OSREDNJA KNJIŽNICA ibli#* 3 nu« sožoW leseclo lUlfjSM i dež« Primorski c UP 1J1 nevmk Poštnina plačana v gotovim n onrk Abb. postale I gruppo Lena oUU lir Leto XXXVI. Št. 86 (10.606) TRST, nedelja, 13. aprila 1980 ']VT .^MORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* <1 ’ 0Vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, niko® inili: Jl * na*1 obči« jr ve •adnf d<0 ljubil J3 IRANSKA KRIZA IN VLOGA EVROPE red čaja-3 b deti'a kakoI do- vel 71? ert v I no ba* 10 Ta bije, ■ ■„o da fr >d- dr f fr c 00 ZS' S i i# , ^ ,vtf ni i lanskega leta je de-im T?*,Pn' svet- pozdravil uspeh ihee-i. rev°lucije, ki je po več i,secih bojev prisilila šaha, da Br»i?aPiUS^ državo in je s tem mila dolgoletno diktaturo, ki anHP^men‘la Iran v neke vrste rWo kolonijo in je, posebno jem.Iem času, vladala s teror-h'1} z izkoriščanjem naravnega 0 stva. Vendar pa se pot Irana kou2tih°Kni- ™zvi.jala po priča- tei ‘v' “-molu se je nam-ciia U.ai°- da islamska revoiu-fcooivr ^os vroblemom, ki so se p CI‘i in da koran ne more biti Cravna osnova za sodobno družic nastal v drugih časih S ker nerahdrU9ačnih družbenih raz- Ta?JV’} *emu PO je novi vodilni — in z njim dobršen del vah Valstva ~ vztrajal pri osno-slrn’ na katerih je zrasla islam-še publika. V državi je tako so hr° Pohajalo do neredov, ki ,jj ' i v dobršni meri tudi posle-° ^zadovoljstva drugih narod-soo|l*In p°idičnih skupin, ki niso 0«isale s tako strogo versko stv er^vii° države; to nezadovolj- reafecil T drufl stra™ izzv do popolnege gospodar-Se.°o embarga, kar zadeva Iran. »Iti - ^rajo pri teh Carterjevih trnlpth Pomembno vlogo tudi no-hlJ^oPolitične razmere v ZDA. rišk eni ie P° enl strani ame-da 1 predsedniic že skoraj gotov, dat b° v h°ju za določitev kandi-* demokratske stranke za je-hitet* Predsedniške volitve urediti rlennedj/ja, tega ne more trnjem Polhvah samih, kajti v zad-. času je postal njegov na j-iZrJ'}neiši lekmec Ronald Reagan Preri naPodalen; Carterju očita Projem popustljivost in sedanji z Jj^dnik ni mogel nadaljevati ukr-OPjem; nekaj je pač moral °n,ti zato, da se ne znajde je-o !' ob predsedniških volitvah, nah- stanju, v kakršnem se n°J° sedaj. V tem primeru bi t„mret postal lahko ranljiva tar-^.svojih nasprotnikov in bi bila < Bova potrditev za predsednika Ptolo verjetna. jel nr pa ukrepi, ki jih je spre-res erter- ne morejo biti pot k fjji Uariju te nevarne krize. Arne-^1 Predsednik je pristopil k te-o^Prašanju na strogo blokovski v>, brez upoštevanja svojih tradicionalnih zaveznikov. Njegovi sklepi ne predstavljajo torej zaostrovanja svetovne krize zaradi vsebine same, ampak predvsem zaradi načina, s katerim jih je hotel Carter uveljaviti. Ameriški predsednik je tokrat jasno pokazal, koliko upošteva svoje evropske zaveznike. Od njih in od Japonske je namreč jasno zahteval, naj se pridružijo ukrepom, ki so jih sprejele ZDA proti Iranu. To se mu je zdelo nekaj naravnega in verjetno ni pravilno ocenil dometa te svoje zahteve, tudi kar zadeva gospodarsko plat vprašanja. Če bi namreč lahko do neke mere trdili, da so odnosi z Iranom za ameriško gospodarstvo manjšega pomena, z izjemo dejstva, da so ZDA izkoriščale iranska naftna polja in štedile s svojo nafto, tega ni mogoče govorili o zahodnoevropskih državah in o Japonski, ki i-majo z Iranom živahne poslovne stike. Te države predvsem krvavo potrebujejo iranski petrolej, poleg tega pa se njihovo gospodarstvo okorišča z bogatimi investicijskimi posli z Iranom: gre za gradnjo cest, jezov, letališč, naftovodov, vodovodov in drugih infrastruktur. Za samo Italijo pomenijo ti trgovski stiki že za 2.000 milijard lir sklenjenih ali drugače dogovorjenih pogodb. V večji ali manjši meri so za gospodarske odnose z Iranom zainteresirane tudi druge države zahodnega bloka. Carterjeva zahteva po popolnem embargu do Irana bi torej koristila le političnim interesom ZDA. Tem bi lahko dodali tudi vojaške interese, ker bi bila s prekinitvijo trgovine oškodovana tudi iranska vojska, ki ne bi prejemala nadomestnih delov i~i novega orožja, vendar pa je vprašanje predvsem politično. Washington hoče s tem dokazati svojo moč, oziroma moč svojega bloka in mu ni mar, da s tem močno oškoduje zeveznike. Na take zahteve pa zahodnoevropske države in Japonska ne morejo pristati. Kljub temu, da so te države zveste zaveznice ZDA, bi s pristankom na Carterjeve zahteve potrdile neomajno «leadership» Wa-shingtona in slepo ubogljivost ukazom iz ameriške prestolnice. Skratka, potrdile bi strogo delitev sveta v dva bloka z dvema odločujočima centroma, ki usmerjata vso svetovno politiko; to pa bi tudi pomenilo odpoved vsaki možnosti avtonomne zunanje politike, tudi in predvsem ko gre za pomembna vprašanja popuščanja napetosti in miru v svetu. Jasno je, da zahodni svet, države zahodne Evrope in Japonska ne morejo — tudi če bi od tega nc imele ogromne gospodarske škode — pristajati na diktat iz VJashingtona. Drugačen pomen bi imeli ukrepi, ki bi jih lahko države zahodne Evrope sprejele same. Šlo bi vsekakor za avtonomno odločitev; prav v zadnjih dneh pa so marsikje poudarili, da bi morala biti taka odločitev uokvirjena j sklop prizadevanj za premostitev sedanje mednarodne krize. V okviru teh prizadevanj pa lahko prav zahodna Evropa odigra pomembno vlogo, tako v odnosu do ZDA, kot tudi v odnosu do Irana. To je že nakazal zahodnonemški kancler Schmidt, ko je zavrnil arogantno vedenje Washingtona in ga je primerjal celo z «objestno politiko predvojne Nemčije». O tej vlogi bodo ob koncu meseca ponovno govorili predsedniki vlad zahodnoevropske deveterice, še prej pa bo Cossiga odpotoval na kratke razgovore s Schmidtom, z Giscadom in s Thatcherjevo. Jasno je torej, da skuša zahodna Evropa iskati svojo strategijo za sklepe o iranskem vprašanju. S tem ne bo mogla dolgo odlašati, kajti Carter sili zaveznike k hitremu odločanju. Vprašanje je, če ji bo uspelo premostiti odvisnost od ZDA in če bodo zahodnoevropske države sposobne najti skupen jezik, še zlasti sedaj, ko so se izjalovili prvi bojazljivi poskusi'posredovanja z nastopom veleposlanikov tdevete-rice» pri predsedniku Banisadru. Poudariti pa je treba, da je v tem trenutku avtonomen poseg zahodnoevropskih držav nujno potreben. Res je, da se je kriza začela z zasedbo ameriškega veleposlaništva v Teheranu in da so torej Carterjevi ukrepi do neke mere utemeljeni; ni pa utemeljena njegova zahteva po pravici do odločanja v imenu vseh držav, ki sodijo v ameriško interesno sfero. V tem trenutku, ko je po-, trebno angažiranje vseh, da se premosti kriza in vzpostavi prejšnje stanje popuščanja napetosti, je namreč radikalizacija blokovskih pozicij, tako na eni kot na drugi strani, izredno nevarna in v kričečem nasprotju s prizadevanji za u blažitev krize. Zahodne države ves čas trdijo, da vodijo politiko miru in sodelovanja; sedaj je čas, da te besede pretvorijo v stvarnost ih da dokažejo sposobnost avtonomne ga odločanja in sprejemanja tistih pobud, ki b lahko r?s prispevale k premostitvi krize in ne k njenemu zaostrovanju. BOJAN BREZIGAR POJASNILA BANISADRA VELEPOSLANIKOM EGS O usodi ameriških talcev bo odločal novi parlament Zaradi odložitve drugega kroga volitev je vsaka napoved datuma nemogoča Carterjeva administracija v zagati - Bojazen pred morebitnimi vojaškimi posegi TEHERAN — Iranski predsednik Banisadr je včeraj zavrnil zahtevo držav Evropske gospodarske skupnosti, da jih seznani s točnim datumom osvoboditve ameriških talcev, ponovil je le znano Homeinijevo stališče, da bo «o usodi talcev odločala islamska skupščina.« Kdaj se bo to zgodilo ni znano, saj niso še izvolili parlamenta, pred tedni so namreč odložili drugi krog političnih volitev. Osem veleposlanikov EGS se je torej pred odhodom na posvetovanja s svojimi vladami soočilo s pojasnili, ki so bile znane že vsem, saj iranski predsednik po ustavi ne more spreminjati »imamovih« sklepov. Kdor je upal, da bo Banisadr omenil še kako možnost kompromisne rešitve je bil razočaran. Za Banisadra je iranska vlada napravila vse, da reši iransko krizo, a so ZDA »večkrat prelomile svoje obveze« kar je pripeljalo do sedanjega položaja. Sporočilo je jasno: usoda talcev je do zasedanja parlamenta zamrznjena, predsednik pa ne more in ne sme več ukrepati. Vso svojo skrb bo posvetil preprečevanju udarcev ameriških političnih in gospodarskih sankcij, kar je tudi povedal zahodnim veleposlanikom. Iran se v sedanjem trenutku ponovno čuti dovolj močnega, da kljubuje Ameriki, saj je našel politično enotnost, ki se je v zadnjem obdobju krhala. V svojih rokah pa ima orožje naftnega izsiljevanja, ki lahko prepriča ameriške zaveznike, da bi bil ....... PO CARNITIJEVEM OBISKU V SFRJ C1SL in ZSJ o vlogi beograjske sindikalne konference o razvoju Iskanje najširšega sodelovanja sindikalnih organizacij - Zaskrbljenost zaradi negativnega razvoja mednarodnih odnosov RIM — Svetovna sindikalna konferenca o razvoju, ki bo od 22: do 25. aprila v Beogradu, mora predstavljati »spodbudno in doprinos k najširšemu sodelovanju sindikatov pri reševanju problemov gospodarskega in družbenega razvoja v svetu in pri odpravljanju vseh ovir, ki so na poti temu razvoju«, trdi skupni dokument italijanske sindikalne organizacije CISL in Zveze sindikatov Jugoslavije (ZS J), ki so ga sestavili po obisku sekretarja CISL Pierra Camitija v Beogradu. «ZSJ in sindikalna federacija CGIL'- CISL - UIL se že dlje časa trudita, nadaljuje dokument, da bi konferenca doprinesla k dialogu in sporazumu med sindikalnimi organizacijami najrazličnejših teženj pri uresničevanju pobud, ki bi omogočile uresničitev novega mednarodnega gospodarskega reda v spoštovanju avtonomije in izbir posameznih sindikalnih organizacij«. To je bila tudi glavna tema novembrske konference mednarodne CISL. Beograjska konferenca pa predstavlja bistveno razliko, saj se je bodo udeležile tudi sindikalne organizacije Tretjega sveta in socialističnih držav, ki niso včlanjene v mednarodno CISL. Poleg zanimanja italijanskih sindikatov in CISL za gospodarski in politični položaj Jugoslavije ter za razvoj delavskega samoupravljanja na najrazličnejših področjih gospodarskega in družbenega življenja, ima Camitijev obisk v Beogradu svoj poseben pomen v luči priprav na konferenco. Beograjska konferenca predstavlja namreč prvo obširno mednarodno srečanje izven Organizacije združenih narodov (udeležilo se je bo 180 sindikalnih organizacij iz 80 držav) po sovjetski invaziji v Afganistanu. Proti sovjetskemu posegu so se do sedaj izjavile ne samo številne sindikalne organizacije Zahoda temveč tudi številni sindikati Tretjega sveta i neuvrščenih držav. Pri vseh na je prišla do izraza skrb, da ne bi dali manevrskega prostora špekulacijam pri obnavljanju vzdušja hladne vojne. Skupni dokument ZSJ in CISL poudarja namreč «skupno zaskrbljenost zaradi negativnega razvoja v mednarodnih odnosih, tako pri stopnjevanju gospodarske krize, ki tare delavce vseh držav, kot pri udarcih politiki popuščanja napetosti in stopnjevanju oboroževalne tekme, ki bi lahko vodila v spopad ogromnih razsežnosti«, (voc) pristop k ameriškim pobudam prenevaren. Tega se v zadnjih urah končno zavedajo tudi v Washingtonu, kjer so nekoliko omilili napade proti mlačnosti zahodnih zaveznikov, a so zato ojačili besedne napade proti Iranu, ne da bi povedali, kako se bodo v bodoče ravnali. Glasnik Bele hiše je namreč napovedal dodatne akcije, izključil pa je vsaj za sedaj vojaške pobude. Za VVashington postaja torej ključni problem zadržanje zahodnih zaveznikov, saj brez njihovega pristopa k ameriškemu embargu, Carterjevi administraciji ne preostane drugega, kot obnova dialoga z Iranom, ali pa vojaške pobude. Nevarnost, da bi se ZDA odločile za drugo varianto, postaja iz dneva v dan konkretnejša, čez nekaj tednov bodo volitve za predsedniško imenovanje v industrijskih državah severovzhoda, ko bo moral predsednik Carter dokazati svoje »državniške sposobnosti« volivcem, ki vedno bolj glasno zahtevajo trdno roko v zunanji politiki. Prihodnji teden torej ne bo odločujoč samo za ameriške zaveznike, ki mrzlično iščejo kompromisno rešitev, ne da bi žrtvovale svojih interesov v korist Carterjevih volilnih uspehov, temveč predvsem za ameriškega predsednika. Državno tajništvo je včeraj zanikalo vojaške posege, a jih ni v celoti zavrnilo, še vedno je aktualna nedavna grožnja, da bodo sprejeli dodatne akcije, ki bodo pome nile novo tveganje, če ne bodo po,.bil omeniti, d. bo Crtei* »"“S tJSSSfe va administracija vsestransko in finančno podprla ameriški šport, če se bo odbor odločil za bojkot. NEW YORK — Ameriški podpredsednik VValter Mondale je v Coloradu Springsu poslednjič pozval člane olimpijskega odbora ZDA, naj podprejo Carterjev sklep o bojkotu moskovskih olimpijskih iger. Mondale je uporabil običajno izrazoslovje «o državljanski dolžnosti«, ki obvezuje vsakega Američana, da se postavi po robu sovjetskemu ekspanzionizmu, špotnikom pa nareka, da se ne udeležijo moskovskih olimpijskih iger. V vsem tem rodoljubnem izrazoslovju Mondale ni Zdravstveno stanje predsednika Tita zelo težko LJUBLJANA — Splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita je zelo težko. Pljučnica ne pojenjuje kljub uporabi ustreznih antibiotikov. Visoka temperatura še naprej traja. Funkcije ledvic se ne vzpostavljajo. Vsak dan izvajajo hemodializo in ostale u-krepe intenzivnega zdravljenja. V vvashingtonskih krogih ne govorijo več o pomorski blokadi, saj se zavedajo, da bi naletela na o-stre reakcije zaveznikov in bi v celoti destabilizirala Srednji in Bližnji vzhod. Zapora Ormuških vrat ne bi prizadela samo izvoza iranske nafte, skozi to ozko grlo se pretaka namreč dobršen del vse bližnjevzhodne nafte, ki je namenjena industrijskim državam zahoda. Dvomimo, da bi lahko Zah. Nemčija, Japonska in Francija sprejele tako varianto, ki bi povzročila hudo gospodarsko krizo obenem pa predstavljala nevarnost spopada svetovnih razsežnosti, ko se je kriza z napetostjo med Iranom in Irakom še bolj zapletla. Območje postaja iz dneva v dan bolj eksplozivno, ob njem pa si stopita nasproti sovjetsko in ameriško brodovje. (voc) DRŽAVNI UDAR V LIBERIJI Podčastniki predsedniške garde so včeraj ob zori ubili v Monrovii liberijskega predsednika Williama Tol-berta. Vodstvo v državi je prevzel vodja puča podčastnik Samuel Doe, ki ni naletel na odpor in je baje gospodar položaja. V glavnem mestu so bile včeraj množične manifestacije v podporo novega režima, ki je že izpustil iz zaporov vse politične jetnike. (Telefoto AP - arhivski posnetek Monrovie) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMinmiiiiuiiiiiiiiiiirtiiiiiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiMiiia STISKA SE OBROČ OKROG TORINSKEGA VODA RB DVAJSET NOVIH SODNIH POZIVOV ZA ATENTATE V SEVERNI ITALIJI Vsi obtoženci so že v zaporu - Je «blitz» omogočilo Pecijevo pričevanje? - Sindikati menijo, da je treba okrepiti protiteroristični boj in izolirati prevratnike TURIN — Zadnji »blitz« generala Dalla Chiese v severni Italiji, med katerim so aretirali 30 domnevnih simpatizerjev rdečih brigad, se ni še povsem iztekel. Včeraj so namreč aretirali v Bielli in v Tolentinu blizu -Maeer&tč se dva osumljena terorista, ki sta hila baje soudeležena prevratniških akcijah rdečih brigad v severni Italiji, o katerih vodi torinskih preiskovalnih sodnikov že dalj časa preiskavo. Slednji so včeraj izdali še okrog dvajset sporočil o uvedbi sodnega postopka. Ti sodni ukrepi so bili izdani proti domnevnim teroristom, ki so v glavnem že vsi za zapahi, izhajajo pa iz atentatov, ki so jih teroristi izvedli od leta 1976 dalje predvsem v Piemontu in njegovem glavnem mestu. Sodniki so s tem dokazali, da so ugotovili avtorje 7 umorov, 15 ranitev in drugih terorističnih a-tentatov na sedeže strank in policijskih vojašnic. Gre torej za u-more državnega tožilca Coca, pod-direktorja dnevnika «Stampa» Ca-salegna, stražarja Cutugna, vodilnega funkcionarja Lancie Coggiole in policijskih častnikov in agentov Iranska vojska na straži ob meji z Irakom (Telefoto AP) Lanze, Porcedduja in Berardija. Ti razpleti dokazujejo, da je sodnikom po večletnem natančnem delu uspelo sestaviti mozaik operativne zgradbe in širšega kroga simpatizerjev torinskega voda rdečih brigad, kateremu sta načelovala terorista Patrizio Peci in Roc-co Micaletto, aretirana 19. februarja letos. Poleg raznovrstnega dokumentarnega materiala, ki so ga preiskovalci preučili po odkritju treh terorističnih baz v Turinu in zasliševanju vrste aretiranih teroristov (kot so Nicola Valentino, Maria Rosaria Biondi, Vincenzo Acel-la, Raffaele Fiorc in Silvana In-nocenzi), pa postajajo vedno bolj verjetne govorice, da je «blitz» v glavnem omogočilo pričevanje «skesanega» brigadista Pecija. Kaže, da se slednji ni proglasil za «vojnega ujetnika« in da je po srečanju v zaporu z mate/jo in po obljubi, da bodo karabinjerji obzirno ravnali z njegovo družico Giovanno Masso (ena redkih bri-gadistk torinskega voda RB, ki je še na prostosti), sklenil odgovarjati na vprašanja preiskovalcev; To je ena plat preiskave; je pa še druga, ki je tudi pereča in ustvarja veliko vprašanj v sindikalnem in političnem krogu. Zadnja operacija v Piemontu je namreč poudarila dejstvo, da je teroristična dejavnost prisotna v tovarnah; še posebno ugoden teren je odkrila pri Fiatu, Lancii in Sit-Siemensu, kjer so bili zaposleni aretirani delavci in sindikalni predstavniki. To dokazuje »dvojnost politične angažiranosti« teroristov, ki so v zakonitem delu življenja tudi sindikalno in politično angažirani delavci, v ilegalnem pa so ravno tako zainteresirani za vključevanje v delavske boje. PONOVNA VZPOSTAVITEV ODNOSOV MED KPI IN KITAJSKIMI KOMUNISTI Berlinguer odpotuje danes v Peking RIM - Tajnik KPI Enrico Berlinguer bo odpotoval danes na Kitajsko, kamor ga je povabilo vodstvo kitajske komunistične partije. Že v torek se bo sestal s predsednikom Hua Guofengom, predviden pa je tudi razgovor s gom. Na Kitajskem se bo deie-podpredsednikom Deng Xiaopin-gacija KPI, ki jo poleg Berlin-guerja sestavljajo še Giancarlo Pajetta, Antonio Rubbi, Angelo O-liva in Silvana Daneri, zadržala do 23. aprila, nakar- bo obiskala še Južno Korejo. Pred odhodom je Berlinguer v daljši izjavi, ki jo objavlja danes partijsko glasilo L’Unitš, orisal pomen in namen tega potovanja. Tajpik KPI je predvsem poudaril, da gre za ponovno vzpostavitev ' odnosov med italijanskimi in kitajskimi komunisti. Berlinguer je izrazil upanje, da bo prišlo na teh razgovorih do medsebojnega razumevanja in do skupnih pogledov na vprašanja sodelovanja med narodi in med revolucionarnimi gibanji. Potem ko je Berlinguer opozoril na koristnost spoznavanja kitajske stvarnosti s katero se bo delegacija pobliže seznanila, je poudaril, da odhaja na Kitajsko predvsem zato, da najde vsako možno stično točko v odnosih med obema strankama, med obema državama in med obema narodoma v zvezi z vprašanjem miru in mednarodnega sodelovanja. »Nihče to- rej ne more misliti, da je to potovanje naperjeno proti komu, proti drugim komunističnim, delavskim ali naprednim strankam,« je dejal tajnik KPI in poudaril, da se italijanski komunisti ne bodo odpovedali odkritemu pogovoru s sogovorniki, kajti prepričani so, da je samo z odkritostjo mogoče premostiti nasprotja in okrepiti sodelovanje. Berlinguer je nato opozoril na kočljivost sedanjega mednarodnega trenutka in na poslabšanje mednarodnih odnosov ter na nevarnost spopadov. »Ravnovesje terorja, je dejal Berlinguer, ne zadostuje za preprečitev vojne. Treba je začeti z reševanjem velikih, dramatičnih problemov sveta. Za to ne zadostujejo sami komunisti, ampak je treba pospešiti zbliževanje številnih sil, od neuvrščenih držav do vlad, ki se v Evropi in drugod po svetu zavedajo odgovornosti sedanjega trenutka, od komunističnih in socialističnih strank, do naprednih tokov vseh sil, od verskih skupnosti do kulturnih gibanj, ki se kakorkoli zavedajo vloge človeka. K temu zbližanju je treba pripraviti tudi velesile. Mi smo prepričani, da je naloga res revolucionarne sile, kot je naša, da okrepi te napore, vzpodbuja druge sile, se pogovarja z njimi, tako da vzbudi zaupanje pri množicah ljudi, ki si želijo miru in z njim razvoja, pravice, novega sveta,« je še dejal Berlinguer. Včeraj je sindikalna federacija kovinarjev (FLM) še enkrat dčrtala svojo obsodbo terori-ijpične dejavnost in nevarnost vrinjencev v množičnih organizacijah, ki jo je že v petek izrekla turinska sindikalna federacije CGIL, CISL, UIL. Po njihovem je treba v prvi vrsti okrepiti protiteroristični boj, kajti terorizem ima svojo »oboroženo stranko« s točno opredeljeno politično strategijo, taktiko in organizacijo, ki predvideva prisotnost somišljenikov na vseh ravneh družbenega življenja. Torej od ilegale do infiltracije v družbena telesa, kot je sindikalna organizacija. To dokazuje med drugim tudi izjava brigadista Do-menica Jovineja na procesu po hitrem postopku v sredo. Jovine je bil namreč eden izmed 61 delavcev, ki jih je Fiat pred časom odslovila in je zavrnil branilce kovinarskega sindikata, na procesu pa se je nepričakovano proglasil za rdečega brigadista. Pred temi dejstvi sindikalni predstavniki potrjujejo pravilnost suspendiranja osumljencev do pojasnitve njihovega sodnega položaja in poudarjajo, da je za delovanje v sindikalnih organizacijah nujna politična diskrimi-nanta. ki se poslužuje demokratičnega boja za delavske pravice. (nf) Deželna delegacija KPI končala obisk v Zagrebu ZAGREB — Na povabilo predsedstva CK ZK Hrvaške je bila 9. in 10. aprila na obisku v Zagrebu delegacija KPI dežele Furlani je-Julijske krajine, ki ji je načeloval deželni tajnik Giorgio Rossetti. Pogovorov so se udeležili tajnik ZK Hrvaške Milutin Bal-tič, prvi tajnik predsedstva ZKH in predsednik komisije za vprašanja delavskega gibanja in mednarodnega sodelovanja Josip Hrvatin in predsednik odbora hrvaške skupščine za zunanjo politiko in mednarodne odnose Ivo Sarajčič. Italijansko delegacijo pa so sestavljali deželni tajnik KPI in član vsedržavnega nadzornega odbora KPI Giorgio Rossetti, član deželnega tajništva KPI in odgovorni za gospodarska vprašanja Arrigo Pascolat in član predsedstva deželnega sveta za Furlanijo-Julij-sko krajino in predsednik komisije za manjšinjska vprašanja pri deželnem odboru KPI Boris Iskra. Pogovorov se je udeležil tudi konzul SFRJ v Trstu Luciano Beno-lič. Med srečanjem sta si Baltič in Rossetti izmenjala ocene o notranjem položaju v obeh državah in o odnosih med Jugoslavijo in Italijo ter med Hrvaško in Furlanijo-Julijsko krajino. Ob tem sta poudarila pomen osimskih sporazumov za nadaljnji razvoj in utrditev teh odnosov. Pozitivno sta tudi ocenila odnose med ZK Hrvaške in deželno organizacijo KPI v Furlaniji-Julijski krajini. Tajnika Rossettija in njegove sodelavce je sprejela tudi Milka Planinc, predsednica CK ZK Hrvaške* PrunoršlčrSiievnit TRŽAŠKI DNEVNIK 13. aprila 1980 DVODNEVNO SREČANJE NA EKONOMSKI FAKULTETI TRŽAŠKE UNIVERZE Pokrajinska konferenca o kmetijstvu na Tržaškem nakazala jasne smernice za razvoj tega sektorja Konferenca se je zaključila s sprejetjem osnutka dokumenta, ki bo osnova za izdelavo razvojnega načrta za tržaško kmetijstvo - Osnutek dokumenta je na koncu prebral pokrajinski odbornik Lucijan Volk, ki je vodil konferenco Pokrajinska konferenca o kmetijstvu se je iztekla, njen odmev pa se prav gotovo ne bo tako hitro polegel. To je bilo splošno mnenje večine u-deležencev tega dvodnevnega srečanja upraviteljev, strokovnih izvedencev, predstavnikov raznih kmetijskih, sindikalnih, zadružnih in drugih u-stanov in organizacij ter kmetovalcev tržaške pokrajine, katerim je bilo to srečanje v prvi vrsti posvečeno. Tega mnenja pa ne narekuje toliko dejstvo, da je bila pač ustvarjena dobra priložnost za obravnavanje številnih zanemarjenih problemov, s katerimi se sooča tržaško kmetijstvo, kolikor spoznanje, da so se s temeljito večmesečno znanstveno Rognoni prisostvoval zaprisegi gojencev policijske šole Država preživlja hudo krizo, vendar njena telesa so zdržala pritisk in ohranila sposobnost reakcije. Del zasluge za zdrž-nost državnih teles gre pripisati predvsem dejstvu, da so sile javnega reda zdržale teroristični napad in v zadnjem času dosegle vidne uspehe v boju proti sovražnikom demokracije. Tako je poudaril včeraj dopoldne notranji minister Virginio Rognoni, ki je v spremstvu načelnika policije Coronasa prisostvoval zaprisegi 640 gojencev policijske šole pri Sv. Ivanu. Minister se je popoldne vrnil v Rim, po kratkem srečanju s prefektom in odgovornimi za javni red v Trstu. V svojem govoru, v katerem je na kratko omenil vse probleme, ki tarejo državo, je Rognoni posvetil dolgo poglavje prav nujnosti reforme in bolj ustreznega strokovnega usposabljanja policijskih sil. »V nekaj letih — je naglasil — bo morala večina policistov obiskovali take tečaje, kot jih prirejajo v šolah v Nettunu in v Alessandrii.