je spopadla z lahko oboroženimi, nastal je svitek, klobčiči človeških trupel so se kotalili po brdu, klali, grizli in bodli drug drugega, na dnu v potoku so se premetavali in davili, voda je rdela od krvi. Bizantinci so zatrobili, trobente so velevale beg. Vsa stisnjena se je težko oborožena četa obrnila — nad njo streha ščitov — in zbežala v dolino. A tam so se že prikazale mogočne postave Svarunove čete. Konja so sviščala po zraku in vrtala luknje v zelezno streho ščitov.
(Nadaljevanje sledi)
končnoveljavno odobrilo tajništvo Zveze.
Tretja točka dnevnega reda je bila najvažnejša točka, to je, kate. ra športna društva imajo volivno pravico. Po Zvezinih pravilih Imajo pravico, da na občnem zboru volijo odbor ZDTV vsa društva, ki delujejo v okviru ZDTV. Zanimivo je. da so nekateri razbijaški plačanci odobrili 45 od 49 prijavljenih društev na ozemlju cone A, medlem ko so od 64 društev v coni B priznali samo 13 društev.
Valdisteno je po tej ugotovitvi predložil svoj predlog, da se ne upoštevajo prijave društev, ki so bile predložena po 20. juliju, kot je to določilo okrnjeno tajništvo štirih članov na svoji zadnji seji. Ta postopek je v nasprotju z zvezinimi pravili. Poleg tega je tajništvo napravilo tudi prekršek, ker ni pismeno obvestilo prizadetih društev.
Protipredlog, ki ga je postavil tov. Turk, se je glasit tako: Pravico glasovanja na občnem zboru imajo vsa društva, ki so aktivno delovala v zadnji sezoni. Predlog tov. Turka je bil z volivnim strojem odbit in sicer z 10 proti 9 glasovom, čeprav so nekateri (Fabro) predlagali, vaj se prijavnice še enkrat pregledajo.
Kaj so Vidalijevi razbijati skušali doseči s tem manevrom?
Ker so videli, dr/ ima istrska pod-zveza pravilno prijavljenih 64 društev, so hoteli, kot se je nel;do tudi izjavil, pridobiti na času in v tovarnah Sv. Marka. Tovarni strojev in drugje na hitro ustanoviti nekaj desetin norih društev in si tako zagotoviti večino na občnem zboru. Ker pa «genialni» Valdisle-no ni razumel te nakane, je postavil svoj predlog in je bil tako razbijaški votivni stroj prisiljen, da je glasoval za predlog Valdlste-na, ker bi sicer zmagal predlog tov. Turka. Dokaz za to je. da ie Valdisteno takoj po izglasovanih predlogih hotel preklicati predlog. I;i je bil sprejet z večino.
Po vseh teh nakanah pri glasovanju in zaradi nedemokratičnih metod in medklicev, so prizadeli tovariši skupno s predstavnikom istrske podzveze 0 znak protesta zapustili sejo, ker se z ljudmi, ki 'majo v načrtu, da razbijejo demokratično flzkullurno organizacijo na Tržaškem ozemlju, ne da na miren način sporazumeli.
Športniki, ki ste bili zvesti demokratični organizaciji ZDTV skozi težko štiriletno borbo proti sovražnikom ljudskega športa, izločite likvidatorje množičnega športa!
VREMENSKO POROČILO
Zračni tlak 761.6. Temperatura ob 19: 22.8, najvišja 24.6, najnižja 16.5. Vlaga 48%. Veter 10 km. Nebo oblačno. Morje rahlo razburkano. Vidljivost 25.000 m. Temperatura morja 25.0.
»i RADIO lilltf
JUG. CONA TRST*
(Oddaja na srednjih valovih 240 ali 1250 kc)
Petek 22. julija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Pofi čila in objava sporeda (v ital- ® slov.). 7.15: Jutranja glasba. 1Z-J Orkestralna glasba. 12.30: Klavir*® ritmična glasba. 12.45: Poročila f objava sporeda (v ital. in sW‘ 13.15: Pevski koncert baritoni*11 Štruklja. 13.30: Češke in ruske »J rodne pesmi. 13.45: Pozdravi trz*" ških otrok iz počitniških kolonij ’ Logatcu in na Viču. 13.50: Radij**? ljudska univerza (v slov.). 1*“' Lahka giasba. 14.30: Pregled tis®1 in poročila (v ital. in slov.). 17-ff' Poje Bruno Pallesi. 18.00: Poroči*1 v hrvaščini. 18.15: Komorna gl8*% 13.45: Predavanje (v ital.). I9'*?.' Glasbena medigra. 19.15: Poroči*1 (v ital. in slov.). 19.45: Samos?«'1 za glas in orkester. 20.00: Ura {£ vatske kulture. 20.30: Glasba po lV. Ijah (v slov.). 20.50: Z našim U®, stvom (v ital.). 21.00:	Komor®1
zbor. 21.30: Iz Mozartovih skla®1] 22.00: Življenje jugoslovanskih r' rodov (v slov.). 22.20: Plesna *' lahka glasba. 23.00: Zadnje vesti R ital. in slov.). 23.10: Objava spore®1 za naslednji dan (v ital. in slo*'' 23.15: Večerne melodije.
TRST II.
Petek 22. julija 1949.
7.15: Poročila. 7.30: Koledar. V35' Jutranja glasba. 8.15:	Poroči*1
11.30: Za vsakega nekaj. 12.00: dobna Anglija. 12.10: Orkester Bj. ke Ellingtona. 12.45: Poročila. 13-**y Glasba po željah. 13.45: Pestra g*®j ba. 14.00: Poročil?. 14.15: DneV® pregled svetovnega tiska. 14.30: r? poldanski koncert. 14.43: Citanje v_ černega sporeda. 17.30: Plesna g*®(" ba. 18.00: Naša povest. 18.15: k0', morr.-a glasba. 18.40: Šramel kvj®| tet. 19.00: Operetna glasba. 19“] Poročila. 20.00: Slovenska zbor®’’ ska in solistična glasba. 20.30: Tr*1’ ški kulturni razgledi. 20.45: Lis®*®! ve skladbe. 21.00: Mojstri bese«8: Jean Gions: «Zetev». 21.30. Žaba?® orkestri. 22.00.) Rachmaninov: «Ot«* smrti«. 22.22: Lahka glasba. 22-& Večerni koncert. 23.1:	Poroči*1
23.30: Kaj vam nudi jutrišnji red? 23.35: Polnočna glasba.
= Kmo
ROSSETTI. 16.30: «Polomljen mali®*1 Michel Morgan in Ralph Richards®1 EXCELSIOR. 16.30: «Kresnlca», -*e nette Mac Donald, Allari Jones. , FEN1CE. 16.30: «Uporni knez«.
Serato, M. Lotti. FILODHAMMATICO. 16:	«TaiecJ
ITALIA. 16: «Gospa Parkington«, ’ Garson. VValter Pigeon.	€
ALABARDA. 15: ((Zmajev rod«, therine Hepburn, VValter Huston-IMPEHO. 16:	((Pustolovščina mi***
Bliss«, Gary Grant.	.
VIALE. 16: «Na Jugu od Sueza«.
Brent, B. Marshall.
GARIBALDI. 16, na prostem ob 2* jj «Smrtna vihra«, Lizabeth Scott John Hodl&k.
MASSIMO. 15: ((Prikazen«, Gal! R® seli, Herbert Marshall.
ARMONIA. 15.30: «Pašnikl sovrašt?11
Errol Flynn, D’ de Havilland. . SAVONA. 16:	((Pobeg«, Humphf
Bogart.	j
ODEON. 16:	«Eseškl grof«, Er(t
Flynn, Bette Davis.
IDEALE. 16.30: ((Kralj v izgnanst'1*® Douglas Fairbanks in M. Montez-j MARCONI, 16, na prostem ob 2**'j ((Druga gospa Carrol«, BarD® r Stanvvlch.
KINO ADUA: 15.30: «Auschwltz» kratki film »Kolesarska dirka ' Tržaškem ozemlju«.
KINO OB MOR.IU. Zaprlo.
RADIO. 16: »Muhavost«, Danijel 01 rieux.
VITTORIA. 16. na prostem ob ((Cigani«, S. Grenger. J. Kent. VENETU A. ((Volkodlak z otoka«.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20:|, «V senci dvomov«, Tereza WrH® Joseph Cotter.
SKOLJET - na prostem ob nJužnjak«.	.j.
AUSONIA - teresa pri morju. lfl «Brez usmiljenja«, C. Del Pog8*° John Kitzmillei	„
KINO NA OPČINAH. Danes zaPr‘ J KINO V NARREJ-INI. V soboto ib deljo: «Traglfna tajnost«.
KINO DOLINA
prniivajH jutri v sobo?11 L’3. v nodnljn 24. i*1 1 potmilttljek 25. t, m. fralV noski film
film o junaškem ,n8i so j s kem bflfHljonu, ki 8 jo boril zn prtivico d010,
99
jr; uui.ii ssii |ji.civiun u«- ,?
nega ljudstva v frunt*08 revoluciji.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL.
749
SEJE OBČIKSKIlGi OJIBORA
Oprava občinskega proračuna za sejo občinskega sveta -Gospodarske probleme je treba obravnavati stvarno in iskreno
odsotnosti župana, ki se je to-tgt še vedno mudil v Rimu po -J?™ uradnih poslih, se je sestal ®wkli torek občinski odbor na iim sei° pod Predsedstvom podreš 3 °dv' Deveta§a- Na dnevnem učit*	sam° ena točka, prc-
, /^člnskega proračuna za le-™. Na tej seji so odborniki poravnavali predvsem vprašanje n ce)snjega Primanjkljaja, ki teži » občinski upravi, y katerem se i« Vea° ,°draža težko stanje, ki se I-; ®0]av**° X mestu kot posledica j ovae pogodbe in iz nje izvira-e razkosanje naravne gospodarje enote.
vsu^*30™.^ n*so prav nič prikri-Ba , sv°i'h skrbi zaradi velike fi-Vsa 116 neuravnovešenosti. Tudi poučevanja, da bi morebitno sti 7	• redne In izredne možno-
nio 5 zni^anIe Primanjkljaja s šted-nj ,l.n nadaljnjimi davčnimi obre-. Vanl, so se pokazala brezna Sna- Prav tako ni nobene prak-deliv, m°^T10sti. da bi dosegli vsaj cina Zn'zanI° izdatkov in zato ob-r.n „nte ®ore naprej bbez neobhcd-Dotrebne državne podpore.
