Poštnina plačana v gotovini Cona Din 1*- Stev. 167. V Ljubljani, torek 26. julija 1938. Leto III Zastopnik angleške vlade lord Runciman potuje posredovat v Prago Odločilni teden za usodo Češkoslovaške in Evrope... London, 26. julija, o. Angleška vlada se je po razgovorili, ki jih je imel ministrski predsednik Chamberlain z nemškim poslanikom Dirckensom in s Hitlerjevim pribočnikom, kapitanom Wiedemannom, sklenila, da bo sama dejansko posredovala pri češkoslovaški vladi za rešitev sudetskega vprašanja. Iz Hitlerjevih pogojev in predlogov, ki sta jih angleški vladi sporočila oba njegova odposlanca, je razvidno, da smatra Nemčija kot prvi pogoj za mir v Evropi ureditev položaja za češke Nemce. Da je ureditev tega vprašanja res bistvenega pomena za evropski mir, o tem je prepričana tudi angleška vlada, ki je zdaj sklenila poslati v Prago posredovat lorda Runcimana, bivšega angleškega gospodarskega ministra. Ta naj v imenu Anglije skuša pregovoriti češkoslovaško vlado, da bi zaradi evropskega miru ustregla vsem nemškim zahtevam. Od uspeha tega posredovanja v Pragi je po mnenju angleških listov odvisna usoda miru, zato vlada prepričanje, da bo ta teden odločilnega pomena zn Češkoslovaško in za Evropo. Praga, 26. julija. AA. Reuter: Uradno potrjujejo, da je angleška vlada sklenila poslati lorda Runcimana v Prago kot svetovalca. — Češkoslovaška vlada proučuje sedaj ta angleški predlog. Češkoslovaška vlada sicer še ni ničesar sklenila, vendar pa govore, da je naklonjena angleškemu predlogu. Češkoslovaška vlada bo najbrž uradno oznanila Runcimanov prihod. To razpoloženje češkoslovaške vlade ne dokazuje samo, da vlada resno želi sporazum s sudetskimi Nemci, ampak da želi (udi izpolnjevati nasvete francosko in angleške vlade. Angleška in francoska vlada sta namreč tudi prepričani, da more. češkoslovaška vlada izpolniti sudetske zahteve samo v okviru ustave. Na pristojnih mestih so prepričani, da bo lord Runciman ugotovil pri vladi željo za popoleu sporazum na temelju koncesij in da bo vlada šla pri tem do skrajnih meja, samo da pri tem ne bo sniela biti v nevarnosti varnost države. Parlament se bo sestal dne 2. avgusta, vendar vseh predlogov o narodnostnem vprašanju še ne bodo vložili, ker se bodo pogajanja še nadaljevala tako s sudetskimi Nemci kakor tudi z drugimi narodnostnimi skupinami. Vojaško letalo je treščilo med 20.000 ljudi Pri strahoviti letalski nesreči v prestolnici južnoameriške Kolumbije je bilo 45 mrtvili in 120 ranjeni h Bogota, 26. julija, o. V nedeljo je tu prišlo do strahovite letalske nesreče, pri kateri je 37 ljudi našlo smrt na mestu, nad 100 pa jih je hudo ranjenih. Nesreča se je dogodila v nedeljo popoldne pri veliki vojaški paradi, katero je gledal predsednik republike Kolumbije, vlada, par'ament in zastopniki tujih držav, razen njih pa še okrog 20.000 občinstva. Pri paradi je nastopilo 2000 vojakov vseh panog, zaključna tekma pa so bile letalske umetnije 36 avijonov. Do nesreče je prišlo, ko je bil program slovesnosti že zaključen. Letalski poročnik A-badia, ki je letel kakih 500 m visoko, se je spustil v vijaku navzdol in je prišel pri tej umetniji čisto blizu tal, tako da ni mogel letala več obvladati in ga iz pada spraviti v let. Letalo je treščilo na tla kakih 200 m od predsednikove tribune, naravnost v množico, ki se je gnetla proti izhodu. Vsak umik je bil nemogoč. Pri udarcu ob tla je letalo eksplodiralo. Eksplozija je odtrgala od letala desno krilo, ki je porezalo glave več ljudun, udarilo ob stopnice, ki so držale na pred- sednikovo tribuno in jih razbilo. Kosi letala in lesa od tribune so švigali na vse strani kakor granate in vse ljudi, katere 60 zadeli, na mestu ubili. Pri eksploziji je goreči bencin polil kakih 20 naj-bližjih gledalcev, ki so dobili pri tem strahovite opekline. Več jih je oslepelo. Vsa katastrofa je trajala nekaj sekund in povzročila strahovito zmedo. Množica je z divjim tuljenjem skušal zbežati na vse strani.. Ko so se gruče nekoliko razmaknile, se je očem nudil strahoten pogled: po tleh so ležale le gomile mrličev in ranjencev, ki so se zvijali v obupnih bolečinah. Na vežbališče so takoj poklicali vojaške ambulante in z avtomobili začeli odvažali mrliče in ranjence. Po prvih ugotovitvah je nesreča zahtevala 45 smrtnih žrtev, okrog 120 ljudi pa je hudo ranjenih. V prestolnici so zaradi tega strašnega dogodka razglasili narodno žalovanje, odpovedali vse prireditve* in svečanosti. Med mrtvimi je skoraj večina žensk in otrok. Boje se pa, da se bo število mrtvih zvečalo. S kitajskih bojišč: Kijukijang, vrata do prestolnice Hankova, pred padcem Šanghaj, 26. julija, o. Japonske čete so zasedle vsa pola v daljni okolici mesta Kijukijanga, ker je nameravalo civilno prebivalstvo bežati čez hribe v druge kraje. Tuja poročila pravijo, da je japonska konjenica oddaljena le še 5 km od inesta na južnovzhodni strani. Japonci s podvojeno močjo prodirajo proti Kijukijangu, ker je to mesto zelo važno za nadaljnje japonsko prodiranje proti prestolnici Hankovu, ki je oddaljen 240 km od Kijukijanga. Japonska letala in bojne ladje, ki so vsi-drane na reki Jangce, istočasno neprestano bombardirajo mesto in najvažnejše kitajske postojanke okrog njega. Srditi boji se odigravajo med Kiju-kijangom in Kutangom, kakšnih 10 km južno-vzhodno od jezera Pojanga. Severozvhodno od Ku-tanga pri hribih Mačušanu in Čuanšulungu je prišlo do velikega spopada med kitajskimi in japonskimi četami. Na obeh straneh so ogromne žrtve. Poročila pravijo, da je v samem mestu kakor v okolici mesta na stotine mrtvih, tako vojakov kakor civilistov. Japonsko vrhovno poveljstvo noče izdati nobenih poročil o svojih nadaljnjih ciljih, medtem ko Kitajci zatrjujejo, da nameravajo Japonci na vsak način zavzeti Kijukijang, s katerim jim bo pot proti Hankovu odprta. V ta namen so Japonci izkrcali pri Kutangu eno divizijo, Tam se trenutno odigravajo najsrdilejši boji za posest Kijukijanga. Najnovejša, službeno še ne potrjena poročila pravijo, da so Japonci zavzeli pristaniški del tega mesta. Južno od Kutanga je zbranih kakšnih 150 ino-zemcev, ki se niso mogli pravočasno umakniti. Boje se, da bi prišlo tudi na lem delu do večjih bojev. Tem tujim državljanom so tujci poslali dve ladji na pomoč, eno angleško in eno amerikansko, ki imata nalog, da jih rešita in odpeljeta proč z bojišča. Obe ladji sta se vsidrali na reki Jangce in čakata ugodnega trenutka, da bi jim šli na pomoč. Z mednarodne tekme letalskih modelov v Ljubljani: predsednik Mednarodne letalske zveze knez Bibesco in ravnatelj inž. Sondermajer pozdravljata tekmovalce. Zahtevajte povsod naš list! Barcelonska vlada predlaga pogajanja s Francom Pariz, 26. julija, o. Iz Barcelone poročajo, da je na zadnji seji vlade predsednik Negrin predlagal, naj vlada takoj ukrene vse potrebno za začetek pogajanj z generalom Francom. Iz tega predloga sklepajo, da so v Barceloni uvideli. da nadaljnji odpor proti nacionalistični vojski nima več smisla. Vprašanje je samo, če bo general Franco hotel sprejeti barcelonsko ponudbo, saj jc doslej na vse predloge glede premirja odgovoril z zahtevo, da se mu mora barcelonska vlada udati brezpogojno. Salamanca, 26. julija. AA. DNB: Poročilo nacionalističnega poveljstva poudarja, da od poraza republikanske armade na severu in od prodora (lo Sredozemskega morja, nacionalisti še niso doživeli takega uspeha kakor v nedeljo na Cstremadurski fronti. Načrt za ofenzivo je izdelal sam general Franco, izvedla pa sta jo generala Oucipo de Liano in Saliquet. Načrt je računal z borbami za devet dni, nacionalisti pa so končali v treh dneh. Prebivalci mest, ki so se med republikansko zasedbo skrivali v gorah, se vračajo v svoje hiše. Povsod pozdravlja prebivalstvo svoje rešitelje. Med tisoči jetnikov je tudi zelo mnogo voditeljev španske ljudske fronte in visokih častnikov ter političnih komisarjev. Ofenziva jih je presenetila in se niso mogli umakniti, Ceneral Franco je poslal pozdravno brzojavko zmagovitim četam. Vesti 26. julija Finančni minister Združenih držav Morgen-thau je imel, kakor uradno poročajo, več razgovorov s franc, finančnim ministrom Marchan-deaujem. Razgovori so se nanašali na denarni sporazum med Anglijo, Francijo in Združenimi državami. Mussolini je včeraj sprejel načelnika štaba fašistovske milice, generala Rusa, ki mu je poročal o svojem obisku v Nemčiji. Na mednarodnih letalskih tekmah v Benetkah in Rimu so zmagali nemški letalci. Angleški vojni minister llore Belisha je pred odhodom i/ Pariza izjavil, da pomeni obisk angleškega kralja in kraljice v Parizu potrditev prijateljske in vojaške zveze med obema državama. Francija in Anglija imata odslej en generalni štab, ki l>o vodil vse njune vojne sile na kopnem, v zraku in na morju. Do nenavadne železniške nesreče je prišlo v Belgiji pri St. Truidetiu. Z vijadukta je padla na vlak težka betonska plošča, ki je udrla streho na vagonu in ubila pet potnikov, nekaj pa jih je hudo ranila. 