* Ob koncu je Rognoni še pripomnil, da boj proti teroristom ni samo represivni policijski boj, pač pa so potrebni tudi ustrezni politični ukrepi. Zaprisegi gojencev pojicijske pre< šole so prisostvovali predstavniki vseh mestnih in deželnih oblasti ter svojci gojencev. stavili nekakšni temelji razvojne-stavili nekakršni temelji razvojnemu načrtu za tržaško kmetijstvo, na katerih naj zraste dejansko neki nov odnos javnosti in odgovornih upravnih činiteljev do zahtev kmetovalca, pa tudi do potreb samega družbenogospodarskega razvoja na Tržaškem v širšem pomenu besede. Za vse to gre prav gotovo priznanje pokrajinski upravi, ki je to prvo konferenco o kmetijstvu omogočila, pa tudi Kmečki zvezi, ki je že od nekdaj spodbujala javne uprave k takšnim pobudam, ter seveda skupini strokovnjakov, ki so izvedli tako pomembno raziskovalno delo, ki je bilo osnova zavzete razprave na konferenci ter stvarnih predlogov za izdelavo razvojnega načrta. To delo se s konferenco ni zaključilo in to je včeraj izrecno pou daril pokrajinski odbornik Volk, ko se je v svojem zaključnem posegu zahvalil vsem, ki so dali svoj prispevek konferenci. Vse kar je izšlo s te konference, je dejal odbornik, bo treba pravzaprav skrbno pretehtati in razvrstiti v dokončnem dokumentu, ki naj bo pravo izhodišče za nadaljnje stvarne posege. Osnutek tega dokumenta so izdelali že včeraj med zaključnim delom konference. Iz njega pa izhajajo naslednje točke: zagotoviti je treba razvoj cvetličarstva, vrtnarstva in živinoreje na Krasu. Načrti za razvoj kmetijskih podjetij naj se zgledujejo po modelih, ki so jih že uresničili tržaški kmetovalci. Opredeliti je treba točne potrebe na področju infrastruktur, kot so cestne povezave ter oskrba vode za namakalne potrebe. Bolje je treba določiti in koordinirati pristojnosti javnih operaterjev na raznih ravneh. Nadalje-je treba restrukturirati deželne tehnično upravne urade (ER SA, Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo, Gozdno nadzorništvo, Službo za gorsko gospodarstvo itd) ter ustanoviti ustrezne urade za kmetijstvo pri krajevnih upravah (občine, gorska skupnost, pokrajina); dejavnost javnih uprav pa bi bilo treba koordinirati na podlagi conskega načrta za ovrednotenje kmetijstva. Pomembna postavka osnutka je korenita revizija urbanističnih norm in kriterijev, tako na deželni kot na krajevni ravni. Urbanistični posegi morajo upoštevati potrebe kmetijskih dejavnosti. Na deželni ravni bi bilo treba zato sprejeti varianto k deželnemu urbanističnemu načrtu za kmetijska področja, na občinski ravni pa bi bilo treba posege prilagoditi deželnemu načrtu. Razširiti bi bilo treba nadalje ugodnosti, ki jih predvideva videmski sporazum glede maloobmejne izmenjave. In končno gre za problem ovrednotenja zadružnih oblik kmetijske proizvodnje, ki sodijo v okvir obvez, ki ju predvidevajo tako osimski sporazumi kot sporazum med EGS in Jugoslavijo. Vsi ti posegi, zaobjeti v osnutku zaključnega dokumenta pokrajinske konference o kmetijstvu, pa izhajajo iz ugotovitev, ki jih je konferenca potrdila, da je treba smatrati kmetijski sektor kot neločljiv del družbe-no-gospodarskega razvoja krajevne in deželne skupnosti, da so predlagane programske pobude opredelitev, na krajevni in sektorialni ravni, smernic deželnega razvojnega načrta in zato je treba vključiti te pobude v normativ in predvideti ustrezna finančna sredstva za njihovo uresničevanje; da igrajo strokovno uspo-sabljenje, tehnična in družbeno gospodarska pomoč ter zadružništvo pomembno vlogo pri razvoju kmetijskega sektorja: da predstavlja obstoj kmetijske dejavnosti enega glavnih elementov zaščite okolja, tako z naravnega, kot etnično kulturnega vidika in da obstajajo možnosti za razvoj agroturizma, ki lahko izboljšajo kakovost življenja krajevnega prebivalstva. To so torej glavni sklepi pokrajinske konference, s katere je izšla še cela vrsta predlogov, zagotovil in želja, da bi bilo tržaško kmetijstvo končno deležno drugačne pozornosti kot doslej. Včerajšnji del je obsegal poročilo o odnosih med kmetijstvom in okoljem v tržaških ozemeljskih razmerah, ki sta ga pripravila prof. Paola Pagnini in dr. Vladimir Vremec, nakar je sledila razprava, v katero so posegli geolog Daria Baldini, predstavnik Cooperative e Mutue Sergio Lorenzutti, predstavnik Slovenskega raziskovalnega inštituta Pavel Š t r a n j predstavnik miljske vrtnarske zadruge Nastasi, predstavnik sindikalne organizacije CGIL Giulia-no Mauro, predstavnica zveze proizvajalcev mehkužcev, ravnatelj Inštituta za rastlinske bolezni Millo, član pripravljalnega odbora konference Alojz Tul in predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin. Tudi ta zaključni krog posegov, kakor številni posegi prvega dne konference, ko je med drugimi govoril tudi dolinski župan Švab, ki ga včeraj po pomoti nismo omenili, je bil dragocen prispevek h konferenci, ki predstavlja nedvomno pomemben korak na poti uveljavljanja tržaškega kmetijstva. NA PETKOVI SEJI MIUSKECA OBČINSKEGA SVETA Z glasovi komunistov in socialistov izglasovan proračun za tekoče leto Ostri napadi manjšine na delovanje levičarske uprave ■ Dvoumna stališča KD do nove skupine «Liste za Milje» ■ Nacionalistična izjava svetovalca PLI Miljski občinski svet je v petek na svoji redni seji z glasovi komunistov in socialistov odobril občinski proračun za tekoče leto. Kot je bilo predvideno, je večinska koalicija zbrala skupno devetnajst glasov (17 KPI - Lista Frausin ter 2 PSI), proti proračunu pa so glasovali demokristjani, socialdemokrat, liberalec ter svetovalec PRI. Z iz- glasovanjem proračuna se je torej zaključila zelo živahna ter pred- vsem polemična fa- političnega in upravnegajžriljeftj§fV lilijah, ki s*’ jo označevan zelo ostri napadi s strani manjšine in predvsem demokristjanov na s. Janjo levičarsko občinsko ' -'i-avo. Osrednja točka petkove seje bi morala biti prav sklepna razprava o proračunu, svet pa je moral prej razpravljati ter glasovati kar o devetih resolucijah, sedem od katerih je predstavila sama svetovalska skupina KD. Te resolucije so neposredno obravnavale različne teme družbenega življenja v Miljah, kot so poudarili predstavniki večine, pa so nekatere izmed teh predstavljale prikrite napade na delovanje u-prave in so bile zato za večino nesprejemljive. Župan Bordon je moral zato za krajši čas prekiniti sejo in po posvetovanju načelnikov svetovalskih skupin, je svet soglasno odobril dve resoluciji o konkretnih vprašanjih splošnega družbeno-poli-tičnega značaja. Debati so Uadile volilne izjave svetovalskih skupin, ki so glede na prejšnje razprave o proračunu v bistvu samo potrdile odnose, ki jih imajo razne stranke do levičarske uprave. Prvi je spregovoril edini svetovalec PLI, ki je v skrajno nacionalističnih tonih napadel osimski sporazum ter napovedal, da bo glasoval Droti proračun Zatem je dal volilno izjavo načilnik svetovalske skupine KD, ki je svoje zelo ostre kritike in napade tokrat preusmeril predvsem na socialiste ter jih »pozival* naj ne sodelujejo več s komunisti pri upravi občine. Predstavnik KD je tudi obširno govoril o novi »Listi za Milje* ter v sklopu računov za bližnje upravne volitve zavzel skrajno dvoumna stališča do te grupacije, ki medtem nadaljuje pravo obrekovalno kampanjo proti sedanji demokratični upravi. Prav pred dnevi so se namreč v Miljah pojavili veliki lepaki te skupine, na katerih je med drugim z mastnimi črkami napisano «KPI izdaja Milje*. Svetovalec PRI Colomba je v svojem obširnem posegu napovedal, da bo glasoval proti proračunu, isto je potrdil tudi socialdemokrat, ki pa je. kljub tem.?ayzel Stvarnejše in odločnejše stališče do nove me-lonarske grupacije v Miljah. Načelnica socialistične svetpvalske skupine je zavrnila 'ostre napade na račun PSI, ki so jih izrekli demokristjani ter naglasila, da se socialisti zavzemajo za dialog in za konstruktivno kritiko, ne pa za kvalunkvi-zem ter aprioristične napade na celotno delovanje uprave, katerih se žal večkrat poslužuje manjšina. Kot zadnji je spregovoril načelnik svetovalske skupine KPI - Lista Frausin, ki je stvarno analiziral uspehe in tudi težave občinske uprave, ki se mora sicer pri težkem vsakdanjem upravnem delu soočati s silami, katerih osnovni cilj je zmanjšati pomen tridesetletnih prizadevanj in boja demokratičnih in delavskih Milj. Volilnim izjavam je sledilo izglasovanje proračuna za leto 1980. Stanovanjsko ogrevanje samo še do 15. aprila MlIllllllimfllllllllllMMmflllllllMIIIIIIIIIIIIIIimMIIIIIIIMIIlUillMMMIiMMIIIIimilMIItllllMIIMIMIIIIIHIIIIHIII SBISAJEVA RAZSTAVA NA GRADU SV. JUSTA Čeprav se o nekdanjih «120 dneh kiparstva ali slikarstva» v času poletne sezone že ne govori več, je tržaško Avtonomno podjetje za turizem in gostinstvo vendarle pri pravilo zanimivo dvojno razstavo, ki bo tokrat trajala vse do konca junija. Letošnja poletna 'likovna manifestacija nosi pečat tržaškega likovnega Carla Sbisaja in nosi naslov «Freske Carla Sbisaja in Trst tridesetih let*. Kot sam naslov pove, gre za dvojno prireditev, dvojno razstavo, ki so jo včeraj odprli na Gradu sv. Justa, s čimer so tudi uradno odprli novo turistično sezono. V imenu upravnega sveta turistične ustanove je pobudo prikazal Halo Giorgi. Carlo Milic pa je obširneje prikazal dobo, na katero se razstava nanaša, namreč na dobo tridesetih let, pa tudi Car la Sbisaja samega, oziroma njego vo dejavnost, njegove umetniške stvaritve. V delu Gradu, ki mu pravijo Ba stione jiorito, sta Carlo Milic in Marino Cassetti pripravila zelo bo gato razstavo tako imenovanih kartonov Sbisajevih fresk, ki jih je gnani tržaški mojster napravil v raznih tržaških javnih in zasebnih poslopjih, poleg teh je razstavijo nih tudi več njegovih del, v glavnem olj. Vrhu tega je v velikih prostorih nekaj desetin slik in šipon, ki so nastali v Trstu v tridesetih letih in ki so jih ustvarili tržaški likovniki. Gre za resnično lep pregled tedanje likovne ustvarjalnosti našega mesta, ki zasluži, da se ob njem ustavimo nekoliko delj. V Caprinovi dvorani Gradu pa je prikaz Trsta v tridesetih letih. Gre za veliko dokumentarnega materiala, planimetrij, fotografij in podob nega, kar vse govori o dobi, ko je Trst doživljal velike urbanistične spremembe, ko so nastajali razni večji objekti, ki so se v poznejšem razvoju vključili v celotno mestno tkivo, pa čeprav včasii. tudi na naš račun, na račun slovenske komponente našega mesta. Sicer pa tudi ta razstava zasluži temeljitejšo obdelavo. Od pojutrišnjega dne, 15. aprila, ne bomo smeli v Trstu več ogrevati stanovanj v smislu lanskih zakonskih predpisov o varčevanju s kurivom. V toplejših krajih so morali ogrevalne naprave ugasniti že 31. maraca, v hribovitih in goratih področjih, kot npr. Courmayerju ali Brixnu, pa se bodo ljudje lahko še naprej greli. To velja tudi za zdravstvene domove ostarelih in mladoletnih. Ministrstvo za industrijo računa, da je bilo od lanskega oktobra do letošnjega marca privarčevanih v vsej državi 530.000 ton plinskega olja za kurjavo. Precej manj je bilo prištedenega gorivnega olja in nafte. Nasprotno se je zaradi mno-žičnejše uporabe električnih pečic povečala poraba električnega toka. ki je lahko dosegljivo, saj je vgrajeno le meter od tal. Iz spalnice so odnesli krznen plašč iz sviščeve kože (marmotta), vreden milijon tristo tisoč lir ter nekaj kompletov starodavnih kovancev iz zlata in srebra v skupni vrednosti 500.000 lir. cesti Sinoči na Trbiški avto trčil v vespo Nia Trbiški cesti se je sinoči' pri-| petila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena 20-letna prodajalka, Dalma Perossa, doma iz Ul,- Svevoi 5, Dekle se je peljalo na vespi 125, ki jo je upravljal 24-letni Renzo Nor-dio iz Ul. Piccardi 6, ko je v vozilo trčil avto citroen, ki ga je vozil 34-letni Danilo Kraškovič iz Istrske ulice 57 in ki je po vsej verjetnosti izsilil prednost. Mlado prodajalko je trčenje silovito vrglo na asfalt, pri čemer je utrpela močan udarec v rebra. Z rešilcem Rdečega križa so jo nemudoma pripeljali v glavno bolnico ter jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala V Miljah so uradno odprli družinsko posvetovalnico .sws« Z včerajšnjega uradnega odprtja miljske družinske posvetovalnice Upravitelji miljske občine so s sodelovanjem naprednih in demokratičnih krajanov slavili novo in pomembno družbeno-politično zmago. Javnosti so včeraj odprli družinsko posvetovalnico, za katero se je domači ženski svet pričel boriti pred* petimi leti in ki je, čeprav okrnjeno, začela delovati pravzaprav že pred mesecem dni. Nahaja se v Battistijevi ulici 14 ob vhodu v mestece, kjer so sedeži občinskega urada za javne storitve, zdravstvenega urada ter ambulatorija. Posvetovalnica bo tu le začasno, občina ji namreč ureja ustreznejše in nove prostore drugje. Slovesnost je privabila tudi predsednika pokrajinskega zdravstvenega konzorcija Pessata, navzoči so bili predstavniki občinske uprave z županom Bordonom na čelu, dalje številni svetovalci (tudi ni posvetovalnica namenjena le ženskam, ampak tudi moškim. Umestna pripomba, kajti često se zdi, kot da bi spolnost in z njo povezani problemi zadevali le ženske. Dobro bi bilo, je pripomnila, da bi se moški glas kdaj pa kdaj čul tudi znotraj upravnega sveta, nazadnje pa podčrtala važnost ustanove kot sredstva kulturne rasti v spoznavanju in poglabljanju življenjsko bistvenih vprašanj. Posvetovalnica ima ginekologa in ginekologinjo, babico, psihologinjo in socialno asistentko, bavi pa se s problemi kontracepcije, sterilnosti, skladnega spolnega življenja v dvoje, nosečnosti, preprečitve rakastih obolenj (pap-test), prekinitve nosečnosti in, kot rečeno, zdrave in ne farizejske spolne vzgoje. (dg) iz opozicije) ter seveda članice izvršnega in upravnega odbora posvetovalnice, pa še zastopnice ZŽI -UDI in drugih ženskih organizacij. Tudi precej moških je bilo ali bolje rečeno: zakonskih mož. To je kar iznenadilo predsednico Ziili -Postogna, ki je pozdravila goste in jim orisala cilje novega socialnega organizma, širšo javnost je pozvala, naj čim množične je zahaja v posvetovalnico, kajti vse preveč je še nevednosti okoli spolne problematike in poznavanja celo lastnega telesa. To je prišlo do izraza že med dosedanjim delovanjem, je pripomnila gospa Ziili rekoč, da naravno podobo spolnega odnosa med moškim in žensko še bolj izkrivlja pornografija. Naglasila je, da ni posvetovalnica morda zaprta ustanova, v kateri bi se šli obravnavanje kakšnih verskih problemov, ampak je to ustahova, ki je odprta slehernemu človeku ne glede na jezik, socialni položaj, politično prepričanje ali svetovnonazorsko opredelitev. Zaključila pa je’ š trditvijo, da «ženske nikakor nočemo ambulatorija*, temveč naj bo to pravi socialni center. V slovenščini je spregovorila Daša Tomšič - Svetina, članica upravnega in izvršnega odbora. Izrazila je željo po kar najuspešnejši dejavnosti posvetovalnice, povabila prebivalstvo k tesnemu sodelovanju in poudarila, da je ustanova v enaki meri posvečena pripadnikom obeh narodnosti. Nazadnje je odbornica za zdravstvo Balbijeva izrecno naglasila, da zdraviti približno mesec dni. POBUDA ČLANOV KRAJEVNE SEKCIJE SSK Vloga proti vinkulacijam in razlastitvam v Skednju Klasično trčenje na križišču Včeraj zjutraj okrog 11. ure so na ortopedski oddelek tržaške glav- __fiO Intnn Mo. Ob tej priložnosti je turistično podjetje izdalo slikovno in tekstov no bogat katalog, ki obsega kar 200 strani zanimivega materiala. ne bolnišnice sprejeli 62-letno Ne-rino Pregare por. Pascale iz Ul. Felluga 47. Zdravniki so ji ugotovili udarce po desnem ramenu in desni roki, sumijo pa tudi, da si je zlomila ključnico. Ozdravela bo v mesecu dni. Malo pred tem se je ponesrečenka peljala z možem Amletom z avtom fiat 500 po Ul. d’Alviano. Namenjena sta bila v Ul. Broletto, ko je iz Ul. Caduti sul Lavoro nenadoma privozil s sim-co 1000 33-letni Luciano Carli in trčil v mali fiat. V nesreči je bila ranjena samo Nerina Pregare. Tatovi v stanovanju pri belem dnevu Neznani tatovi so pri belem dnevu vdrli v stanovanjsko hišo in odnesli skoro za dva milijona lir plena. Zgodilo se je v Gabrovcu včeraj zjutraj. Giuliano Perco, ki stanuje v Gabrovcu na štev. 104, se je zjutraj ob 8.30 odpeljal na delo in se vrnil domov po 14. uri. Toda v hiši je našel pravo razdejanje in je nemudoma poklical policijo. Ta je v bežni preiskavi ugotovila, da so tatovi vdrli skozi okno kopalnice, Zelena površina naj bo aktivna, t.j. obdelovana kot doslej, ne pa pasivna in še zanemarjena povrhu - Ugovor $ tehnično utemeljitvijo je vložila tudi Kmečka zveza Na pobudo članov in prijateljev krajevne sekcije Slovenske skupnosti je okrog stopetdeset domačinov iz Skednja podpisalo vlogo na tržaško občino proti nameravani vin-kulaciji obsežnega področja v spodnjem delu naselja (Ulica Ponticello in druge), ki jo predvideva predlagana varianta k Varianti štev. 25 splošnega regulacijskega načrta in ki naj bi po zamisli občinskih načrtovalcev služila za ureditev javnega vrta. Poleg tega je še večje število posameznih lastnikov prizadetih zemljišč podpisalo in poslalo na občino svoje individualne pritožbe proti omenjenemu načrtu. Prebivalstvo Skednja, ki dobro pozna potrebe svojega kraja, je v veliki večini proti takšni vinkulaciji področja, ki ne koristi nikomur, zato so se brez pomislekov pridružili pobudi za zavrnitev omenjene variante. Zato pričakujejo, da bo tržaška občina realistično preverila upravičenost vseh pritožb lastnikov in drugih krajevnih prebivalcev Skednja in umaknila nemogoč predlog variante, ki tako krivično prizadene področje v bližini pokopališča, Ul. Ponticello in bližnjo okolico. Proti takšni varianti so sami urbanistični razlogi, kajti vinkula-cije brez konkretnih možnosti za uresničitev dvomljivih potreb so še posebno krivične in nesmiselne, dalje javni razlogi za ohranitev etničnega razmerja med prebivalci ter preprečitev bodočih razlastitev. Na omenjenem področju naj bi občinska uprava uredila «zelene površine*. Načrt je povsem nerealen, ker tudi že obstoječih zelenih površin občina ne zmore vzdrževati. Ške-denjski park, ki se razteza od Ulice Baiamonti proti vrhu škedenjske-ga griča, je recimo pravo smetišče. Ali naj potemtakem v Skednju nastane še eno takšno smetišče brez vsake koristi za celotno skupnost, in za ceno nepopravljivega u ničenja lepo gojenih vrtov številnih malih zasebnikov? Prizadeti prebivalci Skednja hkrati pričakujejo, da bodo to njihovo občuteno zahtevo podprle vse demokratične sile, ki so jim problemi in stiske naših ljudi pri srcu. H gornjemu sporočilu krajevne sekcije SSk naj dodamo, da je tudi Kmečka zveza v imenu neposredno prizadetih lastnikov terenov vložila na tržaško občino ugovor proti vinkulaciji zemljišč za ureditev občinskega javnega vrta. Ugovor je kolektiven, za vsakega lastnika posebej pa je KZ izdelala planime-trijo v razmerju 1:1000 iz katere jasno izhaja, da je predlagana občinska varianta v splošnem občinskem načrtu, ki je bila izdelana razmerju 1:5000, na mnogih me- stih tehnično neizvedljiva. Prav je, da je omenjeno področje vinkulira-no za zeleno površino, toda v tem primeru je mnogo bolj koristno, da je ta zelena površina aktivna, to je obdelovana kot doslej, in da prinaša lastnikom še koristi, kot pa da bi bila pasivna in povrhu še zanemarjena. Stane Raztresen v Domu Albina Bubniča V Domu Albina Bubniča v Repnu je sinoči repentabrsko prostvetno društvo Kraški dom priredilo posrečen kulturni večer, ki je v celoti zadovoljil pričakovanja krajanov, ki so napolnili dvorano. Osrednja točka večera je bil izredno u-spel recital gledališkega umetnika Staneta Raztresena, ki je s svojim občutljivim, toplim in mestoma presunljivim podajanjem mojstrsko prikazal obstoj, prigode, kljubovanje in ustvarjalnost slovenskega naroda v naši zgodovini, kot so to skovali verze naši pesniki. Nastopil je tudi domači moški pevski zbor Srečko Kumar, ki je pod vodstovm Mirka Guština občuteno izvajal splet sedmih pesmi. B. S. o Kmetijska zadruga - izreka sožalje odborniku Josipu Sancinu ob izgubi njegove matere. Ob težki izgubi drage matere izreka Zveza partizanov iz Doline tov. Pepiju Sancinu in družini iskreno sožalje. Kmečka zveza izreka svojemu odborniku Josipu Sancinu globoko sožalje ob izgubi drage matere. Ženski pevski zbor Valentin Vodnik izreka iskreno sožalje svoji pevki Majdi Žerjal-Kermac in svojcem ob izgubi drage none. Sekcija KPI občine Dolina izreka tov. Pepiju in Meri Sancin ter svojcem globoko sožalje ob igzubi drage matere. Člani zadruge Dolga krona izrekajo svojemu predsedniku Josipu Sancinu iskreno sožalje ob izgubi drage matere. Na izrecno pokojnikovo željo sporočamo po pogrebu žalostno vest, da je 6. aprila umrl naš dragi in dobri Alojz Pegan-Sergio slovenski tržaški črkostavski mojster Žena Leli in svojci Žalovanju se pridružujejo uredništvo Primorskega dnevnika ravnateljstvo, tiskarji in drugo osebje Založništva tržaškega tiska ter prijatelj Dušan Košuta z družino ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARINA KRAUA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Ivanu Hrovatinu za skrb in pomoč. Žalujoči: žena, sin in hčeri z družinama in drugi svojci Opčine, 13. aprila 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona KARLA BOŽIČ vd. SANCIN Pogreb drage pokojnice bo jutri, 14. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalujoči: sin Pepi, hčere Darinka, Draga in Meri z družinami, bratje Just, Ivan in Servo ter drugi sorodniki. Dolina, Boljunec, Nova Gorica, Koper, Trst, 13. aprila 1980 Slovo od prijatelja LUDVIKA ŽUŽKA Usoda te je prezgodaj iztrgala iz naše srede, ostal nam boš v trajnem spominu kot dober, zvest prijatelj in lovec. V domačem gaju, kjer sedaj po; čivaš, ti bodo pele ptičke, ki so ti bile vedno všeč in si jih ljubil. Ludvik! Marsikatera solza bo zalila cvetje tvoje gomile. Naj ti bo rahla naša domača gruda. Tvoji prijatelji lovci Rudolf Klarič, Rudi šemec ter Emil Furlan Vižovlje, Buenos Aires, 13. aprila 1980 l s k š k š s \ k č h č t s š 1 1 s r Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša draga mama FRANČIŠKA-FANI TURK Pogreb bo jutri, 14. aprila, ob 14.30 v Mariboru. Sinova Danilo in Dominik z družinama Trst, Maribor, Ljubljana, 13. aprila 1980 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža ALDA CLEMENTA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki z nama sočustvujejo, darovalcem cvetja, darovalcem v dobre namene ter vsem, ki so na, katerikoli, načinu počastili, j spomin ppkojnika. - "U včivbv ' žalujoča žena Pavla in Maksi ZAHVALA Ob izgubi naše drage PAVLE ŠTRUKELJ por. KRIŽMANČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči: mož ter hči z družino Padriče, Trst, 13. aprila 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega IVANA KOCMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega pokojnika. Žalujoči svojci Štivan, 13. aprila 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega predragega PEPIJA REBULE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, nabrežinski godbi, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Nabrežina, Prosek, Repentabor, 13. aprila 1980 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega FRANKA RAP0TCA Posebna zahvala vaščanom, PD Slovenec in govorniku z» ganljive besede pri odprtem grobu, celici KPI Boršt, občini in uslužbencem občine Dolina, godbi Breg, župniku in vsem sorodnikom. Žalujoči oče, sestra in bratje Boršt, 13. aprila 1980 ZADNJI POZDRAV FRANKOTU RAPOTCU sredo smo se v Borštu iaui- °d prerano minulega pri-Z rrankota Rapotca. Pokojni ^2- 6- 1940 v Borštu v šoln 'i de'avski družini. Osnovno kar ^ dokončal v rojstni vasi, na-šolo ^ !^P?šno končal industrijsko stnm.!' ■ ^ni in večerni tečaj za Volta Ja br* tehničnem zavodu A. Pa je opravljal samo nečemu ,svetil se Je nato doma-bil15 in zadnjih šest let je čini “5,es?e.n kot telefonist na ob-®il je aktiven na več svetil Posebno pa se je po- št domačemu prosvetnemu dru-Da ri,,0venec- Od mladeniških let Devet nedavnega je pel v domačem S®"1 zboru in zato je dobil tudi ni nHK° ^'allusc o odličje. Društve-1978 »/nik je bil od leta 1968 do liuhii Jjudmi je bil zelo prilika i!!’ ??j je 1° pokazala tudi ve- 2adnjon°otCa' ki ga ^ spremila na vlf^ranko! še doc u slov° Je težko in ganljivo, mimn ebno pa nas pretre- -, ko spre-s svni03 z?dr,j° P°t človeka, ki je vo^t jJ0 Požrtvovalnostjo in marlji-ceinm ve,dno težil le k temu, da bi Dian;;3 družba in še posebno naša čiJ'na odražali človekoljubje in rv-v .Pravične odnose, je ti,rfSca^ s* v najhujših časih, ko 01 v naših krajih vladalo go- rje in teror, ki sta neposredno prizadela tudi tvojo družino. Takrat so se snovali tudi načrti za obnovo družbeno politične in prosvetne de-j; vnosti v sklopu naše skupnosti. Res težko je bilo to obdobje in prav te tegobe in te izkušnje so vtisnile v tvoje srce globok čut spoštovanja svobode in pravic in neizmerno ljubezen do materinega jezika. Docela se je v tebi ukoreninilo prepričanje, da ima vsak človek v svojem življenju določeno poslanstvo in nosi veliko odgovornost ne le za svojo, temveč tudi za bodoče generacije. Zaradi tega si se tudi ti aktivno vključil v vsakršno dejavnost, ki je » rispevala k stalnemu razvoju demokratične družbe in še posebno k ohranitvi naše manjšine v zamejstvu. Zvestoba in ljubezen, ki sta te tesno vezala na domači kr..j in na slovensko besedo, sta se še posebno odražala v tvojem neprekinjenem in neumornem delovanju v sklopu domačega prosvetnega društva, katerega član si postal že kot clora-s^ajoč fant. P.