Vil; °, so odborniki uvodoma ugoto-van; 0 dejstvo, so se lotili prouče-stavk P^^nreznih proračunskih pobiti v m Pr* *ein Poskušali predlogi m°^ne štednje pri izdatkih kih Se niožne poviške pri doliod-
°dho°^a^no s Iem delom občinskih Doseb °v Ba *ma enako nalogo kov aa .^nmlsija občinskih svetni-Vseh 1° sestavljajo predstavniki danje^^l^nih skupin in ki pridan^ °“e*nskega odbora, na katerem bo^'nske£a odbora na kate-
račim
Predložili občinski prc,-Ofa^fekusijo in odobritev.
Det se i odbor se je sinoči zo-1 na svojo redno sejo
kotrio iutri.
njenem
in
poteku poročali
Sirij,. rfPl 0 Prosti coni, o indu-nih	nože dežele, o delov-
Za brezposelne, vsi lotosa	^ Pošilja Rim in vsa
Mvskp71 » župana, predsednika Trnih r,hi °rnice in drugih krajev-»*> doslej
°»HH« ^Praviti ali vsaj znatno
raži nnHUZe‘ ki se kot irna P°šast
mi lnam\.in orozi, da bo s rtalo nmIT i' zadušila še tisto n«n ie/fiškega življenja, ki je s. , preostalo. Ta resnica se tla , enkrat jasno pokazala tudi t>oT„ 1,1 nasedanju občinskega odira,' .0 l’e bi!o treba pustiti gole ten ln »razno besedičenje, s Kd-ter se mnogi tako radi opajajo, gle.Ogledati V oči stvarnosti, ki iz številk občinskega prora-
čuna. Veliko žrelo zija iz njega primanjkljaj. To je beseda, ki jo iujemo zadnje čase vedno pogosteje in od vseh tistih, ki so prišli v stik z realnostjo.
Rešitev naj bi prišla iz Rima v obliki državnega prispevka. Vendar to ni nobena rešitev, ampak samo zasilno mašilo luknje z denarjem davkoplačevalcev. To se dogaja redno že nekaj let. Toda to ne mora iti v nedogled, ker se bodo tudi davkoplačevalci naveličali tako brezkoristno trošiti svoj denar. Naše gospodarstvo je treba temeljito sanirati, treba je ladjo popraviti, da ne bo več puščala vode v notranjost. Prepričani smo, da je kaj takega mogoče. Seveda je treba pri tem postopati stvarno in iskreno ter obravnavati gospodarske probleme brez meglenih očal, ki jih natika šovinizem ali imperializem na nos tistim krogom, ki imajo pri tem reševanju naših pr o blemov odločilno besedo.
riev
Italijanska konfederacija poljedelcev in ustanova za pomoč zaposlenim pil kmečkih strojih sta za-prosili ministrstvo za javna dela. naj podaljša rok veljavnosti olajšav, ki jih je odredilo za kroženje kmečkih traktorjev do dokončnih disciplinskih odredb na tem polju.
Ministrstvo za javna dela je sporazumno s prometnim ministrstvom in splošnim inšpektoratom za civilno motorizacijo podaljšalo olajšave od 10. januarja 1949 do 31. decembra 1949 s sledečimi omejitvami:
1) uporaba kmetijskih traktorjev za vožnjo po cesti je dovoljena samo za prevoz kmečkih pridelkov im kmečkega orodja, ki se vrši:
al s posestva do najbližje železniške postaje al; zbirnega skladišča ali do prodajnega skladišča kmečkih pridelkov in gnojil ter nazaj;
b) s posestva do podjetja za predelavo kmečkih pridelkov ir nazaj;
c) iz najemnikove hiše do lastnikovega posestva;
d) med enim in drugim zemljiščem istega posestva ali več posestev, ki skupno uporabljajo tiste stroje.
' * 2) Vožnja pd cestah je dovoljena samo kmečkim traktorjem, ki imajo na kolesih ' gume ter so opremljeni z gosenicami. Ta voziia morajo imeti s seboj knjižico, v kateri mora biti vpisano dovoljenje za promet po cesti.
ne boste rešili problema sožitja
hudobno natolcevanje, temveč pri-*®anje nušili pravic je pot do sporazuma
.uHNlh.
a številka tednika «11 Lunino ^»Ijuje S svojo križarsko ki jjh^i namišljenim strahovom, vsepovsod, kot nekdaj ^rjethhshi iur)ak Don Kihot. ^“a«0 Poletno sonce razgrelo *o jjj^ ® bj,egOVim dopisnikom, da kaj fj udi največje akrobacije ne. Vsakča a*lega' tako rekoč njihova Sotern nja potreba, s katero morajo bsivDi)plašiti boječe duhove tistih vWja!B ^ttateljev, ki jim spin1: še Ue&j ?c* in ki jim njihov zasiep-fy>kr°t»^Zem še ne preseda.
Del
til
je ta moderni Kolumb Bo ta» je na Goriškem še vse
->vo t , l)cev, ki ogrožajo italijan-Sa«* kra)*v in odjedajo kruh
Ja*l'itilr*m. eveda ne P°zab‘ P°' Slov ' da 30 ti tuje; Slovenci m ko .-,1 ^a splošne, da pa m sme-*ltj Sq atrati kot take tiste esuie.
S*
Po
rojstvu in piepričanju irnaJ° sveto pravico, da hjenerjj0 v Italiji in pripomorejo p. i
Prerodu«
to je Slovenci, pa splet-
Prev" pr,°ti Italiji, ki da je z njimi hsj gostoljubna, Zal > svetuje, Avji 1 lih poslali v Ameriko in bo i2 ‘i«, ter se jih tako dokonč-prjevi_ '!*• Ali ni to podobno Hm
v 1 metodam? l ** Vsa h
ta n in nafi« zo ta izvajanja z*-5le naiv,!,1V.a Ih Poučna, zlasti /.a ti* Ned*,, eie*. ki *° nasedi' ali pn še J reakcionarni Jtopagaudi
h' iih na
plčpjf. Vs;; Us>ta vabi r..,. v Sostoljubnn (taliju,
naj ve mar
c« jau »“^Kujuunu na liju, <i da Sl ul,1 °dprtlm; rokan,
m Kjer
^tih u,živaIi vso svobodo. Mnugu
.'tlh v
hjii LK| te dolgu mesece "kih (aK rMaJo
b°nščih
Ži\ ■>( <j-po vaznih begiir-■‘»sečio '“"v***, se že kesa. da je I*štl: n ,akni propagandi in hre-*tk- C Povratku. Tokrat je ta h-^ So. ‘*yno pokazal vse brezmej.
^^VO, Vi	irvo.	A
"bst
ne
ki ga ima do Sloveli-Slede na njihovo pripad-
To i
ka.i drugega, kakor tolike Sl,f a k°stoljubnost, ki velja le. etirjj "a prišlec polno mošnjo dc-dltacta'1 S*	,,u’d nje z obema
v- 11 kr "n a • bo|h0 zagovarjali ti-Ihe i 10eeio priznati svoje dumo. Miunii	domovina zalo iz-
.'hita,, kako>' pravi Cankar. 0 Drav odstranite
Pr;
nič
ev teh ljudi ne
spremenila položaja
i ha;
i^fliki ci bom<’ 6e Vedno ostalj tu djjci, am ?Venci' ^ nismo tukaj ki ^o rn-Pa^ imajno večjo domu-
^ KiC0°A bot pa V5i
ki	ne	govorimo	o	es«.
"K fiUVMlimv U tl.Tl.l-
1 vedcii dvema letoma morda Prav ‘ nlsh
kje je Gorica, njihova
livarni11"!*10
zmotna izvali resnice, da S 7 dkveznr«!?"* ie vedno ignori-'efp j,a ,^ti, kj jitl iniaj0 do nas.
a zahtevamo naše pra-
li) Celotna teža vlačilcu ne sme presegati 50 stotov.
4) Za vožnji po cesti je dovoljena največja brzina 10 km s traktorjem na gosenice, 15 km, če ima traktor ali prikolica kolesa z gumo in 25 km, če ima tako traktor kot pri. kolica kolesa "z gumo. V zadnjem primeru mora imeti vozač šofersko izkaznico.
Kmo
VERDI. 17: «Naskok», V. Mature. VITTORIA. 17: «Taki smo«, L. Yo-ung.
CENTRALE. 17: «Krivda Jarrette Amesove«, R. Russel.
MODERNO. 17: «Zapeljevanje», M. Sara.
EDEN. 17: «Potni list za Suez«, A. Savage.
Davčni predpisi za izhlapelo mleko
Zveza trgovcev v Gorici sporoča zainteresiranim članom, da je finančno ministrstvo izdalo točna na. vodila glede predpisov za splošni prometni davek pri trgovin; z izhlapelim mlekom. Eri tem se loči dehidrirano mleko, ki je namenjeno za ljudsko prehrano, od onega, k; je namenjeno v industrijske namene ali za slaščičarne.
Zainteresirani si lahko ogledajo natančneje vse te predpise na sedežu zveze trgovcev. Obenem jih opozarjamo, da imajo čas za ureditev tozadevnih računov do 20. avgusta brez kazni ali doplačila.
Zdravstveno stanje živine
Pokrajinski živinozdravnik je te dni izdal poročilo o zdravstvenem stanju živine v naši pokrajini od 1. do 15. julija t. 1., ki navaja tri nove primere slinavke v Koprivi,
3 primere prašičje rdečice v Gorici in 1 primer rdečice v Skocijanu ob Soči. Po rdečici sta če iz preteklega tedna okužena dva hleva v Koprivi, 3 v Fari, 12 v Gorici ir.
4 v Zagraju.
Is Črne j e
Otvoritev materinske šole
Pretekli ledcu je sklenil občinski svet v Nemah, da bodo v kratkem času poskrbeli za otvoritev materinske šole v slovenski vasi Crneji, ki spada pod okrilje te občine. Tu se bodo vzgajale mlade žene, da bodo znale pravilno izvrševati nalogo, ki jo ima vsaka žena kot mati. Naše žene so to vest sprejele z veseljem, saj jim do danes ni bila nikdar dana prilika, da bi jih kdo poučil o pravilnem ravnanju z novorojenčkom in o. njegovem razvoju. Priča o .nezadostnem poznavanju tega vprašanja, zlasti o zdravstvu in negi, ki jo je treba imeti pri malih otrocih, nam kažejo statistike velike umrljivosti v detiuski dobi in na splošno slab razvoj in zdravstveno stanje otrok.
