MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprtvai Maribor, Alaksandrova cesta it. 13 t telefon 2440 In 3463 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri , Velja mesečna prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din * Oglasi po ceniku i Oglase sprejema tud) oglasni oddelek „Jutra” v Ljubljani i Poitni čekovni račun it 11.409 19 JUTRA 99 Velesile in podunavski problem Po odgovoru Nemčije, Italije in Anglije Dasi se z vseh strani najodločneje nanaša, da pri snovanju podunavskega gospodarskega bloka ne sme biti politi-*e> se vendar kaže vedno bolj jasno, da se skrivajo v ozadju razni nameni in naprti, ki so vse prej kakor zgolj gospodarski. To se je najjasneje pokazalo prav Pri odgovoru, ki so ga dale na Tar-dieujevo spomenico Italija, Nemčija in Anglija, Pokazalo pa se je tudi, da se zasledujeta s strani velesil dva različna Politična cilja in da sta se, kakor glede vseh mednarodnih evropskih vprašanj, fronti; Na eni strani stoje Francija, Češkoslovaška in Romunija, katero podpira direktno ali indirektno tudi Poljska, drugi pa Italija, Nemčija, Anglija, Av-fr>ia in Madžarska. Tardieujev načrt je bil zasnovan — "dvejmo odkrito — v prvi vrsti na pobudo francoskega velekapitala, ki je in-Vestjral v podonavskih državah posebno Pa še v Avstriji in Madžarski, ogro-Pjae kapitale. Ta kapital je zaradi sedali0 obupne krize, ki žene Avstrijo in Madžarsko v propast, nevarno ogrožen. tudi oni, ki je investiran v ostalih ®°dunavskih državah, se ne obrestuje tako, kakor bi se moral. Da se prepreči Se večja gospodarska zmeda, da se dvi-SEejo izgledi na izboljšanje in da se u-ab’ari možnost za nove investicije, naj M se po tem načrtu napravila v Podu-j?avlu močna gospodarska skupina dr-žav, ki bi napram ostalemu svetu nastopa več ali inanj kot enota. S preferen-cati>i in kontingenti naj bi se dvignilo Medsebojno trgovanje; agrarne države bi dobile tržišča za svoje blago v Mdustrijskih, industrijske pa v agrarnih. a bi se enota še bolj okrepila in medvojno povezala, so bili predlagani še "Ukrepi, kakor n. pr. izenačenje va-skupno kreditiranje s strani velesil Ud. , bistvo francoskega predloga pa je v eM, da po njem ne bi smelo biti ne fa-.^'ziranih ne prikrajšanih. Sporazum .‘‘Zadetih držav bi moral biti tak, da bi °ristil enakomerno vsem, ne pa samo ekaterim. Zato je Tardieu tudi predla- gal, naj se najprej sestanejo k posvetovanju Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija in Romunija, in šele nato ko bi se navedene direktno zaintere-sLmie države medsebojno sporazumele glede vsebine in oblike svojega gospodarskega sodelovanja, naj bi se pridružile vsej tej akciji še velesile. Sporazum na tej podlagi bi bil zares svoboden, vsaki državi bi bila dana neposredna možnost, da vnaprej zavaruje svoje interese in določi svoj položaj v podonavski zvezi. Dasi je možnost sporazuma, ki bi absolutno zadovoljil vse in prinesel vsem korist, majhna, je Tardieujev predlog vendar pravičen in na vsak način vreden, da se o njem razpravlja in stori vse, kar. je mogoče, da se uresniči. Stališče ostalih treh velesil je pa docela drugačno. One hočejo, naj bi se o obliki in vsebini zveze sporazumele najprej velesile brez prizadetih podunav-skili držav, katere bi bile postavljene že pred dovršeno dejstvo, katero bi morale sprejeti. To stališče je najprej nedemokratično, nadalje pa nevarno za večino podonavskih držav, za katere prav za prav gre. Če bi obveljalo in bi se podu-navska zveza osnovala na tej bazi, bi se prav lahko zgodilo, da bi postala samo pomožna akcija za Avstrijo in Madžarsko. Dunaj in Budimpešta bi v tem primeru postala zopet to, kar sta bila za časa Avstroogrske, izkoriščevalca celotnega teritorija. To pa je za Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo absolutno nesprejemljivo. Vsa naša desetletna borba za osamosvojitev od teh dveh centrov, in vsi vspehl, ki jih je rodila, bi se narnah zrušili v prah, in naša svoboda bi postala ze’o relativen pojem, kajti brez gospodarske neodvisnosti ni politične svobode. Z ozirom na vse to je tedaj treba jasi no in nedvoumno povedati, da smo tudi mi pripravljeni sodelovati pri reševanju podunavskega problema, toda samo na osnovi popolne svobode pogajanj in absolutne enakopravnosti. Vsaka druga oblika je