jŠS®3ll| Poftnlna platana v octccflnl	mmm	C«a	Ha	N
Slcttmhl dum
Stcu. 219
V £|ub!ianl, (umedctiek 2F. septembra 1937
Važne izjave kneza namestnika in vojnega ministra ob koncu manevrov:
Meč Jugoslavije je v njeni vojski
veliki manevri. Kar se tiče materialne pripravljenosti, prosim Vaše kr. Visočanstvo, da veruje, da sta kr. vlada in jaz storila že vse, kar je potrebno in da 6e že približujemo zaključnemu razdobju naših naporov.
Kot odgovorni minister za vojsko in mornarico smatram ob tej priliki za svojo posebno prijetno dolžnost, da opozorim in posebej poudarim, -da so starešine od najvišjega do najnižjega, prav tako pa tudi vojaki, storili in žrtvovali vse, da bi se na teh manevrih doseglo največ koristi in naukov. Obenem prosim Vaše kr, Visočanstvo, da verujete in da prepričate Nj. Vel. kralja Petra II., našega vrhovnega poveljnika, da so vojaške starešine, oficirji, vojaški uradniki, podoficirji in vrli vojaki prežete z eno samo željo, da bi bili vredni zaupanja, ki jim ga izkazujeta Nj. Vel. kralj in domovina, da se bodo oddolžili kralju vitezu Aleksandru I. Zedinitelju in vsem onim, ki so svoja življenja darovali na oltarju domovine.
Ko zaključujem ta svoj govor, prosim Vaše kr. Visočanstvo, da Nj. Vel. kralju Petru, našemu vrhovnemu poveljniku tolmačite naša enodušna čustva ljubezni, vdanosti in zvestobe do Njegove vzvišene osebe in do vsega vzvišenega kraljevskega doma. S to prošnjo dvigam to časo za dolgo življenje, krepko zdravje in srečno vladanje Nj. Vel. kralja Petra II., za zdravje in srečo Vašega kr. Vi-sočanstva ter vsega vzvišenega kraljevskega doma in vzklikam: Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi Vaše kr. Visočanstvo! Naj živi vzvišeni kraljevi dom!
Knez namestnik je govoril
Gospodje! Zadovoljen z uspehom, ki ga je naša vojska dosegla ob tej priliki, čutim, da se mi je ponudila prilika, da izrazim dolžno priznanje vsem vojaikim starešinam in vojakom, ki so posvetili ves svoj trud in požrtvovalnost, da so bili ti veliki manevri kronani z uspehom. Veseli me, da sem
mogel osebno se prepričati, da naša vojska stalno napreduje, in da je ostala zvesta večnim tradicijam naše vojske.
Naša vojska je nerodna in zato je narodna ljubezen do naše vojske brezmejna. Zato se naš narod ne boji žrtev, ki jih je zahtevala njegova vojska.
Naša vojska je jugoslovanska, ker vsako leto zbira krepke sadove mladine, našo nado in našo bodočnost, da razvije telo in njen duh v duhu junaške preteklosti in za slavno bodočnost, ki jo pričakuje jugoslovanski narod. Naša vojska je neoporečen narodni organizem, na katerega zastavah so zapisane besede, da živi in umre za kralja in domovino.
Dinastija Karagjorgjevičev je v življenju naroda in njegove epohalne dobe najbolj skrbela in najbolj delovala za vojsko. Ljubezen in zvestoba vojske do dinastije, to sta ponos našega doma. V tesnem sodelovanju med kraljem in vojsko so padle premnoge dragocene žrtve. Toda na njih grobeh je vznikla veličastna tvorba naše močne in neraz-rnšljive današnje domovine. Ljubezen, zvestoba in sodelovanje, te moške lastnosti naše vojske, po tragični smrt! mojega nepozabnega bratranca kralja Alekslandra, o tem sem trdno prepričan, ne bodo zmanjšane, nego le še ojačene po njegovem vzvišenem sinu in mojem nečaku, Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II.
Takšna vojska more kot močen element miru vedno računati na moje prizadevanje in vsestransko podporo pri svojih težnjah po izpopolnitvi, da bi bila tako vsak trenutek pripravljena izpolniti svojo nalogo.
Pozdravljam odlične zastopnike zavezniških in ostalih tujih vojsk. Pozdravljam vse oficirje, podoficirje >» vojake hrabre jugoslovanske vojske!
Živel Nj. Vel, kralj! Živela vojska!
Med govorom so prisotni oficirji in tuji delegati Nj. kr. Vis. kneza namestnika' ponovno prekinili z hurnimi aplavzi. Pred pričetkom njegovega govora, ob zaključku in njegovem odhodu Nj. kr. Vis. z banketa je godba igrala državno himno.
Mussolinijeva pot v Nemčijo
fcto II.
Knez namestnik Pavle, predsednik vlade dr. Stoja-dinovič in vojni minister general Marič na vojaških vajah.
Toplice, 27. septembra. Na včerajšnjem banketu ob konce velikih manevrov naše vojske, sta imela važne govore knez namestnik Pavle in vojni minister. Vojni minister armadni general Marič je kneza namestnika pozdravil z nagovorom, v katerem je dejal med drugim:
Vaše kraljevsko Visočanstvo! V posebno čast si štejem, da ob tej priliki v imenu vojske in mornarice kraljevine Jugoslavije pozdravim Vaše kr. Visočanstvo, člana vzvišenega doma Karagjorgjevičev in da Vašemu kr. Vis. izrazim našo globoko zahvalo ne le za visoko pozornost, ampak tudi za vse neumorno prizadevanje, da se naša vojska postavi na viSino, ki odgovarja njenim vzvišenim nalogam. Hkratu porabljam to priliko, da izrazim svojo prisrčno zahvalo predsedniku kravljevske vlade, predsedniku senata, predsedniku skupščine, notranjemu ministru, prometnemu ministru kakor tudi banoma dravske in savske banovine za pozornost in podporo, ki 60 nam jo dali na teh manevrih.
Nesmrtni visoki kralj Aleksander 1. Zedinitelj je ustvaril naši vojski in mornarici solidne osnove, a v času njenega najjačjega razvoja je tragična smrt pretrgala nit njegovega življenja. Vaše kr. Visočanstvo je z modrostjo velikega državnika in vojaka sprejelo njegovo idejo in njegovo naročilo, z ljubeznijo in vdanostjo, ki sta dostojni Vaših vzvišenih prednikov, ste sprejeli in nadaljevali velika dela kralja mučenika, da bi jih dovršeno izročili v dediščino našemo mlademu in priljubljenemu kralju Petru II.
Tri leta neumornega in napornega dela Vašega kr. Visočanst^a so sedaj kronana z vidnim uspehom. Velika in močna jugoslovanska vojska je že kos svojim dolžnostim in z vsakim dnem postaja zmerom bolj moderno urejena in opremljena vojska. Te dni je napravila resno skušnjo. In Vaše kr. Visočanstvo je imelo priliko, da na teh manevrih, ki 60 bili največji od osvobojenja dalje, vidi in oceni dosežene rezultate, kakor tudi uspeh svojih osebnih naporov in prizadevanj.
Veruiem, da je Vaše kr. Visočanstvo opazilo poleg dobrih stvari tudi neke nedostatke in celo napake, toda Vaše kr. Visočanstvo prosim, da v svoji oceni naj ne bo preveč strogo. To so naši prvi
Pariz, 27. septembra, o. Preiskava zaradi ugrab- 1 1 jen ja bivšega carskega generala Mullerja je za- , stala. Policija se sicer uradno izgovarja, da zaradi tega, ker so našli pri osumljencih veliko listin v tujih jezikih, ki jih morajo vse prevesti v francoščino, kar pa ne gre tako hitro. Dejansko pa je dokazano, da so Mullerja odpeljali boljševiški agenti. Miillerjev tovariš general Skoblin, ki je Mullerja zvabil v past, je bil v službi sovjetske Spionaže. O tem priča skrivnostni, nenadni odhod sovjetskega parnika »Marija Uljansva« iz Le Ha-vrea. Avtomobil, ki je pred odhodom parnika pripeljal na Renaudovo obalo, kjer je bila ladja privezana, je imel tja grede tri ljudi, nazaj pa samo dva. Prav tako so sovjetski agenti pred leti odpeljali Mullerjevega prednika, generala Kutjepova. Pre-iskava 6© jc ustavila zaradi tega, ker so prizadeti tako francoski komunisti kakor sovjetski uradni krogi. Ostala bo nepojasnjena, kakor vsi veliki politični zločini od ugrabitve Kutjepova dalje, pn katerih bi krogi, ki sedaj vladajo Francijo,^ pnšh v kaj čudno luč. Nepojasnjene so ostale vazne okoliščine pri umoru kralja Aleksandra, pri »samomoru« sleparja Staviskega in preiskovalnega sodnika v njegovi zadevi Princea, ki je mor®' 'zginiti; nepojsnjen je ostal letos umor agenta Navasina, nepojasnjen umor bratov Rossellijev; nepojasnjen umor lepe špionke Leticije foureaujcove, ki so jo sovjetski agenti zabodli v natlačenem vozu podzemeljske železnice. Sedanji uradni krogi začno takoj, ko mora preiskava zastati, govoriti o fašističnih zarotah in podobno, da bi s tem odvrnili zanimanje javnosti od pravih krivcev in od razpredene mreže boljševiških špijonov.
Vloga generala Skobllna
Sedaj postaja jasno, da je general Miillerja prodal in da je skušal prodati tudi drugega voditelja
- prinaša
Pariz, 27. sept. Pariški tisk piše te dni največ le o potovanju Mussolinija v Rim, in sicer takole:
Okoliščina, da sta odpravnika poslov francoskega in angleškega poslaništva v Rimu intervenirala pri italijanski vladi v petek, ko je Mussolini odpotoval v Nemčijo, zadostno dokazuje, da se Anglija in Francija nadejata, da bo vabilu, ki je bilo poslano Italiji, še zelo koristno ob izmenjavi misli med Hitlerjem in Mussolinijem.
Po sporazunni s Francijo in Anglijo je Mussolini odšel v Berlin, gotovo zato, da tam nekaj zahteva. V Ženevi so se razširile vesti, po katerih se bodo razgovori med Hitlerjem in Musslinijein nanašali tudi na avstrijsko vprašanje. Vse kaže, da se je to vprašanje v zadnjem času razvilo v korist Hitlerju. Nemčija misli, da se je avstrijsko vprašanje že rešilo v njenem smislu. Zato se lahko sedaj posveti ureditvi odnošajev z drugimi državami v Srednji Evropi.
Nekateri listi menijo, da se Mussoliniju ne bo treba prepirati s Hitlerjem zaradi lega, ker se hoče približati Franciji in Veliki Britaniji. Ti
ruskih emigrantov generala Denjikina. Napačno je, da je Skobljin prišel v Pariz iz Nemčije šele pred dvema letoma. Nekaj časa je živel v Turčiji. Nato se je preselil na Bolgarsko in od tod v Nemčijo, kjer je bil impresarije svoje žene plesalke. V Pariz sta oba prišla kake tri mesece pred ugrabitvijo generala Kutjepova. Skobljinova je kasneje odpotovala v Baltiške države, kjer je prirejala koncerte. Knez Trubeckoj potrjuje sedaj, da je Skobljin nedavno tega spremljal svojo ženo na turnejo po Poljskem in Baltiških državah. Zelo sumljivo je vedenje Skobljinove. Njene prve izjave o svojem možu so bile docela netočne. Tako je trdila, da je bil na kosilu pri njej, ko je general Miiller izginil. Dognano pa je, da je bila gospa tedaj v neki modni trgovini. Tam je ponovno izjavila, da jo čaka pred hišo mož z vozom. Po pobegu iz zveze bivših ruskih bojevnikov si je general Skobljin sposodil od nekega rojaka prodajalca listov 200 frankov. To je najbrž samo igra, da premoti redarstvo. Njegova soproga je tisti dan kupila v trgovini oblek za 3.600 frankov. General Skobljin je tisti dan dopoldne delal obiske z dvema rojakoma, da bi na ta način pripravljaj svoj alibi. Med tem, ko je baje čakal svojo ženo pred modno trgovino, je pa general Miiller neznanokam izginil. Tu peša njegov alibi. General Miiller je bil morda nekoliko naiven, da jc šel na sestanek, vendar je pa zapustil pismo. Skobljin se je delal nevednega, dokler ni izvedel za Miillerjevo pismo. Vse kaže, da je skušal prodati tudi Denjikinovo glavo. Še v sredo popoldne (opoldne je general Miiler izjavil) je Skobljin obiskal generala Denjikina in mu predlagal, naj gresta v četrtek v Bruselj na neko belogardijsko svečanost, Upal je, da ga bo pridobil. Dcnjikin je odbil povabilo in si tako rešil glavo.