4^ ur je bil v vodi francoski plavalec Pavel Chotteau. ki je hotel preplavati nad 100 km široki preliv med otokom Santo Barbaro in kalifornijsko obalo, a je 28 km pred ciljem omagal. Trgovinska pogajanja med Anglijo in Avstralijo so se ustavila pri vprašnju carin, ki jih ne ena ne druga dežela noče odpraviti, čeprav sta obe prav za prav v isti državi. Nemško mesto Glogau jc sklenilo, da bo odslej na svoje stroške vzgajalo in do 21. leta skrbelo zn vse otroke, kar jih je nad pet v številnih družinah, ki so čistega nemškega plemena in politično neoporečne. Silne nevihte nn zahodni obali Sever. Amerike so uničile vso žetev ter povzročile silovite poplave. Skoraj ves železniški in drugi promet je ustavljen. O sojetnici dr. Stojadinoviča so prinesli obširne članke grški, bolgarski, romunski, italijanski, nemški in madžarski listi, ki vsi poudarjajo zasluge dr. Stojadinoviča za politični in gospodarski napredek Jugoslavije. .Sovjetske oblasti so zaprle v Moskvi zadujo poljsko katoliško cerkev. Tako da so zdaj tudi poljsko katoliško cerkev, tako da so zdaj tudi si a, čeprav ustava tujim državljanom dovoljuje izpovedovanje vere. Najlepši kraj na svetu je okolica Lovrane na istrski obali, je dejal predsednik poljske republike Moscicki časnikarjem, ki so ga pred nekaj dnevi obiskali. Spor med Rusijo in Japonsko se ni nič poostril, izjavljajo Japonci. Japonska vztraja pri svoji ponudbi, ki jo je dala Sovjetom leta 1936, da bi obe državi sporazumno uredili vsa razmejitvena vprašanja. Irsko-ameriški letalec Corrigan, čigar pustolovščina je osupnila ves svet, je odletel v London, kjer bo gost ameriškega poslanika Kennedva. V četrtek se bo Corrigan vrnil v Newyork. Sovražnik Cerkve it. 1 — komunizem v Ne\»york, 26. julija, o. kakor po drugih državah n^a svetu, tako si tudi v USA komunisti prizadevajo, da bi ustvarili pod geslom boja proti fašizmu enotno fronto z vsemi demokratičnimi ljudmi. Za to skušajo pridobiti pred-vsern^ sodelovanje katoličanov. Ameriška komunistična stranka je v tem oziru naredila že več poskusov, ki so se pa vsi izjalovili. Te dni so voditelji katolikov v Newyorku prejeli od komunistične stranke novo ponudbo, naj bi skup-no sodelovali. Katoliška duhovščina pa je / ogorčenjem odklonila to ponudbo, češ da pomeni ta komunistični korak največjo drznost in norost, kajti komunizem je sovražnik Cerkve ste v. 1. Lep sprejem v italijanske vojne mornarice v Šibeniku Šibenik, 26. julija. Včeraj zjutraj ob 8 so pripluli na uradni obisk v šibeniško pristanišče štirje italijanski • ružilci: »Ornank, »Alfieri«, »Carduccl« in »Giobertl«. Vsi štirje rušilci so. se usidrali v prstanišSU pred poveljstvom naše mornarice v Mandalini. Dve italijanski bojni ladji, in sicer Prvi tabor slovenskih deklet pri Mariji na Brezjah Tisoči in tisoči belih rok sc dvigajo v pozdrav voditelju dr. Antonu Korošcu poveljniška ladja »Cavour« in ladja >Giulio Ce-sare« sta se pa usidrali pred šibeniškim pristaniščem med Jadrijo in otokom Prvičem. Viceadmirat Marijan Polič, poveljnik jugoslovanske vojne mornarice, je sprejel na jahti »Vila« uradni obisk italijanskega viceadmirala Arturja Riccardija, poveljnika italijanske eskadre. Ko je viceadmiral Riccardi dospel do jahte, so na križarki »Dalmacija« izstrelili 17 topovskih strelov v pozdrav gostu. Ob 11 dopoldne je viceadmiral Riccardi uradno obiskal naše mornariško poveljstvo v Mandalini. V spremstvu Riccardija je bil poveljnik naše vojne mornarice viceadmiral Polič, ki je nosil lento reda Italijanske krone, dalje tudi oba pribočnika itali-janskega in jugoslovanskega viceadmirala. Na obali je bila častna čela mornarjev z godbo, ki je zaigrala najprej italijansko, nato pa še jugoslovansko himno. Viceadmiral Riccardi se je pozdravil s poveljnikom pristanišča, kapitanom bojne ladje Sla-vomirom Tomičem in s poveljnikom naše križarke »Dalmacije« kapitanom bojne ladje Mirkom Do-manjkom. Po pozdravih je admiral Riccardi obšel v spremstvu viceamirala Poliča častno četo mornarjev in jih nalo pozdravil s »Pomozi Bog, junači!« Nato je odšel viceadmiral Riccardi v poveljstvo naše mornarice. Na obalah je bilo ob prihodu zbranih okrog 6000 ljudi iz mesta in okolice. To je prvi obisk italijanskih vojnih ladij v Šibeniku. Teh šest ladij ima vsega skupaj posadke 3000 mož, posadka angleških rušilcev pa šteje 1000 mož. Italijanska poveljniška ladja »Cavour* in »Jtilio Cesare« imata po 26.000 ton. »Cavour« je dolg 186m. To ladjo so pred kratkim na novo preuredili in opremili z novimi topoti. Ladja ima hitrost 27 vozlov. Ko so jo modernizirali, so jo nekoliko podaljšali. Vsi 4 italijanski rušilci so moderni, saj so jih /.gradili leta 1936 in 1937. Vsak ima po 1480 ton. Z brezjanskega dekliškega tabora Ljubljana, 26. julija. iCončno je prišlo tudi do velikega tabora slovenskih deklet na Brezjah. Zdi se kot da bi nenadoma pri nas oživela tista velika taborna dejavnost, ki je gibala Slovence od leta 1848 pa tja do leta 1870. Vsako nedeljo je zdaj vsaj cn shod v kakem kraju; tabor sc vrsti za taborom. Menda Slovenci še nikdar nismo bili tako živahno delavni pri skupnostnih manifestacijah. V nedeljo so imela dekleta svoi veliki tabor na Brezjah. Noč pred taborom Že v soboto proti večera so na Brezje k Mariji Pomagaj prihajale množice iz V6e Slovenije. Ganljiv prizor je nudila nočna procesija s plamenicami. Nekaj drugega je ženska pobožnost kakor moška. Mož tudi v pobožnosti ostane tisti nekoliko preprosti, togi in neokretni »godrnjač«, ki ostaja še vedno razumski in obrzdan: ne da bi ne veroval in nc molil z vsem srcem, le udržan ostaja in ne predaja se povsem čustvu. Zenska pobožnost pa je čustvena, ženske se povsem zatope v pobožnost z vso svojo bitjo. Ta pobožnost je po zunanjem izrazu Ranljivejša, vzpodbudnejša in ne-posrednejša, kot je moška pobožnost. Na Brezjah se je prav dobro občutila. Dekleta so pela ter se iz globine src neudriano predajala vse čas religioznemu na-strojenju. Kako lepa je bila nočna procesija, ko so tisočera slovenska dekleta pela v toplo poletno noč Marijine pesmi, molila v cerkvi in še zunaj, ko so se za kratke trenutke odpravljala k počitku, svoje zadnje misli vlivala v pobožno molitev in priporočilo k Mariji Pomagaj. Nedeljsko {utro Od vseh strani so se zgrinjale drugo jutro množice. Dekleta so prihajala na kolesih, nekatera prav od daleč — z Iga, z Doba in z drugih oddaljenejših krajev. Druge z avtobusi, tovornimi avtomobili, lepo okrašenimi vozovi, s posebnimi vlaki. S Štajerskega, z Dolenjskega, z Notranjskega, iz vse Gorenjske. Iz Ljubljane so vozili lepo okrašeni vlaki; iz vseh vagonov so donele Marijine pesmi. Slovenska dekleta, vse leto zatopljena v težko delo na polju, v tvornici, v uradu, so šla na svoj veliki dan. Vse leto so hodila k beli cerkvici vsaka v svojem kraju: v snegu, v dežju, v lepem vremenu, v mrazu in vročini ter priporočala Bogu in Mariji svoje drage, dom, družino, polja, svoje delo, trpljenja in radosti. 24. julija 1938 pa so se zbrala v vseh slovenskih vaseh ter iz slednjega našega še tako oddaljenega kraja pohitela k enemu samemu svetišču, k cerkvi Marije Pomočnicc na Brezjah. Skupna misel jih je združila, hitro je bil vzpostavljen prisrčen 6tik med temi dekleti, ki sc nikdar doslej šc niso videla. Mnogo novih prijateljstev je bilo navezanih za trajno. Skupna ljubezen do nebeške Kraljicc je povezala vsa srca dobrih in poštenih slovenskih deklet. Pri svetišču Dvanajst tisoč deklet se je zgrnilo k cerkvi na Brezjah. Ogromna množica je zalila vse prostore okrog cerkve. Zbrano so molila in lepo pela Mariji na čast. Zvesto so poslušala dragocene nauke, ki so jih razvijali slavnostni govorniki. Nove vzpodbude za odločno delo na poti, ki jim jo jc bila začrtala sveta Cerkev, so dobila. Vsa so sklenila, da 6e bodo poslej še z večjo vnemo posvečala širjenju 6lave božje in v boju za zmago katoliških načel v privatnem in javnem življenju, doma v družini in v fari. Videla so, da jih je mnogo, začutila so svoj moč, utegnila so se prepričati, da so mogočna vojska, ki se ji ni treba bati nikogar, ki se ni treba skrivati pred nikomur. Še bolj so bila utrjena v prepričanju, da je njihova pot pravilna, da je edino koristna za naš narod. Začutila pa so tudi, kako prav je bilo, da so 6e organizirala. Kako lepo je združila organizacija v eno samo veliko družino vse tiste, ki bi se sicer nikdar ne sestale. Brez razlike na stan so se našle učiteljice, akademkinjc, delavke, preprosta dekleta iz naših vasi, uradnice, Pisan vrvež je vladal ves dan na Brezjah, radost in priznanje je polnilo srca. —Obtičite---------------------------------------- 7. mariborski teden od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 4. • 17. bvr. 1938 Valfkl narodni tabor dno 11. anvita 1936. Jubilejna kultur, razdava ab priliki prastara 20-lat. Jugoslavijo v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revija Industrija - T«kstll - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tnjskoprometna razstava - Kotoamateraka razutava - Filatelistična razstava - Gostinstvo -Vinska pokušnja - - - - - - - Zenska ročna dela - Razstava narodnih noS iz vseh lerajev države - Razstava »Nanos« - Čebelarska razstava -Razstava malih živali- Koncertno ln gledal. prlredltve-Sporlnenriro-ditve- Vosol.park na razstaviAeu Itd. Mariborski otok, nallapša kopališče v Jugoslaviji . . . Zeleno, romantično Pohorja . . . Vinorodno Slov. gorico ... Gostoljubni, lopi Maribor — Vas vabijoI Ni dobivalo duška pri odobravanju v glasnem klicanju, le tisoči in tisoči belih robcev so prhutali ▼ zraku kakor metulji. Mogočen je bil pogled na to veliko množico. Ena sama silna radost je polnila srca naših deklet. Razhod je bil prav za prav lc obljuba, da se bodo prihodnje leto spet videle na skupnem taboru. Kako prav je tako skupno romanje! Dekleta, ki vse življenje prežive sredi domačih ozar in skoraj ne gredo drugam kot v nedeljo k domači cerkvi, pridejo skupaj in se spoznajo z drugimi, pogledajo malo v svet in vidijo, kako mnogo tovarišic in prijateljic z enakimi mislimi in čustvovanjem imajo v V6eh krajih naše prelepe slovenske domovin«;. Tudi vožnja nazaj je naglo minevala med pobožnim prepevanjem Marijinih pesmi. Utrujene od napornega poljskega dela prejšnji dan, od žetve in od ajdove setve, so le s težavo še gledale. Pele pa so vneto, z vsem srcem, z vso dušo vdane, s pobožnostjo, ki jc prihajala iz globine. In v poletnem večernem somraku j« bila ta njihova živa, iz dna duše izvirajoča pobožnost veličastna, prepričljiva, v duhu in v telesu vdana! Kako brez sramu in brez časti, prostaške so sc zdele v primeri z njimi ženske »modernih« nazorov, ki so se jim tu pa tam na vlaku in na poteh poskušale pomilovalno nasmihati in zmrdovati! Sočutja so bile vredne in v tem lepem, poštenem mišljenju 6o take »sodobne«, našemarjene ženske, lctoviščairke, »napredne« bile