za nas nesprejemliiva in jo moramo zato energično odkloniti. italijansko notran'e posolilo Rim, 29. marca. Že nekaj dni se tu .povratno vzdržujejo vesti, da bo Ita-iia v kratkem najela novo notranje po-°.uio, s katerim bo krila stare obvez-Jjpsti. Sedaj pa poročajo o tem posolim tudi že listi, ki povdarjajo, da bo fi-ancni minister izdal šesto serijo pet-j stotnih devetletnih zakladnic v viši-J eJ,e milijarde lir. Emisijska cena bo 97 lir za ICO lir nominale, ob-mera pa 5 odstotkov. Izdajo za-sacnic bo prevzel neki bančni ken-t!ririn . prirejati na mejo, posebno na Kobansko izlete, bo imel v soboto, dne 2. t. m. Ob 20. uri m hotelu »Orel« svoj letošnji občni zbor. Na občnem zboru se bodo sprejemali tudi novi člani. Jugoslovansko \. D. »Triglav« javlja tovarišem in cenj. starešinam, da je za izlet v Prekmurje 2. aprila odhod iz Ljubljane zjutraj ob 7.27; a iz Maribora ob 11.50. Cetrtinska vožnja za vse udeležence. Iz »Nanosa«. Društvo se tem potom zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je akademija v vsakem oziru tako lepo uspela. Posebno pa se zahvaljuje gdč. Kraljevi in Udovičevi, gg. Sancinu in Rasbergierju ter pevskemu društvu »Jadran«, ki so s svojimi umetniško podanimi točkami mnogo pripomogli do tako krasnega uspeha. Posebno g. Rasberger je pokazal, kaj lahko nudi mladina, če je vodstvo v pravih rokah. Končno se pa zahvaljuje društvo tudi vsm darovalcem, med njimi zlasti gg. Čebokliju, Macarolu, Misleiu in Perhavcu. Vsem skupaj ponovno: Iskrena hvala! S policije. Policijska kronika od sobote pa do danes ne beleži nič posebnega. Policija je imela ob praznikih hvalevreden mir pred razgrajači in pijanci. Ne beleži pa tudi drugih omembe vrednih dogodkov, kar izpričuje, da so Mariborčani praznovali Veliko noč dostojno in v lepem miru. Zabeleženih imajo sicer skupno 10 aretacij zaradi manjših policijskih prestopkov, po večini pa le radi beračenja in kršitve cestno-policijskega reda. »Petovla«, tovarna čevljev, Ptuj. V javnosti so razširjene govorice, da je to tvrdko prevzelo in vse nakupilo neko inozemsko konkurenčno podjetje, Tvrdka »Petovia«, usnjarska industrija d. d. Ptuj,, ki izdeluje v vsej državi znane izdelke znamke »Pia« in »Humanik«, ugotavlja izrecno, da ji o pogajanjih radi prodaje tovarne ni ničesar znano in tudi nikdar ni imela namena, voditi takšna pogajanja. Nasprotno je tovarna tačas v polnem obratu in nas prosi za objavo, da so navedene govorice brez vsake podlaga mariborsko gledališče REPERTOAR. Torek, 29. marca. Zaprto. Sreda, 30. marca: »Trije vaški svetniki«. Abonnement A. Četrtek, 31. marca: »Traviata«. Premiera. Gostovanje ge. Tinke Wessel< Polla. Abonnement C. Odličen gost v Verdijevi operi »Traviata«. V četrtek, 31. t. m. bo v mariborskem gledališču letošnja premiera Verdijeve popularne in silno melodijozne opere »Traviata«. V glavni vlogi Violette Valery gostuje slovita koloraturna pevka, sedaj primadona graške opere, Tinka W e s e 1 - P o 11 a. Odlična gosti-nja je znana po krasnem glasu in skofo neprekosljivi tehniki. Poleg nje gostuje še priljubljeni bariton g. Fran Neraličv vlogi starega Germonta. V ostalih vlogah nastopijo gdč. Udovičeva, Cepičeva, Barbičeva in gg. Sancin, Trbuhovič. Skrbinšek, Gorinšek in Pavle Kovič. Orkester je pomnožen, dirigira L. Herzog, režira Trbuhovič. Kljub velikim stroškom, ki so zvezani s tem gostovanjem, veljajo običajne operne cene. Pomožna akcija na Teznu. Da se pomore deci brezposelnih staršev in onih, kojih zaslužek doseže jedva višino stanarine ter jim za prehrano ne ostane nič ali pa bore malo, je šolski odbor organiziral ustanovitev »šolske kuhinje«, ki je jela poslovati 22. februarja ter razdelila doslej 1145 porcij. Da deca za Veliko noč ni ostala brez vsega, i® sklenil odbor pomožne akcije razdeliti nekaj živeža. Vsakdo je dobil primerno količino govedine, riža in hleb mlečnega belega kruha. K temu darilu pa sta prispevala še tukajšnja mesarja gg. Fran Frangeš in Viktor Jelen, ter darovala v ta človekoljubni namen vsak polovico teleta. V povračilo za dobroto naj jima bo zavest, da sta te male siromačke neizmerno razveselila, saj so jim žarela lica, ko je vsak dobil več kot je pričakoval. Cast in hvala dobrim ljudem! Povrnil jim bo Oni, ki je rekel: »Karkoli ste dali enemu mojih malih — ste meni dali!