Nastane vprašanje, komu je koristilo, da sta Miiller in Skobljin istočasno izginila. Zaradi predloga Denjikina je jasno, da gre tu za boljševike.
vojno ali mir?
velesili sta dokazali, da je že pretekla doba, ko sta se zadovoljili z lepimi obeti. Do pravih pogajanj za zbližanje med Italijo in njima lahko pride sedaj samo, če se Italija odloči za iskreno sodelovanje v okviru sporazuma o nevinešavanju v španske zadeve. V takem primeru bo morala najprej umakniti svoje prostovoljce iz Španije.
London, 27. sept. AA. Znani nemški pisatelj Emil Ludvig je danes v :>Suiiday Chroniclu« objavil članek, v katerem razpravlja o sestanku Mussolinija in Hitlerja v Monakovem. V njem izraža mnenje, da je vojna med Francijo in Nemčijo neizbežna. Nemški izgovor, da bo nastala vojna s Francijo iz gospodarskih razlogov, je samo izgovor. Dejanski vzrok te vojne bodo razne duševne sile in veličine, ki sedaj vodijo Nemčijo. Današnja Nemčija ima več razlogov za napade Francije, prav tako kakor nekoč Viljemova Nemčija. Nemški narod se hoče revanžirati za poraz v letu 1918. Maščevati se hoče izključno nad Francijo. Nemci se zavedajo, da bi pomenila taka vojna med Francijo in Nemčijo lahko še mnoge nevarnosti za nemški obstoj, toda kljub temu se nočejo odreči svojim načrtom, ker so na svoj način neke vrste idealisti. Francija se zaradi tega ne sme zanašati na angleško-francoski sporazum, ki je tudi leta 1914 ni obvaroval vojne, pač pa se lahko opre na Roosevelta. Roosevelt se tega zaveda. On točno pozna svojo misijo, toda v ameriškem narodu je globoko ukoreninjeno prepričanje, naj se prepusti Evropi, da sama razčisti svoje zadeve, če Zedinjene države v pravem času ne bodo spoznale svoje naloge, vojne dejansko ne bo mogoče preprečiti.
Odstop turške vlade
Ankara, 27. septembra, m. Turški predsednik vlade g. Izmet Ineni je odstopil. Za njegovega naslednika bo imenovan Dželab Bajar. Sprememba vlade ni nastala zaradi nesporazuma med predsednikom turške republike Kemalom Atatiirkom in predsednikom Izmetom Inenijem, temveč zaradi tega, ker je potrebno, da to mesto zavzame mož gospodarstvenik, kajti danes stoje v ospredju gospodarska vprašanja.
Salamancu, 25 septembra, o. Zadnje dni so po vsej Asturiji in Leonu, torej po predelih, koder poteka nacionalistična ofenziva proti Gijonu, začeli divjati snežni viharji. Nastopija je druga zima v španski državljanski vojni, čeprav si je nacionalistično vodstvo prizadevalo, da bi njegovi oddelki šo pred nastopom dežja in snega prodrli iz goratega ozemlja, se jim to ni posrečilo. Začetek zime pomeni za nacionaliste novo neprijetnost in oviro, saj je jedro belili oddelkov na severu še vedno sestavljeno iz ljudi, ki hude zime niso navajeni prenašali.
Prodiranje nacionalističnih kolon na vzhodnem delu asturijskega bojišča so zadnje dni ovirali snežni zameti. Navzlic temu so pa mogle s precejšnjimi žrtvami in z največjimi težkofami zavzeti ‘vrhove Sierre de Busla Sermin. S teh
Vesti 27. septembra
Upor je izbruhnil v neki ameriški kaznilnici Alcatras blizu San Francisca, v kateri je zaprt bivši kralj ameriških, roparjev Al Capone.
300 angleških častnikov in letalcev bo sodelovalo pri izvajanju nadzorstva nad sredozemsko plovbo, seveda ne zastonj.
Velik ples pri Zvezi narodov bo priredil predsednik sedanjega zasedanja Aga-kan jutri. S plesom bodo izročili »prometu« veliko sejno dvorano v novi palači Zveze narodov. Povabljenih je 2500 oseb, med njimi tudi odposlanec generala Franca, vojvoda Alba.
Zaradi poslovanja belgijske narodne banke je
vlada odredila preiskavo, ker kaže, da so voditelji banke imeli čudne posle pri nakupovanju deviz.
Na pet in šest let ječe so v Salzburgu obsodili porotniki dva avstrijska hitlerjevca, pri katerih so našli dve bombi.
0 atentatu na sovjetskega policijskega ministra Ježova vedo poročati varšavski listi. Atentat nanj so baje pripravili člani komunistične mladinske organizacije »Komsomok, katerih so veliko zaprli.
Nor mednarodni mirovni kongres se ie zač?! v soboto v Parizu. Na kongresu sodelujejo različne levičarske mednarodne organizacije ter zastopstva nekaterih amerikanskih protestantovskih ločin.
Napad na uredništvo varšavskega dnevnika
»ABC« so izvršili včeraj člani desničarske poljske organizacije »Mlada Poljska«. Organizacija je potem vsem drugim listom poslala poročlio, naj napad pokažejo kot kazen za to, ker je »ABC« sistematično deloval proti veličini Poljske.
Dva nova praznika je dobila italijanska faši-stovska stranka. To sta 29. oktober, ko so na izsušenem delu pontinskih močvirji ustanovili kmečko občino Aprilio in 22. april, ko so na Rimskem polju ustanovili naselbino Romecio.
Preiskava zaradi ugrabljenja generala Milerja
je zastala, kakor je bilo treba pričakovati. Policija je najbrže prišla do takih krivcev, ki imajo na visokih mestih močne zagovornike.
45 italijanskih časnikarjev se je pripeljalo z Mussolinijem v Berlin. Vsi so gostje nemške vlade.
Podpredsednik francoske vlade in voditelj francoske ljudske fronte Leon Blum je svoje bivanje v Pragi podaljšal zaradi sporazuma med Madžarsko in Malo zveeo, do katerega mora priti v kratkem. Ni pa znano, ali je Blum ta sporazum pospeševal ali zavlačeval.
Kitajski finančni minister Kung se je šele zdaj ukrcal v Napoliju ter odpotoval v domovino, s približno 30 milijardami posojil za Kitajsko.
Vojni materijal za oborožitev na morju kupuje v Združenih državah posebno argentinsko odposlanstvo. Ameriške vojne ladjedelnice so dobile celo vrsto velikih naročil.
Mednarodni kongres pravnikov se je začel v Bratislavi. Udeležujejo se ga tudi zastopniki iz Jugoslavije.
Ameriški poslanik na Dunaju Grandville Emett je včeraj umrl za pljučnico.
Torpedovka valencijske vlade »Jose Luis«. ki je bila v popravilu v Angliji, je včeraj odplula iz Southaniponta.
V	Madridu sta se baje spopadli civilna in napadalna garda, tako poročajo nacionalistične radijske postaje.
Zaradi obstreljevanja Nankinga je sovjetska vlada izročila v Tokiu ostro protesno spomenico.
Spor med Flanei in Valonci v Belgiji je spet izbruhnil zaradi agitacije rexistov. Zdaj dolže Valonci Flamce, da hočejo po vsej Belgiji vpeljati flamščino.
Velik sprejem v Kruppovih tovarnah v Essenu pripravljajo Mussoliniju. Na tovarni se blesti napis, da »Jekleno srce Nemčije pozdravlja Mussolinija«.
Velike vojaške vaje so po vzgledu vseh držav v Evropi imeli te dni tudi Sovjeti. Vaje so se končale včeraj.
Angleškega komisarja /a Galilejo, Andrewsa, so včeraj v Nazaretu ustrelili neznani napadalci. Komisar je prihajal od službe božje.
Turškega denarja ne bodo razvrednotili, če naj verjamemo izjavam finančnega ministra, s katerimi zavrača te in podobne vesti.
Italijanski poslanik v Londonu Grandi je pred nekaj dnevi priredil banket, ki sta se ga udeležila vojvoda Kentski in vojvoda Aosta. Razen tega je bil pri večerji tudi predsednik angleške vlade. Londonski komunisti so paJ tem visokim gostom pred _ pragom poslanikovega stanovanja naslikali v pozdrav srp in kladivo.
vrhov obvladajo sedaj nacionalistične kolone Ca-vadongo. Nacionalistične kolone so se približale tudi cesti v Guerra Gangas, vendar je cesta zaradi slabega vremena in deževja tako slaba, da ovira vsako nadaljno prodiranje. Nnsprotne čete se tod hrabro branijo in je treba vsako ped zemlje in vsako utrjeno mesto zavzeti šele po močnem Obstreljevanju. Na ta način so pri Onisu padla tudi poslopja velike umetniške vrednosti. Zaradi neprestanega deževja in snega je reka Suerra močno narasla in je vodovje uničilo vse jezove. Reka je delno poplavila več naselbin. Boji so pa navzlic temu zelo hudi.
V	pokrajini Penalanije so sovražne čete izvedle več napadov, vendar so jih nacionalisti odbili. Vas Vergo Cerverro obstreljujejo s topovskim ognjem « vseh »trjMu.
Ugrabljene carskega generala
Milerja bo ostalo skrivnost
Druga zima na španskem severnem bojišču
Konec jesenskih vojaških vaj
V soboto so bile vafe zaključene, včeraj pa je bila pri Metliki velika vojaška parada ki ji je prisostvoval knez namestnik Pavle
mimo prihrumele težke havbice, ki so jih vsako vlekli štirje pari konj.
V	tem pa smo mogli iz daljave že slišati drdranje in ropot težkih avtomobilskih kolon. Nastopili so vsi motorizirani oddelki, kolikor jih premore različnih naša armada. Po številu je bilo seveda to le medel odsev vseh motoriziranih enot, ki jih že ima naša armada, toda na gledalce so že nastopajoče enote naredile najlepši in najveličastnejši vtis. Posamezne enote so nastopile z najmodernejšo opremo, ki je med vsemi prisotnimi vzbujala izredno pozornost. Lep vtis so napravili na gledalce motociklisti, ki so hiteli mimo tribune lepo razvrščeni in dostojno opremljeni, s strojno puško v vsaki prikolici. Motociklistom je sledila vrsta tankov, ki so med občinstvom zopet vzbudili živo pozornost, saj je bilo med ljudmi mnogo takih, ki so mogli to najmodernejšo pridobitev vojne tehnike prvič videti. Oddelek motoriziranih enot so zaključile kolone motoriziranega gorskega in poljskega topništva, vmes pa so vozili težki kamijoni s potrebnim vojaštvom, ki streže tem
velikim kolosom pred seboj. Čisto na kraju je vozil mimo oddelek najnovejših daljnometuili topov, ki so jih vlekli težki traktorji, posebej lafeto in posebej cev.
Celotno parado so zaključila letala, ki so se potem pojavila nad tribuno. V elegantnem redu so najprej švignila mimo lahka letala, 24 vseh, potem pa skupina težkih bombnikov ter lovska letala. Tudi ti orjaški ptiči so med občinstvom utrdili prepričanje, da je naša armada dostojno opremljena ter zadostno preskrbljena za vsak slučaj nasproti slehernemu sovražniku.
Po mimohodu se se odličniki odpeljali v Novo mesto, odtod pa v bližnje Toplice, kjer je vsem dostojanstvenikom priredil knez namestnik Pavle svečano kosilo. Ob tej priliki je spregovoril toplo besedo o naši armadi uajprej vojni minister general Marič, potem češki vojni minister general Mahnik, slednjič pa tudi knez namestnik Pavle. Te govore objavljamo na uvodni strani.