videti še razbrzdanejše, še pokvarjenejše, še •bolj izgubljene na napačnih poteh. Lepota, poštenost in pravilnost ravnanja sc jc z mogočno pre; pričljivostjo čutila pri množici, ki 6e je bila v nedeljo zbrala pri Mariji Pomagaj. Or. Korošec se zahvaljuje Man boru Lepa dar za mirahnrske feveie. Maribor, 2n. julija. Mesto Maribor je imenovalo načrpa voditelja ministra dr. Antona Korošca za častnega meščana. Gospod minister se je za odlikovanje zahvalil s bledečim pismom, ki ga jc poslal mariborskemu županu dr. Juvanu: Gospod župan! Za imenovanje za častnega občana prelepega Maribora, izrekam Vam in vsemu mestnemu svetu svojo najiskrenejšo zahvalo. Vedno mi je bil pri srcu dobrobit tega našega obmejnega mesta, ki je že neštetokrat pokazalo, da čuti enako z ostalo slovensko domovino. Tudi v bodoče želim naši lepi obmejni prestolnici kar najlepši razvoj in napredek. Istočasno pošiljam 10.000 din za občinske reveže. Z odličnim spoštovanjem — dr. Korošec. Prva skupina italijanskih izletnikov v Mariboru Maribor, 25. julija. Prvič od obstanka naše države je imel danes Maribor priliko, da je v svoji sredi pozdravil skupino izletnikov iz Italije. Bili so to magistratni uslužbenci velikega mesta Genove v Italiji, ki so nahajajo na izletu z velikim avtobusom po Srednji Evropi. Vsega skupaj je 38 izletnikov pravnikov, inženirjev, zdravnikov in ostalih uradnikov, ki jih vodita ravnatelj genovskih ^nagistratnih uradov cnmmendatore Armando Lespi in magistratni tajnik Vittorio Paganini. Gostje so prispeli čez Koroško ter so pri Dravogradu prestopili našo mejo. Prijetno so bili presenečeni, ko so jih na meji sprejeli delegati društva mariborskih magistralnih uslužbencev dr. Senkovič, Ludvik Zorzut, Drago Gračner in gospodična Mila Starc. Okitili so vse s slovenskimi nagelji, nato pa jim je izrekel prisrčno dobrodošlico dr. Senkovič; njegov pozdrav je prevedel v lepo italijanščino Ludvik Zorzut. Zahvalil se je za pozdrave Vittorio Paganini. Po lepi Dravski dolini, ki je goste iz Italije navdušila zaradi bogatih gozdov, zlasti pa so jim ugajali velikanski splavi na Dravi, so se pripeljali najprej v kopališče na Mariborski otok in od tam ob pol i popoldne v Maribor, kjer so jih pred mestnim gradom sprejeli in pozdravili mariborski magistratni nameščenci. V imenu odsotnega župana jim je izrekel dobrodošlico magistratni ravnatelj Rodošek Franjo v imenu mariborske mestne občine in društva mariborskih magistratnih' uradnikov. Njegov govor je zopet pretolmačil Ludvik Zorzut. Za pozdrave se je zahvalil ravnatelj magistratnih uradov Genove com. Armando Lespi. Servirano je bilo skupno kosilo v Grajski kleti. Goste je dobra slovenska kapljica, še bolj pa izvrstna slovenjegoriška kapljica, posebno močni muškatni silvanec, osvojila ter so bili vsi navdušeni zaradi naravnih krasot, ki so jih videli v Sloveniji, zaradi lepot Maribora in zaradi prijaznega in nepričakovanega sprejema. V imenu magistratnih uradnikov iz Maribora je gostom napil v italijanščini Ludvik Zorzut, za Tuj-skoprometno zvezo pa Vladimir Kralj. Popoldne so se poslovili od Maribora ter so nadaljevali potovanje proti Dunaju, od kodor bodo šli v Budimpešto, potem pa zopet v naše kraje v Varaždin in Zagreb, od tam pa se vrnejo v Italijo. ' Smrtna nesreča starega viničarja Maribor, 25. julija. V Radizelu nad Slivuico pri Mariboru še ia smrtno ponesrečil 67 letni viničar Franc. VbdfifeK; Služboval je na posestvu Marije Kirbiševe ter je bil zaposlen pri mlačvi. Spravljali so slamo na gospodarsko poslopje in Vodišek sc je podal pod streho, da bi slamo stlačil. Pri tem pa je zdrsnil po slami navzdol in padel skozi odprtino 4 metro globoko na gumno. Revež je priletel na glavo ter si je pri padcu zlomil tilnik. Živel je še pet mi* nut, potem pa je izdihnil. Nočni napad na delavčevo ženo Ljubljana, 26. julija, Snoči okoli 21 je bila na samotnem kraju iz« ven Predovičevega naselja v Mostah napadena de« lavčeva žena Terezija Troha, stanujoča v Predo« vičevi ulici št, 16, ko se jc pravkar vračala domov« Trije, njej nepoznani moški so na njo navalili in jo močno potolkli. Nekdo jo je z nekim topim pred« metom udaril po glavi. Dobila jc močne poškodbo tako, da so morali poklicali reševalni avto, ki jo jc nato prepeljal na kirurgični oddelek splošno bolnišnice. Napadalci, ki so najbrž hoteli od ženo denar, so izginili brez sledu. Napadena Marija Tro« ha je bila rojena 1919 v Logu pri Brezovici. Dobila; je na glavo hujše poškodbe. V Mostah stanujoča Štefka Mahkovec je v nc« deljo popoldne napravila s kolesom izlet na Po« savje. Na črnuškem mostu je padla s kolesa in za« dela z nogo ob obcestni kamen. Dobila jc hujšo poškodbo. Pred hišo št. 17 v Idrijski ulici za Beži« gradom si je deklica Ivanka Lavrenčičeva pri pad« cu zlomila desno roko. Slov. Konjice Prosjava 30 letnice kat. prosvete na Prihovi. V nedeljo, dne 31. t. ni. bodo vrli Prihovčani proslnvili 30 letnico svojega društvenega dela na zelo lep način. Zjutraj ob 6 sc bo darovala rana sv. maša, katere se bodo udeležili vsi člani in prejeli sv. zakramente. Ob 3 popoldne pa bo slavnostna akademija pri g. Oberskem, na kateri bosta govorila domači šolski upravitelj s. Stefančič in odvetnik g. dr. Humar iz Slov. Konjic. Slede simbolične vaje deklet, nnstopi fantov in nekaj pevskih ter drugih točk. Pred« vajaln se bo tudi Finžgarjeva dvodejanka >No« va zapovedc. Po akademiji bo prosta zabava* Ves spored bo poživljala društvena godba iz Slov. Konjic. Prijatelji prosvete, obiščite v nedeljo Prihovo! 65 letnica prost, gasilskega društva v Slov, Konjicah._ V nedeljo, dne 24. julija jo proslavila tukajšnja gasilska četa svojo 65 letnico na prav slovesen način. Ljubljanski fotografski tečaj je podaljšan. Turistični odbor mesta Ljubljane je na splošno željo podaljšal nagradni natečaj za najboljše fotografske slike mesta Ljubljane do 10. avgusta t. 1., hkrati jc pa ustregel 'tudi želji, da ni treba prilagati kontaktnih kopij, pač pa morajo tekmovalci upoštevati najmanjšo velikost povečave 18X18 cm. Šte* vilo slik je neomejeno, zlasti so pa potrebne no* tranjosti raznih cerkva in drugih poslojrij nc glede na njih starost. Prav tako so dobre panorame našega mesta zelo dobrodošle. Slike je treba na vsak način vsaj 10. avgusta oddati turističnemu odboru na mestnem poglavrstvu (obrtni oddelek, Mestni trg 2/1.) Nagrajene in druge za razstavo primerne fotografije bodo razstavljene v posebnem oddelka Mednarodne fotografske razstave na velesejmu. 48 Torej se ljudje rešujejo, kakor se morejo. Nočejo delati. Lani jih je veliko pomrlo in letos ne kaže nič boljše.« Slovak iz naše skupine jo je ustavil: »Toda, graždanka, zdaj je žetev. Če bi delala, bi zatrdno dobila jesti.« 2enska ni čakala z odgovorom: »Da, nekdaj smo verjeli njihovim obljubam, zdaj pa nič več. Jemljejo ■ nam vse in nam ne puste drugega kakor oči za jok.« Izpraševal sem jo, odkod so vsi ti nešteti otroci v capah. »Nekateri izmed njih so sirote, brezprizorni, drugi so otroci staršev, ki delajo na kolhozih. Starši delajo, otroci pa žive v starih, podrtih kolibah po vasi. Zvečer hodijo na kolhoz krast, potem pa nosijo svoj plen na trg.« Ta trenutek nas je ladijski zvonec poklical na krov večerjat. Po večerji so se vsepovsod zbirale gruče izletnikov, ki so si pripovedovali, kaj so videli in doživeli. Verjeli so pripovedovanju ljudi, katere so spraševali na kopnem. Zaradi tega niso več verjeli niti besedice vsega, kar so jim pravili propagandisti. Kadar se je kateri od teh približal skupini, se je razgovor takoj ustavil. Po večerji sem sklenil, da se po- razgovorim s Tzelmanom. Zalezoval sem ga. Ko sem zapazil, da je sam, sem ga potegnil vstran in ga prisilil, da me je poslušal na hodniku, kamor sem ga privlekel. Dejal sera mu: »Kako razlagaš dejstvo, da sem na trgu v Volskem dobil toliko otrok, ki so umirali od gladu?« Nevoljno mi je odgovoril: »To so otroci kulakov.« A jaz se nisem dal kar tako ugnati in sera spraševal naprej: »Torej so vsi tisti berači in vsi tisti sestradani ljudje, katere smo videli tam doli na trgu, sami kulaki?« Videl je lahko, da mu ne verjamem niti besede tega, kar mi je pravil. Zamahnil je z roko in naglo odšel od mene. Ta dan nisem videl na kopnem niti enega propagandista ali uradnika. Ostali so na krovu in se posvetovali, mi pa smo iskali po kraju nazornega pouka o položaju. Sklenil sem, da bom iskal še dalje in prišel stvari do dna. Po kosilu sem šel spet na kopno in se prijel prvega berača, katerega sem srečal na trgu. Bil je videti že zelo v letih, oblečen je bil v cunje in je imel drzne oči. Ko mi pomoli čepico, da bi mu kaj vrgel vanjo, sem ga vprašal: »Odkod si, djadja?« »Iz Volska.« »Kakšnega dela človek si?« »Bil sem batrak«, poljski delavec pri bogatem kmetu, ki je nekdaj živel tu.« »Kaj nisi kulak? In drugi, ki beračijo po mestu, saj so to vsi sami kulaki?« Naglo mi je odgovoril: »Ne, ne. Že davno je, kar so vse kulake postrelili. Ni ga tu niti enega. Vidiš te hiše na hribu? Tam so prebivali kulaki. Zdaj žive namesto njih tam ljudje iz GPU in voditelji stranke.« Vrgel sem v čepico nekaj rubljev, za kar se mi je neskončno zahvaljeval. Potem sem šel svojo pot. Malo dalje sem zadel na precej številno skupino kmetov, moških in žensk, ki so preprodajali na trgu. Vsi ti ljudje so se živo pogovarjali s sedmimi našimi, tremi Čehi in s štirimi Amerikanci. Glavno besedo je imel lesni prevoznik z Urala: »Žakaj pa ne greste delat, to bi bilo bolje, kakor pa da se potikate tu?« Bosonog starec z dolgo, zmršeno brado, mu je odgovoril: »Tebi je lahk* govoriti, gražda-nin., Ti imaš poln trebuh. Ni pa tako z nami siromaki. Naj delamo ali ne, zmeraj je eno in isto: kruha ni. Poslušaj, graždanin, nekaj ti bom predlagal. Ce hočeš priti delat z nami, bomo delali tudi mi. Ce boš ti potem dejal, da si zadovoljen, bomo mi tudi. Toda vse samo pod enim pogojem: ne bo£ imel nič višje mezde kakor mi. Vsi enako ... Kaj praviš. Kaj praviš na to?