Pri reševanju nujnih vprašanj je ljudska občinska uprava uvidela to veliko potrebo in da bi ji odpomo-gla namerava ustanoviti materinsko šolo in posvetovalnico. Ta zamisel je dobra in hvale vredna ter bi bilo prav, da bi jo posnemale tudi druge občine, ki so v tem ozi ru precej zaostale, zlasti one v gorskih predelih.
JSadišha dolina
Prepoved lova v obmejnem pasu
Predsednik lovske rezerve v Na-diški dolini je obvestil vse zainteresirane, da je prepovedan lov vzdolž jugoslovanske meje v 500 m širokem pasu. V Nadiški dolini gre notranja meja tega pasu od kvote 022 na Hlevi Križ čez vrh Vogrič (kvota 1124> r.a vodnjak, Zanadica, od iu preko Matajurja (kvota 1400) in skupine hia Tamorska.na Njivco in Polavo (kvota 512). 0.d tu vodi na Škarje (kvota 916) in preko kvote 567 na Laze in Dreko ter preko Kraja in Klobučarja na Koleno (kvota 570). Od tu krene nreko Gr.iilovice 300 m severozapadno od ceste na desni strani Idrijce od mosta Klinaz (Melina. Salamant, Po-dreska, Koson in Bodigoj) do križišča med Ibanskim mostom in Ibano,
v
Ljudsko rajanje v Sleverjanu
Mladina iz Steverjana priredi v nedeljo 24. t. m. v Bukovlju nad Grojno, pri gostilni Maraš
VELIK LJUDSKI PLES Igral bo priznani orkester
iz Gorice. Preskrbljeno je za shrambo koles, jedačo in pijačo. Začetek ob 19. uri. — Vabljeni vsi.
Toča
IZ SLO VENSKE BENEČIJE
v Karnahfski dolini
Ko se .ie v ponedeljek proti večeru začelo oblačiti, so bili kmetje te doline veseli, da bo padlo nekaj dežja, ker se je že občutila na polju suša. Vendar pa se je njihovo veselje kaj kmalu spremenilo v žalost. ker se ie okrog 21 usula namesto dežia taka toča, da je uničila pridelek, ki je že tako dobro obetal, Okoli Vizonta je neurje še posebno Dotolklo vse polje in toča je naoravila zlasti mnogo šicode po vrtovih in njivah. Ponekod je bilo toliko ledenih zrn. da se je zdelo, kot bi zapadel sr.ea.
Ljudie so zeio v skrbeh - arad' velike škode, ki .ie «e bolj otežko-Čila že tako težaven položaj tega revnega prebivalstva.
Rezija
Ker ie izgubila kravo je napravila samomor
Ko so šli v soboto zjutraj ljudje po svojih opravkih, so opazili pod mostom na cesti, ki pelje iz Raver.-ce v Osjak, neznano žensko truplo. Ko so si ga ogledali natančneje, ugotovili, da je ponesrečenka domačinka. 63-letna Micelj Ar.a iz Njive.
Kot se je pozneje izvedelo od 110-kojnične družine, je bila žena zelo obupana, ker si je nekaj dni prej
zlomila njena krava nogo. Bila je to njena edina kravica, od katere se ie preživljala vsa družina, ker je v teh krajih velika revščina, kar smo žc večkrat pisali. Pred približno enim mesecem je žena poslala kravo na pašo na bližnjo planino, kjer pa si je pri padcu ži-Vinče zlomilo nogo.
Da bi ne imela prevelike škode, je žena sklenila prodati ponesrečeno kravo mesarju in si pozneje z izkupičkom kupiti drugo. Mesar pa o tej kupčiji ni hotel nič slišati, češ da meso ni več užitno, ker se je rana prisadila in da zato meso ni več dobro za prodajo,
Miljeva je bila zaradi te odklonitve tako obupana, da ni videla pred seboj več nobenega pametnega izhoda. V soboto zjutraj je rekla domačim, da gre na planino pogledat, če se je kravi stanje izboljšalo. Običajno je pri takih prilikah vzela s seboj koš, tokrat pa ga je pustila doma in tudi drugih hišnih del ni pred odhodom opravila, kakor je imela navado. Nedaleč od doma pa je krenila s poti, ki vodi na planino, in se vrgla pod most v reko Rezijo. Med domačini je njena smrt vzbudila veliko obžalovanje, ker so ženo spoštovali zaradi njene delavnosti in je bila na splošno priljubljena.
vice, prav gotovo ne ogrožamo obstoja države in je tudi ne spravljamo v nevarnost. Pač Pa je nasprot-no res, da jo izpodkopavajo oni s svojim razbijaškim hujskanjem in sejanjem razdora med prebivalce obeh narodnosti, ki bi drugače prav gotovo živeli v složnem miru in .medsebojnem razumevanju, saj ima preprosto ljudstvo mnogo več politične modrosti, kot taki poklicni razbijači.
Morda je bila njihova edina pra-va trditev, da se gospodarski element; mešajo s političnimi in zato b; jih bilo treba rešili skupno, ker so neločljivi. Rešitev pa je le v priznanju in izvajanju popolne enakopravnosti na kulturnem in gospodarskem polju Ln preko tega n; mogoče preiti. Vsa druga «modrova-nja« o protidržavnem rovarjenju in spletkarjenju pa so le zlonamerna obrekovanja, s katerimi bi radi pomirili svojo kosmato vest.
Avto povozil delavca
Tudi predvčerajšnjim okrog Hi je neki avto podrl na tla v ul. XX. Septembra 60-lctnega delavca Emila Brešana iz ul. Morelli ter jo na to z vso brzino popihal ne da bi se zmenil, če je kolesar še pri življenju. Brešanu so priskočili na pomoč mimoidoči, ki so o nesreči obvestili bližnjo mestno bolnico »Brigata Pavia«. Bolničarji so sa odnesli v ambulantno sobo, kjer so ugotovili, da je pri nesreči odnrsel le nekaj prask lažjega značaja. Po razkuženju ran so ranjenca odpeljali domov,
POSKUSEN SAMOMOR
SJcdcminštiridcsetletni Valerij Fe-letto iz ul. Rabatta 22, ki je že več časa v postelji zaradi bolezni, ie včeraj obupal nad svojim zdravstvenim stanjem in sklenil, da napravi konec z življenjem, ki mu ga je bolezen napravila neprijetnega. V odsotnosti domačih si je z brivskim nožičkom prereza! žile na levem zapestju in se ranil v prsa. Toda domači so pravočasno opazili to njegovo dejanje in takoj poklicali Zeleni križ. ki ga je odpeljal v bolnico. kjer so mu žile takoj zašili in ga tako reali iz smrtne nevarnosti.
700 PUŠKINIH NABOJEV JE IZKOPAL
Delavec Herminlj Cotič iz Pod-gore, je pri prekopavanju svojega vrta izkopal 700 puškinih nabojev. Naboje, ki so v precej razpadlem stanju, so neznanci najbrž zakopali ; tja že takoj po koncu zadnie vojne.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70
Tubo »o delali
Na osmem rednem zasedanju okrožne ljudske skupščine, ki je nedvomno dogodek največje važnosti za vse ljudstvo r.ašega okrožja, smo slišali iz poročil poverjenikov, kako se dela za še večje izboljšanje na vseh področjih, gospodarstva, industrije, financ, itd. Dobili smo jasno sliko, kako se iz dneva v dan veča trgovinska izmenjava, kako se gradijo objekti, ki, bodo v korist vsega ljudstva ,kako rasle produkcija v tovarnah, kako *c množijo kmečke obdelovalne zadruge, komunalna gospodarstva, kako se dviga življenjska preskrba. Skratka: da ljudska oblast ne more še več napraviti, ki ie v vsem in povsod pravi izraz ljudske demokracije, je edina ovira: pomanika-nje delovne sile.
Ko smo poslušali ta poročila, ki so jih poverjeniki lahko podali le, ker je, sodelovanje delovnega ljudstva v našem okrožju res življenjsko, smo se spomnili na dogodek, ki se je dogodi; leta 1923 v Manža-nu pri Kopru. To so nam pripovedovali tamkajšnji vaščani sami Slo je za gradnjo ceste iz Vanganelske doline v Manžan, vas. ki se nahaja na precej visoki točk' pod Pomjanom.
Pripeljejo se nekega dne omer.je nega leta iz Pulja v lepem in svetlem avtomobilu y, Manžan lepo ob-lečeni gospodje. Izstopijo in z zemljevidom v rokah vsi začudeni vprašujejo naše Manžance-«K,?e je vendar nova cesta, ki je zaznamovana na tem, zemljevidu?^ Pri tem so s prstom kazali na velik zemljevid, kjer je bila lepo vrisana njihova nova cesta. No, pa so Manžanci prav tako vpraševali te gospode:
«Da, kje je ostala nova cesta, ker vemo. da je bil napravljen načrt že pred štirimi leti in da je bilo zanin nakazanih — 35.000 lir«?!
Presenečeni so ostali gospodje in vprašujoče pogledovali drug drugega. Dejstvo, da tam, kjer bi morala po njihovem biti lepa in širo ka cesta, še raste trava in grmovje, jih je osramotilo. Kar lepo potihoma so zlezli nazaj v avtomobil in se odpeljali. Ni jih več bilo na spregled. Najbrže so se na povratku pogovarjali, kakšen je moral biti tisti — «grande ufficiale, com-mendatore, dottore», ki je manžan-sko cesto spravil v — žep!
Sami so takrat pisali obsodbo, ki jo je demokratično ljudstvo z vstajo leta 1941 z orožjem v rokah izvršilo.
Sanjali so velike sanje imperialistov in zasužnjevalcev. Niso pa računali s silami demokratičnih de-
lavsko-kmečkih množic, ki so v štiriletni borbi spregovorile jasno in odločno: Dovolj je bilo suženjstva.
Res, njihovi r.ačrti so bili veliki: nove ceste, nova stanovanja, novi letoviščarski kraji, velika izboljše-valna dela itd. Toda za koga vse to? Za delovno ljudstvo nič, pač zanje. Kadar je pa prišlo do kakega načrta, kot prav v gornjem primeru, je ostalo delo le v uradih, denar pa je šel lepo — na 'etovišče v žep kakega kapitalističnega eksponenta.
