Heori^isn© p©iitišn© glasil© Siemense Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan nraznik. pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K. za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja" posebej. t 1 Z mesečno prilogo Slovenska Gospodinja t m j|L Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna potit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Predvečerom. — Katolicizem — klerikalizem. Politični pregled. — Štajersko: Oglasi nemških tvrdk v slovenskem časopisju. Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Prosveta. — Gospodarstvo. Podlistek: Simon Gregorčič. pred večerom. „In šel je boj bojvat brez upa zmage". Ako bi se našla kje na Kranjskem alkohola in Židane volje polna krokarska družba, ki bi hotela poslati veleslavnemu dež. odboru kranjskemu zaupnico in zahvalo, gotovo bi jo poslali iz deželnega dvorca takoj v svet, češ: glejte, kako soglaša javnost z nami. Famozno, na višje povelje skovano zaupnico občine Ma-rijapoljska z njenim licemerskim županom na čelu vsiljeval je deželni odbor kranjski redakcijam vseh slovenskih listov v priobčenje, kjerkoli je sploh smel računati na to, da je ne bodo odklonili. In res, našel je v izobilju slovenskega časopisja dvoje listov, ki so razvpili od sicer zaničevane kmetske občine deželnemu odboru izrečeno zahvalo v svet: bil je to svobodomiselni „Slov. Narod" in uradna Laiba-cherica, katere prokleta dolžnost je čuvati avtoriteto, pa bodisi tako žalostne oblasti, kakor je naš veleslavni deželni odbor. Ne bomo razpravljali o tistih čudnih prak-tikah deželnega odbora in njegovih članov, s katerimi so hoteli gospodje prevarati in preslepiti javnost. Ekspresna pisma posameznim zdravnikom, v „Slov. Narod" lansirano podle in lažnive notice, aranžma liberalno slov.-nemškega zdravniškega bloka — o vsem tem je javnost več kot dovolj poučena. Ge tudi je tako počenjanje nevredno vsake oblasti, da, obsojati bi jo bilo celo na pojedincu — pa je vendar umevamo. Deželni odbor je prišel v tako zagato, da ne ve nikjer več izhoda iz nje — zato se oprijemlje vsake bilke, o kateri sodi, da bi ga mogla rešiti Simon Gregorčič. pij..) In to je oni starodavni prometejski^ konflikt človeške duše. Bajka o Prometeju nam slika usodo človeka, ki se drzne dvigniti črez čredo, in tako se godi vsakomur, ki ne poklekne pred toliko oboževanim malikom tradicije in konvencionalnih laži. Pa naj je to človek, ki se prvi iz množice upa proti nebu stegniti roko po svetem ognju, pa naj je to ponižen „ P r o -bekandidat“, ki gledajoč v osemdeset gorečih, povprašujočih mladih oči ne more lagati, ali pa naj jo umetnik, ki ga Ibsen v gorečem hrepenenju po novem, višjem umetniškem življenju pusti biti v lice tradicijam zakonskega življenja in ga popelje na vrhove, „kjer se mrtvi prebujaj o“, ali pa naj je skromen slovenski duhovnik, ki si drzne peti po svojem čustvu in srcu: nobenemu izmed teh, ki so strmeč za svojimi sanjami zašli iz širokih cest tradicije, ne ostane prihranjen težak notranji konflikt. Močni individuji okremene v tem konfliktu, mehki usihajo in umro: pri Ibsenu „se iz umazanih valov, v katerih že plava dolgo vrsto let svojega tako neplodnega življenja. „Das ist der Fluch der bbsen That, dafl si e fortzeugend boses mufi gebarenP V tem položaju se nahaja danes kranjski dež. odbor. Ta naš naivni „Landesministerium" je sicer ra-čunil, a se je korenito zaračunil, misleč, da se sanira stare krivice najboljše z novimi. In kar dela sedaj v svoji žalostni konsekventnosti, ni druzega kot dokaz skrajne moralne onemoglosti, dokaz, da se čuti vseskozi izoliranega, pred vsem pa dokaz njegove — slabe vesti. Kako nesigurnoga se čuti deželni odbor, pa dokazuje tudi še novo dejstvo, s katerim skuša nemožato prevaliti svojo krivnjo na vladna ramena, ter iznebiti se odgovornosti pod vsakim pogojem, tisti dež. odbor, čigar članovi v vseh durih in molih, vseh mogočnih imperatorskih pozah in nastopih zatrjujejo, da so odgovorni edino deželnemu zboru, in da je deželni odbor avtonomna oblast. Ge je nasilnost znak oblasti, potem je sedanji deželni odbor gotovo oblast, o tem ni dvoma. Ah če deželni odbor v svoji zbeganosti, v kateri bi se rad odkrižal kar čez noč vsake neprijetne odgovornosti, klečeplazi krog vlade in ji za skledo leče prodaja še tisti borni košček svojih avtonomnih pravic; če ta deželni odbor pod pritiskom javnega mnenja, s zavestjo krivičnosti in nedostojne maščevalnosti pričakuje rešitve, katere mu nikdo priskrbeti ne more, — tedaj ni to samo nepolitično, ampak to je naravnost neskončno smešno, neumno in last not least — bojazljivo in nemoško. Temu se pridruži še dejstvo, da ni misliti pri celi akciji deželnozborski na kak vspeh, pa bodisi, da bi bil ta vspeh posledica še tako nemoralnih mahinacij. Blamaža je neizogibna — in vsi odborovi nastopi je ne utegnejo odvrniti. Na eni strani preti gospodom poraz v deželnem zboru, na drugi visi nad njimi Damoklejev meč parlamentarne akcije, in naj leta grof Barbo še mrtvi prebujajo", v Gregorčičuumirajo živi. Od priprostih pesnic, kojih narodni značaj nam spričuje dejstvo, da so vse uglasbene in da se pojo širom slovenske domovine, je stopil Gregorčič v Stritarjevo družbo, koji slednji je dušni oče znanim verzom: „da smo rojeni to nesreča, to greh, pokora je največja". In nesreče človeškega rojstva pojo od sedaj naprej Gregorčičeve pesmi. A iz teh pesni ne odseva ona suverenska moč, ki jo dihajo Prešernovi „soneti nesreče", v kterih se pesnik za trenotek prebudi iz težkih sanj, v ktere so ga začarala njegova čustva in in ko se kot alter ego igra s samim seboj in kuje svoja čustva v svečano mirno doneče verze, ne! — pri Gregorčiču se čustva igrajo z