« Ponovil je vprašanje in se pri tem obrnil k drugim kmetom. Iz množice se je oglasilo odobravanje: »Pravilno, pravilnol Tako je treba!« V tesnobnem pričakovanju so vsi ledali Čeha, toda ta je bil onemel, amo z ramami je skomignil, kmetje pa so se z jeznimi obrazi smejali. Ko smo se vrnili na krov, smo se norčevali iz tovariša, zakaj molči, in smo ga spraševali, čemu ni sprejel ponudbe kmetov. »Kako bi mogel. Kaj ste že kdaj videli, da se kdo prereka s praznim trebuhom?« XXI. POGLAVJE Obisk v Saratovu O našem obisku v Saratovu, kjer je bila ogromna tovarna za poljedelske stroje, so nam napovedali bleščeč in vabljiv spored, ki nam je vso pot migljal pred očmi. Govorili so nam o pojedinah, o sprejemih, o gledaliških predstavah, ki nam jih bo priredil tovarniški odbor. A ta obisk se je spremenil v novo razočaranje, ki se je pridružilo prejšnjim. V pristanišču nas ni pričakovala živa duša, če izvzamem nekaj razcapanih beračev. Po kosilu smo vsi šli z ladje v mesto. Niso nam dali ne navodil, ne podatkov. Izletniki so se razpršHi na vse strani. Jaz sem šel iskat dogodivščin po stranskih uličicah, daleč proč od glavnih prometnih žil. Tam so živeli siromaki. Ulice so bile natlačene z običajnimi množicami žensk in otrok, ki so iztezali roke. To je. bil prizor, na katerega sera se začenjal navajati. Strašna neurja so pustošila po južnem Pohorju Slov. Konjice, 25. julija. Zadnja dva dneva, pretečena sobota in nedelja, sta bila za naše južno Pohorje, ki spada pod upravno področje slovenjekonjiškega okraja, dneva strahu in groze, kakor jih ljudje le malo pomnijo. Že v soboto zvečer so nizki, težki oblaki, prihajajoči od zapada, po silni dnevni vročini naznanjali, da noč ne bo mirna. Blizu druge ure zjutraj je ljudi prebudil silni naliv, ki je mahoma napolnil z vodo vse potoke. Nad Brinjevo goro se je utrgal oblak. Deroča voda je odnesla pri Mala-horni, Markačiei in Dobriški vasi vse mostove in brvi ter v Markačiei in Dobriški vasi pričela vdirati v hiše in hleve. Prebivalstva se je polastil silen strah ter so v naglici spravljali živino iz hlevov na prosto. Vendar se je po dobrih dveh urah narasla voda umirila lako, da je kmalu bilo spet vse v normalnem stanju. S pohorskih pobočij pa je naliv odnašal zemljo z njiv, ki se je valila v dolino, zraven pa poman-drala veliko njiv. kjer še žila niso poželi. Pokvarjeni pa so bili tudi drugi pridelki tako, da bo sad Katastrofalno nedeljsko neurje Ljubljana, 25. julija. Jutro sv. Jakoba je bilo danes prav hladno in visoko megleno. Tako okoli 6 so se podile nad mestom v gostih valovih megle tja proti zapadni strani. Včerajšnja nedelja je bila drugače izredno vroča in lepa. Tu in tam so se sicer podili deževni oblaki in bati sc je bilo, da nastane kaka hujša lokalna nevihta. Vroči dan je spravil vso prosto Ljubljano na izlete v hladne kraje, na kopališča, zlasti na Savo, Mali graben, v Bokalce in posebno na Ljubljanico. Tam je bilo živahno čolnarenje. Pripomniti pa moramo, da mnogi veslarji in ljubitelji veslaškega športa ne poznajo niti najprimitiv-nejših pravil, kako ie treba veslati in čolnariti po Ljubljanici. Vozijo sem in tja, kakor se jim ljubi. Ni čudno, da je včeraj višje na Ljubljanici prišlo do hudega karambola. Trčila sta dva čolna. V vodo je padla neka starejša gospa, ki so jo s težavo rešili. Veslači, zapomnite si, da tudi na Ljubljanici velja prometno geslo: »Vozi desno!« V mestnem kopališču, kjer je imel gosp. Jaka Sedej obilo posla, je bilo včeraj do <00 kopalcev. Kopališče je bilo ves dan zasedeno. Tudi na Savi je bil pri Štirnu živahen promet. Včeraj sc je na raznih krajih kopalo do 15.000 ljudi. Bahanje z denarjem Maribor, 25. julija. Bahavost ni vedno prida in ima'včasih tudi slabe posledice. To je poskusil v Mariboru te dni neki bogat posestnik iz Stojncev pri Ptuju, katerega je bahavost spravila za nekaj časa v policijske zapore. Dotični posestnik se je pripeljal v Maribor na sodno dražbo. Nameraval je dokupiti neke kose zemlje k svojemu posestvu. Res je na sodniji dotično posest izdražbal, naslednjega dne pa bi moral pri advokatu založiti denar. Advokat pa je dopoldne zaman takal na kupca ter je bil prepričan, da se je Stojnčan skesal ter se je odpeljal domov. Šele popoldne se je mož pojavil pri odvetniku ter je pojasnil svojo zamudo. Prejšnjo noč jo namreč prebil v policijskih zaporih, dopoldne pa na policiji, kjer so se najprej informirali, kdo da je, preden so ga izpustili. V zapor pa je prišel zaradi svoje bahavosti. Možakarja je zvečer zaneslo v gostilno ter je nekoliko pogledal v ko- žuljev teh ljudi za dobro polovico manjši. Kakor bi ne bilo tega pustošenja dovolj, je včeraj popoldne okrog šeste prišlo še drugo gorje in to v obliki strahovitega neurja s točo. Nevihta je nastala za konjiškim gorovjem, nekje v dramelj-skih hribih in se valila proti Vitanju, kjer je zaokreuila proti vzhodu. Med strašnim viharjem se je vsula severno od Vitanja suha toča, debela kot orehi, mestoma pa kot kurja jajca. Zavzela je velik obseg: vso vitanjsko kotlino in okolico, Bukovo goro pri Zrečah, Skomarje, Stranice, Zreče in okolico. Najhuje jr divjala pri Stranicah in Rukovi gori, kjer je oklestila vse posevke in nasade ter pustila za seboj žalostno sliko. Vsi opisani kraji so po tem neurju, ki ga takega najstarejši ljudje ne pomnijo, ob štiri petine vseh pridelkov. Toča je pobelila pokrajino kot pozimi. Močno je prizadeta pokrajina med Zrečami in Kebljem, kjer je padala toča že pred štirinajstimi dnevi. Vse škode nam trenutno ni mogoče ugotoviti. Znaša stotisoče dinarjev. Ljudem naj priskočijo na pomoč oblasti, ki naj spregledajo pri davkih ter jih tudi denarno podpro. Po lepi nedelji pa so sledili prav hudi nočni nalivi. Bila je strahotna noč. Grmelo in treskalo je, kakor da bi se nebo razklalo. Tam v okolici Šmarja na Dolenjskem je, kakor pripovedujejo potniki, treščilo v neki kozolec, ki jo do tal pogorel. V Ljubljani in okolici jc besnela huda nevihta. Deževati je pričelo po zapiskih meteorološkega zavoda točno ob 22.10 ter je naliv trajal vse do 0.30 danes. Najhujši naliv je bil pol ure pred polnočjo. Ves čas jc Fadlo 27.6 mm dežja. Samo v pol ure 20 mm. rav ti podatki nam nazorno kažejo, kako huda nevihta, je besnela v Ljubljani in okolici! Nedeljsko nočno neurje je zavzelo v Sloveniji velik obseg. Nočni nalivi so se raztezali po Dolenj skem, Notranjskem in Gorenjskem, zlasti okrog Kamnika. Strela je udarila in zažgala kozolec posestnika Črnivca v Topolah pri Mengšu. Skoda znaša nad 25.000 din. Dolenjskim vinogradom okrog Krškega in drugod je nedeljsko neurje napravilo velikansko škodo. Zvečer ob 9 v nedeljo se je po vinogradih okrog Sv. Križa in Cerkelj na Dolenjskem vsula debela toča, ki je napravila ogromno škodo. Kakor porej vinogradi po Bizeljskem, tako so bili po nedeljski toči uničeni vinogradi v teh krajih. Močno jo trpela Gadova peč. Po prvih poročilih je toča uničila 70 do 100% pridelkov in vinogradov. Škoda gre v milijone, znaša do 10 milijonov. ga je spravilo v zapor zareč. V žepu ga je tiščala denarnica s 16 jur ji in Stojnčana ni strpelo, da ne bi svojega bogastva pokazal tudi drugim ljudem. Vse, kar je naročil, je sproti plačeval, plačal pa jc vsakokrat s tisočakom, katerega mu je moral gostilničar zamenjati v srebro. Na ta način si je nabasal že vse žepe s srebrniki in bi bil menjaval še naprej, da se ni slučajno mudil v gostilni detektiv, ki je Stojnčana opazoval ter je zasumil, da z njegovim bogastvom ne bo vse v redu. Pozval je stražnika ter sta odvedla Stojnčana kljub protestom v policijski zapor, kjer je dobil zastonjsko prenočišče na trdih prič-nah. Dopoldne šc je potem na policiji zadeva pojasnila ter so možakarja izpustili, napravili so mu pa zraven primerno pridigo — da je lahko policiji še hvaležen, ker ga je zaprla, ker se najbrž ne bi bil dolgo veselil Svojega bogastva. Gotovo bi ga bili dobili vinjenega ponoči v roke prepredeni mariborski ptiči ter bi mu bili žepe temeljito olajšali. Od tu in tam Pokojninski zavod v Bclgradu bo začel samostojno poslovati s 1. avgustom letos. Do se-flaj jc ljubljanski zavod vodil vso poslo\anjc za novo ustanovljene pokojninske zavode, dokler ni bil osnovni material pripravljen. Bel-grajski zavod bo v kratkem poslal vsem delodajalcem in uslužbencem okrožnice, v katerih jih bo pozval, naj se odslej v vseh zadevah obračajo na novi zavod v Belgradu. Kdaj bo začel samostojno poslovati še zagrebški zavod, ni znano. Kakor se čuje, sarajevski zavod, ki jc bil z novim zakonom ustanovljen, še ne bo začel samostojno delati, ker so na merodajnih mestih začeli misliti na velike stroške uprave, ki bi pogoltnili večji del prispevkov malega zavoda, kakor je sarajevski. Zdi se, da bo osamosvojitev sarajevskega zavoda še vedno predmet razprav in računov. Voditelji bolgrajskega dela Združene opozicijo se že zbirajo v Belgradu in se pomenkujejo o programu bivanja dr. Mačka v Belgradu. Ljuba Davidovič sc je dva tedna mudil v Vrnjački banji na zdravljenju, včeraj pa so je vrnil v Belgrad, kjer se žc mudita Joca Jovanovič in Miša Trifunovič ter njuni pomočniki. Dan obiska in veselega snidenja med voditelji vse opozicije še vedno ni točno določen. Prvotno so z vso gotovostjo naznanili t. avgust, sedaj pa pravijo, da ni izključeno, če se bo obisk zakasnil za nekaj dni. Pred dr. Mačkovim prihodom bodo imeli šefi belgrajske opozicije s svojimi ožjimi sodelavci več konferenc in posvetovanj. Strah pred epidemijo slinavke in parkljevke se je prijel Zagrebčanov, ko so slišali, da se ta bolezen z izredno naglico širi pri živini. Zaradi tega je priredil vseučiliški profesor dr. Hupbauer predavanje, v katerem je pokazal, da obstoji za ljudi prav majhna nevarnost okužbe. Oboleti utegnejo hitreje otroci, pa še tisti le takrat, če prihajajo v neposreden stik z obolelo živino. Bolezen se prenaša lahko z mlekom. Če ga ljudje