žrtvovalno si pristopil 1: organizaciji in prirejanju vsake prireditve in s svojo aktivnostjo bodril k sodelovanju in dajal zgled posebno tistim, ki so večkrat pozabljali in še danes pozabljajo na pomen iri vrednost, ki ga ima tovrstno delovanje za naš obstoj. Spominjamo se te kot človeka, ki je vedno našel čas in pravo t Jo za pogc 'or in nasvet tako na področju .ružbene c1: javnosti kot vsak ai a —vijenj. na loh. Posebno ljubezen pa si gojil do slovenske pen: , saj si pristopil k domačemu zboru že kot denic in ir.., or al zvest do nedav..aga. Mi-sLl si, in v i mi smo trdno upali in ti želeli, da bi se čimprej vrnil med nas. Bolez.u pa ti je prekinila račune in domači pevski zbor H je ob tvoi< o nrobu ; s'o ven- sko pesmijo ponesel še naš zadnji pozdrav. Ve'i' dolgujemo, . teboj o st-.ja boleča praznina. Hvala ti za vse, k. storil ra na mali narod in za tvojo rodno vas. TJ ir no počivaj v domači grudi, ki si jo tako neizmerni 51. Ohranili te bomo v trajnem spominu! Prosvetno društvo Slovenec Umri je Alojz Pegan slovenski črkostavski mojster .............." ......................... I § V ozkem družinskem krogu, kot je bila njegova zadnja želja, so včeraj pokopali na tržaškem pokopališču Alojza Pegana, za prijatelje Sergia - Gigija, znanega slovenskega tržaškega črkostavca starejše generacije, ki je svoje veliko strokovno znanje namenil skoraj izključno slovenskemu tisku v Trstu. Pokojni Alojz Pegan se je rodil 7. septembra 1912 v Rocolu v zavedni napredno usmerjeni delavski družini, očetu Slovencu in materi Furlanki, ki pa se je naučila tekoče slovenščine. Obiskoval je slovensko osnovno šolo pri Sv. Jakobu, potem večerno obrtno šolo, vendar mu razmere niso dovoljevale, da bi se posvetil študiju, čeprav je že mlad kazal veliko zanimanje zlasti za slovensko slovstvo in je tudi o-gromno bral. Zaposlil se je v tiskarni takratnega slovenskega dnevnika «Edinost» in se izučil za strojnega stavca - linotipista*. V tiskarni, ki je postala zadružna, je ostal tudi po nasilni ukinitvi «Edinosti» do začetka druge svetovne vojne. Nekaj časa je potem delal na Reki in se tam tudi povezal z narodnoosvobodilnem gibanjem in v njem deloval tudi po povratku v Trst. Spomladi leta 1944 so ga zaradi tega aretirali in zaprli v koronejske zapore. Le za las se je rešil smrti v Ul. Ghega. Odposlali so ga v nacistično taborišče Ravvensbrueck, kjer je dočakal osvoboditev. Vrnil se je v Trst in se spet takoj zaposlil v Zadružni tiskarni v Ul. sv. .......................................................■ii"iimiimiiiiiiiiiiiHi.. »anes veseli popoldan Dolina pripravlja edinstveno proslavo obletnice osvoboditve openskem PD Tabor skesa zvrsti delovanja open- 2 ostalim- Tabor ie gojenje stikov rodrHnv 1 pr°svetnimi društvi oz. so-bCsta ! orSanizacijami. V aprilu delio an6 ^finiivi srečanji: v ne-taklišt,- ' h**'0 nastopili moški in Nabrpv pevski zbor Igo Gruden iz K.ižanr r°svetnem domu 40 mlddih Mlad,-"' , anice baletne skupine ŠD tla; a' Vabilo pridnim plesalkam. se;ia Postavijo openski publiki, hekaterj -j meFecev nazaj, ko so si gledal; !!an' domačega društva o-in , ! Križu nastop mladih baletk v povabili na Opčine. Dela zakasn,i'et'nem domu so gostovanje končnoUa' a danes se bodo gostje rtiorn Predstavili z bogatim programih „ tov. Od spletov prekmur-Pa do iPadskih in. štajerskih plesov ta, valsr 3 'z °"ere Ero z onega sve-skesa n\ 'z baleta Coppelia, cigan-orientai Pa ^ Traviate. Čajkovskega takim,-' ega p^esa 'n še in še. V PlesallrneTn, de*u sporeda bodo mlade Goaa v Plesale Valpurgino noč iz Progr.!’Ve opere Faust. Zahtevni Čič, j.j ,Je Pripravila Anka Kocjan-iti j v ... ■ta štiri leta požrtvovalno |etke p 'I11 veseljem vodi kriške ba-•nia 'v . eg , strokovne sposobnosti ta sklaHC',anb'aeva še prefinjen čut kar je barv in /a koreografijo, do s udl njena zamisel. Goste bo-Pozdfa^P^m gorenjskih plesov tauojn!or,!l.a’rnanjši člani folklorne ka Kon- PP T^bor. Tudi te vodi Ante len*"'*- Skratka, ne zamudila popoldneva! aj>es praznuje svoj 75. rojst-1 dan ^GELA GABROVEC na}boljše ji želita hči Korn*na in zet Franc., V dolinski občini so v polnem teku priprave na proslavo 35-obletnice osvoboditve, ki se bo odvijala od 24. do 27, aprila. Proslavo organizira uprava občine Dolina v sodelovanju z vsemi komponentami javnega življenja-v občini; Okvirni spored proslave predvideva v četrtek, 24. aprila zjutraj-v ; gledališču Prešeren o-tvoritev razstave ex tempore vseh šol na tematiko miru v svetu, popoldne pa pričetek spominskega teka, ki se bo nadaljeval tudi po milj-ski in koprski občini ter se zaključil v dolinski občini., Istega dne bosta zvečer v telovadnici otvoritev razstave slik Marija Magajne in skupna prireditev osnovnih in srednjih šol v občini: v gosteh bo osnovna šola iz Kočevja. V petek, 25. aprila zjutraj se bo nadaljeval spominski tek do Milj. Zvečer bo v gledališču Prešeren solistični koncert. V soboto, 26. aprila se bo pozno popoldne vrnil spominski tek iz koprske v dolin sko občino. Zvečer bo v gledališču Prešeren podpis sporazuma o prija- , Danes praznuje 80 let MARIJA TENCE-MAGANJA Mnogo sreče in zdravja ji želijo Mario, sorodniki in prijatelji. Te dni praznujeta 50. obletnico poroke JUSTINA IN STANKO KLUN še mnogo srečnih in zadovoljnih obletnic jima s čestitkami želijo sin Gigi z družino, sorod niki, prijatelji, sosedje in vsi, ki ju imajo radi. teljstvu z občino Marzabotto in kulturni program. V nedeljo dopoldne bo zaključna svečanost pred osrednjim občinskim spomenikom z govori, z vojaško častno stražo in kulturnim programom. Svečanosti se bodo udeležili tudi borci iz pobratene občine Kočevjem Popoldne pa bo občina otvorila filmsko dejavnost v gledališču‘PreščMh s predvajanjem partizanskih filmov. Podrobnejše informacije bomo še objavili. Frančiška, kjer so takrat že tiskali napredne slovenske in italijanske liste in publika 'je. Ko pa se je tudi Primorski dnevnik preselil iz takratne tiskarne bivšega «11 Picco-la» na Trgu Goldoni oziroma Ul. Silvio Pellico k Sv. Jakobu v novo tiskarno v Ul. Montecchi, je tudi Pegan prišel iz Zadružne tiskarne in okrepil črkostavsko ekipo Primorskega dnevnika in ostal njen član do avgusta 1958, ko je odprl lastno linotipijo v Ul. Ugo Polonio. Nabavil si je za tiste čase najmodernejši avtomatski črkostavski stroj in na njem še do nedavna stavil vrste za razne slovenske knjige, revije in druge publikacije ter tudi za potrebe italijanske klientele, predvsem trgovskega značaja. Med drugim je postavil tudi nekaj letnikov Jadranskega koledarja. Alojz Pegan - Sergio je bil resnični mojster svoje stroke. Svoj poklic je imel rad in kadar se je mudilo je presedel za svojim lino-tipom tudi po cele noči. Bil je odličen poznavalec slovenskega jezika, z enako lahkoto pa je stavil tudi v srbohrvaščini, italijanščini, angleščini in po potrebi v drugih jezikih. Prav zato. ker je imel rad svoj tiskarski poklic, ga je tudi vedno skrbel nov tiskarski naraščaj in iz njegove šole je izšel marsikateri stavec mlajše generacije. Čeprav ni bil pripadnik prav najstarejše generacije tržaških slovenskih tiskarjev, bo njegovo ime in delo ostalo tesno povezano z nikoli lahko zgodovino slovenskega tiskarstva in tiska v Trstu, kateremu je ostal zvest do smrti in tudi že v času, ko mu je bolezen preprečevala, da bi delal s polno močjo, kot je bil vajen vse življenje. Starejši časnikarji in tiskarji Primorskega dnevnika ga bomo ohranili v spoštljivem in hvaležnem spominu. JOŽE KOREN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE 11. revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 80 SOBOTA, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NASTOPAJO: ženski zbor Tabor Opčine, Lovski zbor Dekani, ženski zbor Lojze Bratuž Gorica, moški zbor Srečko Kumar Repen, mešani zbor Lipa Bazovica, mešani zbor Hrast Doberdob, moški zbor F. Venturini Domjo, mešani zbor Anton Možina Brje, mešani zbor F. Bevk Prvačina, Komorni mešani zbor Nova Gorica ter Tržaški partizanski pevski zbor. Predprodaja vstopnic od četrtka, 17. aprila, dalje na sedežu SPZ, Ul. sv. Frančiška, v uradnih urah, ter eno uro pred pričetkom. NEDELJA, 20. aprila, ob 15. uri v Ljesah VABLJENI Razna obvestila ■ Koncerti Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje sejo odbora v torek, 15. aprila, ob 15.30. Zaželena polnoštevilna udeležba. Uprava občine Dolina vabi vinogradnike dolinske občine, ki bi radi razstavljali na 24. razstav' domačih vin v Dolini 4., 5. in 6. maja tega leta, naj prinesejo svoje vzorce na županstvo, soba 41 - v uradnih urah do vključno jutri, 14. aprila tega leta. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja v Trstu, Odbor zveze vojnih invalidov NOV in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo svoje člane in prijatelje v petek, 18. aprila, ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano Ul. sv. Frančiška 20, na pripravljalni sestanek v zvezi z ustanovitvijo rekreacijskošport-nega odbora. Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi k predavanju iz ciklusa na temo POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA 6. predavanje: SLOVENSKO VPRAŠANJE V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914 - 1918) IN NASTANEK DRŽAVE SHS Predavanje bo v sredo, 16. aprila 1980, ob 18.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Predaval bo dr. JANKO PLETERSKI Izleti Združenje Union priredi enodnevni izlet na otok Krk - Baška, dne 27. aprila toga leta. Informacije na sedežu Združenja Ul. Valdirivo 36, n. nadstropje, telefon 64459, v uradnih urah vsak dan od 17. do 19.30 razen ob sobotah. Za tržaško »ontertno društvo bo jutri, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert pianista VValterja Kliena. V Avditoriju v Ul. Torbandena bo danes, 13. aprila, ob 11. uri glasbeno srečanje. Dela Mozarta in Straussa bo izvajal pihalni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Sei> gia Siccardija. Razstave V galeriji Torbandena razstavlja Lojze Spacal. V prostorih Slovenskega kluba, Ul. sv. Frančiška 20/n razstavlja TOMAŽ KRŽIŠNIK zbirko sitotisl v na temo Prešernovih Sonetov nesreče. Razstava bo odprta še jutri. V galeriji n Tribbio na Piazza Vecchia 6, razstavlja do 18 aprila furlanski slikar Fred Pittino. V galeriji Teatro Romano je odprta razstava Demetrija Ceja. Razstava bo odprta do 17 aprila. V Kosovelovi knjižnici v Sežani s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, je do 20. t.m. odprta razstava o Prežihovem Vorancu ob °0-letnici njegovo smrti. Na učiteljišču srečanje s slovenskimi matematiki Društvo naravoslovcev in tehnikov priredi 16. aprila ob 17. uri na učiteljišču srečanje z ljubljanskim društvom matematikov. Pobudo za srečanje so dali ljubljanski gostje, ki prihajajo v Trst, da bi podarili nekaj strokovnih knjig slovenskim srednjim šolam iz Trsta in Gorice. Profesor Anton Suhadolc, predsednik Društva matematikov bo predaval na temo «Slovenski matematiki*. Sledila bo izročitev knjig z zakusko. Natečaj za službo pri finančni upravi Tržaško finančno nadzorništvo (in-tendanca) javlja, da bo 16. in 17. t.m., od 8. ure naprej na sejmišču v Rimu, Ul. Colombo. pismeni izpit v okviru natečaja za 556 mest vice-direktorja na poskušnji v vodilnem staležu periferne uprave uradov za neposredne davke. Zadevna pojasnila prinaša Uradni vestnik republike št. 66 z dne 7. marca letos. V palači Costanzi odprli razstavo Dyalma Stultusa , Sifipči so yolflfflači Costanzi odprli posturnno razstavo tržaškega slikarja Dgalma Stultusa, ki sta mu jo pripravila 'tržaška občina in' mestni muzej Revoltella V veliki dvorani je razobešenih večje število umetnikovih vsekakor najboljših olj iz njegove najbolj zrele u-metniške dobe, kot je rekel Cor-rado Marsan, ki je sestavil tudi tekstovno in slikovno zelo bogat katalog, bolje povedano monografijo in ki je spregovoril o Stultu sovi umetnosti izredno številnemu in izbranemu občinstvu. (Fre) ŽENSKA SKUPINA «STU LEDI« PO RADIU KOPER V današnji oddaji «Sosednji kraji in ljudje*, ki je, kot vedno na programu ob 14. uri (po lokalnem času) bo reportaža iz večera o ljudski pesmi, ki jc bil pretekli torek v Slovenskem klubu v Trstu. Novinarka Neva Lukeš je pripravila razgovor s pevkami te skupine, posnela pa je tudi prvi del programa, ki so ga na tem večeru izvajale. V oddaji bodo tudi drugi posnetki iz življenja in delovanja Slovencev v zamejstvu, sodelovali pa bosta tudi priljubljeni Marika in Pepa. f Čestitke Včeraj je praznoval rojstni dan VILKO. Vse najboljše in obilo zdravja mu želi žena Bianka. Jutri praznuje svoj 13. rojstni dan MARKO FERI. Vse najboljše mu želijo mama, tata in sestrica Martina. Danes praznuje 50. rojstni dan naša draga žena, mama in nona ELENA TRAMPUŽ. Obilo sreče, zdravja ter, da bi nas še dolgo vrsto let osrečevala s svojo prisotnostjo ji želijo mož Jože, sin Davorin, hčerka Vedrana z možem ter vnuka Samo in Dunja. Dva naša člana, tovarišica ALBINA BAVČAR in tovariš RUDI JANČAR sta v preteklih dneh slavila pomemben življenjski jubilej. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju ter Odbor Zveze vojnih invalidov jima ob tej priložnosti iskreno čestitata ter želita še dosti zdravih in zadovoljnih let. PD Slavko Škamperle vabi vse člane in simpatizerje na OBNOVITVENI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 15. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih na stadionu 1. maj. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 V torek, 15. aprila, ob 20.30 UMETNIŠKI OBRAZ BENEČIJE 12 ČLANOV DRUŠTVA BENEŠKIH LIKOVNIH UMETNI- S voril Pavdl Petričlč. '•‘'i l/l.... - « VSr /ili I Si. Nato se bo predstavila ™i. RENATO QUAGLIA pesnik iz Rezije. Njegove pesmi v knjižnem jeziku (prepesnila sta jih F. Benedetič in M. Kravos) bt interpretirala Mira Sardoč. Gledališča ll,|'iiiiiii,,lllllllll|||||||||)|)|llllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMnfll,l|l,M|,|,,,|l,,l,,lll,nill,lllllllllllllllininillllllllllll|tlllllll|,|M|,|,,,|,l,ni,,n„iiiiil||,|l|,l|iiiiniiN||||||l||||„„l„l|,„|„ll|llfll„|„ Danes NEDELJA, 13. aprila We , IDA 19.48 Ade ob b.22 in zatone ob ta vZjrie,U?lžina dneva 13.23 - Lu-Jutri ^2 in zatone ob 17.43. ’ PONEDELJEK, 14. aprila v VALERIJA . ta i<) n ; najvišja temperatu-?b 18 „ opinje, najnižja 9 stopinj, 1023,1 mh"1 ^ stopinj, zračni tlak Ur° jue,„ ,Ustaljen, veter 8 km na neta rnJi °dn‘k- vtaga 71-odstotna, taj t^j 0 Pooblačeno, morje sko- °’ temperatura morja 10,7 SMRTI IN POROKE 0aia tij SC) SE: Rudi Brundula, a tano £Venpti. Matteo Cucarzi, • °nelia a?c‘c' Giulia Francella, ta Chia.„ "Ibane. , Karen Cancia-OMRt ? v;?!,Ja. Giovanni Gabassi. f.tai. 65-letni Egidio Ulci- U letna «*;tni. Giacomo Torchetti, tat^am Maria Amabile Sain vd. . OKOLict . [tanina Uradnik Andrea Wehren ‘irnar m- Uradnica Rosanna Tul. Nicolaos Adamichos in de- Včeraj - danes v*šo poroko .. 'taOCSMA, EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 Ul Oriani 2 (Barriera) lavka Frida Pieri, pristaniščnik Sergio Bertocchi in delavka Maria Fie-ghel, zemljemerec Elio Pagnut in uradnica Rosanna Tellini, karabinjer Donato Marchionna in gospodinja Annunziata Santangelo, čuvaj Davor Bercari in prodajalka Arian-na Rossi, novinar Giorgio De Rosa in učiteljica Maria Belancich, upokojenec Carlo Mohovich in uradnica Annalisa Revel, uradnik Claudio Du-ghieri in prodajalka Renata Primos-si, tehnični vodja Giorgio D'Agosti-ni in šivilja Marina Seibleker, bolničar Fiorenzo Hrastic in bolničarka Giuliana Palčič, finančni stražnik Giovanni Delle Foglie in gospodinja Maddalena Catacchio. učitelj Eddy Urizzi in uradnica Luisa Bia-sin, uradnik Mario Tomasi in trgovka Dora E. rotto, univerzitetni študent Licio Manzuff; ' uradnica P„trizia Palcini, delavec Sergio Pa ris in uradnica Laura Valente, zem ljemerec Egidio Barnobi in uradnica Marisa Drioli, inženir Paolo Coz-zj in uradnica Donatella Chiurco, uradnik Lucio Urzi, in prevajalka Serena Marsini, šofe Sergio Oretti in frizerka Daniela Mitri, delavec Sergij Kukanja in bolničarka Mar-cella Fiegl, bančni uradnik Mauri zio Cespa in uradni' Claudia Ga rella, uradnik Mauro Miot in študentka Eriča Bevi)acqua, uradnik Claudio Canciani in odontotehnik E- lisabetta Emmanuele, novinar Fran-cesco Paolo Escoffier in gospodinja Anita Pastori, uradnik Sandro Ales-si in uradnica Annalisa Viezzoli, inženir Roberto Salvtoori in učiteljica Mil.-na Cavicchioli, delavec Roberto Pastrovicchio in uradnica Eugenia Viseri, trgovec Walter Bernes in I 'odajalka Patrizia Ferri, uradnik Paolo Nadal in uradnica Luisa Mo-ratto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13 in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel 68441. LEKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 124, Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek tel 225-141; Božje polje, Zgonik tel. 225-596, Nabrežina: tol 200-121. Sesljan: tel. 209 197, Žavlje: teL 213-137; Milic: tel. 271 124. LOTERIJA BARI 59 67 64 83 84 CAGLIARI 37 11 62 55 56 FIRENCE 48 80 34 81 52 GENOVA 89 69 51 60 3 MILAH 90 75 47 58 62 NEAPELJ 50 43 19 17 87 PALERMO 88 56 47 66 23 RIM 79 86 84 83 72 TURIN 60 62 82 73 56 BENETKE 37 51 72 46 62 ENALOTTO XXX 2 2 X 2 2 X X X 2 ROSSETTI Danes ob 1". in 20.30 bo koncert ansambla «Matia Bazar*. Rezervacije pri osrednji blagajni. * * * Od srede, 16. aprila, bo Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine predstavilo delo Pier Paola °asou nija «Calderon». Režija Giorgio Pressburger. Zadnja predstava v a-bonmaju. AVDITORIJ Pregled predstav 1980. Danes, ob 16. uri bo gledališki ansambel «Cooperativa Teatro Mo-bile* uprizoril Pirandellovo delo «Non si sa come* v režij' Giulia Bosettija. Zadnja predstava. Red «nedelja*. Rezervacije pri osrednji blagajni. • • • Od prihodnjega torka bodo na pa budo Verdijeveg; gledališča spet na sporedu baletne predstave za šole. Za rezervacije in nabavo vstopnic naj se šole obrnejo na tiskovni urad gledališča, tel. 62931. VERDI Danes ob 16. uri sedma upriza ritev Verdijeve opere «Otello». Kino n - 10 - KVOTE 963.100 lir 78.400 lir Cappella Underground Zaprto Aldebaran 16.45-22.00 «Brood*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionaie 15.30—22.00 «La časa degli Zombi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ariston 17.00 — 22.00 «LTiomo venuto dall'impossibile». Malcom Mc Dowell, David Wamer. Barvni film. Eden 16.30—22.00 «La cittš delle donne*. Režija F. Fellini, igra M. Mastroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 »Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep. Grattacielo 16.00 «La spada nella roccia*. Disneyeva barvna risanka. Fenice 17.00 «Star trek*. Barvni film Micnon 16.00 «Tess». N. Kinski. Barvni film za vsakogar. Filndrantmatico 15.30—22.00 «Le porna cuginette*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom., Cristallo 16.00 «Tesoro mio*. J. Da relli, E. M. Salerno, S. Milo. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.00 «Piedone d’Egitto». Bud Spencer. Barvni film. Aurora 16.00 tCafe Express». Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 15.30 «Riavanti marsch!* Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 15.15 «Alien*. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 15.00 «Hair». Barvni film za vsakogar. GLEDALIŠČE ” V TRSTU Kulturni dom John M. S.vnge VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih — uanes, 13, aprila, ob 16, uri ABONMA RED G ,- dr.u ga nedeljh^bd' 'premieri' (fta mesto' 'že napovedane pred stave, ki je' v''jWnefl£fjek, T. aprila odpadla). __A__ GOSTOVANJE GLEDALIŠČA «KOMEDIJA> IZ ZAGREBA IVO TIJARDOVIČ SPLITSKI AKVAREL opereta v treh dejanjih v sredo, 16. aprila, ob 20.30 v četrtek, 17 aprila, ob 17. "ri v petek, 18. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 20. aprila, s 16. uri Zagrebško gledališče «Komedi-ja» bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu samo s štirimi predstavami operete »Splitski akvarel*, in sicer od srede, 16. t.m., do nedelje, 20. trn., Zaradi združitve abonmajev SI MORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI (s predložitvijr abonmajske izkaznice) pri blagajni Kulturnega doma do vključno jutri, 14. t.m., med 10. in 14. uro. Ogledam pa si lahko katerekoli izmed štirih predstav Se deži, ki jih abonenti ne bodo pravočasno -.asedli, bodo v pra daji od torka, 15 t.m., dalje od 10. do 14. ure OSI GLASBENA MATICA Trst Sezona 79-80 9. abonmajski Kon ceri. V torek, 15. aprila, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma AKADEMSKI PEVSKI '.BOR TONE TOMŠIČ iz Ljubljane Dirigent: JOŽE FtlRST Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. Vplačana glavnica in rezerve 1.078.604.352 Vpisana v Register podjetij pri sodišču v Trstu pod št. 4023 Gospodje delničarji so vabljeni na redni občni zbor, ki se bo vršil v prvem zasedanju dne 19. aprila 1980 ob 9. uri ali v morebitnem drugem zasedanju dne 20. aprila 1980 ob isti uri v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo Upravnega sveta; 2. prečitanje poročila Nadzornega odbora; 3. predložitev družbene bilance poslovnega leta 1979 in zadevni sklepi; 4. razno. Opozarjamo gospode delničarje, da na podlagi člena 4. zakona štev. 1745 z dne 29.12.1962, bodo imeli pravico glasovanja samo v primeru, da položijo svoje delnice pri zavodu vsaj pet dni pred zasedanjem občnega zbora. Trst, 5. marca 1980 UPRAVNI SVET TRST — Ulica Fabio Filzi 10 — Tel. 61446 - 68881 IT ‘ * 1 in(,jy7 * *>• VABILO NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V NABREŽINI zadruge z neomejenim jamstvom s sedežem v Nabrežini -Center 106. Vabimo člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 19. aprila 1980 ob 8. uri na sedežu PD Igo Gruden, Nabrežina 89 in v drugem sklicanju z vsaka številno prisotnostjo v nedeljo. 20. aorila 1980, ob 9. uri vedno na zgoraj navedenem sedežu s sledečim DNEVNIM REDOM 1. Poročilo upravnega sveta; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Razprava, glasovanje za odobritev obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička; 4. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat; 5. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo; 6. Določitev najvišjega zneska posojil, ki se sme dati posameznim prosilcem; 7. Razno. Nabrežina, 26. marca 1980 Upravni odbor Predsednik Gvido Zidarič člani si lahko ogledajo obračun in poročilo o obračunu na sedežu zadruge. m GLASBENA MATICA TRST Oddelek za staro glasbo Danes, 13. aprila, ob 10.30 v šob Glasbene matice v Trstu bo predaval o violi da gamba docent ROBERTO GINI Vstop prost! Gospodarsko društvo Kontove) sklicuje 80. REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, 19. aprila 1980, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih irostorih z navadnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani član! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 19. aprila 1980, ob 9. uri in v drugem sklicanju v NEDELJO, 20. APRILA 1980 ob 10. url v dvorani Finžgarjevega doma, Narodna ulica 89, (zraven Hranilnice in posojilnice) z naslednjim DNEVNIM REDOM 1. Poročilo upravnega sveta, predložitev obračuna in predloga glede delitve prebitka 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razprava o poročilih 4. Glasovanje za odobritev obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 5. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat 6. Določitev sejnine za upravitelje 7. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 8. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme dati posameznim prosilcem 9. Slučajnosti Člani si lahko ogledajo obračun in poročilo o obračunu v tajništvu Hranilnice in posojilnice. Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v nedeljo, 20. aprila 1980, ob 10. url. Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana. VSAKDO MORA OB VSTOPU V DVORANO IZROČITI VABILO levm GORIŠKI DNEVNIK 13. aprila 19* V PRAVILNIK RAJONSKIH SVETOV Prefektura je hotela, da bi tudi občina ne sprejela točke o slovenskem jeziku Svetovalci slovenske narodnosti napovedali resolucijo v obrambo naših pravic ■ Odobrena proračuna lekarne in drugih občinskih podjetij ■ Maraton občinskega sveta pred razpustom od srede dalje Tudi goriški občini in ne samo pokrajinskemu nadzornemu odboru je goriška prefektura poslala pismo o »neumestnosti* uporabe slovenskega jezika v rajonskih svetih, kot je bilo predvideno v pravilniku teh svetov, ki ga je letos februarja odobril občinski svet v Gorici. To je povedal goriški župan De Simone na petkovi seji občinskega sveta, ko so mu vprašanja v zvezi s to prepovedjo postavili svetovalci Waltritsch (PSI), Mer-molja (KPI) in Paulin (SSk). Sicer pa župan ni odgovoril pozitivno na vprašanja omenjenih svetovalcev, kar so mu ti tudi očitali, ker je dejal, da je sicer tako iz interpe lacij kot časopisnih poročil in tudi neposredno izvedel, da je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil tisto točko pravilnika, kjer je govor o možnosti uporabe domačega jezika, nima pa še v rokah uradne odločbe nadzornega odbora. S tem v zvezi je socialistični sve tovalec Waltritsch dejal, da so na prefekturi najbrž potegnili iz pod-strejša ali kleti še neuporabljene plakate iz konca tridesetih let, ki so prepovedovali slovenščino in da bo, skupno s svetovalci drugih strank, med proračunsko razpravo predlagal resolucijo, v kateri je poudarjena pravica, da slovenski člani rajonskih svetov govorijo v slovenskem jeziku. Enake misli sta izrazila tudi svetovalca Mermolja in Paulin. Vsi trije so na začetku seje obsodili ta najnovejši ukrep proti Slovencem, ki ne upošteva niti republiške ustave, niti osimskih sporazumov in ki ustvarja, pod pretvezo spoštovanja starega in nedemokratičnega zakona, nemir med tukajšnjim prebivalstvom. Drugače pa je bil seveda zadovoljen fašist Coi oana, ki je bil vložil priziv nadzornemu odboru. Na začetku petkove občinske seje, ene izmed zadnjih v tej mandatni dobi (občinski svet konča z delom 23. aprila, ta teden bodo seje v sredo, četrtek in petek) so svetovalci postavili vrsto vprašanj, že omenjeni svetovalci Mermolja, Paulin in Waltritsch so se hudovali zaradi gostega prometa v Štan-drežu ter prepočasnih del na Tržaški cesti in na mostu čez Sočo pri Ločniku. Waltritsch je še hotel vedeti, ali bo občina sodelovala na protestni sindikalni manifestaciji 23. aprila. Pirellova pa kako bo z socialnim središčem v Ulici Baiamonti. Prišlo je zatem do razprave o letošnjem proračunu občinske lekarne v Štandrežu. ki nima primanjkljaja. Razni svetovalci so poudarili važnost, ki jo ima ta lekarna tako za prebivalstvo štandre-škega in sovodenjskega področja kot tudi za občinske finance, pa tudi ker vrši važno funkcijo javne ustanove ter odobrili njen proračun. Podprli pa so predlog upravnega sveta, da bi zahteval in dobil od ustreznih oblasti dovoljenje, da ima odprto tudi ob sobotah. Zelo razvejana je bila tudi razprava o letošnjem proračunu občinskih podjetij za vodo, metan, luč in avtobusne prevoze. Po poročilu predsednika dr. Marina se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni svetovalci, ki so hoteli imeti neka pojasnila, izrekli nekatere pripombe in izrazili tudi željo, da bi se nekatere službe na področju celotne pokrajine poenotile, saj dela na tem področju več podjetij, ki so vsa javnega značaja. Upravitelji podjetja so tudi povedali, ker so jih nekateri svetovalci na to opozorili, da so letos zakasnili z nekaterimi deli, ker so imeli dela na pretek Ln ----I GORICA. Korzo Italija 76 tal 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STRPJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE ~ PlSAtNISKO POHISTVa SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ UMI tako z novimi priključki na stanovanja kot z deli na obmejnem postajališču. Seja občinskega sveta se je zavlekla pozno v noč. Svetovalci so odobrili izdatke in načrte za več javnih zgradb, polemika pa se je razživela ob predlogu gradnje fi-nancarske vojašnice na obmejnem postajališču. Vojašnico bodo zgradili s sredstvi, ki so na razpolago za gradnjo tega postajališča, v njej bo prostora za sto financarjev, stala bo 1.700.000.000 lir. Opozicija ni glasovala za predlog meneč, da je strošek prevelik in tudi ker je odbor predlagal, naj bi delo šlo v zakup nekemu gradbenemu podjetju, ne da bi za to razpisali dražbe. Kot smo ze omenili se bo razprava o letošnjem proračunu občine pričela v sredo, občinski svet se bo potem sestal tudi v četrtek in petek in najbrž še v prvih dneh naslednjega tedna. ODPRLI SO JO V PETEK ZVEČER V avditoriju razstava šestih mladih slikarjev V petek bo v okviru te razstave predstavitev monografije o slikarju Avgustu Černigoju Šest mladih slovenskih in italijan- skih slikarjev razstavlja v teh dneh v galeriji avditorija v Ul. Roma. To so Bruno Chersicla, Franco Dugo, Livio Schiozzi, Marjan Kravos, Lado Pengov in Edvard Zajec. Gre za skupino mladih umetnikov, ki iščejo v svojih grafičnih delih nova pota, ki morda niso kakemu sodobniku razumljiva, so oa znak novih teženj v umetnosti. Razstavo je priredila Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v sodelovanju z umetniško revijo l’Aste-risco in Slovensko prosvetno zvezo. Odprli so jo v petek popoldne. Uvodoma sta spregovorila tajnik SPZ Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne kolonije Savudrija (od 23. 7. do 6. 8.), Gorje (od 28. 7. do 11. 8.), Vransko (od 24. 7. do 7. 8.). Vpisovanje se konča 15. aprila. Vpisujejo v prostorih SKGZ, Ul. Malta 2. ob delavnikih med 9. in 12. uro. Marko VValtrisch in goriški župan Pasquale De Simone, umetnostna kritika Tullio Reggente in Milko Rener pa sta orisala razvoj teh u-metnikov in njihovo umetniško pot. Razstava je že prvi večer vzbudila zanimanje goriške publike. Odprta je do sobote vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Dodajmo še, da bo v petek, 18. aprila, ob 18.30 v razstavnem prostoru goriška predstavitev monografije o tržaškem slovenskem slikarju Avgustu Černigoju. To bo snet priložnost, da se ljubitelji umetnosti srečajo z enim naših najbolj znanih zamejskih u-metnikov. Natečaj za ravnatelja na slovenski šoli Šolsko skrbništvo sporoča, da je v uradnem listu štev. 93, dne 3. aprila 1980, objavljen natečaj za dodelitev mes^a ravnatelja na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu ali Gorici. VZPODBUDNI REZULTATI NAŠIH KREDITNIH ZAVODOV Kmečka banka in Sovodenjska posojilnic* imata občna zbora konec tega tedna Občni zbor Kmečke banke bo v soboto v novih prostorih na Verdijevem kortt O povečanem poslovanju Sovodenjske posojilnice bo govorna občnem zboru v nedel1 Dva slovenska kreditna zavoda bosta imela konec tedna svoja redna letna občna zbora. To sta Kmečka banka v Gorici in Kmečko-de-lavska posojilnica v Sovodnjah. Kmečka banka bo imela občni zbor v soboto, 19. aprila, ob 17. uri v novih prostorih na Korzu Verdi 51. Na dnevnem redu imajo poročilo upravnega sveta in nadzorstva, odobritev bilance za poslovno leto 1979 in razdelitev čistega dobička, izvolili bodo tudi enega člana nadzornega odbora, ker je eno mesto v tem organu prazno. Tudi na občnem zboru sovodenjske posojilnice, ki bo v nedeljo, 20. aprila ob 11. uri, bodo odborniki podali poročilo o lanski bilanci, na dnevnem redu imajo izvolitev odbora. Ker je sovodenjski Kulturni dom v popravilu, bo občni zbor v stavbi osnovne šole v Sovodnjah. Lahko omenimo še nekaj zanimivega v zvezi z občnima zboroma obeh slovenskih kreditnih zavodov. Že iz gornjih vrstic je moč ugoto- . minimumu .............................mm.mn..... NA POBUDO KRAJEVNE SEKCIJE Javna razprava KPI o problemih Štandreža Dosedanje uprave so v Štandrežu izvajale politiko namernega raznarodovanja - Potrebna večja angažiranost upraviteljev in samih domačinov V četrtek je bilo v štandrežu srečanje, ki sta ga priredili tamkajšnja sekcija in mestni komite KPI. Na srečanju, ki je bilo namenjeno pogovoru o najvažnejših problemih Štandreža, so sodelovali pokrajinska svetovalca KPI Ivan Bratina in Silvino Poletto, goriški občinski svetovalci Vilma Brajnik, Boris Cocea-ni in Ace Mermolja ter Livij Antonič, ki je ob začetku srečanja pozdravil prisotne v imenu štandreš-kih komunistov. Omenjeni govorniki so v svojih posegih najprej spregovorili o odnosih javnih ustanov, posebno izvoljenih svetov, do problemov, ki tarejo štandrež. Govor je bil o regulacijskih načrtih (Ricinato io. Costa), o prevoznem postajališču, o razvoju kmetij- m ** Prispevajte za** DIJAŠKO MATICO KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA Espomego trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica mednarodni sejem fs. gorica 24..»,» 4. ** 1980 $ UPNIK DELAVNIKI 16. - 23.30 DAN PRED PRAZNIKOM IN PRAZNIKI 10. - 23 30 gožizia esposLZLom Informacije: Or alfi - Ulica della Barva 15 — GOBICA — Tel. 0481/33440 n« 11 I Urevi)rcd ungluria 13 - VIDEM - Tel. 0432/206160 stva in o nakazanem prispevku Goriškega sklada, o obrtništvu in zdravništvu, o kulturnem in družbenem razvoju štandreža in seveda o novih nalogah in pravicah bodočih rajonskih svetov. Izvajanja prisotnih je povezovalo osnovno vprašanje: kaj storiti, potem ko so v dolgih letih upravitelji (občinski in drugi) posegli v celotno podobo Štandreža in pri tem povzročili znatno škodo prebivalcem, škoda je bila gospodarska, družbena in kulturna, kar pomeni zelo preprosto dejstvo, da je Štandrež utrpel bistveno krivico, ki se imenuje namerno raznarodovanje. Vse škode, ki jih je štandrež u-trpel, so bile torej napad na nekaj osnovnega, na Slovence~1n"slovensko prisotnost. Omejevati splošni razvoj* kraja pomeni omejevati ^at rodni razvoji 'Pd tej ugotovitvi "šd udeleženci srečanja poudarili, da se bo štandrež še v bodoče spreminjal (prevozno postajališče in drugo), zato pa bo potrebno veliko naporov demokratičnih sil in seveda Štan-drežcev, da spremembe ne bodo pomenile šibe, ampak da bodo domačini lahko vsestransko razvijali narodne, kulturne, družbene in gospodarske sile in to v konstruktivnem smislu. Javni upravitelji bodo tu nosili velike odgovornosti, prav tako oa, kot so ugotovili prisotni, bo potrebna vedno večja angažiranost samih domačinov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maggio, tel. 73328. BERITE REVIJO STALIŠČE DO BODOČIH VOLITEV Socialistična stranka na Goriškem za tradicionalne levičarske koalicije Tudi v pokrajinski upravi naj pride do široke levičarske, demokratične koalicije Socialistična stranka na Goriškem potrjuje svoje dosedanje koalicije v okviru levičarskih. strank, se zavzema za sestavo levičarskih list in za sodelovanje neodvisnih in demokratičnih sil, v občinah, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev ter se bo po volitvah v večjih občinah, kjer velja proporčni sistem, zavzemala za to, da pride do obnovitve levičarskih koalicij v Krminu in Gradišču. kier sta že sedaj levičarski upravi. Prav tako se bo socialistična stranka zavzemala, da pride v pokrajinski upravi, če bi sedanji e-nobarvni odbor izgubil zaupan ie široke koalicije, ki ga sedaj podpira, do levičarske koalicije. Le-ta mora sloneti tudi na sodelovanju z nekaterimi političnimi silami, ki sicer ne sodijo v levičarski krog. so pa sestavni del alternative sedanjemu sistemu. , To je stališče, W so ga zavzeli] # na seji pokrajinskega odbora socialistične stranke, tudi da bi odpravili nekatera napačna tolmačenja, ki so se pojavila v tisku v zvezi s političnim položajem v naši pokrajini. Govorili so seveda o rešitvi krize na deželi, o tem ie Dodrobne.je poročal deželni tajnik Bravo, na tudi o prinravah za upravne volitve in Dotrdili v zvezi s tem smernice, ki so bile sorejete na nedavnem pokrajinskem kongresu stranke. PRIPRAVE NA VOLITVE V Sovodnjah pomlajena lista Občinske enotnosti Osmega in devetega junija bodo upravne volitve. Na Goriškem bomo obnovili občinske svete v dvajsetih od skupno 25 občin. Prvič bomo volili neposredno tudi člane rajonskih svetov v Gorici, Gradišču in Krminu. Volitve bodo tudi v treh slovenskih občinah, v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. Medtem ko se ponekod šele pogovarjajo o pripravah na volitve in o sestavi kandidatnih list, so v sovodenjski občini že uspešno zaključili to fazo priprav na volitve. Ponovno se bo predstavila lista Občinske enotnosti, ki upravlja občino že tri desetletja in ki uživa zaupanje večine prebivalcev. Po treh desetletjih je nastopil, hočeš nočeš, čas večjih generacijskih spre- NI PRVOAPRILSKA ŠALA - JE RES !! ! PREVERITE NAŠE CENE! V najmanjši trgovini na svetu ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 ; boste brez dvoma našli to, kar Iščete In kar ae vam Izplača « NEKAJ CEN V NASI TRGOVINI V APRILU 1980 podložene jopice Iz gabardina 5.900 lir j ženska lanena krila s pasom 4.500 lir t kavbojke SUPER RIFLE 11.900 Ur otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (ie oprane) 4.500 lir l ženska krila iz gabardina 8.000 11- spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila bouclč 8.000 lir moške in ženske kavbojke (te oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 lir mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 Ur Dinar menjujemo po 40 VSEM KUPCEM POKLANJAMO SPONKO ZA KLJUČE memb. Starejši upravitelji prepuščajo mesto mlajšim. Od dosedanjih svetovalcev liste Občinske enotnosti, katere nosilec je bil vsa ta leta župan Jožef češčut, bodo ponovno kandidirali le štirje, osem kandidatov je novih, od katerih je eden že sodeloval (v eni prejšnjih mandatnih dob) v občinskem svetu. Pa še prijetna novost. Med kandidati na listi Občinske enotnosti sta tudi dve ženski. Ob zadnjih volitvah je bilo nekaj težav z volilnim sedežem v Gabrjah, oziroma v Rupi, kjer so volili občani Rupe, Gabrij in Vrha. Ta sedež bo ob prihodnjih upravnih volitvah v sovodenjski osnovni šoli. Neuradno smo izvedeli, da se bo občinski svet v, Sovodnjah, pred zapadlostjo mandata (24. aprila) se stal še nekajkrat. Prva seja je napovedana za četrtek, 17. t.m. DEŽURNA CVETLIČARNA Dežurna cvetličarna v Gorici — Curato Vera, Ulica Torriani 63. viti, da bo občni zbor Kmečke banke v njeni novi stavbi na Korzu Verdi 51. To je novi sedež Kmečke banke, ki sicer še vedno posluje v Ulici Morelli. Stavba na Verdijevem korzu bo vseljiva najbrž čez mesec ali dva, prostor za občne zbore in druge podobne seje in srečanja pa je v enem gornjih nadstropij že urejen. Člani Kmečke banke si bodo lahko ob tej priložnosti ogledali stavbo in ugotovili, kako bodo v njej porazdeljeni prostori. Kmečka banka posluje v Gorici že od leta 1909, vedno je bila v Gorici razen v letih prve svetovne vojne, ko je morala, tako kot drugi zavodi, v begunstvo na Štajersko, najprej v Celje, zatem pa v Glinje, imela je svoje pisarne v raznih krajih, sedaj je prišla do svoje stavbe na najbolj prometni goriški ulici, na tisti ulici, na kateri smo imeli Slovenci pred prvo svetovno vojno in tudd po njej tja do konca dvajsetih let kar tri slovenske banke. V teh novih prostorih, v katerih gredo notranja gradbena in urejevalna dela h koncu, bo Kmečka banka lahko še bo'' kot doslej razvijala svojo dejavnost. Sovodenjska posojilnica pa je lani preuredila svoje prostore, jih primerno povečala, s tem v zvezi je tudi povečala svoje poslovanje in precej dela imajo tudi v tem času, tako da so pred kratkim povečali tudi število uslužbencev. V tej posojilnici imajo sedaj zaposlene tri uradnike, poslujejo kot vse druge banke vsak dan. Na nedavni otvoritvi novih prostorov doberdobske hranilnice smo lahko slišali, da je ta v zadnjem letu zelo razširila svoje poslovanje in da ima izglede za še bolj razvejano dejavnost. O lanskem poslovanju Kmečke banke in Sovodenjske posojilnice bomo slišali v soboto in nedeljo na občnih zborih obeh teh naših kreditnih zavodov. Že iz tega, kar smo napisali pa je razvidno, da bodo poročila pozitivna in optimistična. V PRIREDBI SPZ Tržaški partizanski zbor na proslavi OF v Gorici Tržaški partizanski pevski zbor bo pel na proslavi ebletniee -vetanovat« ve Osvobodilne fronte,,,slovenskega naroda in osvoboditva^^jci jo Slo*, venska- prosvetna- zvezsr priredi v četrtek, 24. aprila, ob 20.30 v avditoriju v Ulici Roma v Gorici. Na •imiiiiiiiranniiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiniiiiMiiuiiiiiiMiiuiinuifiiiiMiiiiiiMiimiiiiiMmMiiiiiiiiiiiMiiHiiiM POGOVOR NA TRGOVINSKI ZBORNICI Kako spoštovati predpise o osni obtežitvi kamionov Goriški šoferji predlagajo, naj globe za prekrške plačujejo dobavitelji - Težnja po dajanju prednosti železniei Na sestanku delegacij Gospodarske zbornice Slovenije ter naše trgovinske zbornice, ki so ga imeli v začetku tedna v Gorici, da bi se seznanili s težavami v mednarodnem tovornem prometu, je tekla beseda tudi o osni obtežitvi v Jugoslaviji ter pogostnih globah, ki jih plačujejo italijanski prevozniki. Zakon o prometu v Jugoslaviji je zelo natančen ter ga tudi spoštujejo. Slovenske ceste so namreč sila obremenjene ter pretirane osne obtežitve povzročajo izredno škodo na cestah, zlasti spomladi, po odjugi. Goriški avtoprevozniki pristavljajo, da prihaja do preobtežitve tovornjakov predvsem zaradi dobaviteljev blaga. Navedli so tudi konkreten primer z lesom. Avtoprevoznik se pripelje v žago, da naloži eno količino žaganega lesa. ožiti, vendar se naj-v precepu. Prodaja- mu naloži celotno pošiljko, za zatrjuje, da je les izsušen in Včasih se dogodi, da žagajo elejše deske in je teža zaradi v tovornem pro- Šoferji tovornjakov se izgovarja o, da ne morejo nadzorovati teže MLADINSKI CENTER in ŠZ DOM priredita v torek, 15. t.m., ob 20,30 v Dijaškem domu v Gorici (Svetogorska ul. 84) srečanje z jugoslovansko smučarsko reprezentanco (B. Križaj, 3. Strel, T. Vogrinc, J. Franko in drugi) Vabljeni! ker verjame dobavitelju, da je breme težko, denimo, 20 ton, v resnici pa ima 30 ton. Jugoslovanska delegacija je izvajanja goriških avtoprevoznikov in špediterjev vzela na znanje ter obljubila, da bo s temi težavami seznanila predvsem žage. Vprašanje predstavlja več vidikov gledanja na tovorni promet, med katerimi je prav gotovo tudi preusmeritev tovorov na železnico, ki zagotavlja cenejše prevoze, ter s tem povezana politika varčevanja z nafto. Prireditve tem koncertu bo tržaški partij zbor, ki nastopi prvič v Gon" celovečernim koncertom, izvajal** najnovejši program z našlo"* «Zemlja in narodi*. Predavanja Slovensko planinsko društvo ^ v četrtek, 17. aprila, ob 20.$ ^ predavanje Željka Cimpriča o tah zgornjega toka Soče. Pre®' nje bo v prostorih kluba Simon o" gorčič. Društvo slovenskih upokojence* Goriškem vabi člane in prijaOT soboto, 19. aprila, ob 16. uri v gorčičevo dvorano na Verdije' korzu 13, na predvajanje koli sveta*. Razna obvestila Danes so na Goriškem di sledeče bencinske črpalke: Gor , Esso Ul. Aquileia, Total Trg cipio, Mach Ul. Lungo Isonzo, Manzano, Esso Tržaška ulica: TdJ Agip Ul. Valentinis, Total Ul- ? Marco, IP Ul. IV. novembra; Kr®* Esso Drevored Venezia Giulia; ™ diška: Esso Trg Unita. Smučarski odsek SPD Gorica P* redi v soboto, 19. aprila, ob 20. v domu Andreja Budala v Stan®; žu družabni večer za člane ob j* grajevanju svojih tekmovalcev, jjj jave sprejemajo na sedežu drusi (prijav po telefonu ne sprejema'1’" še danes. Goriški fotografski krožek Cffl1 goriška občinska uprava vabita, torek, 15. aprila, ob 20.30 na P*v vajanje diapozitivov o goriškem & lem semenišču. Predavanje bo * želnem avditoriju. m V domu Andreja Budala v l v drežu bo v torek, 15. aprila, ob ™ ; sestanek predstavnikov društev organizacij, ki sodelujejo v pnPjjj ljalnem odboru za postavitev sp0"' nika v NOB adlim vaščanom sestanku bodo razpravljali o nov osnutku spomenika. Slovensko planinsko društvo - , šča udeležence družinskega izlet* ob'* Repentabor, 20. aprila, da bo a# bus vozil po sledečem redu: 6% ca (Travnik) ob 14. uri, PevnL- most 14.05, Podgora 14.10, Štah®L godnje 14.20. Prip0*® 4iJ5^jn»£qyodnje se točnost. Kino Gorica vo# VERDI 15.00—22.00 «Qualcuno *■ sul nido del cuculo*. J. NicMJJJ in L. Flechter. Prepovedan ; dini pod 14. letom. < CORSO 15.30—22.00 <11 ladrone*-J Montesano in E. Fenech. Ra* j film. VITTORIA 15.30-22.00 L meriški film. Kino gledališče -dvorana: 17.00-19.00 «Cante*“ ryjske zgodbe*, italijanski SVOBODA 16.00 »Fantastično F®, vanje v balonu*, ameriški 18.00-20.00 »Zadnji karatč & rec», hongkonški film. j DESKLE 17.00—19.30 »Piranha* meriški film. V torek, 15. aprila 1980, ob 20.30 bo zadružno gledališče «Cooperati>'a Teatro Mobile*, ki ga vodi Giulio Bosetti, nastopilo s tridejanko Lui-gija Pirandella »Non si sa come*. Predstava bo v veliki dvorani UGG v Gorici. Izleti 11III I II M SPD Gorica priredi 20. aprila izlet na Nanos. Odhod z lastnimi sred stvi ob 8. uri s Travnika. Ob 10. obletnici smrti Nanuta darujeta žena Irena Rado 20.000 lir v sklad za P®8 vitev partizanskega spomenik* Štandrežu. hI,< Ob 10. obletnici smrti nepo** ji Marjele daruje družina Brajn®^ Štandreža 20.000 lir za prosV® društvo »Oton Župančič*. jj\ Namesto cvetja na grob Jerka, darujeta družini Mar a* * Florenin 15.000 lir za onkološki ter v Gorici. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta BERETTA JERKA-R0NČI se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov sp^ min in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala msgr. Močniku, domačemu župniku, vse!" sorodnikom, pevcem in darovalcem cvetja. Števerjan, 13. aprila 1980 Žalujoči: žena, sin ln mat! Ob drugi obletnici tragične smrti našega nepozabnega IVA TOMAŽIČA se ga z ljubeznijo spominjamo mama in tata, žena Lidija s sl' nom Davidom ter brata Marjan in Jurij z družinama. Rupa, 13. aprila 1980 J GORIŠKI DNEVNIK 13. aprila 1980 Naša ledinska imena na področju Štandreža Štandrež Vrtojbnsko Med prvimi, ki so se navdušeni Odzvali naši pobudi zbiranja in be lanskih in krajevnih imen, s° Wli štandrežci. Kako tudi ne bi, saj je prav območje njihove vasi, nekdaj samostojne katastrske in politične ob-0'oe, v zadnjem desetletju podvr-mpo velikim spremembam. Kjer so bde še pred leti njive, so ali bodo postavili tovarne, preko štandre-skih njiv gradijo avtocestno pove-j®v0> na Jeremitišču in na Vrtoj-benskem bodo kmalu odprli med-harodm mejni prehod za blagovni Promet in zgradili veliki tovorno Postajališče, od Gorice sem se na Nekdanje štandreško področje zajedajo nova naselja ljudskih hiš, v katerih v glavnem živijo priseljen-Cl' Čez deset, dvajset let bo od Nekdanjega Štandreža, od nekda-nJe podobe kmečkega predmestja ostalo bore malo! Če ne drugega bo ostal seznam ledinskih imen s Priloženo karto, ki so ga na poduši. našega predloga izdelali domačini. Pravzaprav je ta dokument *8d skupinskega dela, saj je pri Njegovi sestavi sodelovalo kar 18 Standrežcev, v glavnem starejših P^N in kmetovalcev, ob pomoči nekaterih domačih izobražencev. Že sama poprečna starost (skoraj 65 *et) je dovolj zanesljivo jamstvo, da je bilo opravljeno res temeljito dalo, ki zaobjema ljudsko izročilo v razdobju zadnjih sto let, oziroma več kakor dveh generacij. Pred dokončno izdelavo zemljevida pa smo se kljub temu odločili da se-mmn še prej objavimo v Primorskem dnevniku: z drugo besedo, ga damo v široko razpravo, Pri sestavi osnove, ki smo jo po-SNadovali Štandrežcem, smo se po-služili arhivskega gradiva. Iz kairskih map (najstarejša je iz ‘Ota 1822) smo izpisali vsa ledinska in krajevna imena z označbo Približne lokacije. Nastal je seznam jmkih trideset imen, ki smo ga predivi domačinom, ki so ga pregledni, dopolnili in popravili ter nam Posredovali gradivo, ki ga danes objavljamo. Za nekatera imena so dam štandrežci posredovali celo pazlago. Objavljamo nekaj takih •men. Posebej velja opozoriti na Ppjem Roje, Velike Roje, oziroma Kojce. z imenom Velike Roje, ali samo Roje domačini označujejo prostor, kjer je danes letališče. Menda je bilo za kraj nekdaj v rabi tudi ime Budal ali Budalovo. Rojce pa je kraj, kjer so po vojni zgradili begunsko naselje in kjer je občinsko igrišče. Poleg tega velja opozoriti še na ime Škrjanske Roje. Tudi v Štandrežu zasledimo sicer značilno ime šanca, kar pomeni o-kop, nasip, breg. Z imenom šanca označujejo Štandrežci kraj na jugozahodu nekdanjega občinskega področja, tik ob Soči. Zanimiv je nastanek ledinskih imen Na novem, Novali, V kvartah. Gre za zemljišče, ki je bilo nekdaj državna last. Država ga je prepustila občini, slednja pa porazdelila med občane. Medtem ko je smisel večine imen dovolj jasen, bi bilo treba podrobneje raziskati pomen in izvor nekaterih. Tako npr. ali so Žukance ali v Župancah (v katastrski mapi) res nekdanje županove njive, oziroma tisti del zemlje, ki jo je imel v obdelavi župan. Dalje ni jasen izvor imena Bržanišče ali Buržanišče, Knjetišče. Iz seznama ledinskih imen, ki je bil napravljen na podlagi katastrskih map, je skupina sodelavcev črtala nekatera, za katera' ni bilo mogoče ugotoviti točne lokacije. To pomeni, da so se imena v teku poldrugega stoletja ali povsem izgubila, ali pa, da ne spadajo v območje nekdanje štandreške občine. Tako sodelavci niso vedeli za lo kacijo imen Pri renčanci, Na flor-janovi poti, Pri Marušičih (Pri Ma ruščah) in Zemlja. Morda bomo s sodelovanjem celotne štandreške skupnosti le uspeli ugotoviti, na kaj se ta imena nanašajo, kakor tudi, da bomo v zemljevid vnesli še druga. Pri zbiranju ledinskih in krajevnih imen v Štandrežu so sodelovali: Danilo Marušič, Karlo Ho-ban, Lojze Cijan, Emil Briško (Miljo), Ludvik Nanut (Blažonov), A-lojz Nanut, Danilo Nanut, Damjan Pavlin, Milan Pelicon, Viljem Zavadlav, Stanko Marušič, Jožef Nanut (Vrdjanov), Lojze Mučič (Gič-ko), Anton Marvin, Terezija Lutman vdova Beltram, Andrej Pavletič (Drejče), Emil Cingerli (Miljo), Lojzko Paškulin in Cvetko Nanut. VLADO KLEMŠE • trsi. mi ^,|>iiiitlAjiiiiiaiiiiiiiiii,iiliiiiiiiiiii,illiiiiii,iiiiirtiiiaiiavl|liiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiitaititiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiaiiiiiBiiii(BuiiMiaBt« »iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiif RAZSTAVA JE BILA ODPRTA NEKAJ MESECEV Risbe umetnikov dežele Furlanije-Julijske krajine Č 0)lC. 'Jl*jo00na, Špacapan, Zigaina. ^Zamisel razstave se je porodila ta Potrebe po preverjanju likovnega ri?oja v deželnem prostoru s po-risbe ne pač kot naključnega PaAlmenia* a** mimogrede beležke, Pa kot primarnega zasnutka in ftih re^°č rojstva lika samega. ttv - torei nos*i° v seN’ yes seh vidikov. Da bi se racionalno in u-spešno odzvali tej pomembni nalogi so se slovenski arhivisti že leta 1974 v Slovenj Gradcu odloči* li, da izdajo svoje glasilo ARHIVI. Revija, ki izhaja v Ljubljani, je glasilo Arhivskega društva in vseh arhivov Slovenije. Oba zvezka revije Arhivi in publikacijo Viri so člani Arhivskega društva predstavili širši slovenski javnosti na tiskovni konferenci, ki je bila v Ljubljani 9.4. 