Zvečer se je knez namestnik Pavle z dvornim vlakom odpeljal iz Novega mesta skozi Ljubljano v Kranj ter dalje na Brdo, vojaški odposlanci pa so se večinoma z vlaki odpeljali proti Belgradu.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič ter prometni minister di. Spaho sta se potem z banom dr. Natlačenom odpeljala v avtomobilu do hotela Štrukelj, odtod pa sta oba ministra po kratkem postanku odšla nazaj na postajo ter se z večernim brzovlakom vrnila v Belgrad.
Prosvetni praznik na Igu
Včeraj so bili enotedenski manevri ob Kolpi končani. V soboto ob enajstih dopoldne je dal voditelj manevrov, armadni general Milovanovič, ukaz, naj čete obeh armad ustavijo »sovražnosti«
tor naj obe armadi odkorakata na svoja zbirališča. Trobentač je zatrobil, na vsej »fronti« se je na mah prekinilo streljanje, pokanje in prodiranje vojaštva.
Konec vaj je bil izyeden v trenutku, ko je južna armada čisto tesno pritisnila za četami severne armade. Severna armada se je morala umakniti na vsej črti, južna armada pa je dobila povelje, naj zasleduje sovražnika ter naj čimbolj izkoristi prodor na fronti. Tedaj pa je bilo manevrov tudi že konec.
Včeraj je bila pri Metliki izvedena velika vojaška parada, ki so ii prisostvovali najvišji vojaški odličniki z Nj. Vis. knezom namestnikom na čelu. Mimohod je bil izveden pri vasi Prihovi v bližini Metlike. Že zjutraj so začele tja prihajati silne množice ljudstva iz okolice ter dolga vrsta avtomobilov in avtobusov iz Ljubljane in drugod. Pri mimohodu je bilo uavzočuih kakih 5000 ljudi. Iz Ljubljane so morali poslati v Metliko precejšnjo število stražnikov, da so pomagali urejevati promet po ozkih ulicah tega mirnega podeželskega mesta, ki doslej pač še nikoli ni doživljalo v svoji sredini in bližuji okolici tolikega prometa.
Mimohod bi se bil sicer imel izvesti na velikem travniku v bližini Podzemlja, toda deževje je to zamisel onemogočilo, žato je bil tudi mimohod znatno okrnjen. Namesto da bi vojaške enote nastopile v svojih frontalnih formacijah, so korakale mimo generalov in drugih odličnikov zgolj v štiri-stopili. Mimohod je bil zato nekoliko manj pester in veličasten, tudi število korakajočih čet je bilo znatno manjše, kakor je bilo zamišljeno; toda ta zanimiva revija naše armade, ki je bila ena največjih po vojni, je kljub vsemu pokazala vso gibčnost in bogato ter moderno opremo naše jugoslovanske armade.
Na tribuni, ki je bila postavljena ob cesti, so se pred začetkom mimohoda zbrali vojni minister general Marič, ministrski predsednik dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho, ban dravske banovine dr. Natlačen, ban savske banovine dr. Ružič, predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik skupščine gosp. Čirič, ljubljanski župan dr. Adlešič, zagrebški podžupan g. Kaufmann ter drugi civilni odličniki. Prišli so seveda tudi vsi tuji vojaški odposlanci, ki so ves čas prisostvovali vojaškim vajam.
Ob pol desetih se je k tribuni pripeljal knez namestnik Pavle, ki gu je tam pozdravil ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Godba je zaigrala državno himno, takoj potem pa se je mimohod začel.
Na čelu vojaških enot, ki jih je bilo vseh okrog 15.000, je prijezdil poveljnik parade, armadni general B. Ilič. Tesno za njim se je pojavil na cesti celoten kolesarski bataljon, ki je kakor strela odvozil mimo tribune. Za kolesarji se je pojavil na cesti štab konjeniške brigade, sledil je konjeniški polk z zastavo, potem pa konjeniško topništvo. Občinstvo, ki je prisostvovalo paradi, je vsak čas z navdušenjem iu vzkliki spremljalo vojaške čete, ki so bile hitele mimo. Zlasti kolesarji, ki so s svojimi kolesi morali prevoziti dolgo pot iz Ljubljane ter so tudtves čas manevrov morali po blatnih cestah prestajati največjo napore, so pri paradi nastopili tako enotno in gibčno, da so vse gledalce zadiviii in navdušili. Tudi konjenica je nastopila vzorno. Konjeniki so vsi nastopili v svoji bojni opremi, zdrveli so mimo tribune v šlemih, s puškami čez rame ter z golimi sabljami v rokah. Ljudje so jim navdušeno mahali z robci in klobuki.
Po kratkem odmoru so mimo tribune prikorakali v vzornem redu pešci, četa za četo, polk za polkom. Na čelu pešcev je jezdil komandant zagrebške divizije general Kostič. Za njim je jezdil celpten štab savske divizije z brigadnim generalom Iličem na čelu. Nato je prvi korakal mimo 85. pešpolk, potem 35. pešpolk in slednjič 26. pešpolk. Vojaki »o mimohod izvedli odlično ter se jim desetdnevni napoii na zunaj niso v ničemer poznali.
Mimo tribune je potem šla planinska brigada. Čelo je tvorila godba 1. planinskega polka, za njo pa sta strumno korakala dva polka vojakov, večinoma Slovencev, med njimi mnogo rezervistov. Planinski polki so bili med občinstvom posebej toplo sprejeti ter ponovno burno pozdravljeni.
Za vrlimi planinci so nastopili naši topničarji. Najprej so mimo tribune odbrzeli v lahnem galopu poljski topovi, potem pa najrazličnejši in najmodernejši topovi naše armade. Cesta se je kar tresla iu množice občinstva so kar strmele, ko so
V	zgodovin! gledališča in dramske umetnosti bo ostalo brez dvoma na večne čase zapisano na prvem mestu ime največjega angleškega in tudi največjega svetovnega dramatika, Shakespeareja.
Naše dramsko gledališče je v soboto zvečer kot prvo letošnjo predstnvo vprizorilo njegovo, poleg ./Hamleta najboljše dramsko delo »Julija Cezarja« in hotelo s tem pokazati, da hoče letošnjo dramsko sezono začeti z resnim, umetniško visoko vrednim delom, ki naj obenem utegne tudi izpričati sposobnosti naše režije in naših igralcev.
»Julij Cezar« velja v dramatični literaturi za Shakcspeareovo najbolj klasično delo, obenem pa tudi za najsijajnejši, naravnost šolski primer, tako imenovane usodnostim tragedije (Schiksals-tragodie). V Župančičevem prevodu je bila nam Slovencem la drama dostopna že takoj jx> vojni, v srednjih šolah pa se Julij Cezar bere kot klasični primer dramske gradnje.
Danes, ko živimo v dobi raznih fašističnih In proletarskih diktatur, v dobi raznih političnih in socalnili trenj, si moremo tragedijo Julija Cezarja, rimskega imperatorja pred dvatisoč leti, komaj še predstavljati kot tragedijo človeka, ki se je, kot mož usode, v svojem računu, ko jo imel postati rimski cesar, samo usodno zmotil in padel samo zavoljo te zmote. Danes nam ta tragična krivna — in v tem sc najbrž no motimo — postaja v marsikaterem pogledu tuja in nerazumljiva, ko težimo za tem, da si skušamo vzroke raznih atentatov in zarot razlagali iz ekonomsko in politične zgradbe človeško družbe.
Shakespeareova umetnost pa je tako vsestranska in brezbrežna, da bi bilo tu vsakršno razmišljanje o moderni psihološki ali socialni drami odveč, prav tako pa tudi vsakršno brezplodno tooretiziranje o raznih rešitvah problema, z imenom Julij Cezar. Shakespeare je sicer tu pokazal, da piše človeku mnogokrat re« pot usoda. Prav Icdpj, ko s£ Usjčo Cezar hoj človek zavesti le
.LtSS*.' ...	a	.1*1.^.	.	.tišini1.'!.	.	-i
Ig, 27. septembra.
Včeraj so imeli na Igu poseben praznik, ko 60 delavni prosvetni delavci, ki jim tudi pod Krimom niso cvetele vedno najlepše rožice, priredili svoj prosvetni tabor, namenjen v prvi vreti le domačinom in bližnjim okoličanom. Jesensko sonce je včeraj le dobilo toliko moči, da je kmalu v jutranjih urah prodrlo go6to meglo nad barjem in obetalo, da se bo prosvetna 6lavnost spremenita v veliko manifestacijo, na_ katero boao prišli ljudje tudi iz bolj oddaljenih krajev.
V	zvezi z včerajšnjim taborom so na_ Igu blagoslovili novi prosvetni prapor. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel minister dr. Miha Krek, ki se je tabora tudi 6am udeležil. Ko se je ob 9 dopoldne pripeljal na Ig, ga.je številna množica navdušeno pozdravila ter ga sprejela kot svojega prvega in neutrudljivega prosvetnega delavca.
Po veličastnem sprevodu, ki ga na Igu 6koro še niso videli, in ki je krenil od farne cerkve, kjer je daroval sv. mašo domači g. župnik Klemenčič, do lepega okrašenega zborovališča, se je začel prosvetni tabor. Začel ga je domači g. kaplan Milavec s prisrčnim pozdravom v6em odličnim zastopnikom, ki 60 se udeležili tega ižanskega 6lavja. Nato so bile poslane 6 tabora udanostne.
Celjske novice
c Pregled greznic! Organi mestne občine bodo pričeli 18. oktobra t. 1. pregledovati vse greznice v mestu, da se prepričajo, ali so pravilno grajene in ako so se pravočasno izpraznjevale, ker se le pri pravočasnem izpraznjevanju preprečuje pretok fekalij v ce6tne kanale, kar je iz cestno policijskih in zdravstvenih - vidikov nedopustno in kaznjivo. Ilišni posestniki se opozarjajo, da do dne pregleda pustijo izprazniti in eveutuelno popraviti greznične jame, da mestnim organom oiajšajo poslovanje. Mestno poglavarstvo.
Maribor, 26, septembra.
Danes je Tujskoprometna zveza v Mariboru obhajala 10-ietnico svojega obstoja. Proslava je pokazala, kako vse mariborske državne in samoupravne oblasti ter vsa javnost budno spremljajo njeno delo ter ji priznavajo značaj ene najagil-nejših in najzaslužnejših mariborskih organizacij. Sloves, ki ga ta tujskoprometna ustanova uživa, je pa tudi povsem upravičen, saj je Tujskoprometna zveza tista, ki je mnogo pripomogla, da je Maribor pri nas in v inozemstvu na glasu kot eno prvih mest, ki se je z vso resnostjo lotilo dela za povzdigo tujskega prometa in na ta način populariziralo ne le sebe, marveč tudi vse letoviščarske in sploh turistične kraje v vsej bivši mariborski
svoje poti in iti preko nje, ki ga jc vodila do viška slave, prav v trenutku, ko najbolj misli, da se vse suče po zapovedih njegove volje, prav takrat pade v smrt, ker se je povzpel nad sile, ki so močnejše od človeka.
Današnji, sodobni dramatik bi morda problem »Julija Cezarja« zagrabil Iz politično-Bocial-nih naziranj, kot dveh diametralno nasprotno si stoječih pojmovanj o ureditvi družbe in države. Shakespeare pa je iz »Julija Cezarja« napravil čisto osebnostno dramo, v kateri osebo niso glus-niki nekih skupnostnih teženj množico, ampak predvsem glasniki svojih človeških strasti. — V drami nam zato Shakespeare prikaže spopad ce-zarijanske in republikanske ideje tako objektivno, da moremo razsojati o vrednosti obeh idej samo po kvalitetah, plemenitosti in dobroti njunih nosilcev — Cezarja na uni strani iu Brula na drugi
—	plemenitost vselej zmaguje, nepoštenost pa si najde jK>t kjerkoli. Zato ta Shakespeareova drama ni drama idej, ampak predvsem drama ljudi, ki jo gibljejo silno močni konflikti: vojskovodja in imperator Julij Cezar se zmagoslavno vrača v Rim, tu pa ga pričakuje skupina ljudi, ki so se zarotili proti naraščanju njegove slave in moči. Julij Cezar pade, ko misli, da je postal vsemogočen, zarotniki pa doživc maščevanje njegovega duha, ki še poslednjikrat zmaga nad njimi v bitki pri Filipih s pomočjo Antonijevih in Oktavi-jauovih čet.