« Omeniti nam je nadalje, da so podprle našo plemenito akcijo tudi vse tukajšnje tovarne ter darovale večje zneske v dobro revnim malčkom in da je daroval Glavni odbor pomladka rdečega križa v. Beogradu 500 Din, Oblastni odbor v Ljubljani pa 1000 Din. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru je darovala za 150 Din živil, Konzumno društvo za Slovenijo, podružnica v Mariboru, tud* živila v istem znesku. Vsem darovalcem: Bog plačaj! Vas teden dni brez kruha. Iz Vilne poročajo: V sredo so prebival* ci vasi Berezdno, ki leži tik ruske meje na Poljskem, na neki njivi našli otrdški balonček. Na njem je bil pritrjen listek* na katerem je bilo napisano: 175 prebivalcev vasi Ursaš, okraj Zaslav, so že teden dni brez koščka kruha. Sovjetske.) * lasti ne pošljejo nobenih živil. Pros Vas pomoči, poljski mejaši! »Naročil sem vendar telečjo peče** pa ste mi prinesli svinjsko!« »Nič ne dč, gospod, cena je iafe* V Mariboru, 'dne 29. IH. 193?. Mariborski »VITČERNIK« Jutra S t r an 3, Šport Gozdni tek za prvenstvo Maribora. Na velikonočno nedeljo je priredil SK Železničar gozdni tek za prvenstvo Maribora. Start in cilj sta bila fla Rapido-vnm igrišču; proga je bila dolga 7.5 km in je šla do Slovenske Kalvarije in čez njo nazaj na Rapidovo igrišče. Lanskoletni zmagovalec Podpečan je bil tudi letos siguren favorit, a je zasedel šele drugo mesto, ker mu je prvenstvo z naskokom 20 metrov odnesel Grmovšek od SK Maratona, ki je kljub slabi poti dosegel prav lep čas. Izmed 10 tekačev so se plasirali kot 1. Grmovšek (Maraton) 24.45. 2. Podpečan (Železničar) 24.50. 3. Škamlec (Maraton) 25.15. Slalom tekma na Peci. Velikonočni ponedeljek nam je dal prvaka v hitrostnem smuku. Tekmo je priredil Mariborski smučarski klub na Peci. Prvak je Ivič (MSK), ki je progo prevozil v času 7.20; sledijo: 2. Golob Maks (Mežica) 8.03, 3. Franc Sicherle (Mežica) 8.10. Mednarodni nogometni turnir Najboljše moštvo turnirja ISSK Maribor. Skupni aranžma velikonočnega turnir ia treh mariborskih vodilnih klubov je bil vsekakor posrečen. Obisk je bil zadovoljiv. V športnem pogledu pa turnir žal ni uspel, kajti vsem mariborskim Moštvom se je poznal zimski odmor. Turnir sta otvorila stara rivala: ISSK Maribor :SK Železničar 2:0 (1:0). Železničar je v tej tekmi odpovedal skoro na vsej črti. Prav posebno velja to za napad, ki ni zmogel niti ene smo-trene skupne akcije — vse se je ponesrečilo: podajanje je bilo več ko netočno, streli so skoro vedno zgrešili cilj. K temu se je pridružilo še absolutno pomanjkanje elana. V pogledu skupne igre nam je moštvo ostalo dolžno vse Krilska vrsta, razen Frangeša, ni zadovoljila, imela pa je tudi težavno stališče, ker napad ni obdržal žoge. Obramba se je trudila in je bila kolikortoliko na mestu. ISSK Maribor vkljub zmagi ni zadovoljil v vseh ozirih. Obramba je v prvi Polovici omalovaževala nasprotnikov napad, igrala preveč ofenzivno in si ni vzela mnogo truda, da že v polju zavrne nasprotnikove predore. Nastalo je radi tega pred golom več kočljivih situacij. Od krilcev sta zadovoljila Konič in Kokot. Kirbiš samo v prvem polčasu, do-čim je po odmoru mnogo grešil. Napad !e v polju lepo kombiniral, pred golom le Pa njegovo znanje odpovedalo, števne idealne šanse so bile pokvarjene radi oklevanja in neodločnosti. Zemljič ?a levem krilu je zelo prodoren; izvedel le Številne nevarne akcije, pred golom Pa ie mnogo grešil, ker je streljal na j01! večinoma iz nepripravnih pozicij, ali pa žogo nepravočasno oddal. Stari rutiner Terglec je bil v polju dober, pred golom ga je pa njegova nekdanja prodornost povsem zapustila in še kadar je prišel do strela, je poslal žogo običajno previsoko. Hreščak je malce prepočasen in preveč bojazljiv. Njegovi bliskoviti udarci so postali redki. Desna stran napada vse premalo odločna. Dušan je prepočasen in mu še manjka rutina. Boris pa je bil topot najslabši mož v moštvu. Igra sama je potekla razen prvih 20 minut v znamenju premoči ISSK Maribora, ki si je tiudi zmago popolnoma zaslužil. Sodil je g. Mohorko. CK Siidbahn (Gradec) :SK Rapid 6:3 (2:0). Dočim so gostje tekom cele tekme dominirali radi dobre skupne igre, pri Ra-pidu o skupni igri ni bilo sledu in se je, v kolikor ni bil potisnjen v obrambo, o-mejeval le na prodore. Pri Rapidu so