njegovo osebo in kujejo na njegovi kot zlato mehki duši. V pesmi „Človeka nikar" je našel Gregorčič samega sebe. To je prvi pristni tip njegove refleksivne lirike, ki iz opazovanja realnih predmetov ponikne v notranjosti duše in zunanje utise pretvarja v čustva. Kot barve v kalejdoskopu se menjavajo ti zunanji utisi in tako krog poslanca Pernestorferja in naj na Kranjskem še tako harangira nemško zdravništvo v prilog junakom iz deželnega dvorca. Rešitve ni — tudi dr. Tavčar ga ne bo rešil, tega slavnega dež. odbora, pod katerega razvalinami bo obležal hvala bogu konečno tudi on sam — tip in simbol sedanjega našega „liberalizma". Vlada ima svoj določen delokrog, in ravno tako ima tudi deželni odbor svoje okrožje. Ali je res misliti, da bo deželna vlada tako kratkovidna, da bo prevzela nase težki križ z ramen gospodov iz deželnega dvorca, gospodov, od katerih ni nikoli nič imela, od katerih nikoli nič imeti ne bo mogla, ki so še danes, a jih jutri že več ne bo?! Grau, lieber Freund ist alle The-orie, und golden nur des Lebens griiner Baum! Na preperele vejo pa se nikdo ne obeša, in tudi deželna vlada jih bo vrgla v ognjišče ali na smeti. Tam naj strohne. Svita se, in situacija postaja jasna v tisti meri, v kateri prodira mlada luč. Še leže v soteskah sence, in megle lenarijo nad močvirjem. Toda s pozicijo je v splošnem odločena bitka, in predno še pade prvi strel, bliska se v jutranji zori žolta medenina baterij na pogorji. Rešitve ni — obsodba je izrečena, izvršiti je samo še justifikacijo. In preden pokrije zopet večerni mrak bojni teren, odločena bo bitka, v kateri bodeta obležala v prijateljskem objemu poleg nemškega aristokrata slovenski liberalec ter prepustila prostor mladim naprednim elementom; ob njih pa bo ležal poteptan v blato prapor njihov, znamenje njih sistema in — časa. In tedaj porečemo: Minuli so. Z. Katolicizem — klerikalizem. (Iz učiteljskih krogov). Marsikdo misli in trdi, da je katolicizem in klerikalizem eno in isto, da sta ta dva pojma identiška. To je velika zmota. Katoliška vera njihovi refleksi vstvarjajo v duši pisano družbo zaporednih čustev; in ko jame Gregorčič sestavljati ta duševni mozajik v enotno pesem, mora nehote seči po oni zanj toliko značilni in od sodobnikov toliko posnemani poetiški tehniki, ki počenja s „Človekom nikar" in ki je v „Oljki" dosegla svoj vrhunec. V širokem ritmu riše posamezne slike, tam pa, kjer meji slika ob sliko ali kjer s posebnim povdarkom deducira svoje umske ali čustvene konkluzije, se izpremeni mehki ritem v rezke odsekane verze; vedno se povračajoče sveže rime vežejo posamezne slike v tem popolnejšo enoto, tako da v celem vencu čustev vsaka cvetka ohrani svojo individualnost in samostojnost. Ta tehniški način pesnjenja je Gregorčiču prišel tako v meso kri, da mu je kot prazna umetniška manira ostala celo tedaj, ko ni več odgovarjal njegovi pesniški notranjosti, pesni v njegovih „Predsmrtni c a h" so venci, kterim je večinoma odpadlo cvetje, ostalo je samo še prazno ogrodje iz železnih Žic. (Dalje prih.) je nauk, katerega naš katoliški klerus sicer lepo uči, a ne ravna se po njem. Klerus ali duhovščina so ljudje, iz mesa in krvi kakor drugi navadni ljudje, in kot taki so tudi podvrženi slabostim, napakam in pregreham kakor vsak zemljan. Tudi oni se morajo boriti za svoj obstanek kakor vsakdo drugi, in ravno v tem boju se godi marsikaj, kar nam prav nič ne ugaja in kar razdvoja duhove. Duhovščina je že zgodaj prišla do spoznanja, da je revščina in uboštvo po Kristusovem zgledu preidealno. Naše telo je iz materije in kot tako materializmu podvrženo; kdo naj potem živi vedno v bedi, revščini in pomanjkanju? Vsled tega se je ta že zgodaj, kakor nas uči zgodovina, začela boriti za vsakdanjosti — za gmotno blagostanje. Mnogo škofov ima še danes na mnogih krajih preobilnih posestev in dohodkov, zavživajo knežje časti ter žive v sijajnosti — to pa ni prav nič podobno njih apostolskim prednikom ali vstanoviteljem katoliške cerkve. Da bi ostalo le pri tem, bi ne bilo še toliko hudega. Ker so ti tudi navadni ljudje kot mi, so tudi podvrženi slabostim kot mi; a mnogi od njih nečejo o tem ničesar vedeti. Zavedajo se svoje moči in veljave, a ne zavedajo se svoje velike odgovornosti. Duhovščina jim mora priseči v posvetnih in verskih zadevah neomejeno pokorščino, in ta mora hote ali nehote biti pokorna svoji prisegi, drugače je ob kruh. Edino le od škofa je odvisna duhovščina, in ker se ta bori tudi za posvetni obstanek, imenujemo to zgolj posvetno zadevo klerikalno politiško borbo, ob kratkem klerikalizem. Vsak škof kot človek ima lastno individualnost, zato opazujemo v vsaki škofiji drugačno borbo ali bojevanje. Cerkev je edina v verskih zadevah, v politiških zadevah pa ni konformira, ker je odvisna od individualnosti škofov v posameznih škofijah. Kakor mora v posvetnih zadevah skazovati duhovščina neomejeno pokorščino svojemu škofu, tako upliva ta na svoje verne, da so ti pokorni svojemu duhovnu ne samo v verskih, marveč tudi v politiških zadevah. Ako ima škof napačne poli-tiške nazore, vsili te svojim duhovnom, posledni pa svojim vernim. Da je to istina, imamo prežalostne izglede pri nas. Dokler je bil škof dr. Misija, ki je bil narodni odpadnik, zatiral je narodno misel do skrajnosti. Pod njegovim uplivom je izdajal v Gorici dr. Mahnič Rimskega katolika, ki je imenoval narodnost paganstvo. S tem je zanetil med narodno mislečimi ogenj, ki še danes gori in se ne bo pogasil z lepa. Narodna ideja je za vsakega izobraženega, pa tudi za priprostega človeka nekaj svetega — klerikalizem jo je pa ometal z negnusnim blatom. Leta 1884. in 1885. smo čitali v „Slovencu" nečuven napad na našega prelj ubij