V	režiji prof. Šesta smo videli »Julija Cezarja- ohranjenega zgodovinsko verno, čeprav nam je rimska doba že dosti tuja in bi si želeli nekoliko moderno stilizacije. — Občinstvo so je otvoritvene predstavo udeležilo v tako lepem številu, da jo bilo gledališče do vrha polno. Bilo je opaziti zlasti mnogo nove mladine. Gledulišku uprava je dala pogrniti — morda ne samo za to svečano priliko — tla hodnikov /. novimi lepimi rdečimi preprogami. Občinstvo je bilo s pred-§iav9 gamo prav zadovoljivo.
.N**.«.' V	.......	„	^	*
brzojavke na najvišja mreta.
Kot prvi slavnostni govornik je nastopil minister dr. Miha Krek. Iz njegovega govora posnemamo tole: Živimo v času velikih odločitev in ravno mi imamo to nalogo, da te odločitve pri* pravljamo in da pri nijh bistveno in požrtvovalno sodelujemo. Ni dovolj samo to, da manifestiramo m da se veselimo vsakega lepo uspelega ta-tora. Ne sme ostati to gibanje srca, navdušenega in slavnostnega razpoloženja, temveč mora vstati iz tega strumna in udarna vojska, ki je priprav-°Hbijati vsak napad in ustvarjti novih oživljajočih moči. da ne nazadujemo, ampak napredujemo. Zato pa je potrebna gotova vrednost in pred vsem enotnost, strnjenost, en duh. ena duša eno navdušenje.
Za|x>niniti si je treba, da je vsako nergaštvo v naših vrstah agitacija za nasprotnika. Vsem, ki mislijo, da vedo več, kakor naši voditelji, je treba povedati, da je bodočnost slovenske katoliške skupnosti zelo važno in brezpogojno jx»trebno. da znaš ubogati, kolikor skupni nastop ubogljivosti zahteva. To enotnost, trdnost in discipliniranost naj vlije v naše vrste prihodnja zima v slovenskih prosvetnih domovih, da bomo v nastopih bodočih let tako udarno in strumno nastopali, da bo imel sovražnik pred nami rešpekt. Tri velike smernice obstojajo za nas: vera. narod in država. Z vero očetov rastemo z narodom za državo. In s tem bo zajamčena bodočnost Slovencev, dokler bo v njih živa katoliška prosveta!
Po dolgotrajnih ovacijah, ki so 6ledile krasnemu govru g. ministra dr. Kreka, je govoril še g. Miloš Stare, ki je v temperamentnem govoru poudaril, da je premalo, če bi ostali samo pri zunanjih uspehih prosvetnih taborov, j)ač pa je treba graditi tudi naznotraj trdno in neomajno zgradbo, ki bo v slovenskem narodu trajna i« v kateri bo vedno zno- ' va lahko črjialo novih moči vedno na vse pripravljeno katoliško slovensko ljudstvo.
Popoldne je bil na Igu krasno uspel telovadni uastop, ki je zaradi izredno lepega sončnega vremena privabil še dosti več ljudi, kakor jih je bilo navzočnih pri dopoldanskih svečanostih.
oblpti. Delo, katerega je Tujskoprometna zveza Izvršila v propagandnem oziru in v pospeševanju V6eh tujskoprometnih razmer, je ogromno. Zato pa se je proslavi njene 10-letnicc pridružilo vse, kar zna ceniti pomen tujskega prometa za gospodarsko življenje mnogih predelov Slovenije.
Dopoldne ob pol enajstih 6C je v mali kazinski dvorani vršilo slavnostno zborovanje. Vodil ga je namesto obolelega predsednika Tujskoprometne zveze prvi podpredsednik g. I. Šubic, magistralni ravnatelj iz Celja. Od odličnih gostov je predvsem pozdravil zastopnika g. bana, načelnika banske uprave g, dr. Rateja, načelnika dr. Marna, mariborskega župana dr. Juvana, oba okrajna glavarja P. Popoviča in dr. Šiško, stolnega prošta dr. M. Vraberja, predstojnika mestne policije dr. Trstenjaka, zastopnika avstrijskega ministrstva za tujski promet dr. Brauna, zastopnika narodne skupščine dr. Vebleta in K. Gajška, delegata centralne uprave »Putnika« v Belgradu g. inšpektorja Blago-jeviča, zastopnika Zveze tujskoprometnih društev v Zagrebu St. Dragomanoviča, predstavnike državnih železnic, finančne direkcije in slovenskih letovišč ter tujskoprometnih društev. Nato je prečital pismeno pozdrave, ki so jih poslali notranji minister dr. A. Korošec, minister dr. Vrbanič, ban dr. Natlačen, mariborski škof dr. I. Tomažič in mnoga domača ter inozemska tujskoprometna društva. Zatem je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, ministru dr. Vrbaniču, banu dr. Natlačenu in obolelemu predsedniku zveze g. inž. Šlajmerju.
Sledilo je podpredsednikovo izčrpno poročilo o desetletnem delovanju Tujskoprometne zveze. Navzočnim gostom je predočil težavne razmere, v katerih je bila zveza ustanovljena, vse njene borbe z ovirami, ki so se pojavljali v prvih letih njenega obstoja, nato pa tudi vse velike uspehe, ki jih je dosegla le zaradi brezprimemc delavnosti mož, ki so jo vodili. Ob koncu svojega temeljitega poročila se je v imenu zveze zahvalil vsem činite-Ijem, ki so prizadevanja Tujskoprometne zveze podpirali, predvsem mariborski mestni občini, banovini in trgovinskemu ter zunanjemu ministrstvu. Posebno zahvalo pa je izrekel požrtvovalnemu uradništvu, ki se ni ustrašilo naporov, ki jih je zahtevalo ogromno delo, katerega je zveza v vseh letih svojega obstoja vršila. Zlasti je podčrtaval zasluge, ki ei jih je pridobil tudi v inozemskih turističnih krogih poznani ravnatelj g. J. Loos, brez katerega bi marsikateri uspeh zveze izostal.
Za ravnalelem Šubicem so spregovorili v imenu gospoda bana načelnik banske uprave dr. Ratej, v imenu mariborske mestne občine župan dr. Juvan, in sla oba obljubila, da bosta ustanovi, ki ju predstavljata, tudi v bodoče krepko podpirali prizadevanja Tujskoprometne zveze, zastopnik avstrijskega zveznega ministrstva za tujski promet dr. Braun, zastopnik belgrajskega »Putnika« inšpektor Blagojevič, zagrebški delegat St. Dragomanovič in v imenu SPD dr. J. Tominšek.
Po zaključku zborovanja so si utldejiccci pro*
Šahovsko slavje v Trbovljah
Trbovlje, 27. sept
Agilni šahovski klub Trbovlje je včeraj slavil 10-letnico svojega	obstoja.	Da bi	se	jubilej
naj lepše proslavil, je	razpisala	slovenska	šahov-
ska zveza brzoturnir, za katerega je zveza sama darovala tudi krasen	prehodni	pokal	in	več lepih knjižnih nagrad.	Povabilu	zveze	sc	jc od-
zvalo samo osem vidnejših in močnejših klubov z državnim prvakom Ljubljanskim šahovskim klu-1k»ii na čelu. Po slavnostni seji Trboveljskega šahovskega kluba se je tako začel brzoturnir, ki je bil dvokrožen. Dopoldne so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Ljubljanski šahovski klub s 49 in pol točke, 2. Triglav s 10, 3. Celje z 31, 4. Šentpeter s 30 in pol točke, 5. Železničar (Maribor) s 24, 6. Amater (Ljubljana) s 23 iti pol, 7. Trbovlje z 18 in 8. Gaberje s 7 in pol točke. Popoldanske igre so se začele ob 15. Vsa moštva so dala iz sebe vse, da bi dosegla čim boljši končni rezultat. V glavnem se je bila bitka za drugo mesto, ker je prvo zasedel Ljubljanski šahovski klub ter ni bilo misliti, da bi ga mu odvzel kdo drugi. Ljubljanskemu Šentpetru je uspelo, da se je prerinil na tretje mesto izza Triglava. Šentpeterčani so dosegli dopoldne 30 in pol točke, pojx>ldne pa devet točk več. Z državnim prvakom Ljubljanskim šahovskim klubom 60 igrali neodločeno 4:4, kar pomeni za državnega prvaka edini slabši uspeh. Skoraj vse igre je LŠK dobil z visokimi rezultati.
Končno stanje je sledeče: 1. LŠK 98.5, 2. Triglav 72, 3. Šentpeter 70, 4. Celjski šah. klub 60 in pol, 5. Železničar (Maribor) 52, 6. Amater (Ljubljana) 38, 7. Trbovlje 36 in po) ter Gaberja (Celje) 20 in pol. Prvi štirje klubi so dobili lepa knjižna darila, prvak pa poleg tega še krasen prehodni pokal, mariborski Železničar pa častno diplomo. Po zmagah je pa stanje sledeče: 1. LŠK 13 in pol zmag, 2. Šentpeter 11 in pol zmag, 3. Triglav 10 zmag, 4 Celje 9 zmag, 5. Železničar
5	zmag, 6. Trbovlje 4 zmage, 7. Amater 3 zmage in Gaberje brez zmage.
St. Jernej
št. Jernej, 26. septembra.
V	našem zadnjem dopisa v št. 208 je škrat grdo popačil številke. Proračun za regulacijo in melioracijo Kozarij znaša 2,05.000 din in ne 2 tisoč 50 din, kakor je v članku pomotoma stalo. Letos je bilo nakazanih prvih 70 tisočakov, ki so že izčrpani, v bodoče pa bodo letni obroki 200 tisoč dinarjev, ker je delo predvideno za dobo desetih let.
Svinjska kuga se letos strahovito širi po našem kraju in je že doslej prizadejala ogromno škodo. Saj je nekaterim gospodarjem izpraznila hleve do poslednjega repa. Ljudje gledajo s strahom v bodočnost, ker jim poginja, kar je bilo določeno za zakol in kar naj bi šlo v prodaj za davke. Nekemu gosjx>darju je poginilo 24 svinj, nič manj hudo pa ni tam, kjer je poginila edina svinja. Proti tej naši nesreči pogrešamo organiziranega boja. Na občini tožijo, da so injekcije (ki jih plačuje država) predrage in se branijo klicati živinozdravnika. Vendar bi morali računati z dejstvom, da je svinja 10—20 krat dražja od take injekcije. Edino uspešno bi bilo splošno profilaktič-no cepljenje po vsem ogroženem kraju, da se škoda kolikor mogoče omeji, saj nas tepejo letoa vsemogoče prirodne nezgode, kakor jih ljudje že dolgo ne pomnijo.
Z obiranjem so ljudje kar splošno pričeli, ker^ je pričelo grozdje v neprestanem deževju močno gniti. Rešiti hočejo pač, kar se da, čeprav bo pridelek kakovostno slab. Ker se je pa vreme zadnje dni vendar le zboljšalo in je pričakovati nekaj sončnih dni, bi kazalo s trgatvijo vendar še malo počakati in podbrati takoj le od gnilobe napadeno grozdje. Ce bo vreme stanovitno, bo grozdje hitro pridobilo še na sladkorju in bo šlo potem vine laže v prodaj. Iz okoliških krajev, kjer je toča trtje jx>polnoma oklestila, pa poročajo, da je trta nanovo vzcvetela in ozelenela, kakor spomladi. Žal, da iz lega ne bo nič vina.
Tri plinske napade smo doživeli v času vojaških manevrov, katerih neposredno bližino smo čutili. Dnevno so letale nad našimi glavami cele eskadrile vojnih letal iz svojih oporišč na »fronto« in zopet nazaj. Pri protiplinski obrambi je sodelovalo tudi orožništvo in gasilska četa.
Predsednik vlade in volni minister spet v Belgradu
Belgrad, 27. septembra, m. Dane« dopoldne ob pol 9 so se vrnili v Belgrad predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, vojni minister general Ljubomir Marie, prometni minister dr. Meh-med Spaho in minister dr. Miha Krek. Semkaj so istočasno prispeli tudi številni predstavniki tujih vojska, ki so se udeležili velikih vojaških vaj na Gorjancih.