1980. Delavni sestanek, katerega so se j- deležili številni kulturni in politični delavci in seveda arhivisti iz vse Slovenije, je nakazal široko razvejano problematiko, s katero se arhivska služba vsakodnevno .sooča. Racionalna in uspešna arhivistika potrebuje namreč v današnjem času razširjeno in poglobljeno teoretično podlago, ki naj oi bila zasnovana meddisciplinsko, saj je treba načela, po katerih danes arhivisti delajo, teoretično posplošiti in uzakoniti. Prav to funkci jo naj bi imela revija Arhivi, katere koncept predstavljamo v njenih bistvenih rubrikah. Tj so: — Razprave in članki, kjer so objavljeni prispevki s področja arhivistike, to je o zbiranju, obdelovanju, varovanju, vrednotenju in uporabi arhivskega gradiva. — Obvestila, kjer je prikazano pomembnejše gradivo v domačih in tujih arhivih, pomembno za slovensko zgodovino, ki pa je še neznatno. — Delo arhivov in arhivskih organizacij, kjer bodo izšla poročila o razrešitvah pomembnejših pro-b'emov, ki se pojavljajo ob vsakdanjem delu arhivov, o problemih, obravnavanih na domačih in tujih sf”okovnih posvetovanjih in o ti-s‘:h rezultatih, sklepih in dognanih. ki utegnejo imeti spodbudne posledice za razvoj slovenske arhivske službe, — Ocene in poročila o domačih in tujih arhivskih publikacijah, ki bodo opozarjale na tisto literaturo, ki lahko koristi slovenskemu teoretičnemu in praktičnemu arhivskemu napredku. — Bibliografija bo prinašala podatke o natisnjenih delih slovenskih arhivskih delavcev in delih o slovenski arhivski službi. — Osebne vesti pa bodo obveščale člane o kadrovskih spremembah v okviru društva arhivarjev. Uredniški odbor je, zavedajoč se te„a, da so v Sloveniji kot zadnji začeli izdajati tako revijo, predlagal naj se razvije splošna razprava o tej publikaciji. Sprejete bodo sugestije, ki bodo revijo metodološko in praktično izboljšale. Revija si je kot programsko osnovo postavila tudi cilj sodelovanja s slovenskim zamejstvom. Zato je že v svoji prvi številki, ki je 'Z-šla v letu 1979, objavila študijo tržaškega zgodovinarja, profesorja Sama Pahorja »Pregled arhivov na Tržaškem*. Avtor je v s-ojem prikazu predstavil sintetiziran pregled tržaških arhivov, kjer bo marsikdo dobil potrebne napotke in podatke za tržaško preteklost. Mislimo predvsem na slovenske srednješolske profesorje, k' bi dijake lahko usmerjali v arhivske fonde, nato na domače znanstvenike in tiste v matični domovini in na študente zgodovine, katerim je s tem pregledom prihranjena marsikatera pot. V študiji so namreč pregledno prikazani naslednji tržaški arhivi: A. Cerkveni / — 1. Škofijski arhiv, 2 Kapiteljski arhiv v Trstu in v Miljah, 3. Samostanski arhivi (Moški in ženski benediktinski samostan, Jezuitski kolegiji), 4. Župnijski arhivi (Stolnica sv. Justa, Milje štivan. Dolina, Opčine, Repenta-bor. Prosek, škedenj), B. Posvetni / 1. Občinski arhiv, 2. Graščinski arhiv. BERITE REVIJO 3. Arhivi državnih uradov. Arhivi slovenskih organizacij in zasebnikov. Tudi drugi letnik revije Arhivi s tekočo številko 1-2, ki sta pravkar izšli, ne zanemarjata primorske problematike. Prof. Metka Gombač je z razpravo »Upravni organi in njihovo gradivo v Slovenskem primorju 1945-47» prikazala gradivo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PN 00), ki je nastalo v polpreteklem obdobju, »ko si je naše ljudstvo skupaj z najnaprednejšim delom italijanskega ljudstva postavilo temelje ljudske oblasti in uprave*. Avtorica nam za pravilno uokvirjenje arhivskega gradiva prikaže tudi zgodovinski okvir, ki je širši javnosti v mnogočem še neznan, čeprav se je takrat »le za kratek čas, a vendar, pisala svetla stran-primorske zgodovine.* Predstavljeno gradivo je zelo bogato, pisano je v glavnem v slovenskem jeziku, več je tudi dvojezičnih spisov, dobro je ohranjeno, ter spada v časovni razmak 1945-1947. Gradivo lahko uporabljamo za proučevanje razvoja ljudske oblasti, gospodarstva, kulture in prosvete, zdravstva, socialnega carstva itd. Iz njega lahko črpamo vire. Ki osvetljujejo vlogo PNOO v boju za pravično razmejitev primorskega ozemlja. Iz povedanega lahko spoznamo, kako bogato iu vsestransko je bilo delovanje tega ljudskega organa. V razpravi so podane smernice raziskovalcem najnovejše zgodovine, ki naj osvetljujejo dejansko širino in demokratičnost, s katero je bila zastavljena ljudska oblast v Slovenskem primorju, v Trstu in v Istri. Prva številka Arhivov vsebuje torej referate iz slovenjgraškega simpozija slovenskih arhivistov, druga številka pa obravnava kompleksno tematiko Razvoja upravnih inštitucij na Slovenskem od srede 18. stoletja do današnjih dni. Pregled je s stališča vseh raziskovalcev in znanstvenikov humanističnih ved izredno zanimiv, saj konkretno opozarja na ohranjene in izgubljene fonde in daje navsezadnje tudi smernice za bodoče raziskave. V objavljenih pregledih lahko raziskovalec izve. če gradivo obstaja, spozna stanje fondov in ustroj celobje arj^vsjte .^lužbe. ,Revija Arhivi ima torej velik vpliv na arhivistiko, obanam pa potrUa omejevale na dve zgodovinski obdobji in sicer na čas NOB in na srednji vek. Ostali čas je bil glede izhajanja virov zanemarjen, razen korespondence 19. stoletja, ki je izhajala pri zgodovinskem inštitutu SAZU. Omenjena serija, katere prva številka je torej pravkar izšla, si postavlja kot cilj izdajo izbranih dokumentov iz pre lomnih obdobij slovenske zgodovine zadnjih dveh stoletij. To izkazuje tudi prvi zvezek Virov, ki je kot začetek izbral leto 1917. Objavljeni dokumenti prikazujejo preganjanje koroških Slovencev, in zadevajo tudi Slovence v Trstu in Gorici, s strani avstrijskega državnega aparata v času prve svetovne vojne. Objavljena sta bila le dva dokumenta in sicer vojaške in vladne komisije pri dunajski vladi, ki v svoji popolnosti pomenita zaokroženo dokumentacijsko celoto. Značilnost teh dokumentov je v tem, da so jih izdale avstrijske oblasti same. V teh dokumentih Avstrija sama predstavlja svoje mehanizme ravnanja z narodnostmi. čeprav se moramo prebiti čez zavitost birokratskega jezika, prihaja na dan izrazito preganjanje koroških Slovencev. Dokumenta zaobsegata slovensko etnično ozemlje Koroške. Celoten material je objavljen prvič in k njemu se bomo, ob izidu druge številke Virov, ki bo objavila še nadaljne dokumente v tei zvezi, še povrnili. Obe publikaciji, tako Viri, kot Arhivi, pomenijo v slovenskem in jugoslovanskem prostoru osvežitev in ovrednotenje arhivskega dela tako na praktičnem, kot na teoretskem področju. Na koncu naj omenimo še to, da so tako arhivsko društvo kot uredništva omenjenih publikacij posrečeno zaživeli v sodelovanju mladih zagnanih arhivskih delavcev in izkušenih članov arhivarske družine. Violinist Črt Šiškovič in pianist Cornelius Frowein med koncertom v baziliki sv. Silvestra v Trstu BORIS GOMBAČ SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980 (is) Pri «Lipi» bo izšla antologija proze italijanskih avtorjev iz naše dežele Antologijo pripravil in uvod napisal prof. J. Tavčar - Ostala prevodna literatura MARIBORSKO KULTURNO PISMO Gledališki protokol Predstavitev Brvarjevega pesniškega dela, Jože Zupan v ^Srečanju z Vorancem», Mevljev humor «Kdor se zadnji smeje, ima zamudo* l.ia most sodelovanja med arhivistiko in raziskovalci vseh družbenih ved. Kot smo že na začetku omenili, so prireditelji oz. arhivisti predstavili tudi prvo številko serije VIRI 1 s podnaslovom »Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914-1917», ki jo je pripravil in ji uvod napisal prof. dr. Janko Pleterski. Glavni urednik publikacije prof. dr. Vasilij Melik je poudaril, da so se edicije virov na Slovenskem Že v začetku našega pisanja smo poudarili, da je eden izmed ciljev in namenov koprske založbe Lipa, da vsako leto uvrsti v svoj knjižni program tudi dela avtorjev onkraj meje, torej Italije. Tako je v letošnjem programu napovedana antologija sodobne italijanske proze pod naslovom »Pripovedniki Furlanije in Julijske krajine*, ki jo je pripravil slovenski tržaški književnik Josip Tavčar. V antologiji bo zastopanih osem avtorjev iz sosednje italijanske pokrajine in sicer: France-soo. Burdim ■f^ejlio Nattioni, Alci-de Paolini, Pier Paolo Pasolini, Renzo Rosno-,- Garl« Gorlon, Ful-vio Tomizza in Carolus Cergoly. Knjigi bo dodan uvod. ki bo izčrpno literarnozgodovinsko orisal tokove v sodobni italijanski literaturi in temeljne poteze umetniške proze izbranih avtorjev. Knjiga bo vsebovala tudi kratke biografske in bibliografske podatke in bo tako vsekakor predstavljala zanimiv in aktualen vpogled v delavnice pisateljskih ustvarjalcev. Naslednje delo posega v sodobno ameriško književnost. »Saga o Koloradu* Jamesa A. Michenerja, velikega ameriškega pisatelja, je knjiga o nikoli končanem boju za prgišče sreče, potrebne vsakomur, ki hoče živeti. Vzpodbudo za pisanje tega romana je dobil avtor po nekem naročilu, ki ga ni opravil. Namesto kongresnega glavnega referata se mu je porodila ideja o. «koloradski sagi», velikem eposu o nastanku, pionirskih časih in razvoju dežele Kolorado, ki ga je fasciniral že pred leti. In nastala je knjiga, kot z lopatami na-fljšana. kot ž bagerji odkrita res-' nična zgodba pokrajine... ■Ki*o»ika zajama skoraj. -nepojmljivo razsežnost, dogodki se začrtb' odvijati v namišljenem koloradskem mestu Centennial, svetu v malem, kjer se v burnih dogod-. kih razgalja duša Amerike. Zgodovinar z mnogimi podatki in dokumenti se umakne v ozadje in davna preteklost zaživi pred bralcem v najžlahtnejši podobi, pri kateri je pristen sleherni ton. neponarejen vsak, tudi najmanjši detajl: nekdanjo deželo dinozavrov osvajajo bizoni in volkovi, Indi- ZA KONEC LETOŠNJE KONCERTNE SEZONE GLASBENE MATICE Akademski zbor «Tone Tomšič» Akademski pevski zbor »Tone Tomšič* pred ljubljansko univerzo. Na skrajni desni dirigent Jože Fiirst Zadnji gost letošnje koncertne sezone Glasbene matice bo akademski pevski zbor *Tone Tomšič». ki ga sestavljam študentje ljubljanske Univerze eEdvard Kar del j* ter drugi mladi pevci, ljubitelji zborovske glasbe. Zbor je bil ustanovljen leta 1926 in je od leta 1941 deloval kot moški pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta, znanega zbiratelja ljudskega folklornega gradiva. Po vojni se je zbor preoblikoval v mešano zasedbo ter prevzel ime po svojem predvojnem članu in narodnemu heroju Tonetu Tomšiču. V osvobojeni domovini se je zbor kmalu široko uveljavil pod vodstvom sposobnih dirigentov Radovana Gobca. Janeza Boleta, Lojzeta Lebiča, Igorja Lavriča in Marka Muniha. Pred petimi leti pa je vodstvo zbora prevzel Joie Fiirst. Vsak dirigent je zboru dal osebni pečat, ki ga je izrazil zlasti v izbiri repertoarja ter v tehničnih oprijemih. O njih je Janko Jei napisal naslednje: sSkladno z zgodovinskim časom je Radovan Gobec povezal zbor v široko družbeno odmevnost. Po Maroltovem vzoru je u-vedel stilne koncerte z izrazito spodbujajočo željo po ljudski pesmi in njenem izvoru, obenem pa tudi upošteval zahtevnejšo umetno pesem. Za njim je Janez Bole vzbudil zanimanje za renesanso in od tam izvirajočo predstovo o idealnem zborovskem zvoku, ki jo je podprl tudi s pozornostjo do dotlej prezrte vokalne tehnike. Izrazito nov pristop je prinesel Lojze Lebič z izredno konciznimi izvedbami in odpiranjem do sodobne v širšem svetu aktualne zborovske ustvarjalnosti. Te poti se je držal tud: dirigent Marko Munih, ki je uvedel tudi izvajanje novejše zborovske literature.» APZ «Tone Tomšič» spada med najbolj kvalitetne slovenske lovske zbore, kar potrjujejo tudi številna priznanja, ki jih je zbor dosegel tako na nastopih po številnih evropskih glasbenih centrih kot tudi na zborovskih tekmovanjih. Na koncertnem večeru v Kulturnem domu nam bo APZ »Tone Tomšič» najprej predstavil izbor umetniških zborovskih skladb renesančnega skladatelja Jacobusa Gallusa, flamskega glasbenika Orlanda di Lassa ter sodobnih skladateljev Hindemitha, Petrovitza, Brittna, Schafferja ter Pendereckega. V drugem delu koncerta pa boste lahko prisluhnili vrsti priredb narodnih pesmi ter umetniškim skladbam slovenskih skladateljev. Med temi bomo poslušali »Oče naš hlapca Jerneja» Karola Pahorja, Lebičevo «Ljuba th-gred se rodi*, švarove «Variacije na narodno od Martina Kjebra*, Pahorjevo «Pa se sliš», Vrab-čevo tPolka je ukazana* ter ob sklepu še tPesem o svobodi» Radovana Gobca. Z nastopom APZ »Tone Tomšič* bo Glasbena matica iz Trsta sklenila letošnjo koncertno sezono, o kateri lahko z veseljem iziavimo, da je bila izredno uspešna, saj so se na koncertnem odru Kulturnega doma zvrstili res veliki in obenem raznoliki glasbeni pou-ustvarjalci ter nam nudili bogate in umetniško dovršene glasbene veiere-- m.b. jance spodrivajo priseljeni sinovi nemških kmetov, škotskih živinorejcev, ameriških farmerjev. Roman je visoka pesem življenju vseh generacij slavnega Kolorada. ki s svojim neizčrpnim bogastvom že od nekdaj navdušuje ustvarjalce od knjige do filma. Končno pa o avtorju zapišimo, da je pisec bestselerjev in Pulitzerjev nagrajenec, kar je vsekakor tudi eno od zagotovil o literarni uspešnosti njegovega romana o Koloradu. O ameriškem pisatelju Normanu Mailerju tudi)-ni treba pose-, bej_ govoriti, saj je dovoli znan našemu bralstvu, „ Letos bo pri Lipi izšel v prevodu njegov roman «Na smrt obsojeni*, ki je pripoved o življenju in smrti Ga-ryja Gilmora, človeka, ki je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo zaradi dveh umorov, obsodba pa je bila izvršena januarja 1977. Če zaradi preglednosti razdelimo roman v tri dele, potem lahko rečemo, da najdemo v prvem delu nekaj osnovnih informacij o Garyjevem življenju, seveda brez nepotrebnih podrobnosti. S trinajstimi leti je prvič prišel navzkriž z zakonom in s tem naravnal življenjsko pot v popravne domove in ječe. Skoraj dvajset let so njegova edina zveza s svetom na drugi strani zapahov redka in skopa pisma, ki si jih izmenjujeta s sestrično Brendo. prijateljico še iz otroštva. Ko ima Gary že petintrideset let, pride na prostost, ker so zanj jamčili njegovi sorodniki, Brenda in njeni starši, ko so mu tudi priskrbeli službo in ponudili stanovanje. V drugem delu knjige, ki pripoveduje o ponovno najdeni prostosti. se širi krog Garyjevih znancev. Vsi ga sprejmejo prijazno, nobenih očitkov ni, nobene nepotrebne radovednosti, nikakršnih predsodkov. Vsak mu skuša pomagati po svojih močeh, stric mu celo pomaga kupiti avto. Tudi srečanje z Nicole se konča presenetljivo — oba se zaljubita in Gary se preseli k njej. Nekaj časa je vse lepo in prav, potem pa se zazdi, kot da bi se Gary naveličal teh idealnih pogojev za novo življenje: vznemiri se in nikjer več ne najde pravega zadovoljstva. Tudi velika ljubezen z Nicole se začenja krhati. In za tem ga naenkrat obsede želja po avtomobilu, za katerega seveda nima dovolj denarja. Nekega večera se tako odpravi nekako mimogrede. kot da bi šel na nogometno tekmo, na bencinsko črpalKo, kjer izropa blagajno in ubije u-službenca. Ker še zmeraj nima dovolj denarja, se takoj odpelje dalje, kakor da ga žene neka nevidna sila, stopi v motel in tudi tam za nekaj bornih dolarjev u-bije upravnika. Nesmiselno dejanje, ker avto, ki si ga tako strašno želi, ni niti nov niti kako drugače znamenit. Šele kasneje zvemo iz pisma, ki ga pošlje Nicole iz ječe, da je nasilje zanj enako sprejemljive in razumljivo, kakor je za ljudi na prostosti razumljivo in sprejemljivo spoštovanje zakonov. V tretjem delu pa doživljamo cirkus njegove poslednje noči. Spremljamo Garyja na streljanje in povsem slučajno slišimo njegovo pesem — Paloma blanca. Nihče ne ve, da mu je Nicole napisala v pismu, kako je ponoči sanjala, da je njena duša kot bel ptič poletela skozi okno k njemu. In po ustrelitvi smo priča še obdukciji: Garyjeve oči in ledvice vzamejo za presaditev, od o-stalih njegovih organov pa košček za patološke raziskave. V možganih ne odkrijejo tumorja, torej se umora ne da niti po smrti razumno razložiti. V krematoriju o-stane potem od vse Garyjeve nasilnosti samo kup pepela in nekaj koščkov kosti. Dve in pol leti je raziskoval in pisal Mailer Garyjevo biografijo: zato tudi ne beremo povsem navadne zgodbe o nekem zločinu in o nekem zločincu. Pred nami se razvija in raste podoba človeka, ki se nenadoma, ne da bi to posebno nameraval, ne da bi imel za to kakšne posebne vzroke, ali vsaj opravičilo, znajde v slepi u-lici zla. ki nezajtsJjivo, a vedno znova obvladuje:'človeka. In ravno v tem, kako nas Mailer pripelje k zibelki te najhujše človekove zveri: brezčutne okrutnosti, pohlepnosti, ki se zaradi syoje silovitosti in nesmiselnosti razvija v nerazumno pretresljivo, grozljivo. očiščujočo tragedijo: kakor se je razvijala že v antični tragediji, pri Shakespearu iri drugih, leži izjemnost njegovega romana. Mailer je v svojem pisanju D.2. (Nadaljevanje na 8. strani) Med vrnitvijo mariborske Drame z gostovanja v Trstu in Gorici z zanimivim delom francoskega dramatika Henryja de Mon-therlanta «Port Royal» in odhodom na novo pot s Šeligovo Lepo Vido na Sterijino pozorje, v mariborskem gledališču teče nemoteno delo, bodisi v pripravah za novo premiero ali utečenih predstavah s komornimi zasedbami na odru Male drame ali Gledališkega protokola. Zaradi gradnje novega gledališča in obnove starega poslopja je repertoarna politika usmerjena bolj na komorna dela in monodrame. S tem pa seveda ni rečeno, da se marljivo ne pripravljajo na večje naloge na velikem odru, kjer teko po predvidenem programu dramske operne in baletne predstave. Razgiban in polemično zanimiv je četrti Gledališki protokol s predstavitvijo istočasno hvaljenega in grajanega pesniškega dela Andreja Brvarja. V izboru so večinoma pesmi iz zadnje pesniške zbirke Osemnajst pesmi plus Dodatek. V Dodatku je kot znano, Brvar objavil korespondenco s Francetom Pibernikom za knjigo. Razmerja v svobodni slovenski poeziji. V njem pesnik podrobno razlaga svoj pesniški razvoj, analizira postopke pri pesnikovanju in se nekako samokritično ozira na prehojeno literarno pot. Dramaturško so v izbor vključene kritike, zasebno kritično razmišljanje Tarasa Kermaunerja in polemika med Brvarjem in kritikom Andrejem Inkretom. Z vsemi temi dodatki je v kontekstu dovolj razvidna prisotnost nenavadnega Brvarjevega pesnikovanja v sodobnem slovenskem literarnem svetu. Po vsem tem je bil zadnji Protokol nadvse izzivalen, da ne rečem dramatičen, zlasti, ker je s svojim polemičnim posredovanjem na njem sodeloval tudi avtor sam. Pod dramaturškim vodstvom Toneta Partljiča in režijskim vodstvom Voja Soldatoviča. ki se je že nekako specializiral za tovrstno predstavljanje literature, sta izmenično predstavila Brvarjeve pesmi s priznanim občutjem Angelca Jankova in Marjan Bačko. Omembe vredne so podobe Zmaga Jeraja, ki so s svojimi širokimi zamahi in barvnimi kompozicijami v črnino odetem prostoru prepričljivo podkrepljevale Brvar Jevo poezijo in soustvarjale lebdeče .pa-ajje^g?njpii,yjga&,fie: prav-'n*ppvsepa; nedporečflega ,u-metniškisgft/iVfšSEi^v, e., , j Ob tridesetletnici spomina smrt* velikega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca, je mariborska Drama počastila njegovo u-metniško ustvarjalnost z recitalom «Srečanje z Vorancem*, ki ga je oživil igralec Jože Zupan. Oblečen v koroškega kmeta je pripovedno prednašal dve" značilni Vorančevi povesti Odpustke in Dvojčka. V odrskem prostoru Male drame, naznačenem z drvarjevimi itiiiliiiiilitMiiitiiiiiiiiiiiiMiMMtiiiHiiiHiiiimimfiiimtitiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiimitiiMiittmiiiiiiiiaiiMiiiiiiti OSMA REVIJA «PRIMORSKA POJE 80» V Idriji zadovoljivo Tokrat ni nastopil noben zbor iz zamejstva Presenetljiv uspeh idrijskega mešanega zboru Osma pevska revija »Primorska poje* je bila dne 6. t.m. v Idriji. Nastopilo je dvanajst pevskih zoo-rov. Izredno številni poslušalci, ki so popolnoma napolnili veliko dvorano športnega centra, so imeli lahko tudi izredno zadovoljstvo, kajti ta revija sodi po svojem kakovostnem splošnem povprečju med kar zodovoljive. Že pivi zbor, to je na novo ustanovljeni mešani zbor iz Idrije, nas je ugodno presenetil in sicer iz dveh razlogov: po nastopu idrijskega ženskega zbora Slovenijales in dekliškega zbora iz črnega vrha, se je na reviji «Primorska poje* I-van Rijavec pojavil na odru že s tretjim zborom; drugi pa je v tem. da je ta zbor pripravil do precejšnje zlitosti, lepe izgovarjave, discipliniranosti in tudi oblikovanja, poleg tega pa izkazuje zbor še sestavo dovolj lepih in svežih glasov, ki jih sicer ni veliko, vendar pojo kar dovolj ubrano. Pričakujemo, da se bo prihodnje leto predstavil s sporedom, ki bo segel globlje v zakladnico domače in svetovne literature. Isti pevovodja pa je tudi nastopil s četrtim svojim zborom: moškim zborom šoferjev in avtomehanikov, ki ga vodi že več let. čeprav nima na razpolago zadostnega števila in posebno izbranih glasov, pevovodja vendarle uspešno Združuje pevske navdušence v solidno, komorno delujočo skupino, ki kljub svoji glasovni skromnosti učinkuje iskreno. Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj takih zborov, ki so po svojem dosedanjem prizadevanju in dosežkih, bodisi v pogledu vokalne ubranosti in pevske lepote ter muzikalne kulture bodisi po izbiranju in sestavi sporedov, imeli in še imajo izrazitejši pomen za razvoj zborovskega petja na Primorskem: moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini, akademski zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi To- maž Svete, in učiteljski ženski zbor iz Tolmina, ki ga vodi Vera Clemente-Kojic. čeprav prvemu ni uspela ostvaritev Srebotnjako-ve pesmi, ki je zbor še ni docela dojel, so, Gallusova, šivičeva in Jerebova pokazale zborovo zli-tost, enotnost in oblikovalno nazornost. Zbor Vinko Vodopivec je v primerjavi z lanskim nastopom pokazal večjo zlitost, pevsko disciplino in sploh resen pristop k delu in oblikovanju. No, tudi ženskemu zboru iz Tolmina ni uspela Palestrinova Benedictus. vendar je zbor odražal svoje pevske in interpretativne kvalitete pri Pirnikovi Kraška vas in pri najnazorneje izvedeni Liparjevi Žabica in muha. Posebej moram o-meniti tudi razveseljiv naoredek zbora iz Deskel, ki ga vodi Ade-la Jerončič. Zbor se sicer še llt V ie bilo njegovo življenje in Vt.tesn° povezano z gledališčem n0varm njegovim snovanjem. Ime-danu u80 Ra najprej za inten-dali« Hrvatskega narodnega gle-danip ' P°zneje je bil direktor te-keg/ ea Društva simfoničnega or-sednit’ *Wie smrti pa pred-Cev u Društva glasbenih delav-izreHuVatske v Zagrebu. Bil je never °, akt'ven. prežemali so ga ratn„J4 0 mladosten duh, tempe-žapu«rr°st in agilnost, ki ga niso šema 1 vse do njegovega enaino-boi^esetega leta, ko je nenadna Prekinila n.iegovo življenje. Šteip2. njegova najslavnejša dela Malat™ operete Pirrot Ilo (1924), kva?„i ?ramve (1925), Splitski a-Morrvz' t1928), Zapoved maršala (loo^nta (192!)) Jurek in Štefek Min f1!Wfi\ pm.ro nimniki ob T ’ (193fi), opere Dimniki (m^dranu 0050). Marko Polo sieal v ok,ec'jan (1983) in še mu-Katarina Velika (1959). jarrioinv.Za 5Dlltski akvarel je Ti-dogivi i?U nud‘l precej nenavaden Vido,,ut * S sbkarje..i Emanuelom biskal em skladateli nekoč o- upanje se uresniči. Tončiju pripade glavni dobitek, bogati Pero pa se Sedaj, ko mu ne preostaja nobeno upanje, da bi dobil Marico, ponudi za pričo pri veseli svatbi. Še enkrat je torej v Tijardovičevem delu zmagala ljubezen in vesela pesem ter smeh ponovno odmevata po splitskih ulicah in trgih. Tijardovičeva glasba je tako s :vojo prirojeno živahnostjo jn življenjsko radostjo prevzela najširši krog občinstva, saj je avtor navdih za to glasbo črpal iz lastnega naroda in temu narodu je bila tudi vsa njegova glasba posvečena. Nikoli se ni ta glasba ozirala na razne modne zahteve, pravi kritika, nikoli ni bila posvečena samo točno določenemu kraju in ožji skupini ljudi, pač pa je v resnici zaobjemala težnje celega naroda. To je glasba za včeraj, danes in jutri. FRANKA FERLETIČ jo je čas še posebno načel, je bila tu prebarvana v roza, na njej pa je bilo z velikimi črkami napisano »Vila Ridulin*. To je bilo na pogled nekaj izrednega in Tijardoviču se je zdelo, kot bi se stara, revna bajta s svojim napisom rogala najprej sami sebi, potem pa še vsem ostalim. Ta prizor je v Tijardoviču zbudil novo ustvarjalno silo in ponovno je v umetniškem delu velikega avtorja zaživel «mali*, pristni človek splitskega mesta, človek, ki se je boril z mnogimi težavami, z neuspehi in siromaštvom, ki se je vdajal upanju in bežnim radostim, ki se je v vsej svoji duhovitosti, ljubkosti in simpatičnosti potegoval za življenje. Prvo dejanje se odvija okrog siromašne bajte, »Vile Ridulin*, kateri je posvečena čudovita začetna arija, ena izmed Tijardoviče-vih najlepših. V bajti živi barba Toma z ženo Jovano in hčerko Marico. Marica ljubi čevljarja Tončija, vendar ni oče z njeno izbiro nič kaj zadovoljen. Fantu sicer nima kaj očitati, ne more pa sprejeti njegove revščine. Sam je lahko v svojem življenju okusil, kako hudo je človeku, ko se mora boriti s pomanjkanjem, zato bi rad vsaj hčer obvaroval pred njim. V dogajanje posežeta tedaj še Pe-rina in Lešandro. Ta izmakne Tomi verižico z medaljonom, edino dragocenost, ki jo revež premore, in za to dejanje krivi Tončija. Med tem časom zboli Tomina žena Jovana, po cele dneve leži doma in toži nad svojo usodo. Toma sklene, da jo skupaj z Marico pelje k nekemu mazaču, ki je tedaj slovel daleč naokrog po svoji spretnosti in h kateremu so zahajali vsi bolniki. Okrog njegovega doma se odvija celo drugo dejanje. Tu se pojavi tudi Pero, bogati trgovec, in začne dvoriti Marici. Dekle pa se ga z vso močjo otepa. Tu nastopita še Pe-rina in Lešandro in sedaj zapazi Toma na Perininem vratu svoj medaljon. Lešandro ji ga je bil namreč podaril, potem ko ga je ukradel Tomi. O Tončijevi poštenosti ne more sedaj nihče dvomiti. V tretjem dejanju se avtor s svojim dogajanjem vrne v Split. Tu so meščani priredili veliko tombolo in sedaj vsi čakajo, komu bo pripadel glavni dobitek. Tonči upa, da bo sam tisti srečnež, -saj-bi mu ta-denar omogo- : nffdaljKfjilf bklevanj prosil za Maričino - roko.'