Zato pa je bilo ploskanje delegatov po vsakem poročilu izraz zahvale vsega ljudstva istrskega okrožja — svoji oblasti. Zato je bila spontana ovacija vseh delegatov in predstavnikov ljudske oblasti komandantu VUJA tov. polkovniku Lencu, živi tolmač hvaležnosti -.a vso pomoč, ki jo nudi po VUJA nova Titova Jugoslavija vsemu ljudstvu v okrožju, da si bo s to po-močjo čimprej lahko še bolj izboljšalo svoje gospodarstvo.
Lep zgled poštenosti
Tovariš Spetič Maks se s tega mesta najlepše zahvaljuje tovarišu Vatovcu Remu iz Bertokov pri Kopru, ki je našel izgubljeno aktovko in jo lastniku osebno vrnil in ni hotel zato sprejeti nobene nagrade.
Naj bo to za vzgled" in posnemanje vsem našim ljudem. Tovariš Remo je pokazal, kakšni so ljudje, ki se še nadalje borijo za nov svet in nove ljudi, kakšni bi morali biti ljudje povsod. Zato zasluži to njegovo dejanje še večjega priznanja.
Tovariš Vatovec je bil partizan. To namesto komentarja!
m citaite
(Piimolhlu dnemik /
Ustrelil se je
Dne 20 t. m. se je V Strunjanu ustrelil Mažič Mario. Vzrok samomora do sedaj še ni ugotovljen.
Vedno večja aktivnost
mestnega LOv Kopru
Oddelek za komunalna gospodarska podjetja Mestnega LO v Kopru kaže vedno večjo aktivnost, čeprav je pričel delovati žele letos v januarju. V resnici ima MLO ravno na tem področju največje izglede in možnosti za svoje gospodarsko udejstvovanje. Tega dela se je oddelek za komunalna podjetja v Kopru lotil z vso vnemo.
Takoj po svoji ustanovitvi ie odpri slaščičarno in kar zaporedoma tri prodajalnice za jestvine, trgovino za železnino, prodajalnico za manifakturo, pekarno ir; gostilno. Ze. ta začetek je predstavljal veliko razgibanost, ki je prestopil meje nekdanjega kroga komunalnih podjetij. Tudi v tem oziru je naša ljudska oblast pokazala novo iniciativnost, ki je istočasno v skladu s sodobnim razvojem družbenega ustroja.
V dobi kapitalizma se je komunalno gospodarstvo osredotočilo največ na elektrarne, plinarne,
Tržaške žene	na
pri ženah v Šmarjah in Pučah
V nedeljo 7. julija je skupina 45 žena iz Trsta obiskala svoje istrske tovarišice v Šmarjah in Pučah, ki so jih z veseljem sprejele ter jim razkazale svoje delo in življenje.
Od Trsta do Kopra po morju smo kar zdrknile, v koprski luki pa nas je že čakala skupina tamkajšnjih žen, nas spremila y mesto in nam pripravila dober zajtrk. Kmalu nato smo se odpeljalje v Šmarje, kjer nas je tov. Palmira pozdravila v imenu krajevnega AFZ s prisrčnimi besedami ,in povabila da si ogledamo r.jihov kolektiv.
Najprej smo si ogledale gradili-šče zadružnega doma, kjer je bila velika množica ljudi prav pri prostovoljnem delu. Zopet smo imele priliko spoznati, kaj vse kmeUko-delavski človek žrtvuje za skupnost. Pri preobilici dela, ki ga ima prav sedaj v poletju, najde še vedno nekaj ur, da jih doprinese v blagor vsega prebivalstva. Obiskale smo ie novo osnovno šolo, ki je glede r.a svojo lego in zunanjo le poto v pravi okras vasi'in uk,-lici. Tudi ostale gradnje smo si ogledale in videle ves napredek, ki so ga dosegle Šmarje
Povsod smo občudovale p; let in
navdušenje, ki ga občuti ljudstvo v coni B do dela, kar je mogoče tolmačiti samo tako, da se pač zaveda, da ne dela — kot nekoč — za druge .in tuje izkoriščevalce, temveč za blagostanje svojih otrok smo dejale, da je tu pač drugi svet, in vsega človeštva. Zene iz Trsta smo dejale, da je tu pač drugi svet, saj cona B ne pozna ne brezposelnosti in — pri ženskem vprašanju — tudi ne prostitucije, kar razjeda prav mnogim ženam v Trstu srce. V Istrskem okrožju je dela in kruha za vse in to delo je prijetno.
Šmarske žene so nas za kosilo pogostile. Pri tem so nas v imenu kolektiva pozdravili njegov predsednik tov. Primic Pavel, tajnica ASIZZ tov. Pavla in predstavnik mladine. Vsem se je zahvalila v imenu Tržačank lov. Mara Samsa, ki je v svojem govoru vpletla razr.e spomine iz njenih doživetij na potovanju po Makedoniji.
Najlepše pa je bilo, da so nas prišle pozdravit vse žene iz Sma-Nj, tudi najstarejše, s katerimi se je razvnel zares prisrčen razgovor. Zapele smo skupno številne pesmi, vzklikale maršalu Titu, ljudski oblasti in naši žer.ski organizaciji.
Kar težko je bilo slovo, ko smo se odpravile še v Puče.
Tudi tam so nas žene prijazno sprejele. Prinesle smo jim v pozdrav šop rdečih nageljnov, ki pa so jih domačinke takoj poklonile padlim borcem iz vasi.
Z zanimanjem smo si ogledale kolektivno delo in življenje in se čudile modri urejenosti in toplemu soglasju, ki vlada med zadružniki. Presenetila nas je praktična razporejenost hlevov za živino, svinjskih hlevov in kleti. Ene smo pokušale mleko, druge vino ali pa celo oboje. Zares velik napredek dokazuje ta kolektiv, ki je eden prvih v coni B in ki bo imel gotovo še mnogo posnemalcev.
Pri okusno prirejeni večerji so nas obiskale zopet vse žene iz vasi. Enodušno so nam dejale, da je naravnost lepota življenje žene v kolektivu. Qb pesmi in razgovoru je zavladalo med nami zadovoljstvo in prijetno razpoloženje. Vrstile so se narodne in partizanske pesmi, zaigrala je harmonika, te in one od tovarišic so se zavrtele, ko je med vzklikanjem prišla naenkrat ura odhoda. Kot v Šmarjah, je bilo tudi v Pučah slovo težko od teh žen, ki so preživele fašiste in graj-ščake in ki danes svobodne in ve sele ustvarjajo srečo svojemu rodu!
Tržaške žene so imele do svojih tovarišic ie eno željo: Naj čuvajo ljudsko oblast, ki jim omogoča enakopravnost in zadovoljno življenje, C. M.
cestne železnice, klavnice, kvečjemu še hranilnice ir. posojilnice ter zastavljalnice. Zdi se, da so vsa druga področja prepustili iniciativi ali bolje rečeno grabežljivosti posameznih. magnatov in kapitalistov iz nekakšnega strahu, da ne bi napravili vtisa, da hočejo čim bolj izločiti trgovca in industrialca in postaviti namesto njiju državo, deželo ali občino.
Toda oddelek za komunalna podjetja v Kopra ni z zgoraj navedenimi podjetji še daleč izčrpal svojega programa. Zahteve obnove so postavile vse večje in širše cilje. S sodelovanjem podjetja «1. maj« se je lotil obnove stavbe, ki bo služila za stanovanja. Dalje je izvršil velika popravila pri omrežju odtočnih kanalov. Trenutno le v teku popravilo 15 hiš v mestnem predelu Bosadragi za revne družine. Po preureditvi mestnega kopališča so prišle na vrsto tudi razne ceste v mestu. Nekatere šo. y tako, slabem stanju, da bo oddelek za komunalna podjetja napravil radikalno zboljšanje, s tem da bo. najvažnejše ceste asfaltiral. Vkratkem pa bodo pričeli graditi avtobusno čakalnico za prodajo voznih listkov za avtobuse, kjer bo nameščen še poseben bar
Mesini LO bi se lotil še mnoga druga javna dela, ki bi bila Kopru potrebna, toda zaradi pomanjkanja delovne sile, zlasti kvalificiranih delavcev se mora omejeti na dosedanji program. Kot vedno, naletimo tudi pri izvajanju tega načrta ljudi, ki zopet samo kritizirajo ter navajajo pri tem same neumestne
razloge. Ti kritikastri so sev-da šu-di to pot ravno tisti, ki jim smrdi delo ali ki za dvig Istrskega odrož-ja nočejo migniti z mezincem, pač pa dajejo svoje sposobnosti in delovno silo na razpolago raje objestnim kapitalistom in zajetnim «do-brostoječim« buržujem x Trstu. Skoro, da se jim hoče po nekdanjih časih, čeprav bi se morali stresti j že od spominu na 25 letno-tlačer.jc. i Vendar je ostalo na srečo več tistih, ki spoznavajo jn cenijo pridobitve, ki jih danes uživajo demokratične ljudske množice. Oddelku za komunalna podjetja v Kopru pa želimo pri izvajanju njegovega načrta čim več uspeha!
jel
za zei! osnovne Sole v Kop
Včeraj 21. julija ob 11 dopoldne je bilo v Kopru slovesno polaganje temeljnega kamna za novo sloven-sko-italijansko osnovno šolo, ki bo zgrajena na prostoru nekdanje koprske kaznilnice.
Gradilišče je bilo okrašeno z zastavami in k slovesnosti so se zbrali številni predstavniki oblasti, med katerimi so zastopali VUJA major tov. Jakupovič Stanko, namestnik komandanta VUJA, in okrožni ljudski odbor tov. Beltram Julij. Mnogo je bilo tudi pedagogov srednjih in osnovnih šol, zlasti še italijanskih, skupine delavcev «Edilita», ki bodo gradili novo stavbo.
V imenu okrožnega ljudskega odbora je govoril njegov tajnik tov. Clemente Sabati - Sabac, ki je tudi prečital italijansko besedilo perga-mentske listine, katera je bila vzidana v temeljni kamen. V slovenščini jo je prečital tov. Marion
Za temi so podčrtali pomen dogodka tov. prof. Bratina, inšpektor za italijanske šole, dalje tov. Marion, tov. Vever v zastopstvu mestnega LO v Kopru in tov. arh. Klun za «Edilit» in delavstvo.
Podrobno poročilo s slikami bomo priobčili v jutrišnji številki.