Slab pridelek krompirja
Občutne posledico zadnjih povodnji, ki so divjale po dolinah okoli Slovenskih goric, predvsem v dolini Ščavnice in Pesnice, so se šele zdaj v polni meri pokazale. Ta škoda je mnogo večja, kakor pa so jo prej vode napravile s tem, da so so na široko razlile preko rodovitne zemlje in nanesle nanjo velike količine peska in nesnage. Kmet je sedaj.začel izkopavati krompir. Povodenj io ta pridelek v veliki meri pokvarila. Krompir kar na debelo gnije in bo letošnji pridolck tudi mnogo	manjši, kot	je bil navadno,	kadar ni bilo
preveč	dežja. To škodo !>o kmet le	težko	nadome-
stil, ker si bo‘moral za prehrano marsikaj kupiti, ko mu	bodo zaloge	krompirja prezgodaj,	ali bolje
rečeno	prav kmalu	zmanjkale.
slave ogledali nove prostore Tujekoprometne zveze in »Putnika« v mariborskem gradu, katere ji jc prepustila mariborska mestna občina in ki so bili z današnjim dnem otvorjeni. Vsi, brez izjeme, so se laskavo izražali o novih razkošno opremljenih rostorih, ki bodo odgovarjali vsem še tako veli-im potrebam potujočega občinstva in zveze.
Nato je bil v mali kazinski dvorani gostom na čast banket, na katerem je predsednik napil Nj. Vel. kralju in vsemu kraljevskemu domu, za njim pa so izre-kli pomembne napitnice še zastopnik g« bana dr. Ratej, mariborski podžupan in drugi. Po banketu so ee go»stje z avtobusi odpeljali na Pohorje m si ogledali naše vzhodnopohorsko domove in razgledni stolp, katerega je za 10-letnico avojega obstoja zveza prevrela v svojo last in ga temeljito prenovila, da moro zopet služiti evojemu namenu.
Naročajte in širite Slovenski tlom!
Julij Cezar (Shakespeare)
Proslava jubileja mariborske Tujskoprometne zveze
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 27. septembra: Kozina in Damijan.
Torek, 28. septembra: Venceslav.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Hočevar, Celovška centa 62; dr. Piecoli. Tvrševa cesta 6. in mr. Gartus, Moste.
TEL.
27-30
SLOGA
Wamer Olannd m Boris Karlo9 ▼ velenspe-tem Ulmu
Mefisto v operi
Divne operne ante.
NajnovelSi žurnal; t>o«reb T. O. Massarjlra, predeedmKa o. 8. K.
■BWKI
ATI CA
Danes poslednjič!
Filmski Slager nanepaib soan-ltUi romane
KITARE
(Melodije HUDeznl)
TINO ROSSI
UNION
Veliki Luis Trenkerlev film
Condottieri
—	[Pyedj>tcLwe. o&.	21?5*vu
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v iorek, 28. t. m. ob 20 zanimivo ekioptično predavanje preč. g. Stanko Žaklja C. M. pod naslovom >Slovenski misijonarji širom sveta* in sicer nas bo predavatelj popeljal to pot na Japonsko, Kitajsko in Prednje Indijo. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji v pisarni »Pax et bonuin« (Frančiškanska pasaža). Sedeži po din 3, člani z legitimacijami po 2 din, stojišča po 2 din, člani in dijaki z legitimacijami po 1 din. Opozarjamo, da bo to eno najlepših misijonskih predavanj v Ljubljani, za katero vlada veliko zanimanje.
Naredba
Na osnovi členov 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov po rekrutih ob času vpoklica v kadrsko službo izdaja sledeča naredba: § 1. V času. ko prihajajo v Lj’ubljano vpoklicani rekruti je imenitnikom gostilničarskih, kavarniških in sličnih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati ali nositi. § 3. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 din. oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku, z zaporom 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 1. oktobra 1937 in velja za ča6 od L do 3. oktobra 1937.	i
Upravnik policije: Dr. Hacin, s, r.,,,
ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. ari
Ponedeljek, 27. septembra: Zaprto.
Torek, 28. septembra: »Viničarji«. Premierski
abonma.
Sreda, 29. septembra: Zaprto.
Četrtek, 30. septembra: »Beraška opera«. Premierski abonma.
Krstna predstava izvirne slovenske drame :>Viničarji; bo v torek 28. t. m. Pisec drame, g, Pahor, jo opisal v svojem delu kos življenja iz naših vinorodnih krajev, kjer žive pod pritiskom težkih socialnih razmer viničarske rodbine. Zanimivo je orisal rodbino mogotca Laha, njegov odnos do delavcev in razkroj njegove rodbine. Nasprotje med očetom in sinom, ki stoji na strani izrabljanih viničarjev, raste v dramatičen razplet. Predstavo je zrežiral režiser Kreft.
Premiera »Beraške operem (Dreigroschen-oper) bo v četrtek 30. t. ni. Dejanje se vrši v Londonu in obsega 10 slik, ki razkrivajo poslovanje kralja beračev, življenje zločinca Mačka in njegove tolovajske tolpe, njegovo poroko s hčerjo kralja beračev, prijateljstvo med Mačkom in policijskim komisarjem, Mačkovo ujetništvo in srečni konec. Močno socialno povdarjena stran dejanja slika bedo najuižjih slojev. V Brechtovi predelavi je dobila ta igra, ki je bila prvotno parodija romantične opero, bolj življenjski in sodoben značaj, izrazita parodija je samo zadnja slika, ki ima docela operno obliko.
Zanimalo vas bo«,,
*	• . da so mudita naša rojaka Pia in Pino Mlakar v Ljubljani. Preživela sta svoje počitnice deloma v Dalmaciji, deloma na Bokavcah, pred nedavnim pa sla pričela študirati v operi z našim baletom koreografijo za Lhotkov balet »Hudič na vasi«:, v katerem bo nastopil tudi del zagrebškega baleta. Z baletom »Hudič na vasi« sta dosegla Mlakarjeva odličen uspeh v Curihu in Karlsruhe, prav tako v Zagrebu. Premiera bo prihodnji mesec . . .
Resnične paragrafove zgodbe
Ljubljana, 27. septembra.
Pretekli teden so v dvorani št. 79 pred sodniki defilirali le mali grešniki. Bila je prav pestra parada. V 6oboto pa je prišlo do prav nenavadnega incidenta.
Ogorčen in hud obtoženec
Na Viču stanujoči Polde Oven, prodajalec sadja in oče 5 nedoraslih otrok, je nekak čudek. Vojni invalid je. Živčno pa ni povsem uravnovešen, marveč nekoliko histeričen in ga preganjajo fiksne ideje. Državni tožilec dr. Pompe ga je obtožil prestopka krivega pričevanja in sodnik-poedinec g Gorečan ga je sodil. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je namreč v neki kazenski zadevi po krivem pričal.
Med dvema šišenskima posestnika 6e je razvnelo hudo sovraštvo, čigar posledica,so bile neprestane civilne in kazenske tožbe. Enkrat sta pa sklenila pred sodnikom generalni pardon Toda
6	septembra lani je posestnik Habjan prekrival 6vojo 6treho ter je opeke metal na vrt svojega seseda Ivana Černeta Prav nič ni gledal, kam je vrgel opeko. Najraje jo je metal na lepocvetoče dalije, ki jih je več popolnoma uničil. Nastal je prepir in nato pravda. Černe je navajal, da trpi do 100 din škode na uničenih dalijah.
Polde Oven pa je nastopal v tem konfliktu kot priča, ki dvakrat ni enako izpovedal. Pred 6odnikom-poedincem se je v 6oboto krepko in odločno zagovarjal. Prav gromko je razkladal g. sodniku 6vojo življenjsko filozofijo, med drugim je dejal:
»Kapital povsod zmaguje. Revež ostane revež.« In zatrjujoč svojo nedolžnost, je ponovnokrat dvignil roko in zaklical:
»Sam Bog naj bo priča, če to ni resnica.«
Ko je stopil Ivan Černe v dvorano kot priča, pa se je Polde silno razburil ter je Černetu povedal v brk marsikatero stvar ki je bila prav huda in. bo pač Polde zaradi hudih žaljivk moral zopet pred kazenskega sodnika. Priči je očital take 6tvari, ki 6i jih celo reporter ne upa več ponoviti. Ko je pa čul Polde sodbo, da mora zaradi krivega pričevanja sedeti 2 meseca in v hotelu Arko jesti rečet, se ie tako razburil, da so se celo navzoči prestrašili in so gledali, kdaj Polde 6koči
v sodnika. Mahajoč z rokami je kričal: »Sodbe ne sprejmem Onali bomo stvar naprej! Tako ne gre!« In ni se Polde dal ugnati. Sodnik bi bil kmalu poklical stražnika no vendar je žena Poldeta počasi spravila iz dvorane. Pa tudi ženka je bila silno huda na posestnika Ivana Černeta.
Milijonarjev sin na zatožni klopi
Pred sodnikom-poedincem sta stopila 2 elegantna gospoda. Prvi je bil Oton Paar, rojen 11. decembra 1909 v Opatiji, pristojen na Jesenice, sin jeseniškega hotelirja Paara, ki je tudi prišel osebno poslušat obravnavo. Drugi gospod je bil Friderik Zweibrot. bivši nameščenec K ID na Je 6enicah. ki je prav zaradi afere prvega obtoženca izgubil službo v omenjenih tovarnah. Ko je sodnik prvega gcenoda povpraševal po njega in očetovih premoženjskih razmerah, se je obtoženec 6ilno obotavljal priznati, kolikšno premoženje zmore oče. Naposled je tiho deial: »Očeto premoženje je vredno 1 milijon dinarjev.« Oba sta bila tožena zaradi prestopka omejevanja osebne prostosti in prvi zarad: prilastitve tujih 6tvari. Po 6redi je neka ljubezenska avantura. Žena prvega obtoženca je pred po roko kot dekle gojila ljubavnosti z nekim šoforiem Stegnarjem. Po poroki mu je tudi večkrat pisala^ in ga prosila, da bi ji vrnil pisma ali pa jih 6ežgal šofer pa 6e je baje ž njimi po Jesenicah bahal in jih okrog kazal. Naf>06led so se prvj obtoženec njegov oče in šofer sporazumeli m je šofer izrekel svojo pripravljenost, da pisma izroči. Pozneje pa ni hotel. Zato sta prvi obtoženec in drugi Zvveibrot ponoči 12. julija izvabila šoferja, da je šel v garažo. Tu 6ta ga baje prijela in posadita v avto, nato pa je prvi vozil vse proti Podbrezju. Oba obtoženca sta pred sodnikom zatrjevala svojo nekrivdo. Na dolgo sta pripovedovala. kako se je razvijala nočna avantura. Šofer kot priča zaslišan tudi ni mogel striktno potrditi dejanskega 6tanu, kakor ga je obtožnica kratko navajala. Sodnik je oba obtoženca oprostil, zaradi pomanjkanja dokazov v 6mislu §-a 280 k. p. Oton Paar in Friderik Zweibro? sta prav srčno vesela zapuščala dvorano. Pa tudi oče Paar se je zadovoljno smehljal.
Kolezija ima besedo
Ljubljana, 26. septembra.
Ali verjamete, da nam je bilo že kar malo dolgčas po simpatičnem koncu meata Ljubljane, ki mu pravimo šiška? Zadnje čase smo redno vsako nedeljsko popoldne mešali blato na Dunajski cesti. Včeraj popoldne pa so nogometni programatiki ukazali boj na zeleni preprogi med železnimi tračnicami. Dan je bil sijajen. Poklonil nam ie še poslednjo toploto, ki nas ie spomnila, da bi bilo letošnje poletje moralo biti vroče — vsaj tako, kot je bilo včeraj. Vzeli smo na pot v znamenito Šiško površnike, da bi se zavarovali proti morebitnim barbarskim vetrovom s severa. Morali pa smo jih kaj naglo sleči. 6aj je sonce pošiljalo na zemljo prave «iope goreče nebeške luči. Sedeli smo na preprosti tribuni in uživali bkratu piknik v prosti na-: ravi. Na zahodu nas je pozdravljal šišenski hrib, na vzhodu čadasto Zaloško gričevje, na jugu temni Krim, ki- je preskušal siv hermelinski plašč, s katerim bo v najkrajšem času spet ogrnil jesensko nebo. Na severu pa so molele iz meglene pernice le najbolj plemenite kamniške glave: Kočna, Grintovec, Planjava, jasne, čedno umite, s prvim zgod-nini snegom lepo po temenih napudrano. V naši bližini so se pogovarjali neki kibiški martinčki, da je niso napak ukrenili oni, ki so zjutraj sedli na »drvečega Kamničana« in jo ubrali v prirodo.