samo trije igralci močnejše kvalitete, to so Herman, Barlovič in Golinar, ostali igralci pa so tretjerazredni! Gosti so tehnično dobro izbalansirani. V polju so kombinacijsko dobri, pTed golom pa jim manjka potrebna odločnost. Najboljši del moštva je krilska vrsta, dočim je ožja obramba precej nesi-gurna. V napadu je bila leva stran boljša od desne. O poteku igre ni mnogo poročati. Bila je precej enostranska in odgovarja zmaga gostov v razmerju 6:3 poteku igre. — Sodil je g. Bizjak. V ponedeljek so se tekme nadaljevale, in sicer sta nastopila kot prvi par ISSK Marlbor:SK Rapid 15:0 (7:0). Rapid1 je bil popolnoma inferioren pro-tivinik. Bila je to igra mačke z miško. ISSK Maribor, ki je nastopil v nekoliko spremenjeni lostavi, je imel zelo lahko delo. Rapid namreč ni nastopil s kompletnim prvim moštvom, temveč z rezervisti, pojačenimi z nekaterimi igralci iz prvega moštva. Sodil je g. Skalar iz Ljubljane. Ci; železničar:SK Siidbahn (Gradec) 1:1 (1:1). < Železničar je v ponedeljek svoje moštvo temeljito spremenil. Postavil je mlajše igralce, ki so se večinoma dobro obnesli. Prinesli so potrebno voljo in požrtvovalnost, in Siidbahn se ima zahvaliti le sreči, da ni odšel z igrišča poražen, kajti po igri bi zaslužil zmago Železničar z najmanj dvema goloma razlike. Enajsterica SK Železničarja je nastopila z očividno voljo, da hoče popraviti dojm tekme z Mariborom in je zaigrala s tako požrtvovalnostjo, da so gostje igrali včasih popolnoma podrejeno vlogo. Siidbahn je zadovoljil le v tehničnem pogledu. Napad se ni mogel uveljaviti. V polju je precej dobro kombiniral, pred golom pa je bilo njegove umetnosti konec. Najboljši del moštva je bila tudi danes krilska vrsta. Ožja obramba je ugajala le včasih. Gola sta padla v 9. in 10. minuti v prvem polčasu. — Sodil je g. Bergant. SK Železničar mlad.:SK Svoboda mlad. 3:2 (2:1). Prijateljska tekma med mladino SK Železničarja in SK Svobode, ki se je odigrala na velikonočno nedeljo dopoldne na igrišču ISSK Maribora, je končala z zmago Železničarja v razmerju 3:2. 'Sodil je g. Konič. -en. SK Železničar rez.:SK Mura 3:3. Prvenstvena tekma, odigrana včeraj v Murski Soboti, je končala neodločeno. Sodil je g. Vesnaver. Sokolstvo Framsko Sokolsko društvo priredi na belo nedeljo popoldne v Turnerjevi dvorani v proslavo Tirševe stoletnice akademijo. Nastopijo vse kategorije naših telovadcev in telovadk, večinoma s spremljevanjem godbe. Na sporedu je tudi več pevskih točk mladinskega im članskega društvenega zbora ter mnogo tamburaških. Začetek ob pol štirih. Pridite vsi! Iz Poljčan Kronika zadnjih dni. Cvetni sejem v ponedeljek, je bil letos zelo slab. Se pač pozna, da dolga zima ljudem ni nudila zaslužka. — Smrt tudi ta teden ni počivala. V Sp. Poljčanah je preminul na posledicah pljučnice 501etni posestnik Fajht-mer, po domače Jež, v Poljčanah pa 86-letna posestnica Ana Lešnikova in 81 letni posestnik Ivan Prešern. Slednji, ki je oče našega pismonoše Simona, je bil kot mož poštenjak v kraju zelo priljubljen in spoštovan. To je pokazal njegov, pogreb v nedeljo, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Peli so mu tudi pevci, Vsem preminulim bodi ohranjen blag spo-min, preostalim pa naše sožalje. Blaznež s puško. V vasi Gortemarck v vzhodni Flandriji je na veliki četrtek neki 61-letni kmet v trenutni blaznosti spravil vso vas v. strah in grozo. Bil je za ta dan poklican na sodnijo na tožbo, neke sosede. Ko je stopil iz hiše in zagledal tožiteljico, ga je popadla besnost, skočil je v hišo po lovsko puško in ustrelil sosedo. Nato je tekel po vasi in streljal s šibrami na desno in levo na prestrašene vaščane. Ustrelil je še eno žensko, dve dlrugi ženski in nekega orožnika pa težko ranil. Slednjič s? je posrečilo vodji orožniške postaje blaz« neža podreti s kroglo iz revolverja. Boj za ženo Tragedija ljubosumnosti, kakor ustvarjena za kak film, se je odigrala nedavna v severnofrancoskem mestu Auber-villiers. Pred nekaj meseci je bila žena šoferja Luciena Dubarlea s svojima dvema otrokoma zapustila moža in se preselila k svojemu prijatelju, nekemu agentu po imenu Raguigne. Zaman se je tru-dli Dubarle pregovoriti nezvesto ženo, da bi se spet povrnila k njemu. Ostalo mu je samo upanje, da se bo morda kmalu naveličala tudi svojega ljubčka. Toda to upanje ga je prevaralo, in tako je, sit čakanja, dogovoril z Raguignejem sestanek v neki gostilni. Tu sta se moža dolgo prerekala, naposled pa sklenila, da mora eden njiju izginiti s sveta. Dubarle je potegnil dolg nož in s strahom so drugi gostje v gostilni čakali, kaj bo, ne da bi kdo imel poguma preprečiti spopad. Dubarle pa je položil nož na mizo, odpel telovnik in srajco in zaklical nasprotniku: »Tam je moj nož, tukaj moja prsa, zdaj pa suni!