enega slavca iz Goriškega Simona Gregorčiča. Dr. Mahnič pod protektoratom škofa Missije ga je duševno ubil. Vsa duhovščina ga je zapustila. Razupit je bil kot nemoralen in pohujšljiv pesnik, čeprav je bil vsak treznomisleč človek prepričan, da je to gola laž, hinavščina, nevoščljivost in klerikalna zagrizenost, ni vse to nič pomagalo, pesnik pri svojih duhovnih sobratih ni našel milosti. Sedaj mu pa ravno isti „Slovenec" poje čast in slavo po smrti! To je farizejska hinavščina. Najboljše narodne može je klerikalizem vedno sovražil, preganjal, obrekoval in uničeval. Je že našel dlako v jajcu, da je zajahal svoje obrekljivo kljuse, ter udrihal in ubijal na farizejski način. Pri njem ni našel milosti Prešeren, Gregorčič, pa tudi Aškerc ne. In taki hinavci hočejo veljati med našim narodom za veljake, narodne voditelje in odgojitelje! Ker že govorimo o narodnosti, pove naj nam klerikalizem, čemu je tako tih kot smrt po naših cerkvah o narodni zavednosti, kakor bi bilo to pregrešno govoriti na tem kraju? Ako se sme po cerkvah uganjati politika, obrekovanje in druge neslanosti poleg božje besede, zakaj bi seno navduševal naš narod tudi v narodnem duhu ? Tega ne bo naš klerikalizem nikdar storil, ker je breznaroden. On ima narodnost le za slepilo po časopisih, po naših cerkvah je pa o tem tih kot smrt — narodnost je prokletstvo, to ne nese nič v žep! Ne čudimo se, da se vedno ožijo naše narodne meje, ker jih čuvajo taki narodni čuvaji. Še danes slišimo nekatere naše duhovnike: „Rajši z Nemcem kakor z narodnim Slovencem". Pa tudi naši klerikalni politiški voditelji niso nič boljši. Za male Judove „groše" uklanjajo svoj tilnik in hrbet naši ponemčevalni vladi, najvitalnejši narodni interesi — šolstvo, obmejni Slovenci in narodna uprava — so jim deveta briga. Oni so hlapci vlade in oskrbniki svojega trebuha, vse drugo jim je deveta briga. Taki ljudje bijejo na svoja prsa in vpijejo ter slepe naš narod: „Klerikalizma ni; mi nismo klerikalci; kdor to trdi, je lažnjivec!" — Hinavci ! Gotovo je za vsak narod prvi in najpoglavitnejši pogoj za obstanek in napredek dobro urejeno šolstvo. Vsi kulturni narodi skrbe za šolstvo kot za zenico v svojem očesu. Le izobražen narod se more povzdigniti do viška blagostanja. Naš narod je v izobrazbi še jako daleč za drugimi narodi. Naše ljudske šole so prenapolnjene, večinoma enorazredne, s slabimi šolskimi poslopji. Zlasti moških učiteljev primanjkuje zaradi slabih plač. Slovenskih srednjih šol ni, meščanskih skoraj nič, o visoki šoli pa niti govora ni. Kako naj se toraj naš narod povzdigne na višek socialne izobrazbe brez dobrih šol? Naš klerikalizem bi imel v tem oziru preobilno dela in tudi premnogih zaslug, ako bi hotel delati. Ali on se ne gane in se tudi ganil ne bo. Le na videz upije tupatam o krivicah, da bi pa naredil na merodajnem mestu odločne korake v tem oziru, o tem ni govora. Izobražen narod ne ugaja klerikalizmu; tak ne gre za njim čez drn in strn — zato ovira si-stematiško in z namenom šolstvo in narodno izobrazbo sploh. Da je to res, hočemo dokazati. Pred več leti je izdajatelj klerikalnega „Slovenca" dr. Žitnik stavil v deželnem zboru predlog, da naj se ne širijo šole v večrazrednice, ker so šole predrage. Isti „Slovenec" se poteguje za učiteljstvo in šolo kakor za trn v peti. Vedno je upil, da je naše šolstvo zanič in učiteljstvo brezversko, da bi jemal šoli in učiteljstvu ugled in spoštovanje med narodom. Dosedaj je klerikalizem vedno vpil o brezverski šoli, avstrijski škofje so pa razglasili v letošnjem adventnem pastirskem listu na svoje verne „d a je bila dosedaj v Avstriji verska šola ter daje po naših šolah vladal Bog". Kako je vendar to? Do sedaj je bila vedno brezverska, sedaj je postala naenkrat verska! To je klerikalna doslednost. Ker pa trdi dr. Šušteršič, da je on prijatelj ljudstva, napredka in zlasti šole, povedati moramo, da je ravno on izjavil, da je sedanja šola prokletstvo za naš narod, šole palače med kmetskimi bajtami; šole da naj vzdržuje tisti, ki ima od nje največ dobička, da rajši razbije deželni zbor kakor bi privolil v povišanje plač učiteljem. On javno pove, da so sedanje šole predrage in zanič, čeprav naše ljudstvo ceni jako visoko šole in učiteljstvo. Ali se ni mož udaril sam po zobeh? Javno je govoril neresnico in tej neresnici se je pritrjevalo! To je — klerikalna laž. Dr. Šušteršič trdi tudi, da vsakdo laže, kdor pravi, da se nahaja pri nas klerikalizem. Kdor to trdi, koplje grob katoliški veri. — Da eks stira pri nas prava klerikalna pošast, bi lahko dokazali s stoterimi drugimi dokazi, ako bi se nam ne zdelo škoda prostora in časa. Spregovoriti hočemo le o tem, kdo da koplje katoliški veri grob. Naša duhovščina se je podala v politiški boj za nadvlado. Boj med klerikalizmom in liberalizmom je najžalostnejša prikazen za naše narodne razmere. Kar se danes piše po časopisih in deluje v javnosti, presega vse dostojne meje. Klerikalno časopisje bi moralo pod katoliško patronanco pisati v drugem duhu kakor to dela sedaj. Ono je izvalo boj zlasti vsled narodnosti in šolstva, kar smo že dokazali, v tem boju se je lagalo, jemalo čast bližnjemu, obrekovalo, denunciralo, netilo sovraštvo, zavijalo resnico, zagovarjalo greh, na tak podel način, da je vsakdo, kdor je ta boj natančno opazoval, prišel do prepričanja — da to ni delo katoliških duhovnikov, marveč spačenih, nesramnih in spri-denih ljudi, ki z namenom zavijajo in zlorabljajo vero v dosego svojega brezvestnega namena. To je rodilo med našim narodom jako slab sad. Hinavščina, svetohlinstvo, sovraštvo, zagrizenost, nezaupnost, nevoščljivost in mnogo drugih slabih napak je izkaliio iz tega semena. Ali so taka dela