Začeli so juniorji. Ljubljanski 60 brez posebnega truda porazili hermežanske e 5:1. Ljubljanska mladina je tehnično dobro jx>dkovana, ali kaj, ko si spretnejši po vsem videzu v svojih bujnih butičkah že začenjajo nekaj domišljati. Bolezen, ki se ji pravi domišljavost, je_ treba kar precej »panatk. Te talentirane moči že začenjajo v zaupanju na svoj bogati tehnični in taktični repertoar s »hecanjem«, »Jopanjem«, »duhovitimi domislicami«. Poskušajo igrati »elegantno«, pri čemer pa mislijo, da je eleganca v počasnosti, Ježernosti, v obilnem kombiniranju in drugih sličnih nesmotrnostih. Ne gre tajiti, da je najmlajSa ljubljanska garda obdarjena s precejšnjim smislom za pravilno premikanje žoge; toda naši malčki, v katerih gledamo up in nado za bodočnost, ne smejo postati preveč samozavestni ali domišljavi. Stvar trenerja je, da bo te najnilajše moči vzgojil v strahu božjem — kakor pravimo. Janezka je fTcba poučiti, da ga pozneje kot Janez iie bo lomil.
Ob pol 4 popoldne smo zagledali borilce s Hermesom. Takole so se razvrstili po zeleni trati: Pod-bevšek—Kiselj—Marolt Viki—Ovsenik—-Marolt Janez—Prezelj, — Januš—Fajon—Šavs—Kurent—Zajec. Domači so to pot nastopili v črnobelib oblačilih. Tehnični vodja je za to dovolj važno priliko naročil požrtvovalnost temle fantom: Malič, — Berglez— Košmerlj, — Franzot II. — Priniar—Kretič, — De-renda—Rihar—Svetic Vili—Ferjan—Goršič. V sodniško piščalko je pihal odločitve g. Mirko Vrhovnik. Ko se je žoga pod krepko nogo premaknila, so se oglasile gracije iz znamenitega Trnovega (»Trnovo, kraj nesrečnega imena,« je pel že naš največji narodni bard). Soprani in alti so glasno svirali heroični marš. Navdušenje so je fjovečavalo od minute do minute. Tudi fantje so se oglasili, pa je do kraja tekme dajal dogodkom na igrišču glasbeno spremljavo krepak koleaijski mešani zbor. Hermežanska
Prva jesenska nedelja izredno lepa
Prej ko s
Ljubljana, 27. septembra.
Kakor je zapisal oinbrograf meteorološkega zavoda, je prav v petek 24. t. m. ob 21.45 nehalo dedovati. Septembra je že padlo celotno 315.9 mm dežja, kar pomeni volikanske množine vode. Po pri-Prostem meteorološkem računu se je septembra zlilo nad ozemljeni ljubljanske mestne ot>čine v obsegu 40 kv. hm kar 126,136.0001 vode. Od petka na-j imamo lepo vreme, ki traja žo dobrih 60 ur, o smo popolnoma brez dežja. Po vremenskih napovedih bo nekaj Ani prevladovalo lepo, sončno vreme z jutranjimi meglicami v ravnini. Visoko v gorah pa »o jutra izredno lepa iu sončna.
Včeraj je bila prva prav jesenska nedelja. Po dolgem času so bili Ljubljančani tako srečni, da so lahko brez skrbi in veseli pohiteli na razne hribe in druge kraje Avtomobili so drveli na vse strani, velikanski park avtomobilov pa je krenil proti Metliki, kjer so bili Ljubljančani priča veliki vojaški paradi. Tudi poseben vlak je pripeljal v Metliko o45 potnikov Vsi vlaki pa so vozili izletnike na Gorenjsko, proti Kamniku in v druge smeri. Večerni vlaki so kur bruhali množice izletnikov ju je bil
glavni kolodvor ob gotovih urah spremenjen v valovečo reko.
Včeraj je bilo tudi izredno toplo. Po drugih krajih je vladala skorajda prava vročina, v Ljubljani je bilo to prvič po dolgem času. Najvišja temperatura v mestu je bila +19.0 stopinj Celzija.
Na železniških progah je bil včeraj prav živahen promet. Proti "oren jeki strani so je do včeraj opoldne odpeljalo 2250 izletnikov. Ob 7 iz Ljubljane odhajajoči potniški vlak je imel kar 1100 izletnikov. Tudi na dolenjsko stran je btl j>romet živahen, saj je vejika vojaška parada marsikaterega Ljubljančana izvabila v Metliko. Proti Dolenjski se je vozilo celotno 1.845 potnikov. Včeraj so sc pričeli vojaški transporti. Vso gre točno po programu, v redu in brez vsakih zamud. Železniška uprava funkcionira v tem pogledu vzorno. Za končno odpremo vojaštva z manevrskega terena bo potrebno nad 65 garnitur.
Vode, ki so vsled dolgotrajnega deževja močno narasle, so začele silno naglo upadati. Vodno stanje nekaterih rek je že skoraj normalno. Sava je v dveh dneh padla za 45 cm. Ljubljanica pri Fužinah pa.za 70 cin od sobote do davi. Bnrjani so za enkrat bili obvarovani prod večjo povoden wko katastrofo.
publika je bila danes vsa premražena. Kibici morajo podžigati! Stari šišenski levi vedno bolj izumrajo, mladina pa ne zna več bodriti.
Kratek potek:	Prve	minute imajo v zakupu
možje iz Kolezi je. Pozneje pa skoraj ves polčas gospodari Hermes, dasi so tudi Jadranovci večkrat presneto nevarni. Visok Zajčev center Malič komaj, komaj — dasi mojstrsko! — ukroti. Hermežanski napad prvi polčas še kolikortoliko funkcionira, čeprav številnih zrelih šans ne utegne realizirati radi izborne, taktično zrele defenzivne igre Jadrana. V drugem jx>lčasu spočetka spet pritisne Hermes, njegovi napadi pa kmalu olirome. V 9. minuti kiksira sicer solidni Košmerlj. žogo dobi Šavs. ki odda Fajonu, Fajon pa Zajcu. Težko krilo se zdrzne, steče dva koraka in pošlje nizko bombo ob prečki pred Maličem. S tem je tudi že postavljen rezultat 1:0 za Jadranj Dve točki boata morali odriniti v Kolezifo. Po tem golu Hermes za dobrih 10 minut oživi. Toda to je le majhen sončni žarek skozi meglo. Igralci nimajo tako'dobre fizične kondicije kot Jadranovci. Prvi omaga notranji trio, za njim pa kar po vrsti vsi trije halfi. Jadranovci se razigrajo. Kolezijski napad postane ofenziven in pokaže nekaj nič manj lepih kot nevarnih potez. Malič uspešno rešuje. Proti koncu Hermes še nekajkrat poskusi z izenačenjem. Nekaj krasnih prilik se mu ponudi, toda mečkači že na prvi pogled niso sposobni uspešnega zaključka. Jadranova obramba je vselej hitrejša in odločnejša.
Jadran se je predstavil kot trdno, tehnično dobro podkovano moštvo. Za štart bi ga lahko pri nas zavidal vsak klub. Najboljši njegovi liniji sta obramba in halfi. Napad je — po današnji igri 6odeč
—	precej nehomogen.
Hermes je razočaral. Moštvo nima kondicije. Trio je spet »zadrgaval «dn »vozljal«. V čistih pozicijah je podajal nazaj. Mnogo zrelih zadev je ta triperesna deteljica zamudila s tem, da je redno spre-gledavala trenutke, ko je imela to ali ono krilo de-markirano. Sicer pa ne Goršič, ne Derenda nista bila kos svojima halfoma in branilcema. V splošnem je grešil napad s tesnim, horizontalnim podajanjem ter prenašanjem, ki jo bilo za nameček še jiovršno, tako da sta nasprotni obrambni formaciji redno zaplenili skoro vsako žogo.
Pregled včerajšnjih liginih tekem
Ljubljana je igrala z Jedinstvom v Belgradu neodločeno. Rezultat 0:0. Sodnik g. Veverka dober. Gledalcev komaj 500. Neodločen rezultat Ljubljane je nekako zadovoljiv, čeprav bi si vse bolj želeli imeti obe točki. Toda ua neodločen rezultat je brez dvoma mnogo vplivalo dejstvo, da je izborni krilec Slapar že v drugi minuti zapustil igrišče s poškodovano nogo. Tudi sicer je Jedinstvo igralo precej grobo. Neodločen rezultat je zlasti zasluga našega sijajnega obrambnega tria, vendar bi bilo napačno mislili, da je Ljubljana samo branila; ne, celo nasprotno, Ljubljana je imela nekaj lepih prilik in je bila Jedinstvu zelo nevarna. Tudi Jedinstvo je lahko zadovoljno z remijem.
Druga tekma v Belgradu med BSKom in HASkom se je končala z zmago BSKa v razmerju 1:4. Sodnik Madžar Barna dober in objektiven. Gledalcev 7000. Zmaga Belgrajčanov je povsem zaslužena. Zagrebčani so bili dobri v prvem polčasu in so zabili celo prvi gol. V drugem polčasu je začel IIAŠK forsirati pol visoko igro, kar je BSK izrabil in postavil' razmeroma visok rezultat, včerajšnjo nedeljo naj višji.
V Splitu sta si Gradjanski iu Hajduk razdelila točke. Rezultat 1 :1 postavljen že v prvem polčasu. Sodnik Italijan Scarpi je bil odličen, avtoritativen in je imel igro popolnoma v rokah. Gledalcev 5000. Sodnik je o tekmi izjavil: Rezultat je realen, publika in igralci korektni. Igra jo bila v prvem polčasu lepša. Gradjanski je bil tehnično boljši, Hajduk pa borbenejši.
V Zagrebu je zmagala Konkordija nad Jugoslavijo z 1 :1. Sodnik Bažant dober. Publike 3000. Tekmo karakterizirajo Zagrebčani kot najslabšo prvenstveno tekmo, ki so jo dosedaj videli v Zagrebu. Obe moštvi nista bili samo slabi, ampak naravnost obilpni. Nivo igre je bil enak igri slabega tretjerazrednega kluba.
V Sarajevu je Slavija premagala BASK z 1 :0. Sodnik Podupski objektiven, vendar je mnogo grešil v presojanju faulov. BASK je igral brez dr. Ivkoviča, Slavija pa brez Rajličq. Tekmo jo
Od tu in tam
Dr. Vladko Maček se bo najbrž žo jutri ali jx>jutrišnjem vrnil iz Rogaške Slatine v Zagreb. Dan povratka 6e bo ali pa se je že določil po obvestilu belgrajskega dela združene opozicije, da bodo v Zagreb prišli spet odposlanci in prinesli Mačku v podpis besedilo novo doseženega sporazuma. Če so belgrajski opozicionalci med seboj glede sporazuma že vse uredili, je pričakovati podpisa s strani dr. Mačka v kratkem. V Zagrebu pa so že zbrani prvaki bivše SDS stranke in se posvetujejo prav tako o sporazumu, ki bo tudi njihovemu šefu Adamu Pribičeviču predložen v podpis istočasno kakor dr. Mačku.
Tatu, ki je imel piko zlasti na umetniške slike, so prijeli v Zagrebu pred nekaj dnevi. Čeh Vladimir Musial se je sukal le okrog bogataških vil in si ogledoval umetniške slike, ki jih v takih vilah ponavadi ne manjka. Nazadnje je vlomil v vilo Rein. .Po žlebu se je splazil v prvo nadstropje in odnesel nekaj slik. Policija pa ga je kmalu prijela po prijavi nekega trgovca, kamor je Musial prinesel slike v prodajo. Ko so mu na policiji pretipali vest, so odkrili, da je Musial grešnik mednarodnega kova ter ga išče že več policij. Ko bo pri nas prestal kazen, ga bodo najprej izročili policiji v Pragi.