« Raguigne je tudi res pograbil nož, in njegov nasprotnik je z zaprtimi očmi čakal na smrtni sunek. Ker se pa nič ni zgodilo, je Dubarle odprl oči in z grozo videl tekmeca ležati v krvi. Sklonil se je nad umirajočega z besedami: »Raguigne, odpuščam ti!« Nato je pograbil nož in si ga zasadil v prsa. Zdaj šele so se navzoči zgenili, da bi pomagali, a je bilo že prepozno. Ko je prišla policija, je rekel Raguigne: »Jaz sem kriv. Pustite Dubarlea na miru!« Nato je izdihnil. Dubarlea so prenesli v ‘bolnico in bo okreval. Spomin na vesoljni potop Vse mogoče spominske dneve obhaja svet, na enega je pa letos čisto pozabil: na 17. marec. In vendar je to velezname-nit dan, če so namreč preračunavanja učenjakov točna. Potemtakem bi bilo 17. marca t. 1- preteklo okroglo 6100 let od tistega dne, ko se je pričel vesoljni potop, in je očak Noe s svojo barko nastopil tisto dolgo vožnjo. Moderni teologi si sicer glede na leto vesoljnega potopa niso povsem edini, toda na podlagi vestnih koledarskih študij je upravičena do-mneva, da je 17. marec bil tisti dan, ko se je Noe s svojo rodbino in živalmi ukr* cal v barko, in je potemtakem končala njegova vožnja 29. aprila, ko so .vodovja pričela usihati in je Noetova barka ob tičala na gori Ararat. Angleški arheolog Harold Peake je izračunal, da se je dogodek vesoljnega potopa odigral med leti 4250 in 4200 pred Kristom. Tudi on ne more natančne določiti leta katastrofe, je pa istotako mnenja, da sme veljati 17. marec kot za« četek vesoljnega potopa. Darujte za pomoino akcijo! Averčemko: Zaklad Tuguhov je dejal svojemu znancu, mlademu Bričkinu: »Zakaj pa nas nikoli ne obiščete? Seznanil vas bom s svojo ženo. Moja žena ,a očarljiva, pametna in lepa! Pili bomo skupno čaj in vas bom pri tej priliki pred stavil. Pridite vendar ob priliki... Ona hoje, igra klavir...« . »Kako neumni so zakonski možje,« si )® mislil Bričkin in pomilovalno pogledal fuguhova; glasno pa je rekel: »Prav, Pridem.« »Me bo zelo veselilo. Moja žena je ze-lzobražena, poleg tega pa je uprav krasno bitje!« »Kako je ta človek neumen!« Glasno Pa: »Najlepša hvala. oJutri pridem zagotovo.« Bričkin je sedel pri Tuguhovih, in kot takten, finočuteč človek, je bil od kras-mh in majhnih ročic Jelene Ivanovue, ki s° hitro in spretno pripravljale čaj, oča-ran. »čudovita ženska,« je premišljeval. »Da!« je vskliknil Tuguhov, kot da bi u uganil njegove misli. «Moja žena je Pravi zaklad. Sedaj pa moram hiteti k . OTovanju akcijonarjev in zelo obžalu-m, da vaju moram pustiti sama. Len-> zaklad moj, ali se r,c boš dolgočasila? V ostalem pa ostane itak Viktor Viktoro-vič pri tebi. Prosim vas, dragi Viktoro-vič, zabavajte jo lepo.« »Z veseljem!...« je obljubil s tresočim glasom Bričkin. »Vrnem se okoli enajste ure. Prej mi ne bo mogoče, dragica. Na svidenja, dragi prijatelj!« Pretekla sta dva tedna. Zvečer je sedel Bričkin pri Tuguhovu, — tokrat v prostrani sprejemnici. Sedel je pri klavirju, skupno z Jeleno Ivanov-no, medtem ko je soprog, globoko zamišljen korakal po sobi. Ker pa se je soprog pri svojih sprehodih pri klavirju sedečemu parčku zdaj približal, zdaj oddaljil, se je pogovor med Jeleno Ivanovr no in mladim Bričkinom kaj čudno razvijal, takorekoč sila zmešano. Ona je rekla: »Zakaj pa vas ni bilo že dva tedna nič k nam? Prav nesramen človek ste! Tako sem hrepenela po vas!...« Pri teh besedah pa je slišala bližajoče se korake svojega soproga, In takoj je prebrisanka spremenila pogovor: »... poleg tega pa je na posestvu, kjer sem bila pri svojemu stricu na obisku, tudi zelo veliko jagod. Jaz tako ljubim jagode!...« Koraki so se odaljili: »...tebe pa še bolj ljubim! Tako, sem hrepenela po tvojih poljubih, tako sem bila žr^jstna, da (koraki) sem skoro ves dan ležala s svojo sestro med jagodami in smo jih neprestano jedle... mogoče si sl pa že kašno drugo izbral? Tako sem ljubosumna, da... nikdar nisem dovolila, da bi moja sestra pojedla več jagod kakor jaz. Včasih sem pričela kar kričati... mogoče bom zvedela... da... jagode so zelo okusne!