uživajo neprekuhauega, i>a je tudi ta nevarnost maniša, ker bolne ;rave ne dajo v času obolelosti nobenega mleka. Šele po končani krizi dajo nekaj mleka, vendar pa je to mleko neužitno že na pogled. Mleko ima rjavkasto barvo, je sluzasto, po okusu pa grenkasto. Le ena nevarnost obstoji v tem, če ena in ista oseba molze bolno in zdravo kravo in pri tem z rokami prenaša klice bolezni. V tem pogledu pa oblast preprečuje širjenje bolezni s tem, da prepoveduje izvoz mleka iz krajev, kjer se je bolezen pojavila. Večkrat se zgodi, da parkljevko in slinavko prenašajo starejši ljudje, pa oni ne obole, temveč le živina, s katero pridejo v stik. Angleške mornarje, ki se nahajajo v naših pristaniščih, prebivalstvo povsod nad vse prijazno sprejema. Poveljnik angleškega sredozemskega brodovja admiral Dudley pa kot strasten lovec obiskuje bližnje kraje. Zadnjič je šel lovit postrvi na Plitvička jezera, potem pa so ga popeljali tudi v bližnje gozdove na lov na srne. V Šibeniku jo bilo v času njihovega bivanja več prireditev, med drugimi tudi ognjemet, ki so ga priredili Angleži na svoji ladji »lmprepidi. šibeniško pristanišče jo sedaj skoraj polno, kajti poleg anglelkih bojnih ladij so usidrane tamkaj tudi italijanske ladje. Oddelku italijanskih ladij poveljuje viceadmi-rp,l Rjcardi. S podobnimi slovesnostmi kakor v Splitu in Šibeniku, so sprejeli in počastili angleške mornarje tudi v Crikvenici. Dva dalmatinska kapitana je obdarovala egiptska kraljica-mati. Kraljica se vozi z ladjo »tl Nik po Sredozemskem morju, te dni pa je obiskala tudi Dubrovnik. Na tej ladji sc nahajata v službi tudi dva Dalmatinca, kapitana, ki ju je kraljica za njuno vzorno delo nagradila vsakega z zlato uro. Medvede, ki so prizadejali kmetovalcem v okolici Sarajeva toliko škode, so začeli preganjati. Kmetje so si pri okrajnem glavarstvu izposlovali dovoljenje za lov na to zverino in priredili že nekaj pogonov. Sreče zaenkrat šo niso imeli. Zanimivo operacijo na možganih je izvršil zdravnik dr. Slobodan Matič, iz Novega Sada. Delavec Stajic je začutil silne bolečine v glavi in se oglasil pri zdravniku Okrožnega urada, ki mu je dal izruvati nekaj gnilih zob. Zdravnik je bil mnenja, da izvirajo vse bolečine iz vnetja zob. Ker je dclavec tudi poslej čutil hude bolečine, se je ponovno zglasil pri zavodovem zdravniku. Deležen je bil usode že mnogih, kajti zdravnik ga je nagnal domov kot simulanta. Nato se jc delavec zglasil pri zasebnem zdravniku, ki je pa ugotovil vnetje možganov ter Stajiča sklenil ozdraviti z operacijo. Odprl mu je glavo, očistil možgane gnoja in spet vse zašil. Vnetje možganov je povzročilo zastarelo vnetje notranjega ušesa. Operacija se je izvrtno posrečila. Dr. Matič bo o svojem uspehu poročal na zdravniškem kongresu v Parizu. 47 ovac so volkovi raztrgali v eni noči v Bigrenici pri Čupriji. Ponoči, ko kmeta ni bilo v bližini staje, so volkovi vdrli v stajo in poklali vseh 47 ovc, ki so bilo notri. Kmet jih je zjutraj našel žc vse mrtve ter mu ni preostalo drugega, kakor da je živali odrl, kože prodal, meso pa zakopal. Strah pred volkovi se je zaradi tega polastil vseh drugih kmetov, da so začeli prirejati pogone na krvoločne volkove. Jugoslovanska trgovinska bilanca je bila v prvem letošnjem polletju pasivna za celih 257.9A milijonov dinarjev. V tein razdobju je bilo izvoza za 2.387.64 milijonov dinarjev, medtem ko ga je bilo lani v istem času za 2.820.64 milijonov dinarjev. Uvoza pa jc bilo v prvih šestih mesecih letos za 2.645.61 milijonov dinarjev,, a lani ga je bilo v isti dobi za 2.420.55 milijonov dinarjev. Izvoz jc v tem razdobju močno nadel, nasprotno pa je narastel v primeri z lanskim prvim polletjem uvoz. Sicer pa je običaj, da je trgovinska bilanca pri ugrar-nih državah v prvem polletju pasivna, kor gre žito v denar šolo v drugi polovici lota. Le lani je bilo nekoliko drugače, kor smo še v prvih mesecih izvozili velike količine žita v Francijo. Vrednost izvoza pa sc je zmanjšala tudi zato. ker so se surovine pocenile. Na poseben način stn prišli do .svojega denarja dve branjevki iz Ramiča pri Banjaluki. Upokojeni železničar Sava Rakovič je bil oni branjevki dolžan 6 kovačev, drugi pa tri. Dolg je bil že star, pa se mož kljub temu ni nikdar zmenil za povračilo. Ker so bile vse terjatve zaman, sta ženski počakali upokojenca v bližnjem gozdu, ga vrgli na tlu, mu odvzeli sto dinarjev in nato odšli. Prestrašeni Sava je letel na orožniško postajo in prijavil zadevo kot razbojništvo. Četudi sta branjevki vzeli prav Ja prav svoj denar, bosta morali pred sodiščem odgovarjati zaradi nasilnega napada. Stara vlomilska tolpa pod ključem Za cigani ljubljanski vlomilci — Velika razstava na policiji Ljubljana, 26. julija. Petčlansko cigansko tatinsko tolpo jc policija pretekli teden poslala v sodne zapore. Cigani so imeli najrazličnejša tuja imena in je bilo res težavno dognati njih pravo identiteto. Cigan Vinkovič je drugače pravi cigan Brandtncr, ki ima na vesti umor nekega cigana na Koroškem in ga zasledujejo tamoinja 6odišča. Vin-koviču je ta umor delno dokazan. Umor cigana Slavka Gartnerja, ki je bil leta 1936 najprej ubit in potem vržen v Gruberjev prekop, Se ni pojasnjen. Cigani priznavajo le malenkostne tatvine. Ljubljanska policija pa je skoraj ob istem času polovila drzno, staro vlomilsko tolpo, ki jc zadnje mesece kradl^ po Ljubljani m bližnji okolici. Kako so prišli tolps na sled? Takole pred 14 dnevi jc bil neki mladenič prinesel na »staro kramo« na Gallusovem nabrežju več dragocenosti in zlatnine in je to ponujal nekemu starinarju na prodaj. Mladenič ni imel sreče, kajti starinar je bij nekoliko v dvomih glede izvora blaga, bližal pa se je tudi policijski stražnik. Mladenič jo je umih krač popihal. Pozneje pa so ga le prijeli in mu začeli na policiji temeljito otipavati jetra in obisti. Počasi se je izdal. Navedel je tudi nekatera imena tovarišev, s katerimi jc bil v tatinskoposlovnih zvezah. Tam v Rožni dolini v prav idiličnem kotičku si je najel svoje stanovanje premeteni očka Dobrin, ki je s svojo ženko samotno živel. Očka pa je večkrat sprejemal obiske in nekateri so bili ž njim v poslovnih zvezah. Pri očki Dobrinu, ki ni prav dobro zapisan v policijskih bukvah, so pa odkrili pravcato zalogo najrazličnejšega blaga. Ker so bil* stvari sumljivega izvora in tudi očka Dobrin ni mogel navesti točnih podatkov, kje in na kakšen pošten način si je pridobil to veliko zalogo, je policija vse blago zaplenila, pobrala in prepeljala na glavno policijo. G. Macarol na poslu Komaj je policijski uradnik g. Macarol odpravil cigare, že se je lotil ljubljanske vlomilske tolpe, ki so mu jo pomagali odkriti in pripeljati organi kriminalnega oddelka. V svoji sobi jc začel voditi zasliševanje aretiranih vlomilcev in v soboto je napravil pravcato razstavo vsega nakradenega blaga. Prav raznolika jc ropotija! Poleg dragih stvari tudi smeti in ničvredno blago. Nekatere stranke so se že zglasile pri njem in so si ogledale razstavo. Mnoge stvari, ki so bile pred tedni pokradene, eo stranke reklamirale za sebe. Glede nekaterih dražjih predmetov pa policija še ni mogla ugotoviti pravega lastnika, Tako se nahajajo na policiji tile predmeti: še dobro ohranjena »Lubas*-harmonika, dalje harmonika starejšega tipa, dve namizni uri sistema Kienzle, zlata zapestna verižica, navadna žepna ura Union, štiri zapestne ure Langendorf, prav dobro ohranjena siva obleka in še mnogo drugih stvari. Pri očetu Dobrinu je bilo pravo skladišče blaga. Od njega so potem blago raznašali in razprodajali na vse strani. Kupčije so baje dobro šle. Na policiji je tudi žepna ura z vrezanim monogramom F. D. Lastnik naj se javi na policiji. Združeni kriminalni tipi S spretnimi manevri se je detektivom kmalu posrečilo prijeti vse člane združene tatinske družbe. V policijske zapore so romali pod najstrožjim nadzorstvom skoraj sami čevljarji in čevljarski pomočniki, le eden ključavničar, ki je veščak v odpiranju ključavnic in velik strokovnjak za tuja kolesa. Aretirani so bili: Stanko Zupanc, 30 letni čevljarski pomočnik iz Zaloga pri Komendi, okraj Kamnik. Stanko je tudi osumljen, da je 25. maja vlomil v čevljarsko delavnico Antona Marčona v Hujah pri Kranju. Odnesel je štiri pare novih čevljev s kopiti. Dalje je vlomil v hišo št. 16 posestnika Antona Kepica na Klancu pri Komendi. Tu je dobil prav bogat plen. Odnesel je dva bankovca po 1000, dva po 100 in kovanega denarja za 400 din. Ukradel jc tudi dve srebrni uri z monogramom M. K. — Drugi je bil aretiran Lojze Tepina, 48 letni ključavničar, oženjen, stanujoč v Ljubljani, strokovnjak za kolesa. Dober znanec ljubljanskih zaporov in strokovnjak za popravljanje justične palače. — Tretji je Viktor Kokalj, čevljarski pomočnik, star 29 let, doma iz Dev. Mar. v Polju. Tudi Janez Plajbes, čevljar z Golnika pri Kranju, je nevaren tat. Družbo mu dela Stanko Kaiser iz Bohinjske Bistrice, in njih pokrovitelj je bil očka Dobrin. — Aretirani ste bili tudi dve ženski. Viktor Kokalj je drugače drzen tihotapec saharina. Dolgo let je bil v Stari Gradiški in je bil nazadnje puščen n* pogojni dopust. Križeva pot štirimesečnega otročička Maribor, 25. julija. Te dni se je pojavila pri nekaterih mariborskih socialnih ustanovah neka starejša ženska ter jo povsod ponujala malega otročička, češ da ga ji je pustila otrokova mati ter je odšla neznano-kam. Pripovedovala je čudno zgodbo, ki jo malček v prvih dneh svojega življenja doživlja. Mati otroka je doma v Košakih. Pred 4 meseci je dobila otroka, kmalu po porodu pa se je pri posestnici Mariji Jernej v Košakih seznanila s posestnico Marijo Franc iz Dupleka ter jo z njo odšla na njen dom v Duplek. Tam je ostala nekaj dni, potem pa se je dogovorila, da bo plačevala za svojega otroka 150 din na mesec, če ji ga Frančeva Športni dogodki drugje V nedeljo je bil ▼ Splita lahkoatletski dvoboj splitskega Hajduka in zagrebške