GOJENCI POMORSKEGA TEHNIKUMA V LOŠINJU MALEM.
V Pulju se je prebujalo prvo jutranje življenje, ko je na «Jadranu» zažvižgala piščal, ki je pozivala dijake k zboru. Po razdelitvi službe na ladji je nato ob S zadonelo povelje ena vez». Dvignili smo vez ter sc odmaknili od pomola. Kmalu smo izpluli iz puljskega zaliva ter nato vzeli kur s proti rtu Kamenjaku. Tam smo pustili na levi strani dva svetilnika in to Porer (Pro-motore) in «Se cca Pericolosa« (Nevarna plitvina). Tu smo kurs zopet spremenili proti otokoma Unije in Srčkane Vele.
Ker smo imeli še dokaj ugoden veter, smo razpeli jadra. To-dg veter je polagoma naraščal in z njim tudi valovi, f,arija se je pričela gugati in kmalu so se pokazali prvi znaki morske bolezni. No, pa ni bilo nič hudega; kmalu smo dospeli v zatišje za otokom Unije, ki se s svojim rtom Arbit približuje rtu Straža na otoku Sre/cane Vele. Med dvema rtičema smo zapluli proti o-točku Koludarc, ki je že v Lo-šinjs/.em zalivu.
Skoda, da si nismo mogli bolj natančno ogledati otokov, mimo katerih smo pluli, kajti imeli smo pouk. Mi nismo na zabavnem izletu, temveč na šolskem potovanju, na katerem se moramo praktično izvežbati v raznih mornarskih delih. Pa tudi snov, ki smo jo predelali med šolskim letom, uvajamo tu v praktično delo, kajti vsak pomorščak rabi
na morju predvsem praktično znanje.
Počasi so se pomikali bližnji otoki, še počasneje bolj oddaljeni, toda otok Lošinj se nam je le približeval. Pozno popoldne smo se približali otoku Koludarc in zapluli v zaliv ter četrt ure nato pristali v Lošinju Malem, Zaslišalo se je povelje ena rez« in že smo bili postrojem na svojih mestih ter privezali ladjo k obali.
V Lušiiiju IVIalcm
Lošinj Mah je največje mesto na otoku Lošinju. Tu je bila v predvojnem času tudi pomorska akademija, ki je imela zelo dober sloves. Mesto ima tudi ladjedelnico, kjer grade lesene ladje. V mestu živi približno 6000 prebivalcev in je še dokaj lepo ter ima tudi lepe in široke ulice,
Se isti dan, ko smo pripluli v Lošinj Mali, smo si gg tudi ogledali, imeli smo namreč prosto do 10 zvečer. Drugi dan smo hitro opravili jutranja vsakodnevna dela, določena po ladijski roli, nato pa odšli na skupni izlet v Cigale. Vsi ljudje so z zanimanjem gledali na nas, ki smo v stroju s harmoniko na čelu korakali skozi mesto. Cim pa smo prišli iz mesta, je bilo dano povelje evoljnov in razkropili smo se po ozki stezici, ki je vseskozi cementirana. Z vseh strani so nas obdajali bori, ki so dajali otoku karakteristično sliko. Kma-
lu smo prišli na drugo slrgn, kjer se nam je zablestelo morje v poznem jutranjem soncu. Vesel o razpoloženi smo stopali po stezici ob obali ter so čudili krasoti, ki nam jo je nudil zaliv. Voda je bila kristalno čista in prozorna, tako da smo videli vsak šop trave na dnu. .Gladina Pa je bila vznemirjena z malimi valovčlci, od katerih so se odbijali sončni žarki, da nam je kgr vid. jemalo. Prišli smo iz zaliva in tam se nam je nudil pogled na razjedene in mzgrapane obalne čeri, dokaz, kako velika je sila valov.
Borovje in krasne vile ob obali in notranjosti otoka pa so dajali otoku res krasen izgled. Očarani nad temi naravnimi in umetnimi krasotami smo kmalu prispeli v Srebrno dolino. Malo dalje od te Pa se nahaja Zlata dolina. Zaliv v Srebrni dolini ima to posebnost, da je popolnoma miren, čeprav vse naokrog veje veter.
V najkrajšem času smo bili v vsi v vodi, kjer smo se pošteno osvežili ter se kmalu nato čili in veseli vrnili nazaj na ladjo.
Popoldne pa smo se odpravili proti Lošinju Velikemu, ki pa je dosti manjši od Lošinja Malega. Naziv «Veliki» označuje le, da je bilo to mesto prej zgrajeno in da
je starejšega datuma. Ker pa nima ugodne legč, je kmalu zaostalo za naglo sc razvijajočim sosednim mestom.
Tudi tu smo poiskali primeren prostor na obali ter se malo okopali. Zvečer pa smo se s pesmijo vračali v Lošinj Mali, Ker je bilo določeno za drugi dan vstajenje zgodaj, smo se kar hitro odpravili spat.
IM II lil H lil) lilijiBill lllllhu
Zgodaj z.iulia} ie zdbrlizgata piščal, ki nas ie klicala k vstajenju. Vsi zaspani smo poskakali iz postelj ter šli na pomol, kjer smo opravili jutranjo telovadbo. Takoj nato pa smo morali «na vez» in kmalu nato se je «Ja-dran» oddaljeval od Lošinja Malega. V četrt ure smo bili že izven zaliva in zapluli na odprto mor-je. Morska gladina je bila mirna, vel je le lahen maestrale, neto je odpadel vsak strah pred morsko boleznijo. Takoj po drugem zajtrku se je pričel pouk. Ta dan smo pričeli že s praktičnim delom, Dijaki IV. letnika so n. pr. pri astronomski navigaciji določevali pozicijo ladje, po nebesnih telesih, v našem primeru po soncu. Pri tem pa je potreben kronometer, t. j. ladijska ura, ki mora biti do sekunde točna. Strojniki so se učili pomorstva in si-
gnalizacije na splošno, kajti tudi njim je potrebno vsaj delno znanje na tem polju. Dijaki II. letnika plovbenega oddelka Pa so se pri terestični navigaciji učili določevati oddaljenost ladje od nekega objekta na obali ali morju. Pri tem so uporabljali sekstant, s pomočjo katerega sc meri kot ele-vacije (višinski kot), kajti vzeli so kot objekt vrh Grazzina na Dugem otoku. Pripomoček pri izračunavanju oddaljenosti so navtične tablice, kajti z uporabo istih odpade vse računanje po zamotanih formulah. Ker smo imeli ugoden veter, smo ustavii motor ter pluli samo z jadri. S pomoči o ročnega loga (brzinometra) smo izmerili hitrost ladje.
Tako nam je popoldne hitro minilo in že smo se bližali otokom uDveh sestrloi, kjer je tudi svetilnik prvega rcda z istim ime-nom. Med otokoma Garminjak Mali in Garminjak Veliki, smo zapluli okrog rta Belvedcre v zaliv Tajer na Dugem otoku, V zalivu smo pluli mimo mnogih otokov in rtičev ter se končno usidrali na sidrišču Telego. Vse naokoli je vladala večerna tišina, vstajale so prve nočne sence in se prižigale prve zvezde. V to tišino se je razlegal le glas ladijskega zvočnika, ob katerega zvokih smo kmalu zaspali.
Sredi tihega zaliva, obdanega z vseh strani s skalnatimi griči, ki so porasli le sem in tja z
grmičjem, je mirno ležala naša ladja. Po gričih je bilo videti le malo zaplat, posajenih z oljkami ali borovjem. Otok je naseljen le na severovzhodni strani. Tam se vrstijo štiri večje vasi, v edinem mestecu Šali pa je tudi tovarna za izdelavo ribjih konserv.
Prvi sončni žarKi so pozlatili vrhove gričev zapadno od nas, ko se je življenje na krovu prebudilo. Hitro je bilo opravljeno čiščenje po roli. nato pa se je začelo splošno čiščenje ladje ter barvanje krmenega dela palube in ograje. Vse žiuo je bilo na ladji. Eden je žagal, drugi zabijal, tam je skupina čistila pramčev prostor. Hitro je minil predpoldau. Po kosilu smo se začeli po enournem počitku kopali. Skupina dijakov je splavala na obalo ter si lavi poiskala spominčke z Duge-ga otoka. Popoldne pa smo imeli vaje za razne alarme, in sicer: «po:ar na ladjis, «vdor voden in «človek v morju». Pri vsakem od teh alarmov mora bili sleherni hitro na stNjem mestu, da lahko pravočasno priskoči na pomoč. Vse tri alarme smo tudi praktično poizkusili in so se za prvič kar dobro končali.
Zopet sc je približala noč, delo 'In pouk ng ladji sta prenehala. Ladja se je nalahno obračala, gnana od lahnega maestrala. Polegli in posedli smo na palubi in pramcu ter opazovali temna obrise gričev na vstajajočem zvezdnatem nebu, dokler m napočil čas spanja.	Fr-en,
rasbiiaiet metlnarctlne s in tli ha ht e e n v i n v s t i
lln&i
Predsednik Romunska generalne konfederacije dela Giorge Apostol je 21. junija na plenumu centralnega komiteja, te konfederacije po stari ihformirojevski praksi oklevetal našo Partijo in naše sindikate. Ko je Apostol navajal, da je Svetovna sindikalna federacija izpostavljena besnim napadom zapadnih imperialistov in desnih socialistov v Franciji in Italiji, je po znanem ihjormbi-rojevskem receptu dodal še — «in tudi jugoslovanskih trockistov». Da bi pa to svojo laž le na neki način dokazal, je trdil, da je »vodstvo jugoslovanskih sindikatov z beograjskim sporazumom o sodelovanju sindikatov Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Albanije težilo za tem, da doseže antisovjetske in proletarskemu internacionalizmu sovražne cilje«.
Kakor je znano, a to ve tudi 'Apostol kot eden od podpisnikov beograjskega sporazuma, je bilo v Beogradu 18. novembra posvetovanje predstavnikov sindikalnih gibanj držav Jugovzhodne Evrope pod predsedništvom D.ju-re Salaja. Na tem posvetovanju, ki so ga sklicali na pobudo sindikalnih gibanj Jugoslavije, Ro munije, Bolgarije in Albanije (predstavniki madžarskih sindikatov so bili navzoči kot opazovalci) in ki je bilo organizirano v popolnem sporazumu z generalnim sekretarjem Svetovne sindikalne federacije Louison Sail-lantom, $o bili sprejeti važni sklepi, kako zbližati in poglobiti odnose med sindikalnimi gibanji držav Jugovzhodne Evrope. Na tem posvetovanju so sindikalni predstavniki držav Jugovzhodne 'Evrope sprejeli skupen in soglasen sklep, da je treba organizirati medsebojno izmenjavo praktičnih izkušenj in ustvariti najožji stik med sindikalnimi gibanji v omenjenih državah. Glavne naloge, ki so bile sprejete na tem posvetovanju, so bile predvsem: določiti stalne ali začasne delegate pri centralnih vodstvih sindikatov posameznih držav, delegiranje predstavnikov na vse važnejše kongrese, konference itd.