Strašna tragedija se je odigrala v družini Ivana Szaba v vasi Perhovcu pri Čakovcu. 65 letni starec je dobil hud živčni napad ter je v takem stanju pograbil za puško in ubil svojo ženo, dva vnuka, nazadnje pa še sebe. Szabo je bil v mladih letih v Ameriki. S prihranki si je po povratku Kupu posestvo in živel srečno. Njegov edini sin se je pa ubil sam, ko mu je umrla žena ter mi' zapustila dva otroka. Stari Szabo se ni mogel sprijazniti z novimi razmerami, ker je imel svojega sina prerad. Domači so zadnje 'čase opažali pri njem znake živčnega razkroja in sempatja tudi znake norosti. V enem takih napadov je pa izvršil zločin.
■ . ^6.000 nepismenih ljudi je v Bosni in Hercegovini. Hrvatsko kulturno društvo »NapredaJc« je za te kraje prevzelo nalogo, da bo odpravilo nepismenost v teku pet et. Do »pomladi bo draštvo razdelilo med ljudi okrog 30 tisoč abecednikov, 60.000 peresmkov m 30.000 svinčnikov. Za tekoče leto ie društvo zbralo 155.000 din v ta namen.
r..ri ZaTfdi *k5d®>. kj*° J® *»veda naredila r koru*, je kmet Nedjo Nikolič iz RaŽljeva pri Brčkem zaklal pastirja Stojana Lakiča. Lakič je pasel ži-v'n°’ f f. n« t™™ zaspal. Živina je pa kmalu
•	V I , -J0 koruzo na njivo kmeta Nikoliča. Ko je Nikolič opazil škodo, ee je raztogotil, potegnil izza pasu noz in ga porinil spečemu pastirju v prša tik pod srcem. Pastirja so sicer hitro prepeljali v bolnišnico, vendar mu pomoči ni bilo več.
OJ K2n*F" jugoslovanske šahovske zveze bo 24. prihodnjega meseca v Slavonskem Brodu. Tamkajšnji sahovski klub, ki 6e je za prireditev kongresa najbolj zavzemal, je dobil od občine in od zasebnikov toliko podpor, da bo mogel kongres brez težav organizirati. Glavna naloga kongresa pa je baje ta, da se poravnajo spori, ki se že nekaj ca6a opažajo med upravo zveze in nekaterimi mojstri.
Potopljene fadje so začeli dvigati iz morskega dna v bližini Šibenika, vendar se je nazadnje iz vse izcimila afera, prav za prav prevara. Neki pristaniški delavec je prišel na to idejo in kmalu dobil na limanice neke zasebnike, ki so si obetali od dvignjenih ladij dober zaslužek. Delavec je najedel nekaj ladij, ki so se potopile v zadnjih letih. Dobil je čoln in delavce ter se lotil posla S ponarejenim pismom lastnika potopljene ladje »Avala« je preslepil svoje finaneniket, da eo mu slepo zaupali. Komaj se je pa delo začelo so
da 60 mu
t- • x .....................~	začelo, so
finančniki spoznali, da so nasedli prevejanemu sleparju, ki je iztisnil iz njih precej tisočakov, nato pa z njimi izginil.
Število svojih ladij bo povečala sušaška brodarski družba »Oceaniac. Družba je lastnica 10 parnikov, štiri ima pa že več let v najemu. Ker se je v zadnjih letih trgovina močno poživila, 60 bile vse ladje vedno zaposlene, da, celo odklanjati so morali naročila, ker niso imeli na razpolago ladij. Zato je družba tudi sklenila, da bo nakupila nekaj novih ladij ali pa jih vzela v najem.
Zglednega župana so imeli v občini Kopljar-ska pri Kragujevcu. Mož sedi sedaj pred sodi-sčem, obtožen, da je pomagal znanemu zverinskemu hajduku Ignatijeviču ter njegovim pajdašem. Mož se bistro brani, Ie tistega dela obtožnice ne more izpodbiti, zakaj ni organiziral zasledovanje hajdukov, čeprav mu je bilo od oblasti tako ukazano. Poleg tega pa vedo nekatere priče povedati, da je župan imel v svoji hiši za stalne goste vse hajduke, ki stoje sedaj pred sodišči.
102 smrtni obsodbi so v zadnjih desetih letih izrekla vsa jugoslovanska sodišča. Največ jih je bilo izrečenih leta 1920, in sicer 22, leta 1934 pa 18. Te številke navaja statistični časopis naše kraljevine. Prej navedene številke povedo, koliko je bilo kazni izrečenih, ni pa navedeno, koliko je bilo takih obsojencev tudi dejansko usmrčenih.
Štiriletnega dečka sta sesekljala na drobne kosce znana srbska hajduka Mihajlovič in Dokič
iz okolice Zaječara. Hajduka sta se gibala zadnje dni le okrog vasi Velika Vrtača. Prav takrat je v vas prišla sodna komisija, da reši spor zaradi nekega zemljišča med dvema kmetoma. Hajduka sta ugrabila po enega otroka obeh sprtih kmetov in hotela zanju dobiti velike odškodnine. Ko je sodna komisija končala delo, se je kmet Mihajlovič vračal 6kozi gozd v družbi žene svojega soseda. Sredi gozda pa sta predenj stopila dva hajduka preoblečena v orožnike Kljub temu ju je kmet Mihajlovič prepoznal in začel bežati. Hajduka sta za njima streljala, vendar je kmet le ušel. Iz jeze sta 6e zato hajduka spravila nad kmetovega 4 letnega sinčka, ki so ga imeli za talca. S sekirama sta ga enostavno razsekala na drobone kosce, takoj zatem pa ubila ženo, ki je prišla skozi gozd s kmetom Mihajlovičem. Z drugim dečkom, ki 6ta ga tudi imela ta talca, pa sta hajduka pobegnila, neznanokatn.	■»
zelo srečno odločil v korist Sarajevčanov Matekalo, ki je z voleyem že v 10. minuti postavil končni rezultat.
Tabela od danes je taka-le:
Gradjanski	4	2	2 0	14:4	6
BSK	4	3	0 1	10:4	8
Hajduk	4	2	1	l	9:6	5
Hašk	4	2	11	9:7	5
Slavija	4	2	0	2	4:5	4
Concordia	4	2	0	2	8:11	4
Ljubljana	4	112	4:8	!!
Jedinstvo	4	1	1	2	1:8	3
Bask	4	1	0	3 *	2:4	2
Jugoslavija	4	1	0	ji	2»	a
M. Jacoby - R. Leigh:	6
Poročnik indijske brigade
Bodočnost Evropejcev
Vsakega človeka zanima bodočnost, vsakdo bi rad vedel, kakšni uspehi, napredki in nadloge ga čakajo v življenju. Številni znanstveniki pa so šli že tako daleč, da se ne menijo toliko za svojo lastno bodočnost, kakor za bodočnost vsega človeštva. Znanstveniki so pač ljudje širokih obzorij in njihovo delo zadeva predvsem obči blagor človeštva na zemlji. Napisali so že razne napovedi kaj vse bodo ljudje še iznašli in izpolnili, kako bodo živeli čez tisočletja in kakšna bo njihova zunanjost. Tudi na to so že prišli, da preti Evropi tako zvana »rumena nevarnosk ali preplavljenje evropskih držav z ljudmi rumenega plemena. Kitajcev in Japoncev. Kako pa bi starajočo se Evropo ohranili pri življenju, pa presega moči vseh znanstvenikov.
Kakor nas sedanji dogodki opominjajo, rumena nevarnost nikakor ni prazen strah, ampak resnična kal, ki je že začela precej bujno poganjati in ki v nekaj stoletjih brez posebne težnve razširi svoje korenine prav do zadnjega konca Evrope. Če bodo Japonci tako vztrajno izvajali svoj načrt, kot so ga doslej, ko so najprej zavzeli Korejo, pred sedmimi leti Mandžurijo in se sedaj krčevito zagrizli v Mongolijo, obenem pa izpopolnjevali vse osvajevalne naprave in se s neusahljivo rodovitnostjo množili, bodo imeli kaj lahko delo doseči skrajne dele Evrope in zavzeti ozemlje, katero ne bo imel kdo več braniti. Kajti nobena skrivnost ni več, da
evropsko prebivalstvo izumira
da je po vseh njenih velikih državah več pogrebov kot rojstev. Najslabša v tem oziru je Avstrija,
za njo pride Nemčija, nato Anglija, Francija, Danska, Italija.
Angleži kot dobri trgovci, so že začeli delati na to, da se omeji izdelovanje igrač in otroških vozičkov in nadomesti z izdelovanjem naslanjačev s kolesi za stare in onemogle. Kajti proizvajalcem otroških predmetov na debelo preti polom in velike denarne izgube, ker število odjemalcev neprestano pada.
Francozi se z učenimi, izbranimi izrazi prepirajo, če njihovo izumiranje res pomeni kako nesrečo za narod. Nekateri pravijo, dokler bo dosti kruha, ne bo treba nikomur umirati, delavno moč pa tako vedno bolj zavzemajo stroji. Delodajalci se bodo pač morali navaditi shajati z odraslimi in starejšimi delavci, vsi skupaj pa se bodo morali privaditi »umetnosti počasnega staranja«. Drugi pa pravijo, da bi narod brez mladine umrl, preden bi se navadil raznih »umetnosti staranja«, umrl od samega dolgočasja.
Italija razpisuje nagrade za družine s številnimi otroki in daje raznovrstne ugodnosti novo-poročencem.
Vse države pa se brezsmiselno oborožujejo, češ, če nimamo številnega vojaštva, imejmo vsaj tem popolnejše uničevalne in ubijalne priprave; kakor je v industriji stroj izpodrinil toliko tisoč ljudi, naj nam jih stroj nadomešča še v vojski.
Težke milijarde gredo za oboroževanje, tisoči stradajo, ker nimajo dela; drugi tisoči pa, ki vidijo, da bi se njihovim otrokom obetali kaj slabi časi, se raje na svojo pest zabavajo, kot bi se privezovali na težko, skrbi polno življenje družinskega očeta; in narod izumira ter pripravlja prostor drugim, svežim rodovom iz divjine, ki ne poznajo pomehkuženja in puhlega uživanja, ki se jim hoče
krepkega, surovega življenja, napornega dela in zadovoljstva, kakršnega da edino čista vest in zavest izpolnjevanja vse svoje človeške dolžnosti na zemlji.
Po poti za Grki in Rimljani
Jasno je, da bo tudi Evropo, mater današnje svetovne civilizacije, dosegla ista usoda, kakor vse njene prednice:	asirsko,	egipčansko, grško,
rimsko. Za vse je bil višek znanosti, umetnosti in blagostanja začetek pomehkuženja, slabosti, propada in smrti. Na njihovo mesto so prihajali- sužnji in barbari, ki so v svoji divjosti in besnosti nad tlačitelji uničili vse, kar je spominjalo nanje, porabili stoletja in stoletja, da so prišli do one popolnosti, katero so razrušili in podlegli istim slabostim, kot njihovi nekdanji gospodarji.
Vse najmodernejše vojaške naprave ne bodo Evropcev rešile pred usodo, ki jih čaka; izginili bodo popolnoma ali pa se pomešali med priseljence. Ali bodo priseljenci rumene ali črne ali druge barve, bo pa treba pogledati čez tisoč let!
Lastnica letoviškega hotela pride malo pred odhodom gosta v njegovo sobo, ee razgleduje okoli in nenadoma pokaže na naslanjač: »A, gospod; kakor vidim, 6te mi s cigareto prežgali naslanjač. Upam, da mi boste voljni plačati odškodnino ic »Ne vem, če bo kaj z odškodnino! Ja?, namreč sploh ne kadim.«
»Kakšna nesramnost! V dveh letih ste vi prvi gost, ki mi noče plačati odškodnine za ta naslanjač.«
Janez je slišal v družbi dobro šalo, pa jo je hotel preizkusiti na svoji ženi.
»Ali veš, zakaj sem jaz podoben muli'?«.