Concordije. Zmagala jc slednja z 68:52. Rezultati doseženi na tem dvoboju so srednje dobri: 100 m Avguštin (Concordija) 11.1; krogla Kovačevič (C) 17.44m; 400 m Despot (Fjajduk) 53 sek. dober je met diska Bačeviča, ki je vrgel 43.90 m; ekok v daljavo Brozovič (C) 631 cm; skok ob palici Wanuš (C) 351 cm; kopje Markušič (C) 56.30 m; 3000 m Sindelar (C) 9:51.6. Pri drugem lahkoatletskem mitingu v Novem Sadu za pokal »Vremena« so rezultati slabši. Boljši so lc skok ob palici Lenart in Bakov 362 cm, skok v daljavo Lazarevič 673 cm, Nikolič 672 cm in Ru-paner 655 cm. Poleg teh disciplin pa so zmagali v teku na 1500m Markovič 4:22.6, v troskoku Vu-čevič 13.89 m, Nikolič 13.49 m in Stankovič 13.38 m in v »koku v višino Suhanov 175 cm. V končni oceni je zmagala Jugoslavija z 60 točkami, Vojvodina (Novi Sad) 45 točk, Pančevač-ki športni klub 27 točk, BSK 20, Ruski pa 9 točk. Polfinale srednjeevropskega pokala jc prinesel sledeče rezultate: V Genovi je pred 15.000 gledalci premagala Genova praško Slavijo z 4:2 (2:1). Tekmo je sodil jugoslovanski sodnik Mika Popovič. V drugi tekmi pa jc v Torinu pred 10.000 gledalci premagal Juvcntus budimpeštanski klub Ferencvarosz s tesnim rezultatom 3:2 (2:1). Obe povratni tekmi bosta prihodnjo nedeljo v Pragi in v Budimpešti. Ni izključeno, da bo-sta finalista za srednjeevropski nogometni pokal Šparta in Ferencvarosz. Prvenstvo Češkoslovaške t tenisu si jc po dve-urni naporni borbi z Menzlom priboril mladi ju-nior Drobny. Drobny je premagal Menzla z 2:6, 6:4, 4:6,- 6:2, 6:3. Novi prvak Češkoslovaške se bo verjetno udeležil mednarodnega teniškega turnirja na Bledu, ki bo 6redi avgusta. Finale teniških tekem za Davisov pokal bo 29., 30. in 31. julija v Berlinu. Letošnja finalista sta Jugoslavija, ki je premagala Belgijce z 5:0 in Nemčija, ki je dosegla proti Franciji rezultat 3:2. V zgodovini Davisovega pokala je to drugi primer, da sc srečata v evropskem finalu Nemčija in Jugoslavija. Pred tremi leti jc bil ta boj v Zagrebu, kjer jc bila Jugoslavija premagana z 2:3. Letošnji finale jc v Berlinu. Naši igralci so v Berlinu že od nedelje zvečer, kamor *o potovali naravnost iz Rruxellesa. V letošnje srečanje gredo naši mušketirji z mnogo večjimi izgledi kot pred dvemi leti, vendar je vprašanje, ali bodo premagali dobre nemške igralce, ki so bili proti Francozom zelo dobri. SK Ljubljana je povabila za prihodnjo nedeljo v Ljubljano zagrebško Concordija, ki bo nastopila s svojim moštvom v prijateljski tekmi proti našemu ligašu. V spominski kolesarski dirki Zagreb—Varaždin in nazaj (150 km) je zmagal Avgust Prosenik v času 4:42:19.2, 2. Pokupcc »Soko’.« 4:54:37, 3. Čarkanič »Orao«, 4. Kclle »Železničar«, 5. Šol-man »Gradjanski«. V celoti je startalo 70 dirkačev, in 6icer 38 juniorjev in 32 seniorjev. Kolesarsko prvenstvo Belgrada pri seniorjih si je pridobil na progi Belgrad—Novi Sad in nazaj (143 km) Jovan Pavlik (Nak, Novi Sad) v času 4:22:19, kar da povprečno hitrost 32.8 km na uro. Drugi je bil z istim časom. Isti čas ima tudi Erde-lj: (Bata, Borovo), 3. Drljačič, 4. Čabraja, 5. Lavrik V juniorski skupini pa je bil na progi Belgrad —Indjija—Belgrad (84 km) prvi Pavlik Mihajlo, brat zmagovalca v seniorski skupini, ki je prevozil progo v času 2:20, kar bi dalo 36 km povprečne brzine na uro. prevzame v oskrbo. Vrnila se je v Maribor po otroka, r. njo pa je šla hčerka Franfeve, kateri je mati izročila dele. da ga nese v Duplek. Otrok je res prišel k Frančevim, denarja za malčka pa ni bilo od nikoder. Mati se sploh ni več prikazala ter se ni zmenila za otroka. Ker je mož Frančeve postajal že siten, se je posestnica odločila, da zanese otroka v Maribor ter ga spravi v kak zavod. Zjutraj ga je prinesla ter ga je do večera i>onujala okrog, pa ga seveda nikjer niso mogli sprejeli. Nazadnje se je zatekla k orožnikom v Košakih in ti so res uspeli, da so naslednjega dne izsledili otrokovo mater ter ji otroka vrnili. Dete pa je že močno oslabelo, da so ga morali spraviti v bolnišnico'. Skromen praznik naših avtotaks;gev Ljubljana, 25. julija. »Združenje avtotaksijev« pod vodstvom predsednika g. Karla Jeršina je včeraj ob 9 dopoldne, že v četrtič praznovalo na skromen, z nobenim pompom združen način praznik svojega zaščitnika Krištofa. V bežigrajski cerkvi pred oltarjem sv. Krištofa, ki je bil okrašen z zelenjem in oleandri, je najprej opravil tiho mašo župnik g. pater Kazimir Zakrajšek. Po maši je g. župnik imel na navzoče šoferje kratek nagovor, ki jih je v lepih besedah opozarjal na njih dolžnosti do Boga in bližnjega. Naposled jim je dejal: »Želim Vam, da bi si pri svojem patro-nu sv. Krištofu izprosili varstvo za sebe in za druge, ki se vam zaupajo.« V svojem govoru se je tudi dotaknil onih, ki na drugačen način proslavljajo praznik avtomobilistov v svojih bo-gatih limuzinah. Po maši je g. župnik blagoslovil vsak posamezen avtotaksi, ko jc poprej opravil pred cerkvijo obredne molitve. Praznika se je udeležilo do 40 avtotaksijev. Svečanosti je prisotvovalo mnogo občinstva. Slovesnosti je prisostvoval tudi odposlanec zagrebških avtotaksijev, tajnik Zveze šoferjev dravske banovine g. Malachowsky in privatniki. Počastitev spomina dr. Gtaserja Maribor, 24. julija. V idilični Reki pri Hočah se je vršila du-nes dopoldne pomembna slavnost. Tu je bil rojen veliki buditelj slovenskega naroda prof. dr. Karl Glaser in na njegovi rojstni hiši je ob priliki 25. letnice njegove smrti odkrilo Zgodovinsko društvo v Mariboru danes spominsko ploščo. Slavnosti se jc udeležilo ogromno število domačega ljudstva ter veliko odličnih osebnosti iz Maribora in drugod. Ob pol 10 dopoldne so se zbrali udeleženci slavnosti, med katerimi so bili godba prosvetnega društva v Hočah, 35 gasilcev iz Hoč, Razvanja in Bohove, fantovski odsek s 13 člani v krojih, dekliški krožek ter občinski odbor z županom Antonom Mernikom, pred gasilskim domom v Hočah. Z godbo na čelu so odkorakali v Reko, kjer jo imel hočki dekan Sagaj službo božjo pod milim nebom. Od tam sc jc podal potem sprevod proti rojstni hiši pokojnega prof. dr. K. Glaserja. Svečanost je začela domača godba, nato je pel pevski zbor pesom »Umrl je mož«. G. dekan Sagaj je pozdravil vse gosto: pokojnikovo hčerko, dvorno damo gospo Eleonoro Sverljugovo in njenega soproga ministra dr. Stanka Svergljugo ter sina notarja dr. Vladimirja Glaserja. njegovo soprogo in družino; dalje je pozdravil okrajnega glavarja Eiletza, zastopnika mariborske občine občinskega svetnika ravnatelja Pogačnika, podpredsednika Zgodovinskega društva dr. Tominška in odbornika dr. Dolarja, dr. Bitežnika tor učiteljstvo iz Hoč. Reke, Razvanja in Sv. Miklavža. Slavnostni govor o pokojnem Glasorju je imel dr. Dolar. Ravnatelj dr. Tominšek je nato po temperamentnem govoru odkril spominsko ploščo, na kateri jc napis: »V tej hiši se je rodil dne 3. II. 1R43 plemeniti domoljub prof. dr. Karl Glaser, slovstveni zgodovinar in jezikoslovec.« Prof. dr. Bitežnik je nato govoril o »slovenstvu, jugoslovanstvu in slovanstvu.« Pevci so zupoli slovensko himno »Slovenec sem,« sedanji lastnik Glaserjeve rojstne hiše Anton Podkrižnik pa je prevzel spominsko ploščo v svojo varstvo, šolski upravitelj Vilko Mihalič je govoril v imenu domačinov iz Reke, v imenu Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai i-.S. ® a Temperatur* v C' = > I Veter Pada- vine a * s* ■ m Sf A , *» ■2 cs — K ■s& 3 J. o- t*mer. jakost) m/m vrsta Ljubljana /62-S- §■0 15-fc 86 mgli 10 E, Maribor 761-4 .r; 4 120 80 0 N, — Zagreb 759-0 16*0 90 8 0 15-0 dež Belgrad 757-3 330 190 60 3 ESE, 29 0 dež •Sarajevo 757-7 rj-U 13-0 70 0 0 — — Vis 75 i0 o-d 19« 80 5 nw7 — — Split 750-J J2-U 23'U 80 4 NWj — . — Kumbor 756-6 29-0 23-0 50 2 SSE« — — Rab 759-0 26-0 19-0 70 4 0 30 dež OolipavnlM J) 756-3 m 2-0 70 4 Ss — — Vremenska n« pove d: Večinoma jasno iu toplo vreme, nagnjenje k nevihtam. Splošne pripombe, o poteku vremena v Ljubljani od rčeraj do daven: Včeraj je bilo iz noči do 7.40 popolnoma oblačno, nakar se je oblačnost nekoliko pretrgala in posijalo je sonce. Do 16.20 je ostalo večinoma oblačno, nato pa se je naglo zjasnilo in tako ostalo ostali čas dneva v noč. Koledar Danes, torek, 36. julija: Ana, mati D. M Sreda, 27. julija: Rudolf Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta t: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. komotar. Vič-Tr/aška cesta. Mesine počitniške kolonije. Kolonisti meslno poč. kolonije v Poljanah nad Škofjo Loko in Metliki ee vrnejo v Ljubljano v sredo, 27. julija, in «icer se pripeljejo: Iz Metlike deklice z vlakom ob 14.52; iz Poljan pa dečki z avtobusi, in sicer v dveh skupinah. Prva skupina poljanskih kolonistov, to so oni, ki so se odpeljali v kolonijo zjutraj, se pripelje pred Mestni dom ob pol 14, ostali pa ob 19. Starše kolonistov vabi niestno poglavarstvo, da pridejo k sprejemu svojih otrok na glavni kolodvor, odnosno pred Mestni dom. Most čez Glinščico v Rožni dolini na cesti II. je od ponedeljka 25. t. m. do petka 29. t. m. zaradi nujnega popravila /.a vozni promet zaprt. Ta čas jc vozni promet z Brda uajpriprav-nejši naravnost na 'Tržaško cesto. Evidenca umobolnih in duševno zaostalih, kakor tndi težko pohabljenih, gluhonemih, slepih in božjastnih na področju mesta Ljubljane se vodi in spopolimjc na mestnem poglavarstvu (mestnem fizikatn). Mestni fizikat vabi vse prizadete, ozir. njih starše ali svojce, da v iz-ogib kazenskih posledic prijavijo med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu, II. nadstr. v času do II. avgusta 1938 osebno imena zgoraj omenjenih z vsemi drugimi potrebnimi podatki. Blagoslovitev novega prosvetnega doma v Komendi bo v nedeljo 51. julija. Ob pol 8 zbirališče v Mostah pri Komendi. Ob 8 sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem gostov. Ob 9 sv. maša z ljudskim petjem na prostem, pridiga prevzv. škof g, dr. Gregol-ij Rožman. Ob to blagoslovitev novega doma. Po blagoslovitvi