Beograjski sporazum predstavlja torej važen dogodek v zgodovini sindikalnih gibanj Jugovzhodne Evrope. Ta sporazum pa pomeni tudi krepitev Svetovne sindikalne federacije, ki predstavlja močno jamstvo za ohranitev trajnega miru in izboljšanje življenjskega položaja delovnih ljudi. Nobenega dvoma ni, da je bil beograjski sporazum samo v interesu demokratičnih in antiimperiali-
stičnih sil na svetu. Iz tega sledi jasno, da je bil tudi v interesu Sovjetske zveze.
Vse to Giorge Apostol dobro ve, saj je sam aktivno sodeloval v pripravah za ta sporazum. Sedaj, po resoluciji Informbiroja, pa skuša kar čez noč napravili križ čez ta sporazum in pokopati to, za kar se je tudi sam zavzemal. Prišel je do zaključka, da so ejugoslovanski trockisti» že leta 1947. in 1948. poizkušali preko vodstva jugoslovanskih sindikatov ločiti sindikalno gibanje dežel ljudske demokracije od sovjetskih sidnikatov in tako olajšati prizadevanje .mperialistov, da razbijejo in likvidirajo Svetovno sindikalno federacijo.
Do takih nesmiselnih zaključkov lahko pridejo samo ljudje, ki so v službi kontrarevolucionarne informbirojevske centrale. Noben pameten in pošten človek pa ne more trditi, da bi sodelovanje sindikalnih organizacij Jugovzhodne Evrope moglo biti naperjeno proti Sovjetski zvezi. Sindikati Jugoslavije so na delu dokazali, da so vedno podpirali in branili enotnost Svetovne sindikalne federacije. Delavci vsega sveta vedo, da so bili sindikati Jugoslavije eden ustanoviteljev Svetovne sindikalne federacije, da so naši delegati aktivno sodelovali na svetovni sindikalni konferenci v hondonu (februarja 1945) kakor tudi na ustanovnem kongresu Svetovne sindikalne federacije v Parizu (septembra 1945). Sindikati Jugoslavije so z moralno in materialno podporo sindikalnim gibanjem v kapitalističnih državah dokazali svoj proletarski internacionalizem in v veliki meri prispevali k borbi delavskega razreda proti mednarodnemu imperializmu in hujskačem na novo vojno. To stališče Jugoslavije je prišlo do izraza tudi na vseh drugih mednarodnih konferencah.
Jasno je, da vse te obtožbe o nekakšnem nacionalističnem in razbijaškem stališču jugoslovanskih sindikatov ne morejo vplivati na to, da bi naš delavski razred pustil svojo dosedanjo pot, to je pot borbe za zgraditev socializma v naši državi in za utrditev miru v svetu. Vse te nesramne klevete vnašajo samo motnje p mednarodno sindikalno gibanje in pomenijo objektivno uslugo sovražnikom delavskega razreda in razbijačem svetovne sindikalne enotnosti.
msfm. m
m
POGLED PROTI DEVINU.
| TRGOVINA • INDUSTRIJA « PROMET « llNANCEJ
SVETOVNA KONFERENCI
ZA OMEJITEV CARIN V ANNECYJU
Odprava carin ali vsaj njihova omejitev je stara težnja kapitalističnega sveta. Zanjo se bojujejo, v prvih vrstah, gospodarsko močnejši, ki se hočejo znebiti vseh ovir v prodiranju njihovega blaga na zunanje trge, Seveda je staro protislovje kakor ta težnja, da isti »borci« z enako vnemo zahtevajo zaščito domačega trga proti inozemski konkurenci. T.o protislovje je bilo v preteklosti tudi vzrok, da so se številne svetovne gospodarske konference, zlasti kongresi, mednarodne trgovske zbornice, končali vedno z lepimi priporočili, ki niso nikoli rodila nikakega uspeha. Kar so podnevi zgradili, so ponoči razdrli. Po zadnji svetovni vojni stojijo na čelu vseh borcev za odpravo carin ZDA, ki so bile v tem času
Tovarišica	f	Vi/.7*110171
(((Ljudska pravica«).
Preska je majhna vas v okolici Ljubljane. Med narodno osvobodilno vojno je v njej trdo gospodaril okupator — Nemec. Otroci, kolikor jih ni bilo izseljenih, so morali hoditi v nemško šolo. 4 leta jih je zastrupljal jezik tujca, ki je smrtno sovražil njihov rod in govorico. Po osvoboditvi je oblast ljudstva izpre-menila osnovno šolo v sedemlet-ko. V šolo so se spet vrnili slovenski učitelji in za upraviteljico je bila dodeljena Iva Faki-nova.
Ivi Fakinovi so leta okupacije zarezala v obraz globoke gube. Saj je toliko hudega prestala. Z družino jo je okupator izgnal na Hrvatsko — pod Fruško goro. Trije izmed štirih otrok so se borili v partizanih. Bila je nanje ponosna, toda kot mati se je zanje tudi bala. Zdaj ta, zdaj oni ji je prinesel vest: tvoj otrok je padel... tvoj otrok je ujet— videli. so,..kako ga je okupator
IZGRADNJA SOCIALIZMA V JUGOSLAVIJI
Med največja dela jugoslovanske petletke na področju elektrifikacije spada poleg hidrocen-tral r.a Neretvi, Drini in Vlasini-Vrli gradnja hidrokombinata Mavrovo. Mavrovske hidrocentra-le bodo dajale ob koncu petletke Makedoniji pretežni del potrebne električne energije, po petletnem planu pa bo ta energija petnajstkrat večja kakor pred vojno.
Ce vprašaš Makedonce, kako je z gospodarskimi perspektivami Makedonije, tedaj ti vsakdo najprej omeni Mavrovo. In to po pravici. Zakaj električna energija je podlaga za ves razvoj industrije in rudarstva v Makedoniji, Vrhu tega pa je gradnja mavrov-skil hidrocentral tudi tesno povezana z velikimi načrti za namakanje Pologa, plodnega polja v dolini Vardarja med Tetovom
Tetovo
.:eba:
Kicevo
TOUIt I>F Fl* A\< K
11II
Današnja etapa krožne dirke okoli Francije je bila težka preizkušnja za vse dirkače. Povzpeti so se morali na Gran San Bernardo, ki je visok 2473 metrov. Karavano, ki je šla v naskok, da zavzame tega velikega gorskega orjaka, je vodil Bartali. Sledili so mu le še nekateri najpogumnejši. Fauslo Coppi je bil pri tej vožnji na petem mestu. Nihče od tekmovalcev ni poskušal uteči. En kilometer pred samim prihodom na vrh pa se je Bartali pognal naprej. Coppi, Robič, Marinelli in Lucien Lazarides so se takoj pognali za njim. da jim ne uteče. Toda Bartali je tudi to pot pokazal svoje zmožnosti. Prvi je prispel na vrh Gran San Ber. nardo, ki je bil 60 km oddaljen od cilja.
Na cilju so se tekmovalci zvrstili takole:
1. Rossello, 2. Pasguini, 3. \Vei-lenmann.
Splošna lestvica ie neizpreme-njena.
ZAGREB. 21. — Plavalci zagrebškega kluba »Mladost« so z visokim rezultatom premagali dunajsko plavalno društvo »Post Sportverein«, ki je te dni na turneji po Jugoslaviji.
in Gostivarom ter Skopskega polja.
Mavrovsko polje, ki se bo v zvezi z gradnjo hidrocentral kmalu spremenilo v velikansko jezero, leži 1230 metrov nad morsko g-a-dino, ne daleč od izvira Vardarja na razvodnici med Jadranskim morjem in Egejskim morjem. Cez Mavrovsko polje je že v davnih časih peljala karavanska cesta, po kateri so trgovci vozili svoje blago v Makedonijo. V Mavrovih Hanih so se takrat ustavljali s svojimi karavanami. V dobi železnic pa je ta pot hitro izgubila svoj pomen.
Na vsej poti od Skopja do Go-stivarja nas hkrati ozkotirna železnica spominja na nesposobnost stare kapitalistične Jugoslavije, ki v dveh desetletletjih ni mogla zgraditi nujno potrebne normalnotirne železnice po dolini Vardarja. Kdor prvič vidi to «železnico», se mu zdi celo v primeru s- pionirsko železnico kot igračka. Miniaturna lokomotiva s tremi vagončki — to je vse. Razdalja med tračnicami pa znaša komaj 60 cm torej še za 16 cm manj kakor pri drugih ozkotirnih železnicah. Vlak vozi tako počasi, da lahko tečeš ob njem.
Preden so se začela dela za gradnjo mavrovskih hidrocentral, so morali šele zgraditi dovozne ceste do posameznih gradišč.
Obsežno Mavrovsko polje, ki ga skoraj od vseh strani obdajajo gore in kjer raste le zanikrna trava, se bo kmalu spremenilo v veliko umetno jezero, po površini desetkrat večje od Bohinjskega. Globoko bo 40 m in bo poplavilo tri manjša naselja. Velikanska akumalacija vode v tem jezeru bo omogočila redno obratovanje glavne hidrocentrale ne glede na letni čas, ne glede na deževja ali sušo. To bo velika prednost Mavrovske centrale na sproti hidrocentralam ob rekah, ki so več ali manj odvisne od vodnega stanja reke. Največja
mavrovska hidrocentrala bo imela vse leto dovolj vode za pogon turbin. Iz bodočega jezera bo veda z malenkostnim padcem speljana po dolgem predoru do pogorja nad Vrutokom ob Vardarju, od koder bo s padcem več sto metrov speljana v turbine .Izpod Vrutoka pa bodo pozneje v bližini Gostivara izkoristili nadaljnji padec vode še v eni hidrocen-trali. Glede na velik vodni padec bo mogoče z razmeroma majhno količino vode doseči velikansko zmogljivost elektrarne. Izpod Vrutoka pa bodo pozneje pri Go-stivaru izkoristili nadaljnji padec -e v eni hidrocentrali.
