Leto III V Ljubljani, dne 29. septembra 1927 Stev. 39 Za kmetovalca je bila na pokrajinski razstavi poleg razstave sadja in medu ter sira najbolj zanimiva nedeljska razstava konj, ki je bila z njo združena tudi prva večja dirka v Ljubljani. Konje so prišli občudovat tudi kmetje iz Užic v Srbiji, ki se ravno nahajajo na izletu po Sloveniji pod vodstvom svojega velikega župana g. Baltiča, da se pouče o našem kmetijstvu. Konji na razstavi so bili letos brezdvomno znatno boljši kakor lani in so se videli izredno lepi komadi. Zlasti konji podpolkovnikov gg. Seuni-ga in Zajca ter državni žrebci iz žreb-čarne na Selu so vzbujali splošno občudovanje. Prijavljenih je bila za razstavo 95 komadov. Pri premiranju sta poslovali dve komisiji, ker je bilo treba delo končati dopoldne. Naj večjo zaslugo pri organiziranju konjske razstave ima g. Gostič, upravitelj državne žrebčarne na Selu, ki si je mnogo prizadeval, da je šla razstava brezhibno od rok. Denarne nagrade za razstavljene! konje so prejeli: v skupini kobil z žrebeti: toplokrvne: I. Lenarčič z Verda 300 Din (Ilirija), isti 200 (Baranja), M. Novak iz Dolenje vasi 100 (Furiosa). mrzlokrvne: F. Molj iz Vogelj 250 (Cila), I. Prešin iz Tomi-šlja 150 (Berojka-, I. Susman iz Stra-homera 150 .'Sansnoma-, A. Marinko iz Vnanjih goric 100 ,'Luci), I. Skok iz Mengša 100 (Fuksa), I. Škraba iz Črne vasi 100 (Elza); plemenske kobile brez žrebet: toplokrvne: I. Lenarčič iz Verda 300 (Luca 2), G. Vidic iz Lukovice 100 (Sira), graščina Fužine pri Ljubljani 100 (Priči); mrzlokrvni: I. Tegl iz Črne vasi 200 (Prama), M. Lenarčič iz Bresta 150 (Dora), I. Fajfar iz Vodovelj 100 (Švar-ca), 1. Skok iz Mengša 100 (Berga-, A. Lampe iz Sp. Bernika 100 (Šimljaf; tri- in štiriletne žrebice: toplokrvne: F. Žemljic iz Ljutomera 300 (Draga(, F. Kovačič s Cvena pri Ljutomeru 250 (Gidrfi) F. Osterc iz Vučje vesi 200 (Malika), A, Slavič iz Banovcev pri Ljutomeru 150 (Nelka), I. Ko-čevar iz Stare vasi 150 (Prama), M. Filipič iz Stare vasi pri Ljutomeru 100 (Polda), graščina Fužine pri Ljubljani 100 (Lili); mrzlokrvne: R. Čermivec iz Potoka 200 (Fuksa),I. Mrak iz Plešivce 150 (Luci), M. Lenarčič iz Bresta 100 (Luči), A. Šerjak iz Blata 100 (Dora), mestna občina ljubljanska 100 (Princeza); dveletne žrebice: mrzlokrvne: F. Sitar iz Stožic 200 (Truzi), A. Cernivec iz Kaseze-Vodic 150 (Me-gri), A. Rus iz Loga 120 (Viška), M. Smuk iz Bevk 100 (Nina), A. Galle iz Gornje Šiške 100 (Fany); enoletne žrebice; toplokrvne; I. Lenarčič z Verda 250 (Bistra 14), F. Mar: kič z Iga 200 (Leda), V. Kalan iz Ljubljane 150 (Zvezda), F. Skubic iz Daljnega vrha pri Novem mestu 100 (Zori); mrzlokrvne: I. Trnove iz Podsmreke 200 (Fuksa), F. Molj iz Vogelj 150 (Milka), I. Sterle iz Črne vasi 100 (Roma); žrebci: toplokrvni: M. Filipic iz Stare nove vasi pri Ljutomeru 300 (Ferdo), I. Lenarčič z Verda 250 (Napolitano-Alali 6), graščina Fužine pri Ljubljani 150 (Fidel), M. Zorman iz Ljubljane 100 (Vaselin), mestna občina ljubljanska 100 (Biser); mrzlokrvni: I. Burker iz Vnanjih goric 200 (Dušan), I. Sterle iz Črne vasi 200 (Pram), I. Modic iz Bresta 100 (Jordan), I. Babnik iz Bizovika 100 (Romeo 49), isti 100 (Alfenz Robinzon 57); gospodarski konji: dr. F. Luckmann iz Ljubljane 150 (Sinko), G. Vidic iz Lukovice 150 (Marzouk), V. Simič iz Ljubljane 100 (Marquis), M. Kavčnik iz Loga 10 (Švarca); nadalje so prejeli še nagrade: F. To-rič iz Frankovcev 300 (žrebica Kora), isti 300 (dveletna žrebioa Linda). A. Jur-ša iz Gornje Radgone 250 (plemenska kobila brez žrebeta Dragolina), F. Škerget iz Središča 250 (žrebica Visfla), I. Babič iz Loperšic 250 (enoletna žrebica Čila), F. Petek iz Zamošanov 150 (dveletna žrebica Črnka). Zgoraj: Podpolkovnik E. Zaje, zmagovalec pri sobotni galopni dirki, na angleškem žrebcu »Kullinannu«. — Spodaj: A. Skoberne iz Celja s kobilo »Originell«, zmagovalko na progi 200 m v času 3.33. «Luca 2», 1. 1915., rojena lipicanka, odlikovana na konjski razstavi z denarno nagrado. Lastnik g. J. Lenarčič z Verda. Udeležba naših konjerejcev je bila sicer častna, vendar pa niso bil zastopani nekateri kraji, ki so radi svojih dobrih konj na najboljšem glasu. Prihodje leto naj razstava pokaže res pravo Sliko, kako visoko smo napredovali s konjerejo v Sloveniji. Pravo sliko pa bomo dobili Ie tedaj, če se bodo prihodnje razstave udeležili polnoštevilno vsi dobri konjerejci iz vseh krajev Slovenije. Konjerejske razstave, kakor tudi razstave druge domače živine, so z narodno gospodarskega stališča silno važne in pomembne. Te razstave nam kažejo plod našega dosedanjega truda in pouk za bodoče delo. «Draga«, ameriška kasačica, rojena leta 1924., odlikovana z denarno nagrado. Lastnik Fric Zemljič v Ljutomeru. Patrijarh Dimitrije, vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve, je obiskal Rogaško Slatino, Maribor, Celje, Ljubljano in Bled, kjer ga je povsod tudi katoliška duhovščina sprejela z največjimi čas. major Kos na navaden trnek Spodaj: Zlata poroka Jožefa in Neže Šetine, rojenih 1. 1855. Na sliki vidimo zlatoporočenca v sredini svojih omoženih! hčera, sorodnikov in ožjih prijateljev. Jubilant je uslužbenec lesne veletrgovine Fr. Žagar v Markovcu pri Starem trgu, je naš zvest pristaš in naročnik »Domovine«. Še čvrstemu paru želimo še mnogo let kitajske prodajalne. Zgoraj na levi trgovina z lampijoni, |ci jih Kitajci rabijo mesto svetiljk. Na desni prodajalna porcelana, ki so ga izumili Kitajci davno pred Evropejci tn ga izpopolnili do najvišje stopinje. Spodaj na levi vidimo izdelovalca papirnatih solnčnikov, ki jih pri nas vpo-rabljamo ža okras stanovanj. Na desni spodaj pa vidimo kitajske kupovalke v trgovini raznih umetniško izdelanih malenkosti iz slonove kosti, kovine itd., ki so visoko \ cenjene tudi pri nas zaradi svoje lepote Desno: Desno: Juliiana, liolandska prestolonaslednica, se je vpisala na vseučilišču v Leydenu. Sluša-teljica študira hkrati na pravni in bogoslovni fakulteti. Živi kot prava dijakinja skupno s svojimi tovariši-carni. Gorenjska narodna noša, kakoršno so nosili i. 1800 in se je deloma še ohranila v Gornji savski dolini • ... ~ ■-;■> ' Spodaj: Kralj Mihael rumunski se uči jahanja. Čeprav je še dete, se mora rumunski kralj Mihael, ki je po smrti kralja Ferdinanda in abdikacin princa Karola zasedel rumunski prestol, učiti marsičesa, kar je prihranjeno njegovim tovarišem • "odanikom Terezija Neumanova, »svetnica« v trgu Kon-nersreuthu na bavar-sko-češki meji, ki dela kakor Johanca iz Vodic »čudeže« in krvavi iz ran na rokah in nogah kakor bi imela Kri-stove rane