»Ne, toda večkrat sem te že sama hotela vprašati.«
Z manevrov na Gorfancih
Knez namestnik Pavle (X) med italijanskimi vojaškimi zastopniki na manevrih.
P« končanih imumrUi sa vrača konjenica
s »bojišča«.
Kaj pravi japonski admiral
o japonski mornarici
Admiral Jonaj, minister j'aponske mornarice, je pravi malik vseh japonskih mornarjev. Star je 57 let, pa mu nihče ne bi prisodil niti 40 let. Postave je izredno visoke, lepega aristokratskega obraza, ki nima na sebi čisto nič japonskega, tako da bi v popolni varnosti igral kako vlogo Evropejca. Kot poklicen mornar prezira politiko in politikarje, pred čemer hoče obvarovati tudi vse svoje častnike. Kakor vsak pravi mož dejanj, je zelo redkobeseden. Vendar se je nekemu francoskemu dopisniku v Tokiu posrečilo izvleči iz njega precej dolge odgovore na vprašanja, s katerimi ga je v imenu svojega časopisja nadlegoval.
Kakšno vlogo v širšem pomenu besede igra
japonska mornarica v sedanjih bojih okrog San-gaja?
»Inozemska javnost je že spoznala, da si Japonska ,na vso moč prizadeva omejiti bojno polje 6amo na Severno Kitajsko. Da bi se izognila poslabšanju stanja, je zapovedala vsem svojim državljanom v dolini reke Jangce, ki so bili pod varstvom Japonske mornarice, da izpraznijo ozemlje in se umaknejo v Sangaj in odtod v domovino. Tako se je nabralo v Sangaja več kot 30.000 Japoncev. Poleg tega pa ima Japonska v Šangaju ogromne vsote vloženega v razna trgovska podjetja, ki donašajo letno 300 milijonov jenov. Vse to je morala braniti japonska mornarica pred
nenadnim napadom Kitajcev krog Šangaja. Da so pri tem trpele ogromno ogromno škodo tudi koncesije evropskih držav, je kriva v prvi vrsti proti-tujska vzgoja, ki jo zagrizeno vodi in razširja Nanking. Nankinško početje je popolnoma nespravljivo z mednarodno mirovno propagando.«
Kakšno oblast ima v Šangaju suhozemsko vojaštvo?
»Ker je bilo moštvo mornarice premalo številno za odbijanje kitajske sile, mu je prišla na pomoč pehota. Danes je V6e poveljstvo šangaj-skega bojišča v rokah pehotnih vodij, ki pa 60 seveda v tesni vezi z mornariškimi oblastmi. Za prevoz iz Japonske smo imeli poleg bojnih tudi trgovske ladje.«
Zakaj je edino mornariško letalstvo bombardiralo k;taj6ka let/išča in druge važne postojanke?
»Zato, ker sta Srednja in Južna Kitajska v
pasu, nad katerim ima nadzorstvo japonska mornarica. Bombardiranje je bilo potrebno, ker 6mo morali uspešno in učinkovito odgovoriti na nečloveške kitajske napade.«
Ali je res, da je vlada glasovala, da se 55 milijonov iz proračuna določi za nove ladje?
»Zagotavljani va6, da je tako obvestilo popolnoma napačno. Za omenjeno vsoto so glasovali zato, da bi krili sedanje vojne potrebe. Japonska mornarica nima nobenega namena tekmovati s tujimi silami v oboroževanju.«
Čudni skoki denarne sreče
Preprosti ljudje pravijo:	Denar	je okrogel.
S tem hočejo označiti njegovo nestalnost in nagnjenje, da se kaj hitro razkotali na vse strani. Ali pa: Lahko dobljeno, lahko izgubljeno. Nekaj zgledov nam bo lepo pojasnilo splošno ljudsko mnenje.
Ameriški bogataš IIenry Mandel je imel čez 200 milijonov din. Pred kratkim pa ga je sodišče obsodilo na plačevanje vzdrževalnine svoje ločene žene, in sicer na 2 šterlinga (480 din) na teden, pa jih ni mogel plačati.
James Gould. 53 let star ,bivši mornar in pustolovec. je jx>stal lastnik trgovskega brodovja, imel 1.200 milijonov vrednosti, velike razkošne palače v Londonu in gradove po deželi; 1. 1924 pa je nenadoma ]X>polnoma propadel. Sedaj živi v bedi in lovu za skromnimi zaslužki v Londonu in pravi, da bi bil neizmerno zadovoljen, če bi imel vsaj toliko premoženja, kolikor je včasih zapravil v enem mesecu
Lord Winchester je bil že pred desetimi leti večkratni milijonar, danes pa živ brez denarja v nekem napol razpadlem gradu v Franciji, za katerega mu nihče noče dati niti toliko, kolikor je kamenje vredno. Kolikor ima okrog gradu sveta, je vsega predelal v vrt, na katerem goji krompir in drugo potrebno zelenjavo: sam obdeluie vrt kuha in pomiva kuhinjsko posodo, žena pa včasih izprosi malenkost pri okoli?kili kmetih. Nekdaj vplivni in mogočni predsednik velikih trgovskih družb, mora na stara leta vihteti motiko in lopato.
Dora Schintz, hči švicarskega milijonarja, lastnika nitratnih tovarn, je podedovala po svojem očetu 125 milijonov ter imela živi jensko rento 100 milijonov. Zgraditi si je dala krasno poletno vilo za 30 milijonov din. Toda brezumno nalaganje denarja v nestalna podjetja jo je spravilo ob vse. Pri svojih 72 letih živi v skromni jx>dstrešm šobiti, živi od miloščine ter izkupičkov svojih nekdanjih dragocenih oblačil in krznov.
Harry Fenton je podedoval .veliko tovarno za blago ter je med svetovno vojno zaslužil do pet milijonov na leto. Nakupil je še druge tovarne, delnice velikih družb, 1800 k v. km sveta z gozdovi in velikimi ležišči rud na Labradorju, stare gralove in palače v Angliji, pa se je vse skupaj zrušilo. Leta 1934. je vse njegovo bogastvo prišlo v tuje roKe, sam pa je ostal brez vsega. Začel je zopet znova. Najel je neko majhno tovarno za izdelavo blaga, nekaj delavcev, sam pa hodi okrog in prodaja blago.
Najbolj čudno zgodbo pa ima za seboj Irec Mi-chel Mechan, ki je pred 40 leti prodajal časopise po londonskih ulicah, šel v Ameriko, prodajal vstopnice v nekem gledališču, posta! 6trasten in na;tjujši špekulant na Wall Streetu (newyorški in 'corzni del) in pred petimi leti nagrabil neverjetno mnogo bogastva; na dan je zaslužil po 500 do 700 Msoč din, ter imel vsernr-skiipaj 5 milijonov šterlingov (1200 trjitijoiTOv din) premoženja. Toda vse je nenadoma izginilo in spravilo nesrečneža v umobolnico na državne 6troške.
Svetišče potepuhov
Na najvišji točki Pariia, r.a zloglasnem Montmartru, središču pariškega »podzemlja«, zbirališča mednarodnega zločinstva, stoji krasna bela cerkev, zgrajena v vzhodnem slogu, posvečena Presv. Srcu Jezusovem in namenjena v prvi vrsti ubogim, zapuščenim, v dušni in telesni bedi tavajočim množicam, ki imajo vsako nedeljo ob 8 izključno pravico udeležiti se sv. maše. Ob tej priliki je cerkev vedno nabito polna in pobožnost nobenih vernikov ni tako popolna, kakor pobožnost teh zapuščenih, premrlih in osušenih človeških bitij.
Slon ima slab želodec v primeri z nekaterimi drugimi živalmi, ki brez škode za svoje življenje pogoltnejo najrazličnejše predmete. V nekem cirkusu v Ameriki je namreč slon požrl par škornjev. Pa je poginil.
»Kako je s tolmačem?«
»Surat izvrstno govori angleško. On je zelo sposoben vladar in ve, da mu je angleščina potrebna. Samo — z vami nalašč ne bo govoril po angleško, vsaj med svečanim sprejemom ne.
Kadar je odhajal na kako nevarno odpravo, je trepetala za njegovo življenje. Kadar se je vrnil, pa ni čutila do njega tistega, kar čuti dekle do svojega zaročenca.
Ko sta se pred letom zaročila, je čutila, da ga prav za prav nima toliko rada, kakor je mislila. Toda ni imela te odločnosti in moči, da bi mu bila to priznala, ker se je bala, da ga ne bi razžalila in da ne bi on mislil, da mu ni hvaležna za vse tisto, kar je zanjo naredil. Saj jo je prav za prav on vzgojil...
Geoffrey za vse to ni vedel. Samo včasih je zaslutil, da ji je ljub in drag... da pa morda ni tisti pravi, o katerem je sanjala.,.
Te slutnje so ga skoraj vedno obhajale, kadar je bil daleč od nje, kadar ji ni mogel gledati v njene odkrite oči, kadar ni videl smehljaja, ki ji je drhtel okoli ust. Kadar je bil v njeni bližini, je bil v dno prepričan o njeni ljubezni, samo ... kako zdaj..,
Geoffrey se je nečesa bal, a sam ni vedel česa...
Planil je na noge in pomignil indijskemu vojaku, ki mu je bil najbolj blizu. Ta ga je brez povelja razumel. Zaklical je nekaj indijskih besedi in trenutek za tem je zadonel glas trobente, znamenje za odhod.
Kaj je?« se je ždrznil sir Harcourt in si pomel oči. »Odhajamo? Zdi se mi, da sem malce zaspal... A vi, Vickers, kaj niste nič spali?«
Sanjal sem,« je odgovoril Geoffrey zamišljeno in odšel do svojega konja.
Konji so zarezgetali, orožje je zazvenelo, slišati je bilo nekaj povelj, ki jih je mladi častnik zaklical z močnim glasom ,.. in vse je bilo pripravljeno za odhod.
Sprevod je krenil na pot, da prekoraka še tistih nekaj milj do prestolnice Surat kana.
Vickersovi jezdeci jahajo v kanov grad
Zdaj sta na čelu takoj za indijskimi vodniki jezdila sir Humphrey Harcourt in Geoffrey Vickers.
Ta četa ni bila več karavana, ki potuje po puščavi vsa utrujena in žejna, marveč oddelek angleških jezdecev 27. polka indijske brigade, ki se je odpravila na obisk k mogočnemu maharadži, da tam izpolni važno nalogo in odda sporočila Njenega veličanstva kraljice Viktorije,
V	prestolnici Surat kan«.
Temna črta v daljavi je postajala vse jasnejša. Kmalu so lahko videli na obzorju gozd palm, ki je obdajal Surat kanovo mesto, kakor so vsi vedeli. Tam je bila mej* med puščavo in med Suristanom. Od tam naprej so se razprostirali gozdi in polja vseh številnih plemen, katerim je že stoletja in stoletja vladala dinastija Suratov.
Surat kan je bil znan po svoji strogosti. Ljudstvo ga ni maralo, balo sc ga je in zato vsako njegovo besedo poslušalo kakor pisan zakon.
Harcourt se je vzravnal v sedlu in z ostrim pogledom zrl v daljavo.
»Kmalu bomo na cilju. Vi in ostali častniki me boste spremljali, ko pojdem k avdienci. Upam, da mu bo kan takoj sprejel.«
»Najprej nam bodo pokazali naše prostore in nam dali pol ure časa, da se bomo odpočili in preoblekli,« se je nasmehnil Vickers. »Potem nas bodo poklicali v prestolno dvorano.^
»Govorite, kakor da ste bili že večkrat pri Surat kanu.«
»Nisem bil sicer v svečani avdienci, bil sem nekajkrat pri njem v Kalkuti v hotelu, ko je prišel s svojim spremstvom po-| zdravit novega guvernerja. Sicer pa sem bil že na dvorih drugih] maharadž, tako da mi je ves ceremonial dobro znan.«
»SlovemkJ dom« Izhaja mk delarnik ob 11 Maae&na aaroftntna 19 Din. ta Inozemstvo 88 Din 0 redni! tvo: Kopitarjeva o lica VUL Telefon 2994 la 299fc Uoravai Laoitarieva k.
Talafao 2m Za JngnalnTamhn tiakarao * Laubliauii JL Ce& UdajateJii Lsao	Doedalkj	Joia