katoliška? Klerikalizem je sejal to seme, on bo tudi dajal zanj odgovor. Iz tega lahko spoznamo, da se loči katolicizem od klerikalizma kako noč in dan. — Naj dr. Šušteršič, „Slovenec", slovenski škoije z vso duhovščino trde kar hočejo, dejanja nas uče, da je klerikalizem grobokop našega naroda! ?olitieni pregled. Avstrija. (E k s p o z e zunanjega ministra v proračunskem odseku avstrijske delegacije). Ahrental je govoril o avstrijski zunanji politiki. Hvalil je trozvezo, ki ki je, utemeljena na enakih interesih, najboljša podlaga za avstr, zunanjo politiko. Z Italijo je dotlej izključen vsak razpor, dokler obe državi priznata glede albanskega vprašanja status quo. (Toda ta status quo nima baš trdnega zdravja). Povdarjal je prijateljstvo z Rusijo, Francijo in Anglijo. Anglo-francosko zbližanje ne pomenja nove formacije velesil v evropskem koncertu. Glede Turčije se nadeja vsega najboljšega: reformna akcija počasi, toda zadovoljivo napreduje in v kratkem se bo lahko začelo z realizacijo tretje točke miirzsteškega programa (justična reforma). Z Rumunsko, Bolgarijo in Srbijo je politično razmerje srčno ali vsaj normalno in upati je, da se tudi trgovski spor s Srbijo srečno zravna. Minister je povdarjal, da je narodno-gospodarska politika najvažnejša stroka zunanje politike in v to svrho bo zahteval od novo vstopajočih diplomatov večje narodno-gospodarske izobrazbe; — in to je najbolj simpatična stran Ahrentalovega eks-pozeja. Ogrska. (Gospodarska neodvisnost). Sedanja vlada si je postavila kot glavno točko svojega programa gospodarsko ločitev Ogrske od Avstrije, kot pogoj popolne politične ločitve. Litva naj bi predstavljala carinsko mejo, med dvema teritorijema iste monarhije. S tem bi bilo našemu kmečkemu stanu zelo ugodno, ker bi poljski pridelki ogrskih poljedelcev nehali pritiskati na cene. Na drugi strani pa bi bila zaprta pot naši industriji. Taka carinska ločitev bi naši državni polovici gotovo več škodovala kot koristila, vendar prebolela bi jo že; gospodarsko pogubo pa bi nedvomno pomenjala za Translitvanijo. Poljskim pridelkom bi bil mahoma odvzet avstrijski trg, padle bi cene, znižala bi se vrednost zemljišč. In tudi z industrijalizacijo bi stvar ne izgledala tako cvetoče kakor si jo vodilni politiki slikajo v svojih petičnih fantazijah. Dosedaj seje ogrska industrija razvijala s pomočjo avstrijskega denarja, s kojim je Ogrsko bogato zakladala skupna narodna banka. S carinsko ločitvijo se kajpada izvede tudi bančna ločitev in s to vsahne vir cenenega avstrijskega kredita. Ob dragem in pičlem domačem kreditu pa ogrska nima pričakovati pomladnega cvetja. — Da so taki nevarni eksperimenti mogoči, je vzrok predpotopni volilni red, po katerem so široki produktivni sloji, na katerih stroške se taki poskusi gode, nezastopani, dočim prihajajo v parlament kričači, ki vse lahko dobe, ki pa nimajo zgubiti ničesar. ŠtajerslOT« Oglasi nemških tordk v slovenskem časopisju. Iz Štajerskega smo prejeli sledeči dopis: Slovensko trgovstvo se danes šele razvija, slovenska industrija in veletrgovina je tako malenkostna, da nam tujci skoraj opravičeno očitajo, da smo narod brez industrije — gotovo žalosten pogled v bodočnost. Zlasti na Štajerskem smo v tem oziru na slabem; saj je poročal pred kratkim nek slovenski list sramotno dejstvo, da ima Maribor s 25.000 preb. (med Priloga „Našemu Lis tuu št. 72 z dne 7. decembra 1906. temi je blizu 5.000 Slovencev) 2 slov. trgovini!! V Ceiju smo v tem oziru nekoliko na boljšem, istotako v Gorici. Toda poglejmo trgovinske razmere v slov. prestolici. Vsled naše narodne mlačnosti in brezbrižnosti je nemško trgovstvo v Ljubljani tako nenaravno naraslo in se razvija še sedaj tako mogočno in oblastno, da lahko rečemo, da je v mestu, kjer prebiva po uradni statistiki 82% Slovencev — polovica trgovin v nemških rokah. Tipičen slučaj nam nudi „mestni trg11 v Ljubljani, ki je takorekoč monopoliziran za nemške trgovce. Koncentrovati moramo vse moči, da se bode izvajalo zlasti v Ljubljani geslo „Svoj k svojim" — dosledno; in v to bi bilo poklicano v prvi vrsti slov. časopisje. Sicer opozarjajo tu in tam slov. listi občinstvo na nevarnost, ki nam preti po nemški obrti in trgovini, v bobnečih frazah kažejo svoje ogorčenje proti nemškemu vsiljencu in slovenskemu brezbrižnežu, ki pri tujcu kupuje, — toda vse to ne moti dotični list — popolnoma nič, da prinaša na zadnji strani debelo tiskano reklamo za tistega trgovca, po katerem je v uvodnem članku udrihal. Nek štajerski časopis je pisal pred kratkim o zagrizenosti in nestrpnosti nekega nemšku-tarskega trgovca v Ptuju, ki živi (kot 100 drugih) izključno od slov. denarja. List se je seveda razrepenčil nad dotičnim, poživljal ondotne Slovence k bojkotu in — Bog ve kaj še vse, — a — „risum teneatis" na zadnji strani smo lahko čitali toplo priporočilo za istega, katerega se je obsipalo na prejšnji strani z vsemi mogočnimi priimki. Na tak način se hoče torej priprosto ljudstvo navajati k udejstvovanju gesla „Svoj k svojim". Ali ni vse to — ironija? Slovensko časopisje se lahko primerja s stavbenikom, ki sam podira svojo stavbo. Zlasti v Ljubljani, kjer se največ greši v tem oziru, naj slov. časopisje dan na dan ape-luje na slov. odjemalce, da kupujejo edino le pri slov. tvrdkah. Pa tudi oni del slov. občinstva, ki bi rad kupoval pri slov. trgovcih, tega ne more vsikdar storiti, ker ne ve kdo je Slovenec, kdo Nemec; marsikak trgovec ima lepo zveneče slov. ime, pa je hud nemškutar; pa tudi iz slov. časopisja ne moremo tega posneti, ker prinaša oglase domačih in nasprotnih tvrdk. Sestavi naj se se-znamek slov. trgovcev, ki naj bi bil dan na dan natisnjen v dotičnem krajevnem listu. Slov. listi naj bi poživljali slov. trgovce, da si nabavijo samoslovenske napise, da se jih spozna na prvi hip. Namesto da bi se slov. časopisje bavilo s to hvaležno nalogo ter povzdignilo slovensko obrt in pripomoglo s tem k narodni osamosvojitvi - pa prinaša dan za dnevom radovoljno inserate nemških tvrdk z občudovanja vredno doslednostjo. V tem se odlikujeta posebno slov. ljubljanska dnevnika in tržaška „Edinost". Koliko s tem slov. časopisje slov. stvari škoduje, v koliki meri s tem podpira nemške težnje — tega seveda ne pomisli. A. M. Vspored ustanovnega shoda narodne stranke za Štajersko, ki se vrši v soboto 8. decembra 1906 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Nar. doma v Celju: 1. Dosedajna dela pripravljalnega odbora narodne stranke. 