zborovanje, na katerem govorijo minister dr. Miha Krek, univ. prof. dr. Lukman in drugi. Ob p >1 3 litanije, ob pol 4 javni nastop. Po nastopu prosta zabava na veseličnem prosioru. Fantje in dekleta, prihitite na ta pra/nik katoliške prosvete ^ krojih in narodnih .nošah. Mariborski teden Razstava vozov in motornih vozil. Na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta bo tudi posebna razstava vozov, avtomobilov in motornih koles. Interesenti, ki se žele s svojimi vozili udeležiti te razstave, naj se nemudoma javijo upruvi tedna v prostorih »Putnikac v Gradu. Na razpolago je še nekaj prostorov. Poziv vinskim producentom! Uprava Mariborskega tedna poziva vsq vinogradnike in druge vinske producente, ki nameravajo razstaviti svoja vina na vinski pokušnji letošnje prireditve od b. do 15. avgusta, da ji v najkrajšem času pošljejo svoje prijave, ker se na zamudnike no bo mogoče ozirati. Vse kaže, da bo obisk letošnjega VIT. Mariborskega tetina rekorden tudi s strani tujcev, med katerimi bo gotovo tudi veliko interesentov za naša kvalitetna vina. Koncert praških konservatoristov v Mariboru. V teku Vil. Mariborskega tedna, ki bo letos od 6. do 15. avgusta, bodo priredili v dvorani Grajskega kina koncert tudi solisti opernega oddelka konservatorija v Pragi. Koncert tega zbora bo gotovo glasbeni dogodek prve vrste in je zato zanj žc zdaj veliko zanimanja. Športne prireditve na letošnjem Mariborskem tednu. Kakor vsako leto, bodo tudi letos v okviru Vil. Mariborskega tedna v času od 6. do )5. avgusta razne pomembne športne prireditve. Doslej so prijavljene motociklistične in kolesarske dirke, nogometne tekme in veliki letalski miting na Tcznu, ki bo največja dosedanja prireditev te vrste v Mariboru. Prijavljeni so umetniki zračnih višav, ki bodo gotovo očarali s svojimi akrobacijami. Povpraševanje po prostorih na razstavišču letošnjega VII. Mariborskega tedna od h do 15. avgusta je tako veliko, da so že skoraj vsi do zadnjega oddani, kar dokazuje, da se za to veliko gospodarsko in kulturno prireditev v polni meri zanimajo tudi na«i gospodarstveniki. Izredno dobro bo letos zastopan« na razstavah zlasti naša domača tekstilna, pa tndi druga industrija s svojimi prvovrstnimi izdelki, ki bodo domačinom in tujcem pokazali, kaj se v Mariboru in okolici vse izdeluje. Marsikdo misli še danes, da so razni izdelki vsakdanje porabe tujega izvora, v resnici pn izdelujemo že večino industrijskih produktov doma, in od tega zelo veliko prav v Mariboru, ki je eno naših najvažnejših in najmodernejših industrijskih središč spioh. učiteljstva pa šolski upravitelj iz Hoč Vekoslav Kegelj. Na koncu jc mali S. Kegel podal v imenu mladine zaobljubo, da bo hočka mladina vedno zvesta vz.orom in vzgledu dr. K. Glaserja. S pesmijo in godbo se je slavnost zaključila. Svečanosti je prisostvovalo nad tisoč ljudi. Popoldne se je vršila na Reki ljudska veselica. StfSTf X. »SLOVENSKI DOM«, 3ne 26. 'folija 195«. Torek, 26. julija: Bclgrad: 20 Vi Ion is ki konc., 20.90 Ploščo — Zagreb: 21 Preuos Iz Turina — Varšava: 21.10 Mandolinski ork., 22 Oporna gl. — Praga: 20.15 »Trije mušketirji« II. dol — Sofija: 21 Vok. konc., 21.55 Rusko romauoe, 22.25 Lahka gl. — Budimpešta: 21.30 Koncert voj. godbe, 23.10 Cig. ork. — Milan: 21 Gasco: »Legenda o sedmih stolpih« in Rocca: »Frinina smrt«, operi — Dunaj: 22.30 Ples. in zab. Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Avstraliji so nam izginili... V braziljskem Sao Paolu iivi 5000 slovenskih rojakov Med stotisoči Slovencev, ki jih je usoda razmetala po svetu za kruhom, so menda tisti v Braziliji, ki jih je nekaj desettisoč, najbolj pozabljeni. Letošnje poletje, ki je priklicalo v domovino toliko rojakov, je privedlo tudi iz daljne Brazilije nekoga, ki je povedal nadvse, zanimive rečj o naših v Braziliji. Je to ga. Paternost, žena velikega slovenskega podjetnika iz Sao Paola, kjer živi 5000 Slovencev in Slovenk. Doma je iz Starega trga na Notranjskem. Zgodba, kako je ona in njena rodbina našla pot v ta kraj, je običajna. Slovenka iz Brazije pripoveduje Pred petnajstimi leti, bilo je leta 1923, so se odpravili iz Ljubljane na daljno pot v Brazilijo. Vsa družina. Ni bila beda povod potovanju, šli so v resnici samo za boljšim kruhom. Pisali so nam, da lam v Braziliji in zlasti v Sao Paolu dobro uspevajo trgovski posli in ljudje s trgovskimi sposobnostmi imajo tam lepo priliko, da zabogate. Leta 1923. je bilo, ko so se torej vkrcali v Trstu in izstopili na tleh Južne Amerike v luki Santos. Tam so sedli na vlak in se odpeljali v šeststo kilometrov oddaljeno mesto Rio Pretto. Bila je to dolga in naporna vožnja, bilo je strašno* zapuščati starše in iti v tujino, kjer niso vedeli, kaj jih čaka. Od tedaj je minulo petnajst let. V Riu Prettu, mestu s trideset tisoč prebivalci, živi svakinja pripovedovalke, ki je poročena s polkovnikom Felicijanom Sallesom Cunha (Ku-nja). Polkovnik Salics je zanimiv mož. Kot zelo spreten trgovec je začel veliko avtobusno podjetje. Še bolj pa govori o 'njegovi podjetnosti dejstvo, da je bil do leta 1930 lastnik 3000 km cest Vse je sam zgradil in je pobiral cestnino celo od državnih prometnih sredstev, ki so vozila po njegovih cestah. Po pogajanjih z državo je leta 1930 prodal vse svoje ceste za nekaj lepih milijonov dolarjev. Ta podjetni človek je pripovedo-valkinemu možu zaupal samostojno vodstvo velike žage. Novi vodja je naročil stroje iz Nemčije in je km?lu izvažal sam les v Sao Paolo v velikih množinah. V tem času sta doraščala sina, ki sta hodila v ljudsko šolo v Rio Pretto. Ker v mestu ni bilo nobene gimnazije — čeprav šteje 30.000 prebivalcev — so sklenili, da se preselijo v Sao Paolo. Starejši sin je dovršil v Sao Paolu gimnazijo, nato pa odšei v domovino, kjer študira v Ljubljani gredbeno tehniko. Lesna industrija je v Sao Paolo prav dobro uspevala. Ko pa je prišlo v državi do revolucije prav ob veliki krizi, je bilo treba lesno industrijo opustiti, obdržali pa so zalogo lesa za lastno uporabo. Naš ro ak dela ulice in hiše Leta 1932 je prišel pripovedovalki n mož na misel, da bi sam začel graditi ceste in hiše. Zgradil je v mestu lepo število ulic, ki jih je vse krstil s slovenskimi imeni, tako da se ti zdi, če greš na sprehod po tistem delu Sao Paola, da si popolnoma v domačem kraju, saj vidiš sama slovenska imena: Sava, Drava, Savinja, Emona. Slo- venska naselbina je vprav ob sami glavni cesti iz Sao Paola v Santos. V šestih letih je Paternost zgradil 500—600 hiš, kar je brez dvoma znak velike podjetnosti in sposobnosti našega človeka. _ V središču niesta, na najlepši razgledni točki 800 m visoko ima Paternost svojo vilo, ki_ je središče vsega narodnega življenja med našimi izseljenci v Sao Paolu. Slovensko iivljenje v Sao Paolu V Sao Paolu živi nekako pet tisoč Slovencev in nad 20.000 Hrvatov. Življenje naših rojakov poteka tu v popolni zanemarjenosti, saj ima le malokdo med njimi kake večje in više potrebe, kakor pa zahteve, ki mu jih stavi golo lastno življenje v mednarodni mešanici.. Ne država in ne ožja domovina jim ne posvečata nič skrbi. Pri tolikšnem številu naših rojakov, ki so naši državljani, ni bilo do zdaj nobenega zastopnika naših oblasti. Zadnje leto sta prišla med naše rojake dva izseljenska dopisnika, ki naj bi vzdrževala vez z domovino s svojimi poročili, vendar bi pa bilo stokrat bolje, da ne bi nikdar prišla med izseljence. Bila sta to neki jud Taussig in neki Todič. Todič je osleparil ljudi za večje vsote, tako da je izrekla saopaolska policija za njim progon. Jud Taussig pa je prvo, kar je naredil pri naših rojakih v Sao Polu, bilo to, da je šel med ljudi in zabavljal proti oblastem, ki so ga poslale tja. Čeprav je ta naselbina dovolj velika, še vedno pogreša duhovnika. Potrebno bi bilo ustanoviti v Sao Paolu vsaj mesto za honorarnega konzula in poslati tja duhovnika, ki bi skrbel za dušne potrebe naših ljudi. Naši^ ljudje so si v ta namen sami ustanovili več društev, ki pa so zaradi medsebojnih sporov razpadla. G. Paternost, ki je nekak organizator društvenega življenja med slovenskimi izseljenci v Sao Paolu, je skušal pri vladi izposlovati zastopnike in dobiti za naselbino duhovnika, toda do danes je ta želja ostala neizpolnjena. Za požrtvovalnost naših rojakov v Sao Paolu priča to, da so sami sklenili sezidati šolsko poslopje irt cerkev in sicer bodo vsi skupno šli delati prostovoljno brez izjeme. Dolžnost domovine je, da jim preskrbi vsaj duhovnika. Danes, po letih dpla, imajo naši ljudje tod skoraj prav vsi vsak svojo farmo ali »fazendo«, kakor pravijo v Braziliji. Fazenda je velika kmetija, prj kateri je vse gospodarstvo usmerjeno samo na eno vrsto pridelovanja n. pr. kave, bombaža, pomaranč, tobaka. Ogromna polja omogočajo našim ljudem na farmah gojenje velikega števila govedi, vendar pa so vsi ti farmarji odrezani od sveta, s katerim pridejo v stik samo, kadar gredo po nujnih opravkih daleč v mesto, kar je navadno le dvakrat ali trikrat na leto. Življenje izseljencev najbolj poznamo iz romana »Izseljenci«, ki ga je napisal Norvežan Johan Bojer. Sicer pa žive naši ljudje tudi kot uradniki v mestih pri raznih podjetjih, ali kot rokodelci. Zanimivo in uspešno kariero je naredil naš rojak Ivo Butkovič, doma iz Cerknice, ki je z navadno kmetijsko šolo, v katero je hodil na Grmu pri Novem mestu, postal v brazilski prestolnici Rio de Janeiro direktor vsedržavnega monopola za prodajo alkoholnih pijač. Tako nošo so morali imeti časnikarski fotografi in filmski operaterji ob obisku angleške kraljeve dvojice v Parizu. Ga. Paternost je ustanovila leta 1932. Klub jugoslovanskih žena v Sao Paolu, ki je imel predvsem praktičen namen,'da bi naše žene imele takoj pomoč pri krstu, kot botre in podobno. Klub je ’ 1937 prenehal, ker ni imel svojega lokala, vendar pa se naše žene v Sao Paolu še vedno zbirajo pri tej gospe. Jugoslavija spoštovana država Naši izseljenci v Braziliji pazno zasledujejo vse dogodke v domovini, in spremljajo vse dogajanje in načrte sedanje vlade. Vsi pričakujejo veliko od domovine in s pozornostjo poslušajo vsako vest, ki jim pripoveduje o delu doina. Brazi- Iijanske oblasti izkazujejo našim ljudem vso naklonjenost, zlasti pa se kaže to ob tem, da so jim pustile šole, medtem ko so pred kratkim zaprle 2500 nemških šol zaradi hitlerjevske propagande. Če bodo naši rojaki dobili od svoje države in domovine podporo, ki jim gre, bodo predstavljali v Braziliji skupino, ki jo bo spoštoval vsakdo. Slišati rodno besedo in umreti... Pripovedovalka je še povedala, koliko veselje povzročajo našim ljudem v njenem mestu oddaje nove belgrajske oddajne postaje, ki jih v Sao Paoiu izborno slišijo. Hudo jim je samo to, da je v njih tako malo slovenskega programa, ker jih ogromna večina ne razume srbskohrvaškega jezika. Zato prosijo upravo te postaje, da bi njihove želje upoštevala in vsak dan dala na program kaj slovenskega. Zadnja želja pripovedovalke, ki nocoj odpotuje v svojo domovino, je bila, da bi mogla dobiti te zadnje dni čim več gramofonskih plošč s slovenskimi pesmimi. Tam doli v Sao Paolo jo čakajo stari ljudje, kakor 75 letni Loboda iz Kamnika ali stari Franci iz Grahovega, ki bi radi vsaj enkrat še slišali slovensko pesem, preden umro... Upajmo, da jim bo gospa Paternostova to željo lahko izpolnila in jim razen pesmi prinesla tudi še pozdrave iz domovine. Program! Radio Ljubljana Torek. 