« Ta mirni pogovor je trajal zelo dolgo časa, dokler ni Bričkin povzel besedo: »S kom te naj pa varam, dragica — Hm! najbrže je bil kanarček ali kak liš-ček, pel je imenitno... nekoč sem mu pozabil dati hrane in naslednji dan... ali bolje rečeno, jutri te obiščem, takoj ko odide tvoj mož k tisti vražji seji akcijonarjev!« Na tem mestu pa se je kruta usoida neusmiljeno poigrala z Bričkinom, izgubil je namreč zvezo z Jeleninim soprogom, in sicer: ko je bil soprog na drugem koncu sobe, je Bričkin pripovedoval njegovi ženi o kanarčku, v trenotku pa, ko se je njen mož približal, pa ji je rekel: »Pridem k tebi, takoj ko tvoj mož izgine...« »Tako ... tako ...,« je zaslišal za hrbtom bolestni glas gospoda soproga. »Vi, mladi mož, ste moje zaupanje zelo grdo zlorabili! Kajpak, jaz lahko »izginem!« ... Jaz sploh lahko izginem, da ne bom motil zaljubljenih golobčkov.« i S prestrašenim krikom ie žena raz' prostrla roke in ga hotela objeti, on pa jo je odrinil in zmajal z glavo: »Ne potrebujem niti opravičila niti pojasnila. Vse mi je jasno! Moj sklep je trden. Jaz grem. Hočem to zame tako strašno dramo na samem preboleti, daleč proč od kraja, ki bi me spominjal moje nesreče ... in ... ako bi prišlo kaj piscem na moje ime, prosim, da mi jih pošljete v hotel Bristol.« Ko je soprog pobral vse svoje stvari in se s povešeno glavo urno odstranil, je Jelena Ivanovna glasno zaplakaia iP se vrgla Bričkinu v naročje. Potem je dvignila glavo, si obrisala solze in rekla- »Naj ga vrag vzame! Živela bom krasno s teboj, o, ti mole nikdar zahajajoče solnce! ...« Preteklo je mesec dni. Bričkin je sedel pri Tuguhovu v hotelu Bristol in mu srdito rekel: »Ravnali ste prostaško z menoj, vi grdi izdaja« lcc!* (Konec jutri?) Birokrat. »Gospod ravnatelj, naše registratura je že tako obsežna, da že ni več prostora zanjo. Mislim, da bi deset let staro korespondenco lahko sežgali.« ''»Da, ampak dajte poprej napraviti 0. n"* *>/, Stran 4. R Pf 1 k« Tutra v JVl a r 1 TJ o r t. mre N. III. 1932 Currer Beli: 75 Lowoodska sirota A kaj ji je blio do mojih skrbi in nadlog? Kako čudna se ji je monila zdeti moja oseba, moj značaj, moja povest, moje stanje; Odkimala je z glavo. » »Zal mi je. da Vam ne morem pomoči,« je dejala in zaprla vrata, vljudno sicer, a odločno, in ostala sem sama na pragu. Da je malo potrpela, bi jo bila prosila za košček kruha, ker sem bila že zelo lačna. Nisem se hotela vrniti v skopo vas, kjer ni bilo nade, da bi mi kdo pomogel. Rajši bi bila šla v gozd. ki je širil svojo gosto senco ne daleč od vasi, a bila sem tako trudna, slaba, izmučena, da sem ostala blizu ljudi. Samota bi mi ne bila samota, počitek bi ne bil počitek, dokler bi mi kljuboval jastreb glad v telesu. Približala sem se spet hišam- Prišla som do njih, a sem spet krenila strani, vedoč, da nimam pravice tod prositi pomoči. Bilo je že pozno popoldne, a klatila sem se še vedno okoli kot izgubljen, gladen pes. Ko sem šla preko polja, sem videla pred sabo zvonik. Hitela sem tja. Blizu pokopališča je stala sredi vrta lepa hišica, ki je morala biti župnišče. Spomnila sem se, da se tujci in reveži včasih zatekajo k župnikom po pomoč. Saj ie to njegova naloga — pomoči ljudem, vsaj z nasvetom tistim, ki bi si radi sami pomagali. Zdelo se mi je, da imam pravico iskati v tej hiši podpore. Z novim pogumom in z zadnjo silo sem lezla proti hišici. Potikala sem na vrata v kuhinjo. Stara ženica mi je odprla. Vprašala sem jo, ali je to župnišče. -j Da.« ;>Ali je gospod župnik doma?« -Ni ga.* »Ali se kmalu povrne?« »Ne, odpotoval je.« »Daleč? »Ne prav daleč, kake tri milje. Moral je domov radi nagle smrti svojega očeta. Zdaj je v Marsh-Endu; še kakih štirinajst dni ostane tam.« »Ali je oženjen?« »Ne, nikogar ni v hiši razen mene, ki sem tu hišnica.« Te reve nisem mogla prositi daru; še nisem znala beračiti in zlezla sem zopet iz hiše. Spet sem snela robec — spet sem se spomnila tistih hlebčkov v mali prodajalni. Oh, le košček skorje, en sam založaj, da si utešim glad! Nehote sem krenila proti vasi. Spet sem našla tisto trgovino. Vstopila sem in dasi so bili prisotni še drugi, sem vprašala prodajalko, ali bi mi dala hlebček kruha za robček. Pogledala me je sumljivo. »Ne, tako ne prodajam.