2. Program narodne stranke: a) narodna stranka in kmetijstvo; b) narodna stranka in trgovstvo; c) narodna stranka in obrtništvo; č) narodna stranka in delavstvo; d) narodna stranka in narodna šola. 3. Organizacija narodne stranke in nje glasilo „Narodni list11. 4. Volitev osrednjega ali glavnega odbora, izvrševalnega odbora in okrajnih odborov stranke. 5. Slučajnosti. Narodno delo slov. štajerskega duhovnika. „Graški Tagblatt" poroča v 325. štev. z veseljem, da je daroval dekan Karl Hribovšek v korist nemški šoli blizu 300 K. List omeni med drugim tudi, da je g. dekan povsod zelo „hochgeachtet1*, in se ne vtika v narodne prepire. K temu moramo pripomniti: kogar nemški listi hvalijo, ta je gotovo svoje „hvale" vreden. Sicer si dovoljujemo vprašati g. dekana, ali ni to narodno izdajstvo, če sev mestu, ki je znano po svojem šovinizmu in brutaliziranju Sloven- cev, — daruje take vsote v ponemčevalne namene in to v Mariboru, kjer več kot 4000 Slovencev nima niti ene slov. ljudske šole? M. iCaroštkffla Občinske volitve v Spodnjem Bravo-gradu. Pri občinskih volitvah so zmagali Slovenci v tretjem razredu s 100 proti 52 glasovom, v drugem razredu s 30 proti 11 glasovom, dočim so si Nemci ohranili prvi razred z enim glasom večine (12 proti 11). Trška občinska uprava preide s tem v slovenske roke; Slovenci bodo razpolagali v obč. svetu z dvetretjinsko večino. — Uradna štetev po občevalnem jeziku je izkazala 1900 v Sp. Dravogradu 703 Nemce in 61 Slovencev. 61 Slovencev (všteti so tudi otroci, žene etc.) je dobilo pri obč. volitvah 141 glasov. Osrednjo statistično pisarno poživljamo, da nam razloži ta naravni čudeži Ps-imersko- Gregorčičev spomenik. — V Gorici se je sestavil osrednji odbor za Gregorčičev spomenik, ki ima nalogo sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljubov, s katerih pomočjo naj bi se postavil dostojen spomenik prerano umrlemu pesniku. Načelnik odboru jo dež. poslanec in odbornik profesor Ivan B e r b u č. Doneske sprejema začasno izvrševalec oporoke rajnega pesnika profesor Josip Ivančič (P. Corno štev. 8). Imena odbornikov in primeren oklic na slovenske rodoljube objavijo se v kratkem. Politični shod v Mirnu. Klerik, stranka na Goriškem je minule dni sklicala politični shod v Miren; shoda se je vdeležilo toliko liberalcev in socialnih demokratov, da so klerikalci ostali v manjšini. Predsednikom je bil izvoljen socialist. Dočim sta klerikalni in socialno-demo-kratični govornik nemoteno izvajala svoje misli, je nastal ob nastopu liberalnega govornika tak hrup in vihar, da se je moral shod zaključiti. — Ze dalj časa je opažati nebrzdane in razdivjane forme političnega boja na Goriškem — simptomatičen pojav političnega upadka: liberalna stranka je neorganizovana in brez vse politične discipline; volitve po novem volilnem redu ji bodo „zadrgnile vrv okrog vratu". O klerikalni stranki ne govorimo. Akademija. V soboto, dne 8. t. m., predava član Anton Dermota v društvu „Ljudski oder" v Trstu in v nedeljo, dne 9. t. m., v društvu „Javna ljudska knjižnica" v Nabrežini, obakrat „O ženskem vprašanju". Kranjsko. Javna ljudska knjižnica v Ljubljani. Društva „Akademija", „Prosveta" in „Ljubljanski Sokol" nameravajo ustanoviti v Ljubljani javno' ljudsko knjižnico in čitalnico. V to svrho bi trebalo 6000 K ustanovne glavnice in potem vsako leto 3200 K. Navedena društva so se obrnila na občinski svet s prošnjo, da akcijo podpre z gmotnimi sredstvi. Občina ljubljanska se doslej svoje kulturne naloga ni mnogo zavedala: za izvenšolsko ljudsko izobrazbo ni storila nič. Spominjamo se dobro onega občinskega svetovalca, ki se je ogreval za fond barjanske cerkve, dočim je označil ljudsko čitalnico za — nepotrebno. Naša kulturna mizerija je tem jasnejša, če primerjamo, koliko žrtvujejo druga mesta, n. pr. Praga za ljudsko izobrazbo. Zupan Hribar je voljan odstopiti 2000 K svojih letnih prejemkov v namen ljudske knjižnice. Občinski svet je na predlog finančnega odseka sklenil podeliti v svrho ljudske knjižnice ustanovnino 2000 kron in pa 3000 K redne podpore proti primerni in-gerenci. Knjižnica se bo imenovala Gregorčičeva na predlog dr. Trillerja; da se je ta „specialist za mlade" zaletel tudi ob tej priložnosti v mlade, je skoro odveč omenjati in preveč bi bilo trditi, da so bile opazke duhovite. Slov. Narod in dr. Robida. Pisava Slov. Naroda nam od dne do dne potrjuje prepričanje, da sta zavijanje in laž vsakdanji kruh vernikov tega čednega lista. — Slov. Narod je svoj čas poročal, da smatra deželni zdravstveni svet odpust dr. Robide za popolnoma utemeljen in zaslužen; ko smo ga v zadnji številki za ušesa prijeli in z izjavama dež. predsednika g. Schwarza in deželnovladnega svetnika g. dr. Zupanca ovrgli njegovo trditev kot prosto laž, se je začel zvijati in izgovarjati, češ, nekateri merodajni člani zdravstvenega sveta so se izrekli v njegovem smislu. Ne bomo preiskovali te drugo verzije glede na nje resničnost, temveč