^Njegovo rt|»v kmimukiv r^iint^i t**pai»nt /■ | HlMiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMitiiiMiMiiimiMMiimtimiiititiiiMMiiiiiimiiiMiiininiiiiiiiimmiiiiiiiiMii NOVO PR! ZALOŽBI BOREC Prizor iz Tijardovičeve operete «Splitski akvarel* •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,minili,umni,,,,,n,iilliiii„il„„,m„iUii„„i„lllll„llilll„nt1ll,nii„i,IIIMIIIIIIIIIIimil„illlillm ,|lll„lllin, ,ll,nil,l,it„m„,„ii,ti,,iitiiiilll„mili,,minimum V OZRAČJU DOBRIH ODNOSOV MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO Vedno širši okviri sodelovanja narodnosti na obeh straneh meje Urejanje narodnostnega šolstva - Sodelovanje sindikalnih organizacij - Skupne delovne akcije mladinskih organizacij V OKVIRU PROSLAV 35. LETNICE OSVOBODITVE NOVA SPOMINSKA OBELEŽJA NOB V IDRIJSKI OBČINI Na Vojičici pri Vojskem, v Šebreljah in na Javorniku MURSKA SOBOTA - Dobro sodelovanje med Slovenijo in njej mejnimi madžarskimi županijami se prav zadnja leta potrjuje s številnimi konkretnimi akcijami, ki jih je mogoče najti v gospodarskih stikih, v sodelovanju kulturnih in znanstvenih ustanov ter na drugih področjih, če seveda posebej ne omenjamo političnih stikov, kjer oblikujejo in se dogovarjajo za programe sodelovanja. Nova stalnica teh stikov sta tudi narodnostni skupnosti: Madžari, ki živijo v Sloveniji in Slovenci, ki živijo v Železni županiji. Zbir vsega, kar se dogaja ob meji, sicer ni narejen, o-čitno pa je mogoče zapisati ugodno oceno. Ježa. plodnega sodelovanja med 'Jugoslavijo in Madžarsko. 8B0 O/. sta č.na-)s'rotT>ašnejši predel me-WitihJek ?° v bednih, čeprav sliki inh_hlšlcab živeli ribiči, teža- mornarji. Ena od koč, ki Naša partizanska pesem Uvodno besedo je napisal partizanski dirigent in skladatelj Radovan Gobec Založba Borec iz Ljubljane je pravkar izdala drugo izdajo partizanske pesmarice pod naslovom »Naša -ar ižanska pesem*, ki jo je uredil Radovan Gobec. Vsekakor ni potrebno posebej poudarjati, da je bila potreba po tej knjigi precejšnja, saj je bila prva izdaja pesmarice, ki je izšla pred dvajsetimi leti, že zdavnaj razprodana. Sicer pa bo ta knjiga prišla prav tudi številnim no vim pevskim zborom, saj smo v zadnjem desetletju priča ustanavljanju številnih novih zborov na Slovenskem. V uvodni besedi v drugo izdajo partizanske pesmarice se urednik Radovan Gobec umestno sprašuje, in to vprašanje se je pojavilo tudi že ob nrvi izdaji, zakaj namreč niso v pesmarici ob ja vije ne vse pesmi, ki so jih prepevali med narodnoosvobodilnim bojem. Že uredniški odbor prve izdaje se je namreč ob tem vprašanju odločil, da bo sprejel v pesmarico vse slovenske pesmi, ki so nastale med narodnoosvobodilnim bojem, za druge pesmi, to je za vse vrste ckontrafaktur* in pesmi drugih narodov pa naj bi veljalo načelo, da pridejo v poštev le tiste, ki se dajo uspešno prirediti za večglasni moški zbor in ki vzdržijo ustrezne umetniške kriterije. V drugi izdaji so objavljene tri med vojno nastale skladbe, ki so se bile izmuznile urednikom pri prvi izdaji (Ciril Cvetko: Za vasjo je čredo pasla, Anton Lavrin: Naša pesem in Drago Korošec: Pesem 3. bataljona 15. brigade). Dalje uredniki v zbirki niso objavili nekaj pesmi, ki so se pele izključno enoglasno ali dvoglasno, dalje dve pesmi, ki sta primernejši za ženski zbor, črtali so tudi vse pesmi, ki so se pele v obliki kupletov in ckantrafaktur* na operetne melodije, dalje so tudi izpustili vse domoljubne in delavske pesmi starejšega datuma, če prav so bile pogosto na partizanskih sporedih. Prav tako so opustili objavo vseh narodnih pesmi, čeprav so se v partizanih pele vsakodnevno. Odrekli so se tudi mnogim, icer zelo popularnim ruskim pesmim iz filmov in iger, čeprav so jih med NOB radi in zelo pogosto partizani prepevali Tako torej najdemo v tej pesma rici sedemnajst partizanskih pri redb narodnih pesmi, enajst pesmi drugih jugoslovanskih narodov, deset ruskih revolucionarnih pesmi, devet pesmi drugih naro dov, kar triinpetdeset slovenskih izvirnih partizanskih pesmi in šest na novo dodanih pesmi. Za vse pesmi so seveda objavljene note, pri čemer velja opozoriti še na strokovno znanstvene pripombe dr. Radoslava Hrovatina k vsaki pesmi posebej, kar daje pesmarici tudi ustrezno znanstveno in zgodovinsko vrednost in težo. Ob koncu velja tudi opozoriti na strokovni uvod dr. Radoslava Hrovatina p id naslovom »Slovenska partizanska pesem*, v katerem pravi avtor ob koncu: »Tako nam kaže naša partizanska pesem vse svoje bogastvo in raznolikost. Kakor je bi a narodnoosvobodilna vojna povezana z revolucionarnim gibanjem proletariata in z naprednim narodnoosvobodilni gibanjem vsen dežel tei je vsrkala vase napredne pobude iz preteklos.i in sodobnosti, tako je tudi partizanska pesem črpala iz najrazličnejših virov domače in drugorodne kulture, ki je izšla iz napredne borbenosti. Rasla je iz vsakovrstnih zvočnih in glasbenih prvin za izražanje naprednih revolucionarnih idej. Pri preoblikovanju različnih sestavin pa so bile poleg ustreznega teksta predvsem odločilne tiste tipične glasbene prvine, ki so mogle vzbuditi pristno emocijo na način, ki je značilen za naše glasbeno izra žanje. Pri tem so prevladovale zlasti tiste prvine, ki so tipične za našo narodno pesem in za tradicijo naše umetne glasbe. Take pesmi, ki so s pravo besedo in tipičnimi zvočnimi sredstvi vzbujale v naši sredini ustrezno emocijo, so se zelo razširile in postale prava ljudska svojina, tako da prehajajo na mlajši rod tudi po tra dicionalnem ljudskem načinu, po ustnem izročilu. Zaradi tega partizanska pesem še vedno živi v našem ljudstvu z neusahljivo silo. V vedno presnavljajočem se življenju am je še vedno potrebna, da nas krepi in bodri pri graditvi novega sveta. Ob spominih na preteklo trpljenje, slavne boje in zasluženo zmago nas vodi k uspehom in nas zvesto spremlja na težki ooti v lepšo bodočnost.* V tem smislu torej predstavlja nova izdaja oesmarice ponovno o-živitev slovenske partizanske pesmi, hkrati pa bo s svojimi nam mi zapisi koristila tudi številnim pevskim amaterjem pri nas, ki jih je, in to je potrebno zapisati, čedalje več, kar samo priča, da tra dicionalna amaterska kultura na Slovenskem še dolgo ne bo izumrla. Nasprotno, čedalje bolj se razširja in partizanska pesmarica ji bo gotovo v pomoč kot dobro pomagalo. D. Ž. Tokrat bi se dotaknili treh, v zadnjem času izpeljanih in u-spešnih srečanj: v Lendavi je bila skupna seja narodnostnih komisij, ena dela pri pomurskem medobčinskem svetu Socialistične zveze, druga pri Županijskem svetu madžarske Železne županije, obravnavali pa so narodnostno šolstvo; na obisku v murskosoboški občini je bila delegacija sindikatov Železne županije z iztočnico pogovorov — čimveč tesnih in ustvarjalnih stikov med delovnimi organizacijami in kolektivi; in zopet v Murski Soboti so se zbrali predstavniki mladinskih organizacij iz soboške občine in Železne županije, ter se dogovorili za več skupnih delovnih in drugih akcij. Prav V bistril sodelovanja in v štržeri narodnostnih vprašanj so posegli v Lendavi, kjer so se pogovarjali o narodnostnem šolstvu, točneje o dvojezični slovensko - madžarski ' osnovni šoli in o nadaljnjem narodnostnem šolanju v usmerjenem izobraževanju. Pomursko dvojezično šolstvo, o čemer smo obsežno pisali tudi v našem časniku, ima bogato tradicijo, paleto izkušenj, ki jih bodo lahko s pridom uporabili tudi drugod. In na Madžarskem se lotevajo boljše organiziranosti narodnostnega šolstva, ker sedanja oblika narodnostne šole ne daje želenih rezultatov. Tudi na pogovoru v Lendavi je bilo nagla-šeno, da morajo za Slovence čim-prej zgraditi osrednjo dvojezično osnovno šolo in odločili so se, da bo ta šola v Monoštru. Ali je najbolje, da bo šola le nekoliko iz narodnostnega območja oziro- j ma na obrobju naselij, kjer na- j rodnost živi, seveda ostane odprto vprašanje, vendar je že samo dejstvo, da se na gradnjo šole in sodobnejšo organiziranost narodnostnega pouka pripravljajo resno, vredno pozornosti. Če je odločitev za Monošter pravilna ali ne. pa bo pokazal čas, kakor tudi čas narekuje drugačno narodnostno šolo, kot je zdaj za vse manjšine na Madžarskem. Kje vidijo možnosti za pomoč iz matične domovine Slovenije? Začenši od spoznavanja dvojezičnega slovensko - madžarskega pouka, pa pri izobraževanju učiteljev, pripravljanju učbenikov in učnih pomagal do neposredne pomoči že uveljavljenih pedagoških delavcev iz dvojezičnih šol. Gre v bistvu za podobno sodelovanje, kakor je že razvito med Žalsko županijo, ki meji na lendavsko občino in pomurskimi dvojezičnimi šolami. Učitelji iz Pomurja namreč mnogo preprosteje gredo ho-spitirat v bližnji Zalaegerszeg, kakor na izpopolnjevanje v Budimpešto, kamor seveaa tudi hodijo in še bodo hodili. Razumljivo pa je, da so možne številne oblike sodelovanja in pomoči, če je za to dovolj, dejali bi, politične volje. Te volje v Sloveniji ne manjka, kakor kaže pa je je vse več tudi na Madžarskem. V Lendavi so se tudi dogovorili, da bodo na naslednji skupni seji, ki bo na Madžarskem, obravnavali narodnostno kulturo in informiranje narodnosti. Nadaljevanje dogovorjenega programa torej, ki predvideva tematsko več ali manj zaokrožena in hkrati vedno aktualna vprašanja. Tudi pogovori med sindikalnimi delavci Železne županije in Pomurja, so nakazali več konkretnih oblik sodelovanja, s poudarkom, da navezujejo stike de lovne organizacije z namero po razvijanju srečanj med delavci. Pogovarjali so se tudi o možnosti, da bi uvedli avtobusno povezavo med Mursko Soboto in Szom-bathelyem, za kar naj bi v Slo- veniji poskrbel mariborski Certus, v Železni županiji pa podjetje Volan. Madžarska sindikalna delegacija se je v delovni organizaciji Panonija pogovarjala o sodelovanju z monoštrsko tovarna kos; v Prosenjakovcih oziroma tamkajšnjem Pletilstvu pa so se seznanili, kako izgleda dvojezičnost v delovni organizaciji. Tam namreč neposredno uresničujejo načela o dvojezičnosti, in sicer s tem, da imajo dvojezične samoupravne akte, dvojezično obveščanje zaposlenih in ostalo, kar sodi v ta sklep. Seveda pa so se pogovarjali tudi o navezovanju stikov, kajti kakor se zdaj zanimajo na Madžarskem za sistem dvojezič- -ne Šio«; Mo S^jSbdo najbrž čez čas zanimali tudi za ostale oblike dvojezičnosti in jih bolj kot doslej uveljavljali tudi v svojih tovarnah. Sicer pa po tej poti, mislimo na sodelovanje tovarn, navezujejo stike številni kolektivi ne samo iz Pomurja, marveč širšega območja, lahko bi dejali iz vse Slovenije. Delegaciji mladih, pogovori so bili v Murski Soboti, pa sta se dogovorili, da bodo brigadirji iz Slovenije sodelovali v akciji na Madžarskem, mladi iz Madžarske pa se bodo udeležili mladinske delovne akci;e Goričko 80. Pogovarjali so se tudi o drugih oblikah sodelovanja, ki je ravno tako razvejano in pestro, pa tudi zelo pomembno. -^feftNEsirrttržie : !'. i.-.piiU 131. u'' •• Na področju idrijske občine so se med narodnoosvobodilno borbo dogajali številni pomembni dogodki, razen tega pa so tu delovali važni organi narodnoosvobodilnega gibanja, KPS ter enote, štabi in ustanove NOV in PO Slovenije. 0 tem zgovorno pričajo številni spomeniki in spominska obeležja NOV, ki jih iz leta v leto obiskuje vedno več obiskovalcev, med temi tudi iz zamejstva. Tem pomnikom naše slavne polpretekle zgodovine se bodo letos pridružila še tri spominska obeležja, ki jih bodo postavili v počastitev 35. obletnice zmage nad fašizmom in osvoboditve. Nova spominska obeležja bodo bodo vzidali na hišo Vojščičarja v Šebreljah in na Javorniku (1240 m). Spominsko ploščo na Vojščici bodo vzidali na hiši Vojščičarja v spomin na II. pokrajinsko konferenco KPS za Slovensko primorje in Trst, ki je bila od 17. do 20. aprila 1944, na sedež Pokrajinskega narodnoosvobodilnega sveta za Slovensko primorje 1943-1944 in na sedež komande mesta Vojsko oziroma Idrija. Za postavitev te spominske plošče skrbi posebna komisija pri občinskem odboru SZDL Idrija, svečano pa jo bodo odkrili 22. junija ob krajevnem prazniku Voj-skarske planote. Vojskarji praznujejo svoj krajevni praznik dejansko 23. junija v spomin na 22. in 23. junij 1943, ko so italijanski fašisti ubili tri vaščane, požgali nad trideset domačij z vsemi gospodarskimi poslopji vred, 24 vaščanov pa odgnali v zapore. Fašisti so se na ta način maščevali za poraz, ki so ga doživeli 22. junija 1943. v Razorih pri Mrzli rupi. Tega dne je namreč skupina borcev Gregorčičeve brigade pod poveljstvom politkomisarja brigade narodnega heroja Ivana Turšiča - Iztoka napadla italijanski policijski avtobus, v katerem je bilo 20 fašistov. V borbi je bilo ubitih 15 fašistov, štirje so bili težko ranjeni, enemu pa je uspelo pobegni‘i. Partizanski plen: S strojnice, 16 pušk, 19 pištol in vojaška cDrema. Drugo spominsko obeležje bodo postavili v Šebreljah. Ob lazu Za-bržnice v Podstanajci pri Šebreljah, je od 5. septembra 1944 do 25. marca 1945 delovala nova pokrajinska partijska šola za Primorsko in Gorenjsko. V dobrih šestih mesecih delovanja šole se tečajev! To 'Lesar in Anica Zrimšek - Kuhar. Med zadnjo sovražno ofenzivo so se tečajniki 25. marca 1945 pravočasno umaknili, tako da so Nemci našli le prazne barake, ki so jih požgali. Nemci so v Šebreljah 10. junija 1944 pobili pet vaščanov in vas zažgali. Zgorelo je 68 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. V hiši pri Osredkarju je bilo v letih 1943-44 dalj časa pokrajinsko poveljstvo VOS (VOS) in OZNE. V Šebreljskem vrhu v gozdu pri kmetiji Pisance je bila cd julija 1944 do osvoboditve pokrajinska uprava vseh partizanskih tehnik in tiskarn na Primorskem. Vodil jo je Ciril Lukman - Anjo, od začetka leta 1945 pa Martin Kokalj - Aleš. Tretje spominsko obeležje bodo postavili na Javorniku v spomin 47 padlim borcem Gradnikove brigade. 23. decembra 1943 je tretji bataljon Gradnikove brigade počival v hišah pri Škvarču in Žaklju pod Javornikom. Izdajalec je pripeljal Nemce iz Idrije in domobrance iz Godoviča. Kljub partizanskim izvidnicam in patruljam je sovražniku uspelo pritihotapiti se v gosti megli prav do obeh domačij. V neenakem boju je padlo 47 borcev, 17 pa je bilo ujetih. Ujete partizane so nato v Godoviču postrelili. Padli so tudi trije domačini., Za to spominsko obeležje bodo .odtrgali veliko skalo in jo prepe-[ljali na kraj. kjer bo. stala, ba-jnjo' pa pritrdili bakreno ploščo. Tako se bo to svojska spominsko 'obeležje povsem zlilo z okolico in tudi, kljubovalo ostremu podnebju, zlasti pozimi, ki je že začelo 'uničevati številne višje leteče spomenike v idrijski občini. Navedena spominska obeležja bodo postavili člani zveze združenj borcev NOV občine Idrija s pomočjo delovnih kolektivov idrijske občine. JOŽE OBLAK MEDNARODNI KOLOKVIJ V RADENCIH V znanem zdravilišču »Radenska* v Radencih bo od 16. do 18. aprila V. mednarodni kolokvij balneo-ekonomistov FITEC (mednarodno združenje zn balneologi-jo in klimatologi jo). V treii dneh bo okoli sto stro- kovnjakov iz dvanajstih evropskih držav prebralo 30 referatov in koreferatov in z različnih vidikov obravnavalo dosežke in probleme sodobne balneologije in klimatplogije. J. B. ril!') rtrr I .rvifiTK pftVof<-*rV)S> Dr. KAREL ŠTREKEU ZALOZBA CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana Kopitarjeva 2 S <- . "-7----- - --------- lovenske narodne pesmi Redki narodi na svetu se lahko pohvalijo s tem, da imajo domala vse svoje pesmi iz ustnega izročila sistematično zapisane in objavljene. Slovencem je takšno zbirko pripravil slavist, jezikoslovec in narodopisec dr. Karel Strekelj (1859 - 1912). Štrekljeve SLOVENSKE NARODNE PESMI so še danes nepresežend zbirka slovenske ljudske poezije. SLOVENSKE NARODNE PESMI obsegajo v originalni izdaji nad 8.300 slovenskih in okrog 400 kajkav-skih pesmi, ki so tematsko razporejene v 4 zvezke. Ta prva izdaja je izhajala pri Slovenski matici od leta 1895 do 1923 in obsega 16 snopičev; zadnja dva je po Štrekljevi smrti uredil dr. Joža Glonar. Izvirna -Izdaja SLOVENSKIH NARODNIH PESMI |e danes velika bibliofilska redkost, povpraševanje po njej pa je zeio veliko. Knjige si želijo mnogi Ijubi-' teljj lepe slovenske pesmi, pa tudi tisti, ki jo preučujejo. Zato se je Cankarjeva založba v sodelovanju s prvo založnico Slovensko matico odločila, da to kapitalno delo izda v faksimilu, torej prav takšno, kot je izhajalo v začetku našega stoletja. Tako bomo Slovenci 56 let po tem, ko je bilo to veliko delo zaključeno, spet dobili novo izdajo, po kateri bodo prav gotovo segli številni ljubitelji. Delo bo izšlo v 4 velikih knjigah formata 16X23 cm, vezano bo v platno, hrbet pa v umetno usnje NAROČILNICA — PD - 2 Priimek in ime : Naslov: _____ Poklic: ______ Reg. št os. Izk.: __________________________________________________________ Nepreklicno naročam SLOVENSKE NARODNE PESMI Prednaročniška cena, ki velja le do 1. junija, je 1.700 din, po izidu pa bo cena okrog 2.G00 din ---------------------- Podpis: ....................... Datum:. Knjigo lahko dobite tudi v Tržaški knjigami - Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 V FIRENCAH DO 15. JUNUA «RAZSTAVA RAZSTAV> FIRENCE IN MEDIČEJSKA TOSKANA V EVROPI 16. STOLETJA FIRENCE — V soboto, 15. marca, so v navzočnosti državnega poglavarja Sandra Pertinija odprli razstavo, ali kot jo imenujejo razstavo razstav», to je 16. razstavo umetnosti Evropskega sveta: «Firence in medičejska Toskana v Evropi ’500». Prireditev je organizarala italijanska vlada ob sodelovanju toskanske dežele, pokrajine in občine pod pokroviteljstvom Evropskega sveta. Preden načnemo vprašanje bistva razstave naj navedemo nekaj podatkov, morda dolgočasnih toda pomembnih. Razstavo so pripravljali tri leta; zaposlenih pri tem je bilo nekaj stotin znanstvenikov, strokovnjakov, restavratorjev itd. Dela, ki jih je čez 3000, prihajajo iz zasebnih galerij, muzejev, arhivov. cerkev v Italiji, Veliki Britaniji. Avstriji, Franciji, Španiji, Portugalski, Švici, Danski, Belgiji, ZRN, Švedski, Holandski, San Marinu, Vatikanu, ZSSR, Poljski, če-hoslovaški, NDR in Mehiki. Dela — dragulji, kot gobelini, pohištvo, slike, risbe, rokopisi, orodje, znanstvene aparature, mape, itd., ki so vsa zelo dragocena, so zavarovali za okoli 20 milijard lir. Stroški razstave znašajo uradno poldrugo milijardo lir (pravijo pa, da bodo resnični stroški, 't se zdi, še enkrat tolikšni). Končno računajo, da bodo eno tretjino teh stroškov (uradno) pokrili z vstopnicami, kar pomeni, da predvidevajo veliko število obiskovalcev, ne samo iz Italije, temveč z vsega sveta. To se ne more izključiti, saj so priredili tiskovne konference razen v Firencah, v Rimu, Miinchnu, Parizu in Madridu. Toda povrnimo se k razstavi, ki je nameščen v devetih mestnih prostorih in osmih izvenmestnih, v večjih toskanskih središčih. Praktično gre za zelo dolgo potovanje znotraj renesanse, ki jo gledamo ne samo kot umetniški ali književni pojav, temveč kot moment civilizacije in kulture, ki obsega znanost in vero, politiko in astrologijo, gledališče in založništvo, slikarstvo in gospodarstvo in je vse združeno v globalni viziji. In priložnost ne bi mogla biti boljša, če upoštevamo ponovno zanimanje znanstvenikov vsega sveta za renesanso. Glej med drugim X. kongres «italijanistike», ki je bil lani v Beogradu in kjer je bila v središču pozornosti prav a-naliza nekaterih plati renesanse. Popotovanje se začne pri palači Strozzi ter se zaključi pri cerkvi sv. Štefana «Al ponte». Naslove in teme posameznih «pgstajs> bom navedel v kratkem: .v palači Strozzi je v ospredju «11 primat o del disegnoi, kjer je prikazana, florentinska umetnost v IG. stoletju. Ne kot omejen pojav dvorne u-metnosti, temveč taka kot je bila v resnici: sad celotne družbe od prastarih korenin. V tem prostoru je še zelo bogata dokumentacija mojstrskih «Disegni fiorentini». V palači «PaIazzo Vecchio» ( z s ask TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti; Socialna problematika; 12.00 Poslušajmo film: 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.20 Zborovska glasba: letošnja revija ^Primorska poje*; 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Jože Pahor: «Serenis-sima* — 1. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba. KOPER v, 14.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, .9.30. 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop dneva; 9.15 Orkester The Glenn Miler; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Vokalna skupina Le Selmoco; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Horoskop dneva; 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Mala diskoteka; 15.00 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je ...; 16.00 Življenje v šoli (ponovitev); 16.45 Poje zbor Scoglie-ro delle Alpi; 17.10 Srečanje s popevkarjem Sandrom Giacobbejem in orkestrom Franc Vildor; 17.32 Crash; 18.00 Poslušajmo jih sku paj; 18.32 Opera s! ,zi čas; 19.32 Srečanje z našimi pevci; 20.00 Di scoteca sound. KOPER Glasbeno govorni program; 13.25 Poštna kočija; 13.34 Pogovor s poslušalci; 14.03 Klasiki lahke glasbe; 14.30 Radijska priredba; 15.03 Rally; 15.25 Popoldanska srečanja; 17.03 Patchvvork. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 R naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Izberite pesmico; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti: 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 - 12.35 Rezervirano za...: 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 •4- Vg(ikj,jj„rey)jski orkestri; 13.30 (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pregled dogodkov, napoved programa; 14 05 Stoji, stoji Lipi ca — glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 16.00 Dogod ki in odmevi: 16.30 Glasba po željah: 17.00 Naši operni pevci; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Rekla me in zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 12 00 13.00, 14 00, 15.00, 17.00. 19 00 Po ročila; 6.00 8.50 Glasba za d .bro jutro; 9.03 Glasbeno govorni program; 11.03 Poje Fabrizio De An-dre; 11.25 Radijska priredba: 12.03 nei eč< rkc iva J« lo Tu red 12 t, k (H krr z ra a ftia vii er ‘EK em r r*c M vi ivesu i, Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Danes do ' 13.0(1 — Iz naših kra jev; 14.20 Obvestila in zabavna g'asba: 14.30 Priporočajo vam...: Radio Ljubljana bo danes na svojem razširjenem programu Val 202 objavil pogovor z narodnoobrambnim in družbenopolitičnim delavcem prf. Pavlom Petričičem iz Beneške Slovenije. Obravnaval bo zlasti vlogo Študijskega centra «Nediža» iz Špetra Slovenov pri širjenju slovenskega jezika in kulture. V tem okviru je pojasnil tudi politične in gospodarske raz mere v Benečiji, Reziji in v Ka nalski dolini. Pogovor, ki ga je pripravil stalni dopisnik — komentator RTV Ljubljana v Furlaniji - Julijiski krajini Marjan Orobež, bo objavljen približno ob 9.30. 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna gasba; 17.0u «Vrtiljak»: 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Naša glasbena izročila; 19.25 Zvočni signali; 19 55 Minute za EP; 20.25 ---* > *■- »uiiuvv. L-a ur t Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ...; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Iz naše diskoteke; 22.05 Glasba velikanov; 23.15 Informativna od daja v angleščini in nemščini: 23.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan: 23.