Pri gradnji velikega vodnega predora so letos premagali najtežje delo, zgraditev tako imenovanega «sifona». Na svoji poti mora vodni predor križati globoko sotesko. Da se izognejo premostitvi soteske, so speljali predor v strmem padcu do vznožja soteske, nato pod dnom soteske in zopet navzgor, torej v obliki sitona. Gradnja strmega predora je bila izredno težavna, vendar so minerji premagati tudi tu vse ovire.
Veliko dela bo treba še opraviti na tem gradišču, ki se razteza na dolžini 30 km. Toda za zgraditelje ~ hidrokombinata Mavrovo ni zaprek, ki jih ne bi mogli premagati. Danes se na Mavrov-skem polju še pasejo ovce, toda naglo se bliža čas, ko bo voda zalila vso kotlino ir. bo nastalo visoko v planinah jezero, od koder bo voda odtekala v turbine hidrocentral. Ob jezeru pa bodo zgradili turistične hotele in okrevališča, kjer bodo delovni ljudje našli zaslužen odpočitek v svežem planinskem zrgku.
Jugoslovansko ljudstvo se ne plaši ne težav ne ovir
BEOGRAD, in. Na kongresu delavcev lesne industrije v Sarajevu je minister za preskrbo in trgovino Jakob Blaževič imel govor, v katerem je omenjal uspehe, dosežene v prvi polovici petletnega načrta, potem pa je dejal:
«To veliko zmago smo dosegli kljub vsem naporom imperialistov, da nas zagrabijo za vrat in kljub vsem poskusom SZ jn njihovih strežnikov, da bi dezorientirali, oplašili in demoralizirali naše ljudstvo. Naše ljudstvo danes ve, kaj on{ hočejo, in zato se kljub vsem težavam in oviram še bolj zbira okrog Tita.»
strašno mučil... Vse to so bili poleg drugih strahot, ki jih je prestajala, hudi udarci za njeno srce, ki pa so se končno k sreči pokazali zq pretirane, kajti vsi njeni otroci so se po osvoboditvi vrnili.
In vrnili so se tudi otroci v šolo v Preski. Nekateri so prišli naravnost iz partizanov, drugi iz internacije in prišli so tudi tisti, ki so obiskovali nemško šolo. Ob prvem srečanju je bilo vsem nekam nerodno. Otroci so se zavedali, da so med okupacijo z učenjem hudo zaostali, učiteljica je pa razmišljala, kako bi jim čim prej nadomestila manjkajoče znanje, da bodo lahko nadaljevali z učenjem. Toda zadrega je trajala le nekaj trenutkov. Ko je učiteljica izpregovorila, je njen glas zazvenel tako iskreno in tako domače, da je bilo vsem, kakor da niso v šoli, temveč doma in se z njimi pogovarja njihova mati, ki jih razume in jim hoče pomagati...
Enak občutek so imeli tudi u-Čenci prvega razreda, ko je Fa-kinova vstopila med nje in jim povedala: «Jaz bom vaša razredničarka«.
«Naša učiteljica je tako dobra in prijazna«, — je pripovedovala doma mala Metka vsa navdušena, — «kar k nam na klop sede in če kateri česa ne razume pravi, kar brez strahu pridi k meni, vse ti bom rada še enkrat ni podrobno razložila«.
Metkin oče dela v tovarni celuloze, ki je v bližini. Ko so se nekaj dnj pozneje v tovarni na sindikalnem sestanku pomenkovali o organiziranju izobraževalnega tečaja za delavce, se je Metkin oče spomnil učiteljice Fakinove... «Ona bi bil" najpri-pravnejša, da vodi naš fečaj«, je predlagal.
Zvečer je potrkal na njena vrat". Začudena je dvignila glavo iznad zvezkov in se zazrla v Čokatega moža, oblečenega v zaprašeno, z oljnatimi madeži zamazano delovno obleko. Kar brez ovinka je povedal: ((Tovarišica, naši otroci vedo toliko lepega povedati o vas, pa smo na sindikalnem sestanku sklenili, da vi vodite naš izobraževalni tečaj.
V stari Jugoslaviji mnogi delavci nismo imeli ne denarja ne časa za šole. Jaz sem moral v tovarno že z dvanajstimi leti. Danes. ko je delavec tudi nekaj vreden, pa bi radi nadomestili, saj kolikor se da, manjkajoče znanie«.
Fakinova je v mislih preletela vse svoje dosedanje obveznosti: Pouk 70 učencev prvega razreda, vse petje na sedemletki, zemljepisni krožki v štirih razredih, delo v AFZ in drugih frontnih organizacijah, vodstvo dveh pevskih zborov, organizacija vseh proslav in prireditev, sodelovanje na vseh akcijah, skrb za dvoje knjižnic, ki jih je sama ustanovila...
«No», je zategnil delavec, ker je nien molk trajal dolgo, ((morda ste preveč zaposleni?«
Nasmehnila se mu je in mu segla v raskavo dlan. «Casa mi res ne ostaja«, je rekla, «vendar ga bom že našla tudi za vas... Z veseljem prevzamem ta tečaj«.
Tako je prevzet" še vodstvo izobraževalnega tečaja, ki ga je obiskovalo nad 100 učencev - delavcev in nameščencev tovarne iz Medvod.
Metkin oče, petdesetletni tovarniški delavec, ni izostal še nobeno uro in je bil njen najboljši učenec. V časih je v po pouku še malo ostal, da sta se pomenila o tem in onem, kar so važnega pisali listi.
Njena miza v razredu je vedno polna rož. V različnih lončkih in kozarcih je pestro cvetje, ki ga ji vsak dan prinašajo o-troci kot najpreprost^jši in najzgovornejši dokaz svoje ljubezni. Saj jo imajo v resnici tako radi in tudi ona ima rada nje. kajti šele danes, v novi družbeni stvarnosti čuti z vsem srcem, da je njeno delo dobilo svoj pravi pomen in namen, danes šele more in sme biti resnična učiteljica, k"kor je sanjarila o svojem poklicu že kot otrok — res prava ljudska učiteljica.
Leta 1948 je prezidij ljudske skupščine FLRJ za posebne zasluge pri delu odlikoval 1.182 delavcev raznih strok. Med nagrajenci je bila tudi Iva Fakinova, učiteljica n" sedemletki v Preski
pri Medvodah, ki je edina med prosvetnimi delavci in tretja v vsej državi prejela za svoje delo visoko priznanje — red dela I. stopnje.
Ko je prejela visoko odlikovanje, je preprosto rekla: «Saj res ne vem, s čim sem si ga zaslužila. Storil" sem vendar samo svojo dolžnost. Vesela so pa priznanja za to, ker je to priznanje vsemu učiteljskemu poklicu in učiteljskemu delu na vasi«.
103 tisoč železničarjev
na Japonskem bodo odpustili
TOKIO. >2. — Danes so se pričeli odpusti druge skupine japonskih. železničarjev, kar bo prizadelo 63 tisoč delavcev. Prva skupina (okrog 20 tisoč železničarjev) je bila odpuščena pretekli teden. Vsega skupaj bodo odpustili
103
tisoč delavcev.
nesporno najmočnejši reflektant za izvoz. V vseh pogodbah o posojilih, ki so jih ZDA podeljevale v tako kritični periodi za bivše zaveznice svetovne vojne, so postavljale zahteve in pogoje, ki naj služijo temu staremu idealu trgovcev. Leta 1947 je v. Ženevi podpisalo splošni sporazum glede tarif in trgovine (GATT) 24 držav. Med njimi so bile države kot ZDA, Velika Britanija, Francija, Benelux, Kanada itd., za katere pravi statistika, da obvladajo 70 odst. svetovne trgovine. V tozadevni konvenciji so si dogovorno dovolile razne ugodnosti na carinskem polju. Na to so te države povabile razne druge države, da se pridružijo njihovi družbi in prosijo za sprejem. Prošnjo za sprejem v navedeno ženevsko konvencijo glede tarif in trgovine je vložilo 11 držav, med njimi Italija, Grčija, Švedska, Danska, Finska in druge.
Cilj svetovne konference za o-mejitev carin v Annecgju je bil razširiti članice sporazuma in povečati priliko za olajšano trgovanje na njihova ozemlja. Nove članice so morale biti pripravljene prevzeti razna bremena v okviru splošnega sporazuma toda bile so tudi pozvane, da predložijo svoje zahteve proti starim in novim članicam sporazuma. Konferenca v Annecyju se je pričela 11. aprila 1949 in je bila v toliko pripravljena, da so vse države, ki so se je udeležile, že sporočile svoje želje proti svojim partnericam glede omiljenja carin. Sekretariat konference je na temelju sporočenih želj predložil konferenci 275 predlogov, ki bi se morali rešeti na temelju dvostranskih ali celo tristranskih razprav med prizadetimi. Po dogovoru niso smeli novi kandidati za članstvo od prejema povabila povišati svojih carin. Odgovarja stari izkušnji, da so se stare članice, same velike države, takoj branile dajati nove koncesije enajstorici novincev. češ da predstavlja udeležba pri ugodnostih splošnega sporazuma zanje zadostno korist. Proti temu načelu so se novinci takoj postavili in posledica je bila, da se konferenca, ki zboruje že nad tri mesece, ni veliko premaknila od izhodišča.
Konferenca se je morala najprej pečati z raznimi pritožbami članic proti zatrjevanim kršilkam ženevske konvencije. Tako je bila
11I1II
V,%WA*.V.V,
IVA FAKINOVA MED SVOJIMI UCENCi. '■V.V.V.V.V.V.V.V.VV.V.-.V.VV.V.SV.V.VV.V.V.V.-.V.V.V.-.V.
ANGELO VIVA N TE
JADRANSKI IREDENTIZEM
54
v
Stoje italijanski zastopniki Istre izjavili „Vsaka narodnost se mora spoštovati”
«Kdor pozna današnji tržaški milje, si lahko predstavlja, kakšen šovinističen trušč in hrušč bi se danes dvignil, ako bi se neko «Sla-vijansko društvo« nastanilo v senci slovenske trobojnice in Jelačiča v Tergesteu. Takrat pa je bilo ozračje v mestu mnogo strpnejše. Tisti predhodniki slovanskega gibanja se namreč zanašajo, da bodo naleteli na podporo meščanov, saj odprejo vrata svojega društva ne samo Slovanom, ampak tudi ((prijateljem Slovanov«. In vse kaže, da mesto nima ničesar proti njim. Obe skrajni glasili italijanskega liberalizma «La Gazzetta« in «n Giornale« molčita. «11 Costituzio-nale« ne napade Slovanov, pač pa uradno glasilo, ker da je poprej zagovarjalo germanizem, sedaj pa da zagovarja slavizem. Ob zaključku pravi samo, «da bo italijanska narodnost v Trstu«, premagala s «trenjem druge, ki so prišli v njeno sredino«.