le konstatujemo, da je to nekaj bistveno dru-zega, da posamezni član še ni zdravstveni svet ali zdravstvena oblast in da so osebna mnenja članov v splošnem toliko merodajna kot osebno mnenje tega ali onega zdravnika; prav nič več. Vse zavijanje, ves jezuitizom ne spravi dejstva s sveta, da se je Slov. Narod zlagal in prav grdo potegnil svoje potrpežljive bralce. Iz Železnikov. Naši prvaki nikakor ne morejo mirno preboleti poraza, katerega so doživeli pri občinskih volitvah, dne 20. novembra t. L, marveč so na dobro srečo vložili rekurz zoper te volitve. Na dobro srečo pravim, ker to jim mora biti jasno, daje vse njih prizadevanje, da si ohranijo še nadalje nadvlado v občini, brezuspešno. Gre se jim tukaj v prvi vrsti za čast. Res je neprijetna zavest, da potem, ko so že stoletja imeli fužinarji prvo besedo v občini, v prihodnjem občinskem odboru ni niti enega Globočnika. Pa časi se spreminjajo in s časom ljudje; tako se bodo morali tudi naši mogotci hočeš nočeš spremeniti, ter početi nekoliko bolj demokraško misliti. Na naš dopis v „Našem Listu" v 66. številki z dne 16. novembra tega leta je tukajšni župan Franc Košmelj odgovoril s popravkom v 70. številki „Našega Lista". Kdor naše razmere pozna, temu ni potreba nikakega pojasnila in odgovora od naše strani na ta popravek. Pa tudi vsak drug razsoden človek naj primerja naš dopis in ta popravek, in gotovo bo spoznal, kje je resnica. Župan navaja v tem popravku 10 točk, katere bodo njegovi pristaši smatrali seveda kot deset božjih zapovedi za neverne Železnikarje. Prosto jim. Da pa ne bo g. župan menil, da se mi po tem popravku čutimo premagane, ter da se ne bo smatral pred javnostjo oproščenega, hočem, ker mi danes čas ne dopušča, v prihodnji številki „Našega Lista" (ako mi slavno uredništvo dovoli) na njegov popravek obširneje odgovoriti ter moje trditve z jasnimi dokazi podpreti. Torej nasvidenje! Železnikar. Železnica Krauj-Tržič. Stavbna dela je prevzela tvrdka Chierieci & Picha kot najcenejši ponudnik za 1,252.000 K. Z delom začno koj, da bo železnica že z julijem prihodnega leta izročena prometu. Dolga bo 15 km; postaje ob novi železnici bodo: Naklo, Duplje, Križe, Tržič. Tržiški kolodvor bo stal poleg vasi Bistrica. Simona Gregorčiča sohe v velikosti 42 cm priporoča J. Bahovčeva trgovina s papirjem v Ljubljani. Modeliranje tega kipa je prevzel g. profesor Repič in se je nadejati dovršenosti. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne Slovence, da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovoljujemo radi primeren popust; vendar tega opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačilu in ne pod 100 komadov skupaj. Naročila naj se naslavljajo na: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Slovenci! Segajte po tem domačem in ob enem toliko domorodnem blagu. Prosveta. Nova knjiga. Dotiskana je že večkrat napovedana knjiga: Civilnopravdni red in sodni pravilnik z dne 1. avgusta 1895. z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o odvetniški tarifi in sodnih pristojbinah. Uredil dr. E. Volčič. Izdalo društvo „Pravnik". Obširno delo obsega XII + 909 strani in daje res vsestranska pojasnila o vsakovrstnih pravdnih vprašanjih. Take potrebne knjige še nismo imeli, brez dvoma bo mnogo koristila vsakemu, posebno pa občinskim, šolskim in župnim uradom, posojilnicam in hranilnicam ter sploh javnim zavodom. Porabna je vsakemu tem bolj, ker ima polne štiri pole stvarnega kazala po abecednem redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o kateri želi pouka. Naročnikom se je knjiga začela razpošiljati in v par tednih jo dobe vsi. Odslej je tržna cena v platno vezani knjigi 8 K. Glavne zaloge so v knjigarnah L. Seh\ventnerja v Ljubljani in J. Krajca nasl. v Novem mestu, dobivati pa bo knjiga tudi po drugih knjigarnah. „Slovan11. Ilustrovan mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Ureja Fran Govekar, izdaja Dragotin Hribar v Ljubljani. Gotovo je, da takega ilustrovanega lista Slovenci še nismo imeli. Mesečnik „Slovan" je od svojega početka resen slovanski literaren in umetniški list, ki ima nalogo seznanjati Slovence s kulturnimi razmerami, z literarnimi pridobitvami napredujočih bratskih narodov ter iskati duševnih vezi, ki naj spoje vse Slovanstvo v mogočno kulturno organizacijo. „Slovan11 ni niti list za nezrelo mladino, niti „interesanten rodbinski zabavnik" nego list za zrelo, moderno mislečo in čutečo inteligenco. Vsled razkošnega števila velikih in krasnih ilustracij celo tujci stavijo „Slovana11 med najboljše ilustrovane liste slovanske. Smelo trdimo, da za toli nizko ceno ni dobiti tako bogato in umetniško ilustrovanega lista tolikega obsega! Na vsem slovanskem jugu danes ni ilustrovanega zbornika, ki bi se mogel primerjati s „Slovanom11 po svoji zanimivi in aktuvalni vsebini in po svoji opremi! In na to smemo biti ponosni. Smer in program „Slovana" ostaneta neizpremenjena. Prinašal bo izvirne pesmi, romane, novele, povesti in aktualne, poljudno pisane članke prvih naših poetov in pisateljev-] voznikov, zasledoval napredek slovanske kulture na vseh poljih, se zlasti živo zanimal za gledališče, glasbo in obrazovalno umetnost, ter izkušal, da ostane jugoslovanski informativni list za moderno književnost, umetnost in prosveto sploh. Poučni spisi krajšega obsega bodo, kakor doslej, vseskozi aktualne važnosti in splošne zanimivosti. „Slovan" je literaren in umetniški list, ki zastopa vedno napredno, proti reakcionarno stališče ter hoče, kakor doslej, ostati zatočišče svobodne umetnosti in svobodnega prepričanja. Dokler ni bilo našega „Slovana", so se v vseh naših naprednih listih oglašali glasovi, da nam je ilustrovanega, v