« V obupu sem ji ponudila robček za pol hlebčka. »Ali vem, kje ste ga dobili?« je vprašala. »Ali bi vzeli moje rokavice?« »Ne! Kaj bi ž njimi?« Ni ugodno se baviti s takimi podrobnostmi. Pravijo, da je lepo se spominjati mučnih izkustev; a meni so zoprne misli na dogodke tega večera. Bila sem telesno in duševno preveč pobita, da bi z ugodjem mislila na to trplienje. Nisem preklinjala tistih, ki so me odpravljali, saj dTugega nisem smela pričakovati in upati. Še slabo oblečenemu človeku ljudje ne verujejo, a berač v lepi obleki naleti povsod na sum. Česa sem si želela, je bilo delo, a koga je skrbelo, ali ga imam ali ne! Ljudje v tjm kraju so me prvič videli in niso poznali mojega značaja. Tudi žena, ki ni hotela zamenjati kruha za robec, je imela prav, če se ji menjava ni zdela primerna. A hitim h koncu, ker se mi vse to že gabi. Preden se je zmračilo, sem šla mimo samotne hiše. Na pragu je sedel kmet in večerjal; sira in kruha je imel v roki. Vprašala sem ga: »Ali bi mi ne privoščili košček kruha, zelo lačna sem.« Začudeno me je pogledal, a ni rekel beseete; odrezal je velik kos kruha in mi ga ponudil. Prepričana sem, da si še mislil ni, da beračim, marveč me je imel za čudakinjo, ki si je bila zaželela črnega kruha. Jed-va sem bila tako daleč od njega, da me ni mogel videti, sem sela in dar s slastjo použila. Ker se ijisern nadejala, da najdem posteljo pod kako streho, sem se napotila proti gozdu. A slabo sem si postlala; tla so bila vlažna in zrak hladen. Tud' so me motili ljudje m večkrat sem menjala ležišče. Proti jutro jc začelo deževati in ves dan je bil moker. Iskala sem dela, a povsod so me zavračali. Bila sem lačna, le enkrat sem jela. Pred staro kočico sem zapazila dekle, ki je zlivalo nekako kašo v korito za svinje. »Ali bi mi dala to?« sem jo vprašala, čudno me je pogledala. »Mati!« je zakričala, »žena je prišla, ki me prosi kaše!« »Daj ji, če beiači,« je odvrnil glas iz koče, »svinja ti tega tako ne žre-« Dekle mi je izlilo ostanek kaše v prgišče in hlastno sem jo pojela Ko se je zmračilo, sem obstala na ozkem potu, po katerem sem hodila že kako uro- »Site me zapuščajo,« sem si mislila, »dalje ne morem. Ali tudi to noč ne bom spala pod streho? Ali moran v dežju na zemlji obležati? Kdo me bo sprejel POd svoj krov? Gladna sem, slaba, obupujem! Te noči ne preživim. In zakaj bi ne umrla? čemu se tako peham za to bedasto življenje? Ker vem ali upam, da Mr. Rochester še diha in ker nihče rad ne umira gladen na mrazu. Oh, Bog, ne krati mi svoje pomoči! Iztegni roko — vodi me!« Otrple oko mi je krožilo po temni, megleni krajini. Daleč zunaj vasi sem bila, nisem je. videla več. Še njiv ni več bile Po bližnjicah sem bila zašla zopet v goljaVo in le nekaj nerodovitnih leh je ležalo med menoj ir. meglenimi gorami. »No,« sem si mislila, »rajši bi umrla v divjini kot na ulici ah na cesti. Rajši naj vrane in krokarji glodajo moje kosti, kot da jih položijo v krsto za berače!« Odšla sem torej proti goram in srečno prišla rned nje. Iskala sem kako jamo, v katero bi se uklonila, a je nisem našla. Vse je bilo ravno, zdaj zeleno, zdaj rjavo. V mraku sem barve le še motno razpoznavala. Ko tako gledam po vrhovih in po goljavi, ugledam v daljavi luč. »Kaj bo, divji ogenj!« sem si dejala in pričakovala, da bo svetloba spet izginila. Toda ne, luč je ostala na mesiu. »Da ni kak kres?« sem se vprašala in opazovala ogenj, ali se bo širil. Ne! Tista svetla točka se ni ne večala ne manjšala. »Kaj pa, ko bi prihajala ta luč iz kake hiše?« sem ugenila, ali takoj nato sem se domislila, da se do tja ne bom privlekla. »In ko bi bila tudi čisto v bližini,« sem obupavala, »saj me ne bodo sprejeli, pred nosom mi zaloputnejo vrata.