Da »Slavijanako društvo« ni izzvalo nikakega odpora, se vidi iz dejstva, da naklonjenost do slovanskega narodnega gibanja traja v Trstu tudi po seji v Tergesteu. Zgoraj navedeni članek v ((Gazzetta di Trieste« je objavljen 8 dni pozneje. Slovanski jezik in slovanska kultura, ki sta v tej dobi oba šele v svojih začetkih, ne zadevata na nikake omejitve. Kajti dan današnji prevladujoča miselnost, češ da predstavlja vsaka slovenska ali dvojezična šola nevarnost in žalitev za italijansko narodnost, se mora še poroditi. Prav tako je v programu italijanske juridične fakultete, za katero se potegujejo tržaški Italijani. in ki ga je sestavil odvetnik De Rin od začasne občinske komisije, tudi mesto za prosto stolico juridičnega postopka v sloven. sitem jeziku.
Kako naj vskladimo to priznanje pravic in bodočnosti druge narodnosti s takrat razširjenim in gotovo manj nego dandanes utopi-
stičnim prepričanjem, da se bo ta narodnost skoraj vtopila v italijansko? Gre pač za eno od tolikih protislovij leta 1848. Gotovo je, da narodnostna strpnost izvira iz občutja lastne moči. In Italijani v svoji prebujajoči se narodni zavesti se v tistem času počutijo daleč najmočnejše v primeri z gospodarsko šibkimi in razkropljenimi Slovani.
V Istri, kjer je med intelektualci ta zavest o lastni premoči starejša in se tudi po malem druži s separatistično težnjo, je videti to prepričanje, da bodočnost pripada izključno Italijanom, še izrazitejše. Kvečjemu ga Italijani omilijo s kako zgolj ((besedno omejitvijo«. «Hočeino, da se vsaka narodnost spoštuje«, izjavijo štirje italijanski zastopniki Istre v ustavodajni skupščini v Krcmerižu v nekem svojem pismu volivcem. («La Gazzetta di Trieste« z dne 12. januarja 1849). Toda prav s tistim pismom protestirajo proti temu, ker vlada ni hotela priznati italijanščine za izključni uradni jezik v Istri. Tu pa naletimo na neko drugo ironično nasprotje.
Clovfk, ki noče priznati italijanščine za izključni uradni jezik, je prav isti, ki je bil leta 1846 ver pokonci ob sami omembi «bodoče slovanske države«, to je Stadion, ki je medlem postal notranji minister. Stadion opravičuje svoje stališče s trditvijo, da Slovenj tvorijo večino istrskega prebivalstva. Italijanski poslanci pa v svojem protestu trdijo, da je italijanščina edini jezik, k: Ra pišejo in berejo v Istri razen v okraju Podgrad in da jo razumejo vsi Slovani tudi tisti, ki je ne govore. V neki uradni listini se pdč ne sme povedati več Toda skrita misel, ki ie tičala za temi m sličnimi izjavami, nam postane jasna ob besedah emfga izmed tistih poslancev, objavljenih v «L’Osservatore Triestino« štiri mesece poprej. Tedaj je vladno glasilo smelo §c priobčevati izjave, kakršna je naslednja: »Noben pameten Istran noče odrivati od sebe Slovanov, ki si čedalje bolj želijo postati Italijani.« In nadalje: ((Istrski Slovani so v položaju ljudi, ki so se nastanili v tujem mestu. Tako ali drugače se morajo opr jeti jezika domačinov.« Neki drug Istran, ki objavi 3. febr. 1849 članek v listu «11 Costituzionale«, navaja v potrdilo svojega stališča dejstvo, da je skoraj štirideset slovanskih vasi dalo svoj pristanek na prošnjo, naj bi bila italijanščina izključni uradni jezik v Istri. Celo v okraju Volosko, to je izven zgodovinske Istre, naj bi bilo nabranih 3.000 pvdpisov za predlog italijanskih poslancev.
(Nadaljevanje sledi)
obravnavana in seveda po Ijeni navadi zavrnjena pritojm Češkoslovaške proti ZDA zarf® diskriminacije pri izvozu v vzh® ne države. Razne delegacije * prišle slabo pripravljene na k°*‘ ferenco, zlasti niso imele zadost nih pooblastil za zahtevane kot cesije. Nekatere države niso K vojni uzakonile nove carinske & rife in je bilo treba vzeti za & hodišče za tarifske koncesij predvojno stanje. Seveda so. si fl birale za sebe najugodnejše Med temi je tudi Italija in je & največja med novinci glavna tJi> čo napadov s strani velikih & žav. Zamerijo ji, da noče P ščati v carinskih postavkah, *] da so v kričečem nasprotju s stie tovno carinsko prakso in sWI? nimi pogoji Italije.
Italijani branijo svoje stališčej specifičnimi razmerami, zlasti ' zelo drago nabavo surovin. Zaht* vajo za sebe pravico ščititi gosf, darske panoge, ki jim pripisujeft življenjsko važnost.
Za nekatere delegacije ugoW\ Ijajo (Economist); da arbitrarni predlagajo carinske postavke izhodišče pogajanj, ki so jih sesl>‘ vili v kavatni.
Delo konference, ki se je tkmjj žuje 35 držav, napreduje sila & časi in ne obeta velikega us;
Do junija meseca so od 275 logov za taka pogajanja izločiti 115 primerov, zadovoln je rešenih samo 7 primerov in delanih 50 primerov. Veliki leženci ne morejo prikrivati & čutka naveličanosti. Razen f: »Economistu« spravljajo sVOr slabo voljo v javnost, zlasti' ameriškem tisku.
Američani so zaposlili z reše njem tega vprašanja za trajOm te konference tudi delegate f OEEC v Parizu. Ozadje MarsWj‘ lovega plana bi moralo potisk' voz konference iz dovolj gloi>r kega blata.
Države, ki niso tako močne tP. ZDA in ki jim je lasten obS$ drag prav kakor je Američane’’' uspeh njihove trgovine, odgoVa1' jajo tudi nestrpno in jedko, & koj- pač sega visoko njihova ”e' odvisnost od ZDA ali vsaj 0. ERP. V švicarskih listih beremol' zadnjem času prav krepke naP de na tozadevno ameriško P so. Švicarji so se namreč raznih posledic na polju carins* politike vsled sklepov konferenc1 OEEC, dasi nimajo od Marshall, ve pomoči nikake koristi, dajo ZDA kot glavnega zagoV'? niha svobodne trgovine v razft telesih gospodarskega mednadr nega sodelovanja. Toda ZDA f1 kažejo baš idealov v svoji car')f' ski politiki, takoj ko je ameri trgovina prizadeta od zuneif; konkurence. Bridko se pritožni , jo na ameriško prakso za izl°cf vanje švicarskega uvoza v AMet!' ko, ki ima izglede na uspeh. m pr. pri izvozu ur. Tudi kjer £ sama carinska tarifa omogoč®] rentabilni izvoz v Ameriko, je t”‘ di uvoznik izložen tolikim šP' nam ameriških upravnih obief' da so kmalu premisli in Ukvii’* svoj poizkus. Očitajo ZDA,®' predpisuje sila visoko carino. ^ števa razne postavke iz švicats tarife, ki iznaša za uvoz iz ^ zemstva komaj 2 odst., dočim *, s postavke v ameriški tarifi izn»K jo 17 odst. in tudi več. Svic^. opozarjajo ZDA, da so v u0°i'. nejšem položaju kakor zun^ uvozniki, ker imajo znatno kJ^ kejši domači trg, izdatnejšo stJ^.l no. opremo itd. Tu lahko še ft vedemo primer s češkoslovaškiJ izvozom rokavic v ZDA. Ciar.j požel nekaj uspehov so ZDA nile carino na 50 odst. c«1' blaga!
Zaradi postopanja s patenti 's<v carske družbe Brown Bo veri ™ so bili izkoriščani od podruŽr,l‘ te velefirme v Mannhcimu) * očitajo Američanom naraVfiOjf grobo izkoriščanje tuje induslf ske svojine.
Konferenca v Annecy se ^ vlekla verjetno še več Tnest'cC‘| ker se noče priznali, da so K poizkusi jalovi. Lepe besede j delujejo na materialne pot*T držav, ki se zvijajo v krčih n vojne krize. Ne da se reše1’ usoda gospodarstva držav s različnim razvojem, strukturo ' položajem, kratko in malo z kimi formulami, tudi če bi res nesebično in vestno sestal), ne. Reševanje držav v gospod, ski krizi je zelo zapletena zaie ^ in izkušnja kaže, da treba v nem prepustiti presojo in iz,>' sredstev prizadeti državi sad1’’.
To misel je izrazilo že Ponotjf navedeno poročilo Evropske Lj spodarske komisije pri OZN h, oceni uspehov ameriške
Akcija za omiljenje carif^j tarif je prav za prav paral^Jj akcija z ameriško pomočjo. L imata slične slabosti.	j.
_ Tudi doseženi uspehi glede® žanja carin so po večini do- p ni, kajti države si v stiski P0'1 j gajo na drug način iz zagot1 postavljanjem kontingentov sličnih domislic. De Gaspcr‘le^ vlada, ki se noče zameriti P’^,
stavnikom EDA.
zato
UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1 štev. 6, lit. nad. - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. OCLASI- od 8 30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-upravni 60, osmrtnice 70 Ur. Odg urednik STAnIsLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70.
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260,	četrtletna	750,	polletna
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. —
se prav v »o zelo muči s sestavljanje. ve carinske tarife, ki jo že d° ,t mesi in obeta, pa še ni zagl^t, belega dne. Ko ga bo zaglej] >omo zapazili razne sledove \ j Prav v Annecyju in drugod, k'J, ne bodo veliko spremenili | janske prakse pri uvozu.
dim
celoletna 2600 lir; Cona B In FLRJ:	55,	165,	330
. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z.