modernem in naprednem duhu urejenega mesečnika nujno treba. Sedaj imamo „Slovana11 že štiri leta, a v slovenskem občinstvu „Slovan11 še ni našel tistega odziva, ki smo ga pričakovali. To je žalostno in vendar vemo, da bi se klici po ilustrovanem listu takoj zopet oglasili, ako bi „Slovana11 založništvo ustavilo. Žalostno in sramotno je za naš narod, da podpirajo nekateri rajšo tuje, slovanstvu sovražne, le iz židovske spekulacije šablonsko izdajane liste, „Slovanu" pa delajo ovire. Ti Slovenci pač ne vedo, kaj delajo! Napredni Slovenci, podpirajte in širite „Slovana," kjerkoli le morete! Naj bi ne bilo slovenskega društva, slovenske javne knjižnice, slovanske kavarne, slovenske srednje šole in slov. rodbine brez tega lista! „Slovan11 je salonski umetniški list, ki je vsaki knjižnici v okras. Ako bo imel „Slovan" veliko rednih naročnikov, bo mogel vzdržati se ne le na sedanji višini, nego tudi dvigniti se še višje! Le ako vztrajajo naročniki in ako si pridobi „Slovan11 še novih odjemalcev, — bo možno toli drag list vzdržati, kajti gmotne žrtve založništva so izredno velike. V lastno škodo izdajateljstvo in založništvo pa ne moreta delati. Naj se torej javljajo Slovenci in Slovenke, ki bi se na list naročili, da se jim pošlje 1. zvezek V. letnika na ogled. „Slovan11 stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K. Dijakom in učiteljem se naročnina primerno zniža. Tudi L, II., III. in IV. letnik „Slovana11 je dobiti še nevezan po K 12'—; vezan v izvirne platnice po K 171—. Gospodarsko. Razklejena kostna moka ali Tomasova Žlindra? (Konec.) Prvi nemški veščak na tem polju, tajni svetnik profesor dr. Karol Wagner, predstojnik kmetijskega preiskuševališča v Darmstadtu, piše v svoji knjigi „Poraba umetnih gnojil" naslednje: „Objavil sem že pred 14 leti nektere naše pre-■ skušnje, iz kterih sledi, da kostna moka v primeri s superfosfati in s Tomasovo žlindro nenavadno počasi učinkuje, ter sem priporočal namesto drage losforove kisline kostne moke cenejšo Tomasovo žlindro. Moja sodba je marsikoga osupnila in skušalo se je dokazati njeno neresničnost, kar se pa ni posrečilo. Tudi dela drugih preiskovalcev, zlasti Maekerjeve pre-skušnje so potrdile počasen učinek kostne fos-forove kisline in nadaljne naše tozadevne pre-skušnje so pokazale, da Tomasova žlindra povsodi hitreje učinkuje kakor najboljša kostna moka. Le na gotovih travnikih je bil uspeh kostne moke hitro očiten in povsod tam, koder se zahteva prav malo od fosfatov v zemlji; koder smejo biti pridelki majhni, koder rastline užijejo malo fosforove kisline, tamkaj more tudi kostna moka kriti porabo fosforove kisline." Na drugem mestu piše dr. Wagner: „Zemlja, ki ima malo fosforove kisline v sebi, se nikdar ne dovede do naj večje rodovitnosti, če se ji ne doda kake druge, hitreje učinkujoče fosforove kisline kakor je ona kostne moke.11 — K tem izvajanjem pristavim: Dr. Wagner računa z dejanskimi cenami kostne moke. S skupnim dogovorom zvezane avstrijske tvornice za fosfate prodajajo danes kg % v v°di raztopne fosforove kisline po 56 h. Jeli ta cena primerna 28 h za kg % fosforove kisline v kostni moki ?! Saj se kostna moka da na cen način izpremeniti v su-perfosfat ter se ji tako lehko da za 1000/(l večja vrednost! Zakaj se to ne zgodi, ni potrebno meni preiskovati, gotovo je pa v zvezi s poprej omenjenim vsiljevanjem kostne moke. Prav zadnji čas je dobila naša družba ponudbe na kostno moko od severnih tvornic po 40 h za kg o/o fosforove kisline v čisti kostni moki, in sicer s pripomnjo, da je ta cena še nizka, ker izvira iz časa pred dogovorom. Dr. H. C. Miiller, predstojnik kmetijsko-kemijskega preskušališča v Halle n. S. piše v Wolfovi knjigi „Nauk o gnojenju11, ki jo je on nanovo predelal, naslednje: „Glasom preskusov Maerckerja in Wagnerja učinkuje fosforova kislina na apnenih tleh prav malo; Kellner in Bettcher sta pa na neapnenih tleh in ob stupanju jeseni dosegla učinek s fosforovo kislino kostne moke, ki je približno znašal 60 do 64 % učinka v vodi raztopne fosforove kisline. Za deteljo in sploh za zeleno krmo na njivah pa kostna moka navadno ni naravnost porabna.11 Dr. Richard Otto, vodja kemijskega oddelka preskušališča v Proskavi obravnava kostno moko v svoji knjigi „Temeljni obris kmetijske kemije11 tako-le: „Fosforova kislina izparjene kostne moke je deloma v obliki trikalcijevega fosfata in je zato v navadnih razmerah v zemlji težko raztopna. Uživanje te fosforove kisline po rastlinah pospešuje klej, ker ta z izdelki svoje razkrojitve pomaga topiti fosforovo kislino. (Razklejena kostna moka je torej še slabša! O. p.) Velik del fosforove kisline kostne moke je raztepen v citratu, in sicer je ta raz topnost zavisna od finosti moke, ter more znašati do 80 0/0. Vendar v citratu raztopne fosforove kisline kostne moke rastlinske korenine ne morejo užiti! Učinek izparjene kostne moke je torej prav neznaten, kajti njena fosforova kislina je za rastline neužitna, ter je ta učinek enak nerazkrojenim rudninskim fosfatom, ki ga skoraj ni. Dušik kostne moke pač hitro učinkuje, a ga je prav malo v tem gnojilu.11 Pri večini primerjevalnih poskusov kostne moke z drugimi fosfati, ki so se doslej zvršili, se je izkazalo, da je učinek kostne moke navadno zaostal za učinkom superfosfata, in sicer je bila razlika precej znatna. Preskuševalcema Kellnerju in Bbttcherju se je posrečilo pojasniti neugodni uspeh gnojenja s kostno moko, in sicer sta dokazala, da je uspeh gnojenja s kostno moko prav zelo zavisen od množine apna v zemlji. Pri poznejših preskusih so to okolnost upoštevali, vendar je bil uspeh še vedno slabši pri gnojenju s superfosfatom, odnosno s Tomasovo žlindro. Dr. Prianišnikov v Moskvi