« Legla sem, kjer sem stala. Veter je pihal in dežje lit., da sem bila kmalu mokra do kože. Da bi le zmrznila in bi ne čutila mokrote! Nič ni pomagalo, morala sem naprej, dež me je dvignil s tal. Slabo, a stalno je luč svetila in vabila skozi temo in dež. Poizkusila sem hoditi; počasi sem se vlekla nanrej. Šlo je navkreber, potem čez široko močvirje. Pozimi menda ni bilo moči tod hoditi, saj je bilo še zdaj ob kresu mokro in nevarno. Dvakrat sem se spo-teknila in pala, a vstala sem zopet in zbrala vse svoje moči. Luč mi je bila zadnja nada, morala sem do nje! Ko sem prebredla močvirje, sem zapazila belo progo, ki je držala čez goljavo. Stopila sem k njej; bila je steza, k: je segala do luči. Svetloba je prihajala skozi grmovje ali drevje; po obliki vrhov bile so jelke. Ko sem prišla bliže, mi je zvezda vodnica nenadno ugasnila; skrila se je za oviro. Iztegnila sem roko i» otipala nizek zid. nad njim je bil plot, za plotom visoko trnje. Tipala sem dalje- Zasvetil se je bel predmet pred mano, bila je lesa; Ko sem se je doteknila, je zaškripala. Na obeh straneh je bila meja — božje drvce ali tis. Stopila sem med meji in šla naprej. Prišla sem do hiše, bila je črna, nizka, dolga, luči ni bilo nikjer, vse je bilo v temi. Ali so šli gospodarji že k počitku? Bala sem se, da se nisem zmotila. Iskala sem vrata in stopila okoli ogla- Zdajci se je zopet zasvetilo; luč ie prihajate skozi omreženo okence, ki ie bilo le nekaj pedi nad zemljo. Bršljan ali druga ovijalka je pokrival vso steno in še bolj stesnjeval tisto okence, ki je bilo tako skrito' in neznatno, da mu ni bilo treba ne oknic ne zagrinjate. Pripognila sem se in odgrnite listje: videla sem vse, kar se je v hiši dogajalo. — Tla so bila umita in s peskom posuta. Na polici iz orehovine so stali cinasti ploščki v dolgi vrsti in v njih se je odražal žar plapolajočega ognja. Opazila sem uro, belo mizo iz jeiovine in nekaj stolov. Sveča, ki me je bila s svojimi prameni privabite, je gorela na mizi. Za mizo je sedete starejša žena in pletla nogavico. Imela ie precej sirov obraz, ali bite je tako čista kot vse okoli nje. Stara žena ni bite bogve kako zanimiva, pač pa mi je privlačila pogled druga skupina blizu ognjišča, ki se je grela ob njem. Bili sta to dve mladi, dražestni dami; prva je sedete na gugalniku, druga na stolčku. Nosili sta obleko iz krepa in bombazena; velik star prepeličar je bil položil glavo na krilo prve, dočim je druga mladenka držala črno mačico na krilu. Čudno prebivališče je bila tista kuhinja za taka prebivalce! Kdo sta neki bili? Hčerki stare žene ne, ker ie bila le-ta preprosto opravljena, dočim sta bili dami lepo oblečeni in po videzu prav omikani. Nikjer še nisem bite videla takih obrazov, in vendar se mi je dozdevalo, da mi je znana vsaka poteza njunih lic. Ne megla bi trditi, da sta bili lepi — prebledi in preresni sta bili. Ko sta se tako nagibali nad knjigo, sta bili videti malone strogi. Na polici je stala še druga sveča in dve veliki knjigi, v kateri sta često pogledali. Kakor da je to bil kak slovar, h kateremu sta se morali zatekati po kako besedo. Tako mirno je bilo v sobi, kakor da so bile osebe le tenje in razsvetljena soba kaka slika. Slišala sem nihalo ure in igte pletoče žene-Ko je v sobici nekdo izpregovoril, sem razločevala vsako besedico. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je preminul v Gradcu, gospod Rudolf Bizjak urar in posestnik v Mariboru. Truplo dragega pokojnika prepeljemo iz Gradca v Maribor, kjer ga položimo k večnemu počitku danes, dne 29. marca ob 17. uri, na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne I. aprila v stolni župni cerkvi ob 7. uri zjutraj. Maribor, Ljubljana, dne 29. marca 1932. ŽALUJOČI OSTALI. [T. SOKLIČ)1 Maribor ^ N^ndrO!^ cutopniki *• sprejme}* Solnčno čisto sobo oddam. Radvanjska c. 6. 1032 Opremljeno sobo oddam enemu ali dvema boljšima delavcema. Glavni trg 4, dvorišče. 1036 Sadno drevje naročite takoj, da ga pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje veliko. Drevesnica Josip Rosenberg, Maribor. Tržaška cesta 64. 892 Dva gospoda ali dve gospodični sprejmem na stanovanje; s posebn:m vhodom. Naslov v upravi »Večernih a«. 1029 Lepo, veliko, solnčno, opremljeno sobo z električno razsvetljavo, s posebni«1 vhodom in souporabo kopalnice poceni oddam s 1. aprilom. Stritarjeva 29, I. nadstropje. ,_____^ MODNE LISTE za pomiad in poieije dobite v knjigarni in papirnici TISKOVNE ZADAUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Razpošiljamo jih tudi po povzetju! Dopisnica zadostuj©1 izdaia Konzorcij »Jutra« .vi Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: JOSIP FR’. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnih STANKO DETELA v Mariboru.