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Za ljubitelje jazza u <0 E 3 Z 6. o >N O Italijan Vergerij je sodeloval s Trubarjem pri izdajanju slovenskih knjig Vse torej kaže, da je »Razgovor* Vlačičevo delo Ker pa je ta nemimi Istran bil takrat pri nemških protestantskih knezih v veliki nemilosti, je razumljivo, da 'e delo izšlo pod izmišljenim imenom in z izmišljeno označbo kraja. S tem sta Trubar in Vergerij spretno zakrila pred vojvodom Krištofom in drugimi svoje sodelovanje z Vlačičem. Vlačič, ki se je vse življenje s ponosom imenoval Ili-rik in je svojo Istro imenoval «moja najslajša domovina«, je moral vse življenje prikrivati svoje sodelovanje pri knjižnem delu južnoslovanskih protestantov. Zavest, da De more odkrito pomagati svojim rojakom, mu je gotovo še bolj grenila njegovo težko življenje. Vergerij, zadolžen za denarno plat podjetja, je enega prvih izvodov Trubarjevega prevoda evangelija poslal švicarskemu reformatorju Bullingerju. Upal je, da bo tudi s te strani prišla pomoč za nadaljnje prevajanje. V pismu je Bullingerja prosil, maj ga opraviči pri baselskem tiskarju Gessnerju, ker ni držal obljube, da bo pri njem dal tiskati slovenski prevod biblije. Ker se je zbal, da njegova beseda pri Bullingerju ne bo imela prave veljave, je nagovoril še Trubarja, naj mu piše in mu pove, zakaj ni dal knjige tiskati v Baslu, in naj ga obzirno zaprosi za denarno pomoč njunemu knjižnemu podjetju. Trubar, ki je čutil do švicarskega reformatorja veliko spoštovanje, je svojemu predstojniku rad ustregel. Verjet no se mu je tako izpolnila dolgoletna želja, da pride v stik s piscem knjig, iz katerih se je veliko naučil. Ko so izpod tiskarske stiskalnice prihajali zadnji listi Matevža in ko se je Trubar oddahnil od napornih korektur, je Bullingerju napisal pismo s tako prisrčnim uvodom, kot da bi si bila stara znanca. TRUBARJEVO PISMO BULLINGERJU »Resnično sem mnogo let iskal priložnosti, da vam pišem, kajti rad priznavam, da vam in gospodu Pellicanu kakor tudi drugim teologom nemalo dolgujem. Ne da bi hinavčil, iz vaših in gospoda Pellicana komentarjev sem se mnogo naučil in po njih sedemnajst let stalno pridigal v slovenski deželi (in VVindischland), zaradi česar sem bil v stalni nevarnosti, da me zaprejo. Toda vsemogočni me je vedno čudežno rešil. In čeprav ste vi in vam enaki s svojimi knjigami pripomogli, da moram živeti v bedi in da sem oropan svoja domovine in treh nadarbin fCelje, Ljubljana, Šentjernej, op. prev.), vam vendar nisem sovražen, temveč vdano iz srca vas spoštujem in prosim Boga za vas kot za svoje očete in predstojnike.« Ta kratki uvod pa ni samo prisrčen izliv spoštovania hvaležnega učenca do učitelja, temveč mnogo več. Bolj čisto kot v katerih koli Trubarjevih spisih se nam tu razodevajo njegove misli in čustva. Čeprav je Trubar že šest let živel v lutrski Nemčiji in z obema rokama prejemal pomoč nemških knezov za svoje knjižno delo, vendar nikdar ni odstopil od svojega prepričanja. Globoko v sebi se je vedno bolj nagibal k naprednejšim idejam švicarskih reformatorjev. Nemški protestantski organizaciji, ki je pod nadzorstvom kneževskega absolutizma zavrgla revolucionarno vsebino reformacije in jadrala v nazadnjaške vode, se je le na videz priključil. To pa je storil le zato, da je lahko neovirano izpolnjeval svoje poslanstvo, ki ga je čutil v sebi: dvigniti svoj narod iz duhovne teme, rešiti ga Turka in papeža. Kažipot k cilju so mu bili predvsem verski in družbeni nazori švicarskih reformatorjev. In to v pismu kar izbruhne iz njegovega srca: «po vaših in gospoda Pellicana komentarjih sem sedemnajst let pridigal«. Trubar močno pogreša svojo domovino, ki je ni prostovoljno zapustil, temveč je je bil oropan. Rop pa občuti kot zločin, ki so ga nad njim zagrešili njegovi preganjalci, In končno, povedal je, kaj je njegova domovina. Sam ji je dal ime — VVindischland. To pa je več kot slovenska dežela. Če bi pisal slovensko, bi morda napisal — SLOVENIJA, tako kot je Deutschland — Nemčija. Pa naj ji je dal že kakršno koli ime, gotovo je, da je razširil meje svoje domovine in da mu domovina ni bila več samo Kranjska, temveč nekaj več. V svoji zavesti j® prelomil s fevdalno ozkostjo, ki je vse dotlej povsem obvlft' dovala miselnost našega ljudstva. Zavest pripadnosti fevdalni deželi se je pri Trubarji1 oplemenitila z zavestjo pripadnosti narodu. To svojo revolucionarno misel je pozneje širil v vsel' svojih spisih. V njih je Kranjce, Korošce, Štajerce in Kra-: ševce stalno opozarjal, da niso samo to, da so SLOVENCU ki jih druži isti jezik in da imajo enotno domovino — SU' venijo - VVindischland. Ta napredna Trubarjeva misel, z nasiljem /atrta, j® tlela pod pepelom skoraj štiristo let. šele rod dvajsetega stoletja jo je ---- sicer v drugačnih družbenih razme- rah — končno uresničil. Pred odhodom iz Tubingena je Trubar poiskal zaupn« trgovce, ki so bili namenjeni na Kranjsko, in se z njimi dogovoril, da mu v Ljubljano prenesejo pravkar natisnjen® knjige. Gotovo je moral pri plačilu še kaj priložiti, ko li«1 je zabičal, da morajo dragoceni tovor skrbno skrivati pred biriči kralja Ferdinanda. Ti bi jim knjige gotovo vzeli, saj je bilo v avstrijskih deželah strogo prepovedano razpet®' vati protestantski tisk. Prepričan, da je opravil veliko in koristno delo, se i® Trubar vrnil k svoji družini in k svojim faranom v KemP' ten. Čeprav mu je bil pred odhodom Vergerij naročil, nfl.i tako kot Matevža nadaljuje prevajanje vsega novega testamenta, je z delom odlašal in nestrpno čakal, kako bod® njegov prevod in njegovo delo ocenili ljubljanski somišljeniki. KONEC I- ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA PO SINOČNJI ZMAGI NAD BENEČANI ošarkarski klub Jadran tretjeligaš Izredno vzdušje v dvorani - Očitna premoč naše ekipe - Marko Ban najuspešnejši adran - Die N'Ai 99:85 Jadru se je sinoči z zmago nad nesko peterko uvrstil v C-2 ligo. anje je bilo za slovensko pe-ii,okTZre<*no Pomembno, zato je tip!, v dolino skoraj 400 gle-l K,parkirnem prostoru je Tni- avtomobilov). v dvorani je bilo vzdušje ,| ,0, Na tribuni se je vil 6 m S trasparent z napisom «Ja, Ja, an v C gra». Bilo je tudi mno- ^rSzitovbn°VindrUgih naVUa' fantje so takoj v začetku povedli 1 kater^0 ^ P1-’®'0 do krajše kri- „j * r-vi ow uui, odpravili. Odtlej ®e stalno v svo pa so domači igralci kma-" so držali vajeti . -—v svojih rokah ter so i,,cas Vodili s 15 do 25 točkami Zmaga ni bila nikoli vpraš- • vsi igralci so dali od sebe i“v?£ sile, najboljši med njimi le bil Marko Ban. ,°ncnem sodnikovem žvižgu . dalo nepopisno navdušenje. 1 so odnesli trenerja Splihala amenih. Nato pa je dolga ko-7?n??bil°v krenila skozi Ba-o, Opčine in Kontovel v Repen, * Pevski zbor «Kraški dom» ladranovcem priložnostno pe- istiip! ®H) oseb pa je nato v )se,n' Križman praznovalo veliki ^ ek naših košarkarjev kasno v Sarajevska Bosna Jugoslovanski prvak u9°plas*ika - Bosna 73:75 Ll^PLASTKA - Matulovič 12, an , A Poijak 10 Dukan 4> šol. Hč ti Krstulovič 16, Tudor, Kru-rgi’n Bratič, Bakovič, Bilanovič, J)Van5-: Godovič 6, Beneček 8, Ra-ovic U, Varajič 20, Delibašič tiitaj^d 2, Bosiočič, Izič, Zrno, „ Pčic, Mitrovič. Jevška Bosna si je v odločil-iredm!Canju v sPlitu že drugič za-^ke Priborila naslov jugoslo-bilaf8 državnega prvaka. Tekma , lePa- Wlo je vse preveč napak ®ne,k°t druge strani, kar do- ko 2 ^ etiij -tUd* izredno slab odstotek v okoliščinah in povsem nezasluženo. Vse je kazalo, da bodo dobili povrnjeno z obrestmi, toda naši fantje so po prepričljivi zmagi v prvem nizu močno popustili in v končnici res ni bilo mogoče preprečiti izgubo drugega seta. Tako v prvem, kot tudi v zadnjih dveh so gostje igrali povsem podrejeno vlogo. To je bil letošnji enajsti zmagoviti nastop Bora JIK Banke in je eden boljših izkupičkov v zadnjih letih. G. F. ŽENSKA B LIGA Castelgomberto - Bor Intereur. ŽENSKA C LIGA La Scarpoteca - Sokol 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg - Sloga Kontovel - Julia 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor - Libertas Gorica 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom Gorica - Volley Grado (7:15, 15:7, 15:7, 15:10) Solaris - Juventina (15:9, 11:15, 15:12, 9:15, 7:15) 3:0 1:3 3:1 3:1 Ob prestopu v C-2 ligo čestita JADRANU Smučarski klub Devin RADIO Ponedeljkova oddaja Radia Trst A »Glasbeni ping-pong» bo jutri posvečena ekipi Jadrana. Gostje oddaje bodo Peter Starc, Aldo Daneu, Marko Ban in Boris Vitez. NOGOMET Torino — Napoli 0:0 TURIN — V včerajšnji anticipira-ni tekmi prve italijanske lige sta se Torino im Napoli po sila bledi predstavi razšla pri neodločenem izidu brez golov. FIRENCE — Na včerajšnjem zasedanju zveznega sveta italijanske nogometne zveze je bilo v ospredju več pomembnih vprašanj. Tako so med drugim sklenili, da se bo preiskava o «nogometnih stavah» zaključila konec tega meseca ali prve dni prihodnjega, prvenstvo 1980-81 pa se bo kot običajno pričelo septembra. PLAVANJE Trije novi svetovni rekordi AUSTIN (Texas) — V okviru a-meriškega zimskega plavalnega prvenstva so včeraj postavili tri nove svetovne znamke: Rowdy Gaines je 200 m prosto preplaval v 1’49”16 (prejšnji rekord je imel Sovjet Sergej Kopliakov s 1’49”83, petnajst let stara Mary Meagher pa 100 m iimiiiimiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiimiiiiii *** koš. Pri Jugoplastiki je še u P°vedal šolman, ki mu vče-«- 0r ni šlo. Bosna je skoraj Dpi-k*0-v.°^'a P° zaslugi odlične-i ■>„!ča!'.?a' ki pa je proti koncu nekaj napak. V zadnjih olj . Je Jugoplastika zaigrala Da l0cn° ki celo prešla v vodstvo, o ?rtia bi znala ohržtMUCtakfVda ,tvom * P°d Delibašifcvitft »zlikele Zmagali z jibšMK oUrifkfk med najboljšimi si je za-ija ir . 1 ljubljanska Iskra Olim-ički r Je sin°či premagala Rabot-la .ž Prve lige bosta tako izpa-«koaCenski B°rac in beograjski a 2 “apredovanje med najboljše ito6;: ,si Priborila Burdučnost iz acla in Kvarner z Reke. skra m- IZIDI Uiimpija . Rabotnički 107:99 !! ' Beko 93:89 ' Dibona 97:96 z.vezda - šibenka 106:89 kičKČ®!'!® med Partizanom in Rad-b°do odigrali danes. SPOJKA v MOŠKI B LIGI S|°V0 od domačih Žledalcev z zmago °,r. J|K Banka - Legnago 3:1 JorTI0' 9' 7> ^stUčJlK BANKA: Zadnik, Ugrin, drič p81, Neubauer, Pečenko, Ko-CaPan učka. Kralj, Veljak in Spa- ■apan. *- NAGO: Nicolini, Tstiori, Gra- r*«Ull Ta , • *o**vi«,---- -ilola na (l°, Guardalben, Ziviani, S0C> Bottarelli. arcon ' Gregorelli, stranski: ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H O! H KIPNIK: 0rika.j zapisnikar: Jacolino n^jkarji Bora JIK Banke so «6 (j v letošnjem prvenstvu j« bi]*/a<^‘b gledalcev z zmago. Če bia u3 23 domačo šesterko ta tek-be S°la formalnost, kaj takega ^i v trdil‘ za 8°®te, ki so b [j,,,. Jrst z namenom, da osvojili j® točki, ki bi za njih pome-bled a zarek upanja za obstanek 8Pel0araS°ligaši. To pot jim ni u-vhiii’ ^ i'm je domača ekipa •ha s:.md° za drago. Gostje so do-- cer zmagali, toda v posebnih >ll,llllllll,l„,||||||||lll|,l,l,„„ll,inil,Ulili kovanje ZSŠDI deljgk 1 »bvešča, da bo v pone-pežu ’-14- maja, ob 18.30 na se-st9ri(>L Gl. sv. Frančiška 20 se-ŽSšni ora nogometnih trenerjev. 15. ^ ? obvešča, da bo v torek, I '*ti sr.^8’ na sedežu ZSŠDI ob 18. ” odbojkarske komisije. |j « • • V banske Ljubljane phrM^lru tradicionalne množične NubijlVe «Po poteh partizanske Vedli16.* bo v petek, 9. maja, na ni’ ki S*teta bratstva in enotno-j iferiu “° tekmovalnega značaja, i iovan-eni odbor je povabil k so-!°verwi?i pet moških in ženskih 'i^Bl dI .ekiP' ki bodo zastopale t * bon ^kipe bodo tričlanske, mo-!^i tk°-v Vsaki izmeni morali pre ^trov .metrov, ženske pa šeststo •“■‘redit' .Nastop na tej pomembni !itestar 1 ie velikega politično - ma-\ Vs'vnega i nena, zato poziva-V stik društva, da stopijo čimprej brij^vi ;_s tajništvom združenja in Taborniški semafor — V januarju 1980 sta bila ustanovljena dva nova taborniška odreda: taborniški odred Severnica v Mariboru in odred Pohorskega bataljona v Oplotnici: — V Labinu je 'bilo v marcu 2. srečanje Mč Istre; Savski odred iz Ljubljane praznuje letos 20-letnico obstoja; — Taborniki iz odreda Jezerski zmaj iz Velenja so organizirali e-tapo pohoda Po poteh legendarne }&V. divizije. , Taborniška gozdna v.i/| ul .IM*. 1 I . 1K». f 1 1 llf* April je čas priprav na poletne akcije. Danes bi spregovoril nekaj o tradicionalni gozdni šoli. To so vsakoletni tečaji tabornikov v Bohinju, kjer izpopolnjujejo svoje znanje. Taborniki RMV so se nekajkrat udeležili tečajev v gozdni šoli, vendar nismo gozdni šoli posvečali preveč pozornosti predvsem iz dveh razlogov: precej tečajev sovpada z letnim taborenjem RMV; program se pretežno nanaša na pogoje delovanja v SR Sloveniji. Kljub tem opazkam pa bi bilo zaželeno, da bi se nekaj članov RMV udeležilo Gozdne šole 80. Razpored tečajev v Gozdni šoli 80: za sodnike na taborniških mnogobojih — od 27. do 29. junija; za mentorje — od 29. junija do 5. julija: za vodnike murnov — od 29. ju-nia do 5. julija: za vodje družin MČ — od 6. do 16. julija; za načelnike čet — od 6. do 16. julija; za topografe specialiste — od 16. do 25. julija; za specialiste Življenje v naravi — od 25. julija do 3. avgusta; za lokostrelce — od 3. do 8. avgusta; za sodnike na taborniških mnogobojih — od 8. do 10. avgusta. Novost letošnjih tečajev je tečaj «Življenje v naravi*. Snov je izredno obsežna, zato bo program izveden v dveh letih. Za udeležbo je seveda nujno solidno predznanje. Ker gre za prvi tečaj lake vrste, bom bralcem Taborniškega kotička nanizal poglavja programa: a) fiziologija pri gibanju v naravi; b) rastlinski in živalski svet Slovenije; c) meteorologija (s klimatologijo Slovenije); č) osnove hidrologije in geologije; d) objekti; e) gorski svet; f) podzemni svet (z osnovami jamarstva); g) tehnika gibanja v štirih letnih časih; h) izvidništvo (bivakiranje, taborjenje pozimi, izleti v neznano, o prema ipd.); i) organizacija akcij; j) prehrana (na taboru, na po sebnih akcijah, prehrana v naravi). Program bo v celoti izveden v gozdni šoli v Bohinju, praktični del, ki obsega skoraj polovico celotne ga programa, pa bo izveden v bližnji okolici, na turah v Bohinju, na Vngarju in na Pokljuki, (mp) metuljček v 59”26 (prejšnji rekord: vzhodna Nemka Andrea Pollak s časom 59”46), Šved Par Ardvisson 100 m metuljček v 54”15 (prejšnji rekord: Joe Botton ZDA s časom 54”18). cah velik uspeh, saj sta se uvrstila v finale. V polfinalu sta izločila madžarski par Klampakar - Jo-nyer s 3:2, zadnji niz se je pa zaključil s 26:24. V mešanih dvojicah sta si bronasto kolajno zagotovila Stipančič in Palatinuševa. enak uspeh pa je dosegla tudi Perkučinova, ki je premagala Sovjetinjo Antonianovo s 3:0. Izredno presenečenje sta pripra vila tudi Kovač in Karakaševič v moških dvojicah, ko sta v osmini finala izločiTa^šmovna prvaka Beng. tossona in Jojta^sona. vendar sta kasneje izpadla tudi sama. SMUČARSKI TEK 6. trnovski maraton bo decembra Tradicionalnega 6. trnovskega maratona v Črnem vrhu nad Idrijo niso mogli izvesti 9. februarja zaradi pomanjkanja snega. Na to največjo tovrstno smučarsko prireditev v Jugoslaviji so se zelo skrbno pripravili, da bi zahtevna prireditev dobro uspela v vseh pogledih. Vendar jo je letošnja muhasta zima spet zagodla in preprečila prireditev. Za letošnji maraton se je prijavilo kar 3482 udeležencev, kar je nov rekord te priljubljene prireditve. Prijavili so se iz vse Jugoslavije, Italije in Avstrije. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je prijavilo 115 udeležencev. Slovenska športna zveza iz Celovca pa močno ekipo. V želji, da bi 6. trnovski maraton še letos izpeljali, je organizator sklenil, da bo tega pripravil 21. decembra, medtem ko bo 7. trnovski maraton 1. februarja 1981. Jože Oblak ^1° svoje atlete. B. S. Telesna kultura za starostnike Gibanje je potrebno v vseh dobah življenja Telesna kultura je na velikem pohodu. O tem ni dvoma. Dovolj je da si ogledamo koliko prostora posvečajo športu danes razna javna občila, časopisi, televizija, radio, koliko gledalcev se zbira na tribunah stadionov, da ne govorimo o neštetih velikih in malih športnih prireditvah, tekmovanjih, prvenstvih itd. Toda taka razvejanost še nikakor ne pomeni, da je v športu samem vse v redu. To lahko vidimo zlasti v Italiji, kjer goje šport skoraj izključno v funkciji rezultata, to pa pomeni, da ima prednost tisti šport, ki privablja gledalce in tisti športnik, ki je učinkovit. športna društva zato podrejajo vse ostale vrednote športa temu cilju in tudi pri mladini prihaja do hudih anomalij. Dostop v športna društva imajo predvsem tisti, ki so že po naravi dovolj ali pa celo nadpoprečno gibalno nadarjeni, o-troci, katerih gibalne lastnosti so slabše (in bi najbolj potrebovali športno udejstvovanje) pa, seveda, zanimajo le malokatero društvo. Če gledamo na šport iz tega zornega kota in smo nezadovoljni že s tem, kar se dogaja z mladimi in najmlajšimi, potem je stanje med tistimi, ki so leta, ko so se lahko ukvarjali s tekmovalnim športom že prešli, še bolj žalostno. Še posebno žalostno pa je, kar se športa tiče za stiste, ki so se že srečali z Abrahamom in imajo šestdeset, sedemdeset ali pa še več let. Za te ni poskrbljeno praktično prav nič, razen v nekaterih zdravstvenih ustanovah, kjer so pa deležni razgibalnih vaj zgolj iz medicinskih razlogov. In vendar bi prav starostniki izredno potrebovali razgibalno dejavnost, primerno njihovi starosti in usklajeno z zdravstvenim stanjem. Toda kaj: za to ne skrbi nihče: to je pač kategorija «odpisanih», ki ne prinašajo športnih rezultatov in zato tudi niso deležni skrbi športnih društev... , Kb ‘so pži ŠZ >Bor pred dvema letoma zdprttili Wvo vsebino društvenega delovanja so spoznali, da mora biti osnovna naloga vsake te-lesnokulturne organizacije pač skrb , za človeka v vsem njegovem življenjskem obdobju, od najmlajših let, pa do starosti. Prav zalo je ŠZ Bor tudi začelo uveljavljati tak delovni program. Najprej je pristo pilo k organizaciji športa za najmlajše (že od dveh let naprej) in to za vse ne glede na gibalne spo sobnosti teh otrok. Letos pa je sklenilo uresničiti tu di drugi del svojega razvojnega načrta, namreč pripraviti posebno vadbo tudi za starostnike. V ta na men je že navezalo stike z nekaterimi organizacijami, ki združujejo v svojih vrstah pretežno starejše člane in za katere bo pripravilo poseben program vadbe. Naše mestno društvo načela podpisanih* pač ne priznava, kajti telesna kultura mora biti predvsem socialna dejavnost, pravico do nje imajo pa vsi, ne glede na sposobnost in starost. Prepričani smo, da bo Borova pobuda naletela na ugoden odziv, obenem pa si želimo, da bi do podobnih akcij prišlo tudi pri drugih naših telesnokulturnih organizacijah. V torek pri nas v Gorici DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI Tudi najboljši jugoslovanski smučar Bojan Križaj bo v Gorici DANES NEDELJA, 13. APRILA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Trebčah Primorec - Vesna * * ¥ 16.30 v Ribiškem naselju Sovrana - Zarja 16.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorje * « « 16.30 v Dolini Breg - Giarizzole 3. AMATERSKA LIGA 16.30 na Padničah Gaja - Kras * * * 16.30 v Doberdobu Mladost - Brazzanese * * * 16.30 v Štandrežu Juventina - Audas * * * 16.30 v Romjanu Vermegliano - Sovodnje V torek, 15. aprila, bo gost v prostorih Mladinskega centra v Gorici jugoslovanska smučarska reprezentanca, ki jo sestavljajo svetovno znani smučarji kot Bojan Križaj, Boris Strel. Jože Kuralt, Novogoričan Jure Franko, trener Tone Vogrinec in drugi mlajši reprezentanti. Reprezentante bo spremljal tudi Miha Ravnik, odgovorni za smučarske športe pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije. Menimo, da je ta obisk edinstvena priložnost za vse nas, posebno pa za ljubitelje belega športa, da se neposredno sc lanimo z vrhunskim smučarskim športom, v katerem je danes Jugoslavija med najboljšimi na svetu, in da prijateljsko pokramljamo s , vetovno znanimi imeni. Prijateljsko srečanje, ali okrogla miza, kot jo želimo imenovati, z jugoslovanskimi smučarji bo v prostorih Mladinskega centra (Dijaški dom) v Gorici (Svetogorska ulica :84), § pričetkom ob-3(U0ir" ,/t, Okroglo mizo prirejata> odbor- -Mladinskega centra "fGoriea itvšpartno "združenje Dom (Gorica), v sodelovanju z ZSŠDI. V torek zvečer torej, na edinstve- no pr."aznost. ki je res ne gre zamuditi. —ik— KOŠARKA V prijateljskih tekmah v Miljah Domači peterki boljši V okviru pestrih prijateljskih in športnih stike.- med občinama Milje in Konor sta bili v četrtek v Miljah dve prijateljski košarkarski tekmi, v katerih sta bili boljši domači peterki. V srečanju naraščajnikov je moštvo Interja iz Milj premagalo KK Koper s 57:54 (32:32). Kot sam izid kaže, je bila tekma zelo izenačena in le proti koncu so Miljčani uspeli streti odpor gostov, med katerimi je bil še posebno uspešen Krašovec, ki je dosegel 18 točk. V tekmi članic pa je miljski tretjeligaš Interclub zanesljivo odpravil KK Koper s 95:64 (51:24). V vrstah koprskega moštva se je še posebno izkazala Kardičeva, ki je dosegla 20 točk. niiiiiiiiiunmuiiuiuiinmiiuiniHMuiimHiiiiiunniuunuiminuimHiHumniiiHimmiiMHmuminiiiiH «Uspeh je mene samo najbolj presenetib .........II..i,............................. PROSEČANI NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI NAMIZNI TENIS NA EVROPSKEM PRVENSTVU Izreden uspeh para Surbek - Stipančič Jugoslovana Surbek in Stipančič sta na evropskem namiznoteniškem prvenstvu dosegla v moških dvoji- V SEMEDELI Na velikonočni ponedeljek je ŠD Primorje bilo gost osnovne šole «Dušana Bordona* v Semedeli. Ob tej priliki so predstavniki osnovne šole iz matične domovine s posredovanjem L. Pertiča, trenerja ekipe cicibanov Primorja, organizirali za otroke in starše Proseka zanimiv športni in kulturni program. Po pozdravu je bilo kosilo za o-trcke v jedilnici šole. Po kosilu je bil na sporedu kratek program, ki je vseboval razi r -itacije osnovnošolskih učencev, mladmski šolski pevski zbor pa je ■ apel nekaj veselih pesmi. Nato so si vsi otroci i.i starši ogledali šolo. V okviru medsebojnega spoznavanja je sledil kratek, to-•da ploden pogovor naših otrok z otroki in učitelji osnovne šole. Ob 16.00 uri so bile na sporedu nogometne tekme na malem šolskem i-grišču. Zaradi velikega števila naših otrok so organizatorji organizirali tri prijateljske nogometne tekme. Pred tekmo so predstavniki ŠD Primorje podarili predstavnikom šole zastavico društva in šop rož, otroci pa so podarili svojim soigralcem čokolade in zalepke. Vse tri tekme so naši predstavniki izgubili in sicer prvo z 2:0. drugo s 3:0, tretjo pa z 1:0. Ekipe ŠD Primorje so stopile na igrišče v sledečih postavah: PRVA EKIPA: Luxa, Debernardi, Reina. Vascotto, M. Štoka. I. Štoka. DRUGA EKIPA: Luxa, Umek, Frasinelli. Aljoša Emili, Piciulin, Alberto Emili. TRETJA EKIPA: F. Reina, Kralj, T. Emili, Breda, M. Riolino, D. Rio-lino, Gherbassi, P. Štoka. Po tekmah j: sledila gledališka predsta \ učencev osnovne šole «D. Bordon*. H. V. Triestina v gosteh z novim trenerjem Po polemikah zaradi odslovitve Tagliaviniia iaka Triestino verjetno odločilno srečanje V Krasovem taboru se ni še poleglo navdušenje nad nepričakovanim uspehom mladinke Sonje Do-Ijakove, ki je pred tednom dni v Neaplju na italijanskem namiznoteniškem prvenstvu tretje kategorije segla kar po dveh državnih naslovih. Najbolj pa se seveda veseli tega uspeha protagonistka sama. ((Moram povedati, da tega nisem pričakovala, ne na pripravah, ne na tekmovanju, sploh nisem pomislila na zmago, nad uspehom sem bila zato. tfftj&alj presenečena jaz sama.*--—-.-”....... , — Zdi se nrmvda si ' mogoče^ le malo preskrbžnna. ' Že nekaj let namreč sodiš skupno s klubsko soigralko Damjano Sedmak med najboljše mlade igralke v državi in lani si bila tudi že na pripravah državne mladinske reprezentance. «To je res, vendar pa so nekatere druge igralke imele več možnosti kot jaz. Imela sem srečo, da Čergolj ni nastopila zaradi poškodbe, Masija pa je bila presenetljivo izločena že v prvem krogu. Bila sem v- dobri formi, zaigrala sem sproščeno in brez treme, tako da sem Moromjevo, ki je bila najnevarnejša tekmica, odpravila v četrtfinalu brez težav. V polfinalu sem verjetno nekoliko podcenjevala svojo nasprotnico Favaro, proti kateri sem izgubila drugi set m v tretjem sem že izgubljala 10:16, toda sem se pravočasno zbrala. V finalu pa nisem imela večjih težav in sem gladko zmagala.* — V mešanih dvojicah ti in Sal tarini sploh nista veljala za favorita. •sMoj partner je zaigral res odlično, jaz pa sem skušala narediti čim manj napak. Tako sva presenetila vso konkurenco in predno sva se sploh zavedela, sva že osvojila naslov.* — Nekoliko več smo mogoče pričakovali v ženskih dvojicah. «Damjana in jaz nisva igrali najbolje in sva bili preveč živčni. Ta strah pa je bil verjetno posledica prevelike odgovornosti. V polfinalu sva proti sestrama Negriolli gladko zmagali prvi set na devet, v drugem pa sva že vodili 20:15, ko se nama je zataknilo in sva si prav Polemik v zvezi z odslovitvijo trenerja Vasca Tagliavinija, ki je moral prejšnji teden nepričakovano zapustiti tržaškega tretjeligaša, v v zadnjih dneh ni manjkalo, še zlasti potem, ko je vodstvo društva svoj korak skušalo utemeljiti s trditvijo, da so v bistvu sami igralci zahtevali Tagliavinijev odhod. Z druge strani pa je prav igralcem prepovedalo, da bi javno o tem spregovorili. Takšno vzdušje pa prav gotovo ne bo koristilo ob današnjem izredno teži.:m in verjetno odločilnem gostovanju v Cremoni. Triestina si namreč ne more dovoliti nikakršnega spodrsljaja, če se noče dokončno odreči upanju na napredovanje v B ligo. Novi trener Fulvio Varglien pa pred današnjim gostovanjem ni pesimist. Dejal je, da jih čaka težka, vendar ne nemogoča naloga. Dve točki, ki jih ločita od Vareseja, ne predstavljata nepremostljive ovire, je pristavil, vendar je zmaga neob-hodno potrebna. Današnji spored (10. povr. kolo) (v oklepaju ime sodnika) Alessandria - Fano (Pirandola) Biellese - S. Angelo (Coppetelli) Cremonese - Triestina (Giaffreda) Forli - Casale (Rinaldi) Reggiana - Pergocrema (Lorenzetti) Rimini - Novara (Bianciardi) Sanremese - Mantova (Albertini) Treviso - Piacenza (Leni) Varese - Lecco (Corigliano) A LIGA Današnji spored (12. povr. kolo) (v oklepaju ime sodnika) Avellino - Ascoli (Ciulli) Fiorentina - Cagliari (Benedetti) Milan - Bologna (Latanzi) Perugia - Inter (Barbaresco) Pescara - Catanzaro (Michelotti) Roma - Juventus (D’Elia) Udinese - Lazio (Pieri) ATLETIKA Na atletskem tekmovanju v mnogobojih v Trstu je nastopilo tudi nekaj slovenskih atletov in atletinj. Med dekleti je Tatjana Gregori (Bor) dosegla na 100 m dober čas 14'5, na isti razdalji pa je pri fantih ugodno presenetil Gordan Tibor (Adria) s časom 12’4”. Tekmovanje v mnogobojih se bo nadaljevalo danes zjutraj. V ostalih panogah sta blestela Tržačan Wengler na 200 m (221”) ter na 100 m čez ovire Tržačanka Buffulini, ki je to razdaljo pretekla v 14’9”. K. B. ht L. ' % 'A / ikt.7 II -M Sonja Doljak neverjetno zapravili uvrstitev v finale.