je iskal vzrok temu v obliki dušika, ki se v zemlji nahaja. Prof. dr. H. G. Soderbaum se že nekaj let sem peča s preiskovanjem gnojilne vrednosti različnih fosfatov, med temi tudi kostne moke, ter se je tudi oziral na omenjena razkritja. On je sedaj s svojimi preiskušnjami, ki jih je na razne načine menjaval, tako daleč dospel, da se mu primerno zdi svoje poglavitne uspehe objaviti. Soderbaum je našel: „Če ni bilo v zemlji veliko apna in če je bil navzoč dušik v obliki amonijevih soli, tedaj je imela fosforova kislina kostne moke zelo isti uspeh kakor gnojitev s superfosfatom.11 Poročevalec o Soderbaumovem spisu je previdno pristavil: „Samoobsebi umevno je naglašati, da ta izrek velja le za preiskušnje pod dotičnimi pogoji; kakšno splošno veljavo naj ima ta izrek, je dognati šele po drugih preskusih. Profesor dr. E. Wein, vodja kr. preskušališča za barje in kmetijsko kemijskega zavoda kmetijske akademije v Weihenstephanu je v temoljitem spisu razložil vpliv obdelovanja zemlje na žetev in na učinek umetnih gnojil. Glede preskusov fosforove kisline je obdelal porabo nadednjih fosfatov: Dvojni superfosfat, super-fosfat, Waltersov fosfat, Tomasovo žlindro, raz-kleieno kostno moko, belgijski fosfat in fosforit od reke Lahne. Glede teh preskušanj je prof. Wein dognal naslednji izrek: „Pri gnojenju s fosforovo kislino barskih travnikov bo pač v največ slučajih Tomasova žlindra najboljša. Mnenje, da je superfosfat za gnojenje teh travnikov nesposoben, ni pravilno. Zaradi hitrejšega uspeha se superfosfat prvo in drugo leto more I s pridom rabiti. Od sirovih fosfatov je po tukajšnjih izkušnjah za sedaj imeti za porabnega le kredni fosfat. Na porabo razklejene kostne moke se ni ozirati.11 četudi se ti izreki znamenitih kmetijskih kemikov v marsičem razlikujejo, naslednje je neovrženo: „Fosforova kislina kostne moke je zelo težko raztopna; v nekaterih okoliščinah je malo ali nič, v drugih zopet bolj užitna. V pripravnih zemljah le tedaj učinkuje, če je zemlja nasičena s fosforovo kislino. Za nasičenje s fosforovo kislino pa kostna moka ni porabna. Korist gnojitve s kostno moko no doseže koristi s superfosfatom ali s Tomaževo žlindro, če naj se travniki gnojijo ob pripravnih razmerah naravnost s kostno moko, je še dvomljivo; če naj se, potem le na neapnenih zemljah, ter jo vrednost gnojitve s kostno moko le dvetretjinska v primeri z drugimi fosforovimi kislinami. Pri današnjem vednostncm stanju vprašanja o gnojenju s fosforovo kislino je strokovno naravnost smelo in lahkomiselno trditi, da je učinek kostne moke v vseh okoliščinah enak učinku Tomasove žlindre ali pa ga še prekaša. Kaj takega brezpogojno trditi z ozirom na pred-stoječo razpravo ni mogoče, če ni v to svrho posebnih vzrokov, ki pa s kmetijstvom niso v nikaki zvezi. Na podlagi teh izvajanj imam vso pravico odločno zavrniti očitanje, da bi c. kr. kmetijska družba kranjska nestrokovno postopala in bi s tem naše gospodarje oškodovala. Kdor pozna razmere ljubljanskega kmetijsko-kemijskega preskušališča, se pač ne čudi njegovim strokovnim razkritjem, saj jih posebno dobro osvetljuje slučaj z redilnimi praški za živino. V zadnjem času ni bilo kmalu večjega sleparstva, s kterim se je neveščim kmetovalcem denar iz žepa pulil, kakor so ti redilni praški. Vsa kmetijsko-kemijska preskušališča so šla v boj proti temu sleparstvu, le ljubljansko ne; narobe, v enem slučaju je celo izdalo certifikat, da je nek tak prašek najboljši med vsemi preiskanimi. Nagibi so menda bili isti kakor pri brezpogojnem priporočanju kostne moke! Zaradi ljubega miru sem doslej vsa izzivanja prezrl, če pa ne bo miru, odgovorim enkrat za vselej! Vsakdo trpečih si prizadeva, pred bližajočimi se prazniki^znebiti se svojih bolečin, ali jih vsaj olajšati. Žal, da si mnogi v naglici ne izvolijo pravega sredstva in namesto da bi si svoje stanje zboljšali, so bolečine še hujše. Edino najboljše pa je izvoliti si staroznana, presku-šena domača sredstva. Izmed teh sta. kakor je splošno znano, Thierry-jev balzam in centifolijsko mazilo, ki gotovo pomagata, ako se ju prav rabi, pri koliki, želodčnem kataru, krčih, kašlju, bolečinah v prsih, influenci itd., mazilo pa pri ranah itd. Berite inserat in naročite ali naravnost pri lekarju A. Thierry-ju v Pregradi pri Rogaški Slatini ali pa zahtevajte po lekarnah. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 'ali 1 velika specialna steklenica stane z zabojčkom franko 5 kron, 2 lončka centifolijskega mazila 3 K 60 vin. Tipi goldisiarje lepo sortiranega velja poštni zabojček brnttto 5 kilo (okoli m a« =o toa,g|nega miia (odpadkro) z vijoličnim, rožnim, heliotrop, mošusovim, šmarničnim broskvinim itd. duhom. Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan Budapešta, VII. Bezeredy ul. 3. PFAFF šivalni stroji so najboljši za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosijivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj. ! Krogljasto ležišče 1 Glavni zastopnik Fr. TsehisikeS Ljubljana c* Kočevje A Mestni trg 9. v gradu. 52—26 Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Hidravlične vidre in sesalke. ----- JOSIP MfEIBL J.Spreiterjaišl. JEjuMjana Slomšekove ulice 4. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, vežna vrata, obmejno omrežje, stolpni križi, balkoni, verande, štedilniki itd. 12—8 r Odlikovana v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo. patentirana v 80 državali. Snaetu Tšciuitzmarke Streha prihofojostil iz portland-cementa in peska Praktična Lepa ! Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. Edini izdelovatelj za Kranjsko: Janko Traun izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani. > >-1 „-»M-Uir-Mti-Iirvi-«-_>L