26. julija: 12 Vojaške godbo igTajo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.15 Solistični instrumentalni koncert (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Glavni poljski pridelki naše zemlje (Novakovič, pom. min., Belffrad) — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Plošče — 20.10 Baročna arhitektura in kiparstvo — (g. Jožo Gregorič) — 20.30 Iz zvočnih filmov (plošče) — 21 Prenos iz Turina: Smrt Frine (La morte di Frinc), opera v 1 dejanju od Ludv. Kocca. Sopran: Maria Car-bone — Frine, mezzo sopran: Giulietta Simionato — Aglaia, sopran: Nuccia Natali — Mirtilla, tenor: Piero Pauli — Lo 8conosciuto, tenor: Enrico Lombardi — Ei-kadel. bariton: Inginio Zangheri — Timocle; v odmoru: napovedi, poročila. Orugl programi Japonska pod vodo: slike iz nedavne strašne poplave, ki je zajela mesto in pokrajino Osako. Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Golobje, ki jih je spodaj na dvorišču tako pogosto krmil, so udarili v dvomljiv zmeden hrušč, ko se je tako nenadno pokazal med njimi. Ker je bil pa čisto tihov so odločili v njegov prid. Samo nekaj nezaupnih sebičnežev je odplapolalo z drevesa. Počival je in prisluškoval gruljenju, govorici zraka. Potem se je prerinil skozi zadnje močne veje in potisnil glavo skozi najvišjo listno streho. Tik pod njim se je zdaj širilo listje in zakrivalo vrtoglavi pogled v dolini. Sedel je na najvišji konici ogromne strehe. Upiral je kolena in komolce v veje ter gledal v daljo. Barve sveta, katerega je videl pod seboj, so ga spravljale v največje začudenje. Mislil je, da bo svet tak kakor v knjigah: bel in siv. Vse, kar je videl, se je presenetljivo dobro ujemalo. Razumel je v velikih potezah skoraj vse: sonce, ki je silovijo žgalo in pritiskalo na zahodno morje, približni sinji obris potoka, črte obali, ki so izginjale v dalji, bile so bele obrobljene, kjer so padale v morje, videl je bele poti, ki so vse padale v mesto tam doli. Cisto občutje sreče je spet uhajalo od njega. Prevzemala ga je radovednost po svetu ni ga onesrečavala. Bil je kakor sestradan človek, ki mu pred obrazom držijo jed. Iztezal je roke, kakor da hoče vse tisto lam spodaj potegniti ‘ nase. Ta mali stvor, njegova roka mu je zakrivala pol sveta. Solze so se mu udrle iz oči. Ponoči je spet ležal v svoji sobi ves zbit od trudnosti in razburjenja. Ni bil nič več otrok. Nekega dne, in to kmalu, pojde ven in bo romal kar naprej, vedno naprej. In nikogar ne bo vzel s seboj, nikogar! Obličje Device je sijalo s stene. Ona ga je prinesla sem, so pravili. . « Začel je premišljevati in je spremenil svoj načrt. Njo bo vzel s seboj, kadar pojde od tu. Bilo je bolje, če človek ni čisto sam. Potreboval je nekoga za pogovor. Obiskom pri patru Ksaveriju, uram branja in razgovarjanja z njim so se pridružile še dolge opazovalne ure gori v vrhu drevesa. Seveda od tistega dne, ko je prvič splezal tja gor, so nje. govi tovariši iz snovi na dvorišču pobegnil med sence spomina. Samo Marija je ostala. Kar je sanjal o njej, to je tudi drugim ljudem veljalo za resnično. Nekega dne jo je skrbno privezal na hrbet in jo vzel s seboj na drevo, kakbr da bi jo hotel skušati s kraljestvi tega sveta. Da mu zvečer, ko je šel spat, ni o tem vedela reči čisto ničesar, to je pomenilo zanj hudo razočaranje. Sčasoma je spoznal veliko življenja krog in krog, saj je dan za dnem visel v vrhu drevesa. Spoznal je hiše in njihove prebivalce, konje, osle in vole, ki so vlekli vozove v mesto ali pa od vasi do vasi. Tako je Antonio tudi zvedel, da so na svetu razen njega še drugi resnični otroci. Nekega jutra je namreč opazoval celo procesijo vozičkov, ki »o peljali učenke v samostansko šolo. Kakor oblaček so vozovi prijadrali vsi hkratu, tik preden je v samostanu pozvonilo, po poti od mesta. Ko so zavili v uličico za samostanskim zidom, ni mogel več videti, kaj se je zgodilo z njimi. Navzlic temu je pa prav v kratkem poznaj vso ljudi na vsakem vozu. Vsako jutro so bili isti. Zato si je le redkokdaj pustil vzeli priliko, da je ta čas gledal z drevesa. Vse do zadnjega je svoje nove pridobitve skrbno skrival. Saj je vedel, da bi se morda izdal že, če bi izpraševal po tujih otrocih. Toda trdno je sklenil, da jim bo migal z drevesa. Toda prav ta čas, ko je to sklenil, ni biio več otrok, ker se je z začetkom poletja pouk nehal. Pater Ksaver pa je zdaj mislil,' da je prišel čas, ko je treba končno odločiti o Antonijevi usodi. Imel je za to svoje načrte. Najrajši bi bil fanta pripravil za vstop v semenišče, ki je blizu Rima. Za to pa je bilo predvsem potrebno, da bi ga vzel malo s seboj v svet. Že je na fantu opazoval poteze, ki mu niso bile več pogodu. Njegovo željno izpraševanje in predmet njegovega posebnega zaupanja je že kaj pogosto kazal na tisto vneto radovednost, ki polni mladino tudi izven samostana v teh letih. In ker so bil okoliščine že take... skratka pater Ksaver je šel k materi prednici in sc z njo razgovoril. Prednica mu je pri trdila. Nikakor pa fant ni smel stopiti nasproti življenju izven samostana brez spremstva svojega duhovnega varuha. Mati prednica je Antonia skoraj pozabila. Imela je zadnje čase veliko različnega dela. Mislila pa si je, da je konec koncev, kar boljše, če počakajo, da bodo imeli zagotovljene učenke za' prihodnje šolsko leto, preden bi so prikazali z nedobrodošlim najdenčkom doli v mestu. To bo nedvomno vzbudilo mnogo govoric. Poklicala je Antonia. Pred njeno togo zunanjostjo se je fant zakrknil. Od dolgega poučevanja je bil njen glas nehote postal osoren. Antonio je molčal in molčal. Prednica ni odkrila v njem nič tistih darov, o katerih je pater Ksaver tako navdušeno govoril. Mislila si je: '•Zmotno navdušenje duhovnika brez otrok.« Po njenem so lahko še v miru čakali. Torej so Antonia poslali nazaj na njegovo dvorišče. Prav za prav je pobegnil sam kakor odrešen tja. Splezal je naravnost na drevo in pater Ksaver ga ni mogel najti. Spet je drselo mimo poletje, trgali so ga samo številni pobegi v hladno višino vejevja, gruljenje golobov in enolično brundanje patra Ksaverija. Deseto poglavje. Živinče uide. Ko jo Antonio pozno v jesen spet videl vrtince prahu, ki so jih dvigali bližajoči se vozički in so se otroci vrnili v šolo, je bil to zanj velik dan. Med njimi je bilo veliko novih deklic. Ena izmed njih mu je posebno ugajala. Ta je skoraj vedno prihajala malo prepozno s svojim lenim debelini pritlikavim konjičkom. Njenega obraza ni mogel dobro videti, ker je voziček izginil v ulici za zidom vedno tedaj, ko bi ji bil ravno dobro pogledal v obraz. Poskusil jo je v mislih presaditi na svoje dvorišče, toda manjkal mu je njen obraz. — Razen tega je umetnost, dasi je v resnici oživljal sanje, pobegnila od njega. Zato ga je pogled na dekletce, na njeno skrivnostno prihajanje in odhajanje vedno bolj mučil. Začel si je slikali v mislih, kako tečejo in se vežejo hodniki, ki so držali čez napol prazno samostansko krilo, ki ga je dobro poznal. Pri tem je odkril nekaj važnega: Dokler so bili otroci v hiši, niso bile nune v tem, bolj oddaljenem delu stavbe v svojih celicah. To mu je dajalo poguma. Zato je svoja raziskovalna romanja vedno temeljiteje izpeljavah Tretji dan je našel hodnik, ki je držal na prosto. Brez diha, po koncih prstov, še bolj v strahu kakor takrat, ko je prvič splezal na drevo, si je drznil stopiti na prag in pogledati ven. Svet se mu je ravno širil nasproti. Treba mu jo bilo samo postaviti nogo nanj in stopiti ven. < To je tudi storil. Najprej silno previdno, potem pa drzneje. Ko ga senca strehe ni več varovala in je udarila nanj polna sončna svetloba, se je zravnal iz napol čepeče drže in stal kakor možak. Toda tudi zdaj je spet prišel v ozko ulico, ki je imela na desni strani samostan, na levi pa visok- zid. Spredaj in zadaj se je ulica nalahno zavijala, da ni mogel videti daleč. Obrnil se je desno in-prišel do kraja, kjer je bil samostanski zid popravljen z novo opeko svetlejše barve, kakor da so zazidali slepo okno. Čez čas so se drevesa z obeh strani sklenila, in se zazdela Antoniu začucla znana- Kar nenadno je stal pred hišo patra Ksaverija. 'Kar noter!« je dejal pater. Slovenska dekleta v nedeljo na Brezjah. Množica in skupnost, kakršno je sposoben sklicati in zbrati okrog enega vzora samo misterij vere in narodne zavesti »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6HII. Telefon 1091 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.