* — Trenerka Sonja Milič je v ključnih trenutkih dajala dragocene nasvete. Je bila zadovoljna nad tvojim uspehom? «Verjetno je bila bolj zadovoljna in vesela ona kot jaz sama.* — Bo ta uspeh kaj vplival na tvojo nadaljnjo igralsko kariero? «Dobila sem še več volje in spodbude, da treniram Skušala bom še izboljšati svojo igra.* — Kateri je tvoj cilj na tekmovalnem področju? <>Moj vzor je vsekakor Sonja Milič in moja skrita želja je, da bi dosegla vsaj delček njenih uspe hov na vsedržavni in mednarodni ravni.* B. S. NOGOMET V anticipirani tekmi jugoslovanske 1. nogometne lige sta Sarajevo in Budučnost igrala neodločeno 2:2. ZAČETNIKI 10.00 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana A - Primorje * * « 9.00 v Dolini Breg - S. Andrea B NARAŠČAJNIKI 10.30 v Križu Vesna - S. Vito * * • 9.45 v Dolini Breg - Zarja ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO (mnogoboji) 9.00 v Trstu Nastopata tudi Bor in Adria SMUČANJE ZAKLJUČNO TEKMOVANJE 9.30 na Zoncolanu Finale treh tekmovanj ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini Breg - La Talpa 3. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - VM •UNDER 15» 10.30 v Trstu, licej Petrarca Oma - Sloga KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 9.00 v Dolini Bor - Barcolana • * * 11.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio CUS - Kontovel • • • 10.30 v Gorici Časa del Carozziere - Dom 1. DIVIZIJA 9.30 na Opčinah Polet - Servolana B * * * 10.00 v Trstu, športna palača Hurlingham - Kontovel * • « 11.00 v Trstu, Ul. Sturzo Stella Azzurra A - Bor C KOLESARSTVO MEDNARODNA DIRKA 10.00 v Trevisu Sodeluje tudi Adria NOGOMET 3. AL NA GORIŠKEM Dobre možnosti za naše ekipe Danes bo na goriških nogometnih igriščih na sporedu vrsta zanimivih srečanj, v katerih bi lahko naše slovenske enajsterice izbojevale pomembne točke, štandreška Juventina in Mladost iz Doberdoba bosta tokrat nastopili na domačih tleh, Sovodnje pa se bodo podale na gosfovdnje na Laško. Mladost — Brazzanese Lepa priložnost za moštvo iz Doberdoba, da pospravi nov par točk, kar bi mu omogočilo še večje možnosti za uspeh v borbi za napredovanje v višjo ligo. Mladost pa bo morala v tem srečanju ponovno pokazati vse kar zmore, saj Brazza-neseja ne sme podcenjevati. Juventina — Audax Srečanje Juventina - Audax je bilo v prejšnjih letih vedno zanimiv goriški derbi, ki je pritegnil precejšnje število gledalcev. Tokrat pa se obe enajsterici nahajata v 3. AL, toda zanimanje s tem ni upadlo. Juventina že vrsto kol žanje pozitivne uspehe in upati je le, da bo po tej poti nadaljevala. Vermegliano — Sovodnje Sovodenjce čaka danes težko gostovanje v Romjanu, saj domača enajsterica sodi med solidne ekipe letošnjega prvenstva, ki so še posebej nevarne na domačih tleh. Upati pa je, da bo danes moštvo Sovodenj zaigralo odločno in mirno. OBVESTILA TPK Sirena vabi člane in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo DELOVNE AKCIJE za postavitev kanalizacije, ki bo danes, 13. t.m. * K * ŠD Mladina organizira od prihodnjega tedna dalje vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. • • » ŠD Kontovel sklicuje redni občni zbor jutri, 14. t.m., ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. • « • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 14. aprila ob 20. uri na stadionu «1. maj* seja odbora košarkarske sekcije. • • • ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 14. maja, ob 18.30 na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 sestanek odbora nogometnih trenerjev. • • • ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 15. maja, na sedežu ZSŠDI ob 18.00 uri seja odbojkarske komisije. ODBOJKARSKI «REVIVAL 1980' Koledar MOŠKI Srečanje Dan Ura Igrišče Breg — Sokol 15.4.80 21.00 Dolina Breg —■ Hranilnica 22.4.80 21.00 Dolina Sloga — Sokol 29.4.80 20.00 Bani Piprje - Hranilnica 29.4.80 21.00 Dolina Breg — Sloga 6.5.80 21.00 Dolina Sokol - Piprje 13.5.80 21.00 Dolina Breg - Piprje 20.5.80 21.00 Dolina Hranilnica - Sokol 23.5.80 21.00 Bani Piprje - Sloga 27.5.80 20.00 Bani Sloga — Hranilnica 30.5.80 20.00 Bani ŽENSKE - SKUPINA «A» 1. KOLO Adria — Breg 18.4.80 20.00 Bani 2. KOLO ZTT - Paljnte 22.4.80 20.00 Bani 3. KOLO Paljnte — Kra: 29.4.80 21.00 Stadion «1. maj» Kras — Adria 2.5.80 20.00 Bani Breg — ZTT 2.5.80 21.00 Bani 4. KOLO Adria — ZTT 9.5.80 20.00 Bani Breg — Paljnte 9.5.80 21.00 Bani 5. KOLO Kras — ZTT 16.5.80 20.00 Bani Adria — Paljnte 16.5.80 21.00 Bani 6 KOLO Breg — Kras 23.5.80 20.00 Bani ŽENSKE - SKUPINA «B» L KOLO Trim — Ekipa «10» 15.4.80 21.00 Stadion «1. maj» Sloga — Navihanke 18.4.80 21.00 Bani 2. KOLO Ekipa «10» - Navihanke 22.4.80 21.00 Bani Trim — Sloga 22.4.80 21.00 Stadion «1. maj* 3. KOLO Trim — Navihanke 6.5.80 21.00 Stadion «1. maj» 4. KOLO Ekipa «10» — Sloga 13.5.80 21.00 Stadion «1. maj» Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT» • DZS • 61000 Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vlš <3 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, * 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-J krdjine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI. ali upravi Iz vseh drua'11 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 13. aprila 1980 Odgovorni urednik Gorazd V'*'*«*! Izdaja I in tiska j . Član Italija"* I ZTT zveze časopis* JTrst založnikov P® TRŽAŠKI DNEVNIK PO ČETRTKOVEM SESTANKU DELEGACIJ OBČIN DOLINA, MILJE IN KOPER Veliko možnosti za sodelovanje pri zaščiti naravnega okolja S prizadevanjem in dobro voljo bo mogoče premostiti tudi nekatere objektivne težave Kot smo v našem dnevniku že poročali, je bilo v četrtek v Miljah važno delovno srečanje delegacij pobratenih občin Milje, Dolina in Koper o vprašanjih prostorske ureditve ter o skupnih prizadevanjih za obrambo in varstvo okolja. Obravnavane teme so zelo zanimive in predvsem aktualne ter odpirajo stvarne možnosti za koristen kakovostni skok v obmejnem in mednarodnem sodelovanju, ki se na tem področju gradi lahko samo s temeljito izmenjavo informacij ter izkušenj, s katerimi se dnevno srečujejo upravitelji in družbeno politični delavci treh pobratenih občin' Italijanski in jugoslovanski sistem družbenega oziroma prostorskega planiranja sta zelo različna in ju v osrednjih smernicah skoraj ni mogoče skupno analizirati in nato primerjati. Medtem ko je v Italiji prostorski, ali bolje rečeno urbanistični normativ v celoti ločen od celovitega družebnega planiranja, je v Jugoslaviji v veljavi enotni sistem družbenega načrtovanja, ki zaobjema vse plati socialnega razvoja, od gospodarstva do šolstva ter od urbanistike pa do kulture. V Italiji so glavni dejavniki urbanistične rasti deželne uprave, ki v veliki meri po- gojujejo smernice občinskih regulacijskih načrtov in večkrat ne upoštevajo realnih potreb posameznih področij, v Jugoslaviji pa po izglasovanju okvirnega zveznega ter republiškega zakona pripada zadnja odločitev v tem smislu posameznim občinam in njenim samoupravnim organom. Bistvena razlika je prav pri odločanju in pri vlogi krajevnih dejavnikov za učinkovito načrtovanje teritorija, poleg raznih tehničnih ter metodoloških posebnosti, ki ju nadalje se ločujeta. Kljub temu pa so medsebojne informacije o izkušnjah na tem področju vedno zelo dobrodošle in nujno potrebne, predvsem ko je treba na njih izdelati skupne akcije in načrte. O splošni urbanistični ureditvi v Italiji je na četrtkovem sestanku obširno spregovoril odbornik za urbanistiko miljske občine Campagna, ki je nato tudi orisal specifični položaj v Miljah in v bližnji okolici. Z druge strani so gostje iz Kopra zelo podrobno poročali o prostorski ureditvi v Jugoslaviji ter se zaustavili Dri izkušnjah treh slovenskih občin. Kopra, Izole in Pirana, ki so v tesnem sodelovanju ustvarile moderni plan splošnega družbenega razvoja. Koristni izmenjavi informacij so sle- Darovi in prispevki ■iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiimiiiii POZIV DEMOKRATIČNI JA VNOSTI Tržaški profesorji o liku asistentke Liliane Lanzardo Kolegi fakultete za sodobno zgodovino jo opisujejo kot vestno in sposobno znanstvenico ter res demokratično docentko Skupina profesorjev in asistentov tržaške fakultete za sodobno zgodo-dovino, med temi tudi predsednik deželnega inštituta za zgodovino odporništva Giovanni Miccoli, nam je poslala v objavo daljše sporočilo, ki zadeva lik Liliane Lanzardo, mlade docentke sociološke metodologije, ki je bila aretirana pred nekaj dnevi v Turinu v okviru obširne protiteroristične akcije z obtožbo sodelovanja z oboroženo tolpo rdečih brigad. Podpisniki poudarjajo, da poznajo Liliano Lanzardo kot zelo vestno in strokovno sposobno znanstvenico, obenem pa tudi kot sposobno docent ko. ki je znala ustvariti s študenti resnično demokratičen odnos in ki jim je bila pripravljena pomagati v znatno večji meri kot je bila njena dolžnost. Poleg tega se je odlikovala tudi kot pobudnica seminarjev in dodatnih tečajev za študente-delav-ce, sodelovala je pri vseh pobudah, ki so skušale povezovati univerzo z mestno stvarnostjo. Uk docentke, ki baje brez potniš Ijanja prizna vsakomur najvišjo o ceno, kot jo je prikazal neki krajevni časopis, pa je po mnenju podpisnikov le ena od posledic (in ne naj hujša), katerim se izpostavlja do cent, ki tolmači tako kot ga je Li liana Lanzardo svoj odnos do štu dentov in univerze, še zlasti pa v univerzitetnih krogih, kjer še vedno prevladujeta zaprtost in konservati zem. Podpisniki v nadaljevanju izražajo svojo solidarnost kolegici ob prepričanju, da ni zagrešila pripisanih ji kaznivih dejanj. Ob koncu svojega pisma docenti pozivajo vse demokratične mestne in italijanske kroge, naj se globoko zamislijo ob zopetnem valu aretacij domnevnih teroristov, saj razplet dogodkov zahteva od vseh vse večjo angažiranost v boju zoper razkroje-valne elemente, ki ogrožajo demokratično sožitje. V žal že tradicionalne slabosti italijanske kulture in državne ureditve in v ofenzivo oborožene stranke proti demokraciii se vrinjajo tudi novi dejavniki, ki bi lahko pospešili in ne zajezili Droces barbarizacije. V ta okvir sodijo po niihovem mnenju nova protiteroristična zakonodaja, ki dopušča prekomerno podaljšanje roka preventivnega pripora; krepitev teles in organizmov, ki so vse manj pod nadzorstvom demokratičnih teles in javnega mnenja: odnos večine sredstev javnega obveščanja, ki vse bolj prezira načelo, da obtoženec ni kriv, dokler ni bil obsojen in dokler obsodba ni postala oolnomočna, in ki oosreduje uporabnikom vse bolj tendenciozno, enostransko in še kar škandalistično informacijo. dili konkretni predlogi za sodelovr nje na tem področju, za katero bo skrbela posebna strokovna komisija, ki je že sestavila mešane delovne skupine z namenom, da sestavijo globalni načrt enotnih posegov. Med obravnavanimi temami je bilo posebno zanimivo vprašanje boja proti onesnaževanju Tržaškega zaliva, za katerega so nedvomno zainteresirane vse tri pobratene občine. Na tem področju lahko pride do zelo koristne skupne študije, ki bi v prihodnje lahko privedla do morebitne namestitve skupnih čistilnih naprav. Podobno velja za turizem, kjer pretekle izkušnje odpirajo dobre možnosti za skupno načrtovanje predvsem pri Debelem rtiču in Ankaranu, kjer se turistična in le-toviščarska dejavnost iz leta v leto stalno razvijata. Možnosti za stvarno sodelovanje obstajajo tudi v O-sapski dolini, to je na področju, ki z učinkovitim planiranjem lahko odločilno primore k razvoju krajevnega in obmejnega gospodarstva. Konkretnih možnosti za koristno sodelovanje na področju prostorske ureditve je torej precej in čeprav smo šele na ravni načelnih izjav in | načrtov, so občinski upravitelji iz Doline, Milj in Kopra dokazali, da se tudi na tej ravni lahko marsikaj naredi. »Potrebnih bo precej prizadevanj in uspehi ne bodo izostajali* je po četrtkovi seji izjavil miljski župan Bordon, ki bo do izteka svo-ie mandatne dobe predsedoval mešani komisiji, ki se bo ukvarjala s to problematiko, (st) VESTI S KOPRSKEGA Tradicionalno prvomajsko slavje na Socerbu Tudi letos bodo obalno-kraški sindikati organizirali tradicionalno prvomajsko slavje na Socerbu pri Kopru, posvetili pa ga bodo mednarodnemu prazniku dela, 35-letnici osvoboditve in 30-letnici delavskega samoupravljanja. Na Socerbu se bodo zbrali tudi nekdanji borci ba-tajlona Alma Vivoda in proslavili 36-letnico ustanovitve te istrske partizanske formacije, v kateri so se borili pripadniki italijanske, slovenske in hrvatske narodnosti. Organizatorji načrtujejo za ves dan bogat kulturni in zabavni spored, osrednja prireditev pa bo ob 14. uri z govorom v slovenščini in v italijanščini in s pozdravom predstavnika tržaških sindikatov. L. O. danes ob obali KINO KOPER; ob 10. ameriški ROBIN HOOD; ob 16., 18. in 20. hong-konški DEBELUHOVE AVANTURE. IZOLA; ob 10. madžarska risanka GOSJI PASTIR; ob 16., 18. in 20. avstralski NENAVADEN ROP. PIRAN: ob 16., 18. in 20. italijanski DIRKALNA VROČICA. PORTOROŽ: ob 20. ameriški TV MREŽA. Mali oglasi ...... ■■m,, mm,............................................................. UGODNO prodam skoraj nov popolnoma opremljen 3-metrski pla stični motorni čoln z motorjem 4 KS. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika v Gorici. USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. Toči pristno belo in črno Kapljico. OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino. ZAKAJ bi hodil na olimpiado v Moskvo? Kupi si raje barvni televizor, dokler je še čas. Takojšnja dobava - Aldo Coja, Kontovel 134, tel. 225-471 - servis popravil. VRTALNI, brusilni stroj, žaga cir-kularka. prenosni varilni aparat na prodaj. Izredna priložnost. Trst, Ul. Conti 9/1. FRANCOSKA motorna jadrnica iz plastike tipa: «Jaka», dolga 5,20 m, široka 2 m, dvoležiščna, s pogonskim motorjem Evenrude 4 HP, je na prodaj pri Šušteršiču. Prečnik 13. PARFUMERIJA 2 P išče blagajničarko in prodajalko. Predstaviti se v delovnem umiku v Trstu, Ul. Settefontane 41. ZA TRI ali največ štiri leta iščemo eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo, po možnosti opremljeno. Telefonirajte na štev. 60261. SONČNO ogrevanje sanitarne vode nudi podjetje Bogdan Butkovič v Sovodnjah — tel. 0481/882123. SPECIALIZIRAN vodovodni inštalater popravlja vse vodovodne in plinske napeljave. Telefon 911-119 ali 745-547. PAM železnina |y| STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrljik« con«) DO M JO. 132 Tel. H417I telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Olenič v Padričah Toči pinot in pristno črno '-raško vino. KUPIM Fiat 127 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na telefonsko številko 742-071. SENO kupimo ali zamenjamo za hlevski gnoj. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200-463. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tfiu i-kino (I1 foto-kino (Jllca Bunnamiti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ERRE CONFEZIONI N0RCIA MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA Z ODREZKOM JEANS CASUAL TRST, UL MAZZINI 10 VOGAL UL. CASSA Dl RISPARMIO TEGA OGLASA DOBITE POSEBEN POPUST ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PADRIČAH V spomin na Pavlo Križmančič darujeta Rozina in Milka 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob svojem 85. rojstnem dnevu daruje Albina Bavčar 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ob 4. obletnici smrti Karmela Sedmaka (umrl je v Avstraliji 18. aprila 1976) darujejo mama, sestra ter brat 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU V počastitev spomina Justa Per-tota daruje Emilja Puntar 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ZGONIKU «1. MAJ 1945» Nadja in Srečko Širca (Gabrovec 55/a) 20.000 lir, Olga in Albin Kralj (Gabrovec 32) 15.000, Marjo Furlan (Zgonik 16) 10.000. Ivan Furlan (Gabrovec 55/a) 10.000, Graziella in Marjo Černjava (Gabrovec 57) 5.000, Silvester Umek (Devinščina 45) 10.000, Anica in Lucijan Malalan (Trebče 224) 10.000 ter Stano Gruden (Gabrovec) 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO J. RIBIČIČU V spomin na dragega Maria De-bellija daruje Angel Turk 10.000 lir. Ob 2. obletnici smrti nonota Maria darujeta Katja in Aleš Turk 10.000 lir. Ob 2. obletnici smrti Maria De-bellija darujeta žena in hči 40.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU - GORAZDU Družina Kokorovec (Podlonjer) 10.000 lir, Anica in Lucijan Malalan (Trebče 224) 10.000 ter Stano Gruden (Gabrovec) 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Namesto cvetja na grob Marka daruje Neva Štefančič 10.000 lir. V isti namen darujeta Štefi in Gil-da 10.000 lir. V spomin na Marka Cancianija daruje Pina Doles 5.000 lir. V počastitev spomina Marka Cancianija daruje gospa Pertot 5.000 lir. V spomin na Marina Kralja darujejo Laura in Zorko ščuka 5.000 lir, Štefi in Nereo 10.000, Elda in Sergjj 10.000 ter Anica Ščuka 10 000 lir. Namesto cvetja na grob Marina Kralja darujejo Alda in Sergio Pertot 20.000, Ida in Peter 20.000, Mar-čela ter Vera in Savi 30.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina svojega solastnika Marina Kralja daruje družba d.z o.z. »Trans - Trst» 50.000 lir. V počastitev spomina Marina Kralja darujejo Ana, Aldo in Valentina Antoni 10.000 lir. V počastitev spomina Marina Kralja darujejo sestra Ljudmila ter brata Viktor in Mirko z družinami 30.000 lir. V spomin na Marina Kralja daruje Marija Tavčar vd. Jakomin 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Marina Kralja darujejo družine Tavčar in Prioglio 50.000 lir. V spomin na Franka Rapotca darujejo vaščani iz Boršta in Zabrež-ca 50.000 lir. V spomin na Franka Rapotca daruje Aldo Stranj (Boršt 114) 10.000 lir. V spomin mame Marije Belič vd. Brajnik darujejo hčere Angela, Ar-gia in Dora ter sinovi Bruno, Vladimir in Klavdij 120.000 Ur. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje Raffaela Stoka 5.000 Ur. V spomin na Marina Kralja daruje Jolanda Germani 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje Romana Stoka-Kralj 2.500 Ur. V spomin na prijatelja Marina Kralja daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Leopolde Radetič daruje Josip Sancin 10 tisoč lir. V spomin na drago mamo Karlo Božič vd. Sancin daruje Pepi Sancin 10.000 lir. ZA SKLAD MITJA ČUKA Namesto cvetja na grob Pepitu Rebuli daruje Franc Briščak 10.000 Ur. • • • Ob 20. obletnici smrti nepozabnega moža daruje Frida Kalin 10 tisoč Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Justa Pertota darujejo Anica in Vinko Cibic 20.000 lir ter Maja in Mitja Bitežnik 20.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. H. S. daruje 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje Darko Švab 10.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje družina Urbančič 10 tisoč lir za zadrugo Naš Kras. V spomin na brata Justa Pertota darujeta sestra Angela in svak Berto 30.000 Ur za zavod za slepce Rittmeyer. V spomin na nečaka Franka Rapotca daruje Ivan Rapotec 25.000 lir za Sklad A. Bubniča. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje Maks Spetič 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na Angela Starca daruje družina Viktorja Kralja 10.0CO lir za popravilo dvorane na Kon-tovelu. V počastitev spomina Avrelija Lu-kežiča daruje družina Viktorja Kralja 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marina Kralja darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Justa Pertota darujejo Dragica Kapun 5.000 Ur ter Wanda in Eda Prašelj 5.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Berta žužič daruje 5.000 Ur za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Ivan Marc (Bazovica 2) daruje 5.000 lir za TPPZ. V spomin na Alberto Tul daruje sestrična Simplicija Stopar 10.000 Ur za PD Ivan Grbec. Karlo Furlan daruje 5.000 lir za dekUški pevski zbor Vesna. V spomin na Marina Kralja darujeta Rudi in Neva Pahor 30.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Ferdija Giorgettija daruje Valerija Furlani 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Bianko Frandolič daruje Adalgisa Biekar 10.000 Ur za TPPZ. V spomin na dragega Ferdija Giorgettija daruje Eugenija Žezli-na 20.000 Ur za TPK Sirena. V počastitev spomina Helene Gantar in Marina Kralja daruje Angela škerlavaj z Jadranko 10.000 Ur za ženski pevski zbor Tabor. V počastitev spomina Franka Rapotca darujejo uslužbenci dolinske občine 35.000 Ur za PD Slovenec ter 35.000 Ur za ŠD Breg. V spomin na Ivanko Glavič por. Hlača darujeta družini Glavič Gul li 20.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo. Namesto cvetja na grob Marina Kralja darujeta Romana Štoka -Kralj 2.500 lir za PD Tabor ter Dario Bensi 10.000 Ur za PK Čupa. Namesto cvetja na grob Justa Pertota darujeta Luciana in Aldo Colja 10.000 Ur za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje Mario Danev 20.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Milo Sancin - Cher-siclo daruje svakinja 10.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Marina Kralja darujejo sestra Ljudmila ter brata Viktor in Mirko z družinami 30.000 Ur za Dijaško matico. Ob 3. obletnici smrti Zofke Čok vd. Pečar darujejo hčerke 20.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Adele Mikalič - Bak daruje Vincenc Maver iz Boljunca 10.000 lir za TPPZ. Za TPPZ darujejo podporni člani: Cveto Slapnik 3.000 Ur, Aldo Bernetič 2.000, Peter Corbatti 7.000, Marčelo čuk (Trebče) 10.000 ter Ljubo čok 5.000 Ur. Za pevski zbor Jadran iz Milj darujeta Bruna Korošec (Korošci) 10.000 Ur ter Ljuba Boaeglav 10 tisoč lir. Ob priliki dneva žena darujejo žene iz Prebenega 20.000 Ur ter Alma Canciani 10.000 lir za PD J. Rapotec. V spomin na Franka Rapotca darujejo vaščani iz Boršta in Za-brežča 150.000 lir za PD Slovenec, 50.000 za ŠD Breg. 30.000 za VZPI Boršt - Zabrežec ter 20.000 lir za Godbo Breg. Namesto cvetja na grob Marija Kolšanija - Colsani in Franka Rapotca darujeta Anica in Anton Marc 10.000 Ur za PD Slovenec. Ob svojem 85. rojstnem dnevu daruje Albina Bavčar 20.000 lir za Sklad A. Bubniča ter 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na moža Ivana Urdiha daruje žena Štefanija 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Franka Rapotca darujeta družini Rojc - Peta-ros 10.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Justa Pertota darujeta Dragica in Peter Kerin 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Olive Sabatti por. Galante darujejo nosilci krste 10.000 lir za ŠD Primorje ter 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Pepija Rebule darujeta Carla in Klavdij Černjava 10.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin na Franka Rapotca daruje Alma Pečenik 5.000 Ur za PD Slovenec. Dora in Andrej Starc (Kontovel 55) darujeta 10.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin na Justa Pertota daruje Vida z družino 5.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu. Namesto cvetja na grob prijatelja Sergija Pegana daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Marina Kralja daruje družina Lakovič 5.000 Ur za PD Tabor ter 5.000 Ur za košarkarsko sekcijo ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Justa Pertota daruje družina Zorn 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na Marina Kralja daruje družina Klare Kralj - Justin 10.000 Ur za TPPZ. Podporni član Karlo Sancin (Log-Pulje) daruje 10.000 lir za TPPZ. V spomin matere Josipa Sancina darujejo družine Kodrič - šiškovič 20.000 lir za sekcijo KPI Dolina. Namesto cvetja na grob matere odbornika Pepita Sancina daruje Kmetijska zadruga Trst 25.000 Ur za PD Valentin Vodnik ter 25.000 lir za sekcijo KPI DoUna. V spomin na drago mamo Karlo Božič daruje Pepi Sancin 10.000 Ur za Godbo Breg. G. BABY ULICA GENOVA 12/13 TRST RlrIS 1 Leviš J E A N I S & C P9P S4 a s u A L CARRERA Basic Mfoail US r mmm L/uc PRAVIM LJUBITELJEM KAVE •ffunualli PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene do 15. aprila Kavne mešanice CREMCAFFš so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. nordIDende OPČINE - ULICA NAZI0NALE 47 • TEL. 211711 BRESCIANI BRUNO Klcktrogospodinjskf slroji Radio - TV - Servis in popra* Pozor! Voda ni več ovira za elektronske ure 4* DARV/IL BUDILKA-RAČUNALNIK NA TVOJI ROKI MIKROELEKTRONSKA TEHNOLOGIJA NA NAJVIŠJI RAVNI DARVVIL SUB QUARTZ Kaže: ure, minute, sekunde, dan, mesec, datum In štoparica do 1/100 sekunde. Odstopa največ za 3 sekunde v mesecu. Trajnost baterij 3 leta. Garancija od 1 do 2 let. DARVVIL vam nudi široko Izbiro najnovejše serije kvarčnih ur: 100% vodotesnost do 3 atm. (30 m pod vodo), ohišje in pas iz INOX jekla, mineralno steklo DARVVIL S.p.A. — TRST — Trg sv. Antona 4 — Tel: 61201 - 61932 — Telex: 460228 ■s e. e? s.-* sr trs-s arz.e ir sr S. S S 2S:S S Z 5-S s s"s-g _ . _ ______ 1*2 1 S?